POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN Štev. 85 t Maribor, čet-tek, dne 27. julija 1939 m teto XIV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OR TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v JugoslavtH znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din IS.—v — Uredništvo in upravot Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podruinice: Ljubljana. Do* lovska zbornica —. Cetie. Delavska zbornica — Trbovlfe. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Netrankirana pismo se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—% maR oglasi. M sšaMio v. socialaa namene delavstvu im uaneHausšJm. haSieda Hi ta /t|| Kaj je sporazum V naši jugoslovanski književnosti in časništvu že tako premlevamo besedico sporazum, da že kar malo važnosti polagamo nanjo. Največ razpravljamo o hrvaškem sporazumu in morda tudi tedaj in tako, ko imamo besedico na jeziku, o mislih in v duši je pa nimamo. Do te opravičene teze prihajamo za-raditega, ker opažamo povsod, da se mnogo govori o sporazumu, ne samo v hrvaškem vprašanju, ampak v vsem javnem življenju. Izražamo željo po sporazumu in sporazumevanju, dejanj pa ni. O vzrokih in stvareh, ki ovirajo sporazum, ne govorimo, in če le moremo, ukrenemo nekaj, kar je v škodo temu ali onemu, kar omejuje pravice in svobodo državljanov temu ali onemu. Zgledov bogvekaj za to ni treba, ker jih poznamo vsi. To nesrečno stanje v javnem, življenju dokazuje, da naša duševnost ni prepojena z duhom sporazumevanja, čutom pravičnosti in lojalnega sodelovanja. Vendar to ne velja le iza to ali ono ustanovo, to velja sploh za vse javno življenje in prav pogostoma tudi za družabne, organizacijske in politične odnošaje. Svojstva oseb predstavljajo celoto, in če so svojstva oseb slaba, je tudi celota slaba, ker ni v njej duha sporazumevanja in sodelovanja. To dejstvo je važno v družabnem življenju, v organizacijskem in javnem življenju. Če ni v tej ali oni formi tega življenja idealnega cilja, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in vpoštevanja, potem tudi ni blagodejnega sporazumevanja, ki druži in ustvarja celoto. Ta čut duhovne in pa tudi socialne pravičnosti in piznanje enakovrednosti sodelavcev, pa bodi to v družbi, organizaciji ali državi, je temelj, na katerem se lahko gradi in ki tudi edino more postati trden temelj občestva v katerikoli zdravi obliki. Za zgled samo en primer, ki se odigrava pred našimi očmi prav sedaj. — Imamo volitve obratnih zaupnikov, ki niso niti politična ustanova, ampak zgolj delavska socialnopolitična ustanova, do katere imajo po naravi in po zakonodaji absolutno pravico. Delavci in nameščenci so dokazali pri volitvah, da se te pravice zavedajo v polni meri. Recimo pa, da bi se volilcem obratnih zaupnikov delale kakršnekoli ovire, da bi. te pravice ne mogli vršiti ali izvršiti, bi delavci v tem čutili krivico', manjšalo bi se zaupanje v pravicoljubnost in občutili bi omejevanje njih državljanskih pravic ali^ državljanske enakopravnosti. V tem primeru bi se rušil čut »sporazuma«, manjšala možnost iskrenega sodelovanja, kar more biti celoti le v škodo. S tem zgledom sme navedli le majhen primer, ki pa se lahke prispodablja s primeri v privatnem in javnem življenju. Na ta ogromni nedostatek pri nas bi bilo treba polagati več pažnje prav povsod, v privatnem, organizacijskem,, javnem in kulturnem življeniu. Temelj je to vsakega delovanja, vsake družbe, vsake organizacije in vsake države.- Grizejo med seboj in požirajo naj druga drugo zverine, ljudje, , , p organizirani delavci, državljani pa naj žive v sporazumu, ki sloni na pravici spoštovaniu celote, kakor tudi vsakega posameznika. Bodočnost bo imel samo novi človek, ki se bo otresel zla in se prepojil z vrlinami, ki krepe duha celote. Bolečine nove Španije Monarhistična zarota — Oblast generala Franca se maje Ob spominu na dve krvavi leti v Španiji nas neprijetno dirne, da s končano plemsko in hierarhično revolucijo nesrečna Španija še ni osrečena. Ni še miru, ni še kcnca sporov, čeprav je Franco zmagal in čeprav so se vposta-vile vsaj deloma stare socialne razmere, ki so bile na Španskem za časa monarhije in diktature. Pojavila so se velika nasprotstva med Francom in njegovimi sodelavci, zlasti generalom Queipa de Liano, generalom Arando in drugimi. Poročila trdijo, da sta generala de Liano in Yagua pripravljala zaroto. De Liana in Yagua je po krvavih .borbah v Sevilli dal Franco zapreti. Oba Francova nasprotnika sta hotela odstraniti. Francove »nove politike«, ki jih je Franco zbral okoli sebe in s tem | ustanovil svojo kamarilo. Dejansko gre v tej borbi za dve močni španski struji, za monarhiste in fa-|langiste. Monarhisti so večinoma čast-i niki, civilisti v vladi in fašistične ustro-, jena javnost je pa falangistična. I Quiepo de Liana je že prej pričel j borbo proti Francovemu režimu in ga ! je Franco zaraditega odstranil, kar je j vznemirilo tudi cstale generale. Tesno v zvezi s tem poizkusom upora je nedvomno tudi sestanek monarhistov v Lausanne v Švici, ki se ga je udeležil tildi bivši španski kralj Alfonz in ki je ob tej priliki izjavil, da se še vedno smatra za španskega kralja. Glavni vzrok uporu je, češ, da se Franco upira obnovitvi monarhije, kar pa je skoraj naravno, ker je vezan po prijateljskih odnošajih s fašizmom,, ki mu je nudil med državljansko vojno več kot vso podporo in pomoč. Kdcr pozna zgodovino španskega naroda, politične in socialne razmere kakor tudi kulturno stremljenje tamkajšnjih naprednjih intelektualcev, ta ve, da je pričakovati v Španiji novih bojev, novo klanje med seboj, ker škanski narod ne bo nikdar mirno prenašal prejšnjih krivic. Osvobodil se je bil. S svojo lastno voljo in odločnostjo si je bil pri-I boril več svobode, več socialne pravice in demokracijo ali samovlado. V držav- ljanski vojni je vse to izgubil, kar pomeni občutno moralno in stvarno izgubo. Falangisti in monarhisti se sicer ne bore za te vrednote. Oni se bore za privilegije monarhije in absolutizma. — Vendar je pa povsem logično, da ima poleg Francovcev, monarhistov in falan-gistov tudi plebejski narod svoje zahteve, ki jih bo v nadaljnjem razvoju žalostne Španije poizkušal uveljaviti. Logika razvoja je taka. Razočaranje med nacisti Med španskimi nacisti je prišlo do hudih sporov, s čemer je položaj ge-jnerala Franca postal domala nevzdržen. I Po zmagi nad republikanci se je pričel boj za oblast med monarhističnimi ge-i nerali in falangisti, ki zavzema vedno I večji obseg. Širokopotezni za’snovani j morarhistični zaroti sla stala na čelu j generala Quiepo de Liano in Yague, — ' Namen zarotnikov je bil odstraniti režim generala Franca, ki skuša pomiriti cba tabora, da bi se tako obdržal na površju. Oba generala sta bila odstav-j ljena od svojih položajev in nato areti-j rana predno se jima je posrečilo pobeg-1 niti v Francijo. V nemilost pa je padel tudi general Solchaga in se nahaja pod policijskem nadzorstvu. Čiščenje v armadi Francovi pristaši sedaj čistijo armado in policjjo, vendar pa je le malo verjetno, da se jim bo to čiščenje docela posrečilo', zlasti, ker je imel Quiepo de Liano kot najožji sodelavec generala Franca mnogo pristašev. V Andaluziji so v zvezi s temi aretacijami nastali nemiri, ki so jih falan-gistične čete zaenkrat še zatrle, vendar j pa je položaj zelo resen in niso izključena iznenadenja, ker so nemiri izbruhnili že tudi v drugih krajih. ! Zarotniki so zlasti tudi nerazpoloženi I preti notranjemu ministru generalu Sun-. ;nerju, ki je sorodnik generala Franca in : se zavzema za fašistični režim v Španiji. Zakaj je bil odstavljen general Qufepo de Liano General Quiepo de Liano je bil odstavljen in aretiran, ker je na nekem zborovanju dejal, da se mora general Franco samo njemu zahvaliti, da mu ni bilo treba že naslednjega dne po državljanski vojni bežati v inozemstvo in da noče sodelovati pri tem, da bi Španijo vladale maronetke tujih sil. Pogaianla v Moskvi se Se nadallulelo Zasedanje vrhovnega sveta sovjetov. Te dni so se zopet vršili razgovori med Molotovom in Potemkinom ter zastopniki Anglije in Francije. Čeprav ni znano nič točnega o rezultatu razgovorov, se vendar smatra, da je prišlo na podlagi zadnjih navodil angleške in francoske vlade do znatnega zbližanja. Zlasti je verjetno, da se bodo v kratkem pričeli razgovori med predstavniki generalnih štabov, čeprav še Anglija vedno vztraja, da mora priti najpoprej do sklenitve političnega pakta, zlasti pa mora biti povsem razčiščeno vpra- šanje jamstev za Baltiške države. Ker angleška vlada še vedno okleva, jo skušajo predstavniki Francije prepričati, da je neobhodno potrebno, da Anglija sprejme ruske zahteve. Sovjetska vlada očividno ne zaupa Chamber-lainovi politiki, ki vedno znova prinaša presenečenja. Te dni se je sestal vrhovni svet sovjetov, ki razpravlja o rezultatu dosedanjih pogajanj med Anglijo, Francijo in Rusijo. Sporazum med Anglijo in Japonsko Angleška vlada je sklenila sporazum z Japonsko in priznala Japonski posebne pravice na zasedenem ozemlju Kitajske. Chamberlain je dejal, da ta sporazum ne pomeni, da bi bila Anglija spre- menila svojo stališče do Kitajske. Čan-kajšek pa je sedaj izjavil, da se bo Kitajska kljub angleški nezvestobi borila dalje, dokler ne zmaga. Vprašanje Gdanska Nn 9 mesecev zapora sta bila v Gdansku obsojena dva poljska uradnika, ker sta čitala Poljske časopise, ki so na področju Gdanska Prepovedani. Bivši zunanji minister Anthony Eden je napisal članek, v katerem pravi, da je sporazum glede Gdanska nemogoč, ker je posest Gdanska strateško vprašanje, ki je važno za Poljsko in Nemčijo. To kažejo tudi nemške izjave, ki pravijo, da si je Poljska zgradila svoje pristanišče Gdiny in zaraditega ne potrebuje Gdanska. Polemika o mirni rešitvi vprašanja Gdanska pa najbolj navdušuje Nemce v Gdansku, ker mislijo, da se priključitev Nemčiji izvede mirno, če- O Hrvaškem sporazumu razpravljajo »Slovenec« je pisal zadnjič, da je sporazum tik pred uresničenjem. Zagrebška »Nova Riječ« pa piše, da mora nasprotno konstatirati, da je predsednik vlade Cvetkovič v Vrnjački banji, dr. Maček pa v Kupincu. »Nova Riječ« pravi potem dalje, da urejajo ves materijal za sporazum strokovnjaki in šele potem, ko bodo ti dovršili svoje delo, bo prišld do odločitve. Iz teh objavljenih vesti je posnemati, da je načrt za sporazum napravljen in gre še za tehnično stran, to je, praktično izvedljivost, prikladnost načrta, ki ga naj precenijo strokovnjaki, preden pride do podrobnih ugotovitev določb sporazuma. nrav Poljska še vedno odločno ugovarja. 1 Mleksandrette zopet priključena Turčiji Francija je te dni izročila Aleksan-dretto Turčiji. Turško časopisje piše ob tej nriliki, da bo Turčija znala vedno pravilno ceniti to gesto Francije, zlasti, ker so s tem rešena vsa vprašanja med Francijo in Turčijo. Kdo je za nevtralnost Zedinjenih drlav v mednarodni politiki Roosevelt je v petek povabil novinarje in jim izjavil glede zakona o nevtralnosti, s katerim je v senatu pogorel, da je ta nujen z ozirom na negotov položaj. Sklical bo izredno sejo kongresa, če bo potreba. Sklepe senata ne bo molče prešel, marveč bo apeliral na narod, da tudi ta pove svoje stališče. Del senata je onemogočil sploh razpravo o zakonu. Dejanski stan pa je, da se je orožna industrija uprla zakonu, ker bi potem napadalcem ne smela prodajati vojnega materijala. Bivanju kneza namestnika Pavla in knjeginje Olge v Londonu posvečajo angleški listi veliko pozornost in ob tej priliki obširno pišejo o Jugoslaviji. Slovaška ustava Po padcu Avstrije je Slovaška nova stanovska država. Dne 21. t. m. je slovaški parlamenti o političnih, kulturnih in gospodarskih sprejel novo ustavo. Slovaška se ime-1 vprašanjih. Hlinkova stranka je državna, druge dovoljene stranke pa le toliko, kolikor se morejo smatrati za stranke in zastopnike volje cele narodne skupine. O narodnostih se bodo vodili seznami; raznarodovanje je kaznjivo. Narodne manjšine imajo iste pravice, kakor slovaške manjšine v sosednjih državah. Država je stanovska in obsega: 1. kmetijstvo, 2. industrijo, 3. trgovino in obrt, 4. denarstvo in zavarovanje, 5. svobodne poklice, 6. javne nameščence in kulturne delavce. Vsak državljan mora pripadati enemu stanu. Funkcije vrše lahko samo pristaši ene politične stranke (Hlinkove?). V stanovih so zastopani delodajalci in nameščenci, ki vodijo vso brigo za stan. Verstvo je svobodno, v kolikor ne prihaja v navzkrižje s krščanskimi običaji. Cerkve, ki jih država priznava, imajo s vejo samoupravo in svoje imetje. Ustava ima še nekaj tez iz socialne politike, kakor izrabljanje socialno slabih, delo zaščiteno (!!!), plača mora odgovarjati delu in rodbinskim razmeram, motitev dela je zabranjena •(!), zakon, rodbina, materinstvo uživajo posebno zakonito varstvo. Taka je torej slovaška ustava, ki izroča vso oblast gorenjim plastem, do-čim ima za delavstvo le priporočilo, po katerem naj bodo te plasti do službo-jemalcev — pravične in socialne. nuje po ustavi republika. Predsednika republike bodo volili na sedem let, — Bratislava je glavno mesto. — Parlament šteje 80 poslancev in ima zakonodajno moč. Voljeni so poslanci na tžet let. Kandidatno listo sestavi državni svet in ta tudi lahko razveljavi mandate poslancev, če so — nevredni te časti. Predsednika voli parlament. Predsednik ima pravico veta proti sklepom parlamenta, vendar pa dobe zakonito veljavnost, če jih parlament potrdi drugič. Predsednika lahko obtoži samo državni svet in sicer samo zaradi izdaje domovine. Predsednik imenuje vlado. Vlada ima v nujnih primerih pravico sama napravljati zakonite sklepe, ki jih mora pozneje parlament odobriti. — Parlament lahko predlaga državnemu svetu, da obtoži člane vlade, če kršijo zakon. V državni svet imenuje predsednik šest članov, Hlinkova (klerikalna) stranka deset ter po enega zastopnika registrirane (dovoljene) stranke, predsednik vlade in parlamenta. Državni svet odloča o tem, če predsednik še more ostati na svojem mestu, če se ga obtoži, če se obtoži člane vlade, sestavlja kandidatno listo za parlamentarne volitve, razveljavlja poslanske mandate, predlaga parlamentu zakonske predloge ter obvešča predsednika republike Do*no> Ui Beogradsko »Vreme« je dobilo komisarja. Uprava mesta Beograda je razrešila upravni in Zopet nemiri v Palestini Med angleško vojsko in vstaši je zopet prišlo do spopadov v bližini Hebrona. V bojih je padel en angleški vojak, več pa je bilo ranjenih. — O izgubi na strani vstašev ni točnih poročil. Nemiri v Palestini se ponavljajo, ker tuja propaganda hujska Arabce proti Židom. Prav pa pridejo ti nemiri tudi Angležem, ker le neenotno Palestino je mogoče obvladati. tudi letala obeh spornih taborov. Poročila pravijo, da so japonsko-mandžur-ske čete sestrelile več sovjetskih letal. Sovjetska vlada je odločno odbila japonski protest radi dogodkov na otoku Sahalinu. Zadnje vesti Pogajanja general, štabov v Moskvi. Angleška vlada je pristala na to, da se pričnejo pogajanja generali štabov Anglije, Francije in Sovjeske Rusije in bodo v kratkem odšle vojaške misije teh držav v Moskvo. Iz Jugoslavije slednje surovine: je prepovedano izvažati na- volno (striženo v letu 1939.), Boji v Mandžuriji se nadaljujejo Po japonskih poročilih se boji med staro železo, surov gumi, surovo juto, kositer, sovjetsko-mongolskimi in mandžurskimi j kavčuk, surove kože, kokusovo olje, bombažna Četami nadaljujejo. Bojev se udeležujejo 4 vlakna, rafijo, ribje in žvepleno olje. ■■■■■■■■■■■■■■ i■’ Proslava 40*letnlce Zveze rudarjev Jugoslavije podružnice Trbovlje i Dne 5. in 6. avgusta t. 1. praznuje Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica v Trbovljah, 40-ietnico svoje obstoja. Prireditev se bo vršila v širokem obsegu in s pestrim sporedom. Pričakovati je, da se bodo te proslave udeležili številni delavci in delavke iz raznih krajev Slovenije, saj so Trbovlje važen industrijski center, kjer so se vršili v prošlosti hudi boji, ki so cesto odločevali tudi o položaju delavstva v drugih krajih. Zato sodružice in sodrugi vsi na to proslavo! Prijavite potom svojih organizacij in društev udeležbo takoj prireditvenemu odboru v Trbovljah, da s tem olajšate, da bo prireditev brezhibno funkcijouirala. nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme« dne 25. t. m. d. d, v Beogradu in postavila za komisarja Nenada Djordjeviča, višjega svetnika državnega pravobranilstva, za namestnika pa dr. Danila Gregoriča, odvetnika iz Beograda. Ta ukrep je bil izdan zaradi zaščite državnih in javnih interesov. Olajšanje uvoza tujega kapitala. Pri nas se res investira mnogo premalo tujega kapitala. Kapitalisti pravijo, da se ne izplača zaradi ob-restovanja. Tuji industrijci ,so zaraditega uvažali stare stroje, za obratni kapital pa rabili naš denar, ki je bil izredno poceni. Sedaj je devizni odbor sklenil, da bo država olajšala dovoljno obrestovanje tega kapitala s tem, da bo dovoljevala izplačilo primernih dividend v devizah tujemu kapitalu. To pomeni gospodarsko olajšanje za tuji kapital. Naši gospodarski krogi pa vidijo v tem povod za konkurenco ter priporočajo, da se naj daje ta ugodnost le industriji, ki je še ni pri nas ali je premalo razvita. Važno je seve pri tem tudi, da ta tuji kapital ne dobi političnega vpliva, v kolikor bi to pomenilo reakcijo za državo, ki .bi se lahko lepo, moderno in v svobodi najbolje razvijala. V zagrebški organizaciji JRZ č'stijo. Glavno vodstvo JRZ je postavilo zagrebški krajevni organizaciji JRZ nov odbor, ker so bili dosedanji odborniki po večini pristaši dr. Milana Stojadinoviča. Ko bo novi odbor izčistil strankine pristaše, bo sklicana nova skupščina, da izvoli nov upravni odbor, ki bo podpiral vlado Dragiše Cvetkoviča. Na prireditvi »Krait durch Freude« y Hamburgu je bila v soboto predstava, na kateri so narodne skupine — plesale. Prireditve so se udeležili igralci: italijanski, danski, holandski, litavski, češki, bolgarski, jugoslovanski, slovaški in romunski. — r\,. ., t i . . ,,. i Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se nahaja na Bledu. K mednarodni organizaciji Zveze mest se namerava priključiti tudi jugoslovanska zveza mest. . r - i ,. , • ■ ■ s. .... . t- Med našo državo in Italijo so se te dni na pobudo Italije pričela nova trgovinska pogajanja. Italija želi baje letos nakupiti v naši državi ,več žita kakor doslej. 10 občinskih odbornikov v Šibeniku, ki so bili svoječasno imenovani na to mesto, je podalo ostavko, ker ne morejo zagovarjati najetja velikega posojila in drugih sklepov, ki jih je napravil imenovani občinski odbor. Stare obveznice vojne škode se bodo zamenjale za obveznice nove emisije še samo do 31. t. m. Obveznice stare emisije imaj.o številke pod 5000, nove obveznice pa nad 5000, Predsednik bolgarskega sobranja Mošanov, ki se že dalje časa mudi v Angliji in Franciji, je dal novinarjem izjavo, da spada Bolgarija med nevtralne države. Mošanov veruje, da se bodo vsi mednarodni spori uredili brez vojne. Češki častniki, ki žive v inozemstvu, bodo zgubili državljanstvo, imetje pa jim ho zaple-. njeno. Petletnica smrti žrtve svoje . v ,i -•>' politike. V bivši Avstriji so proslavili smrt svojega bivšega kanclerja Dollfussa, ki je postal žrtev izdajstva svojih ožjih ljudi in poizkusa nacističnega upora pred petimi leti. Poljska dobi helion. Iz Amerike so te dni odposlali večjo pošiljko plina helion, ki ga bo rabi a Poljska za polete Italija.. Ameriška Svoboda hodi rakovo pot. Washing-tonski parlament je sklenil zakon, po katerem državni uradtaiki ne smejo sodelovati v volilnih borbah in tudi ne delovati v vodstvih političnih strank. Za ta predlog je glasovalo 243 poslancev, proti predlogu 133. Poslanci si pač mislijo: Kaj se bodo »naši služabniki« vmešavali v politiko in nam, enim kakor drugim delali zgago. Pri tem ne gre za to ali so pametni ali ne. C. Nordhoff ln J. N. Hall? 85 HURIKAN Trenutek pozneje se nam je pridružil Tavi, obraz mu jei žarel od veselja. Vest, ki mu jo je sporočil Nagle, ga je tako razburila, da je komaj govoril, toda končno se je vendarle toliko zbral, da je lahko oznanil družini veselo vest: »Terangi... Marama... žive in Terangi je pomiloščen!« Prepuščam Vaši domišljiji, da si predstavljate radost, ki jo je vzbudila ta vest — in vprašanja, ki so jih stavijali kar križem, in na kateira so dobili zagotovilo, da je Terangi s svojo družino prav gotovo dosegel Fenua Ino, ter da ga bomo tamkaj našli. Sam zase nisem bil tako trdno prepričan o tem, toda svojih dvomov nisem zaupal nikomur. Takoj so sklenili, da nas bodo vsi skupaj spremljali, samo toliko časa naj počakamo, da si vzame vsak izmed njih najpotrebnejše s seboj, potem pa bomo lahko takoj odjadrali. Niso potrebovali dolgo, da so sc pripravili na odhod, tako, da smo še za dne pluli skozi zaliv. Nato so parni stroj ustavili in prepustili lahni zapadni sapi, da nas je gnala dalje. Tisto noč se na krovu Katopue ni mnogo spalo. Proti deseti uri zvečer sem se podal v svojo kabino in; poskusil čitati, toda nikakor nisem mogel zbrati svojih misli. Glasovi domačinov so še čuli s palube s’kozi odprto lino k meni. Mat in mornarji, ki niso bili v službi, so se razgovarjali z domačini z Maunukure o doživljajih Terangi ja, od njegovih dečjih let do tedaj, pri čemer so več ali manj samo ugibali. Toda bili so popolnoma prepričani, da bodto naslednje jutro našli malo družino živo in zdravo. Najglasnejša med vsemi je' bila Marunga in njen Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost I glas je razodeval njeno razburjenje; samo od časa do časa je prenehala govoriti in predno je zopet povzela besedo, se je tlesknila po kolenih, da je kar počilo. Nato se mi je zdelo, da jo čujem govoriti vedno tišje in tišje, dokler nisem zaspal. Naslednjega dne, ob eni uri popoldne, smo dospeli na Fenua Ino. Z izjemo koralnega pasu, ki obdaja laguno, je otočič na zemljevidih zelo netočno označen. Laguna je skoro okrogla in nekako devetnajst milj široka. Popoldne je bilo mirno; koralni pas sredi belo se penečih valov ne posebno jake pljuskote skoro da ni bil viden. Edina koščka zemlje, ki smo ju opazili, sta bila dva majhna otočka, na katerih je raslo samo skromno grmičje. Preliv je bil v neposredni bližini kraja kamor smo bili prijadrali, toda nikogar ni bilo na krovu, ki bi bil že kdaj vozil skozi ta preliv. Za belca, ki računa z dobičkom, ni bilo tu ničesar, kar bi ga bilo lahko mikalo, domačini pa so se otočka izogibali, kajti o njem so krožile pripovedke o strahotni nesreči, ki ga je bila zadela. Jadrnico smo prepustili matu. Nagle je spustil oba svoja čolna na jadra, v katera smo se stisnili, kakor je pač šlo. Kapitan ie hotel, da bi se bili, če le mogoče vsi domačini udeležili iskanja. Tavi je prevzel poveljstvo nad svojim čolnom; jaz pa sem .•prermjal Nagleja in ostale. Preliv je bi! plitev in zavit, toda nismo imeli nobene težave, da smo prišli v laguno. Številne koralne kleči so segale dve milji daleč proti vzhodu; rabili smo eno uro, dokler smo jih prevozili. Ko smo končno imeli globoko, modro morje pod seboj, smo se požurili. Kratek čas nato smo izgubili izpred oči slabotno črto ki jo je risala pljuskota vzdolž koralnega pasu, ki je obdajal laguno, kakor tudi oba nizka otočiča na jugu. Krepke roke veslačev so poganjale čolna, ki sta drsela po kot zrcalo gladki površini slane vode, ki se je razprostirala na vse strani v nedogled. Sonce je stalo že globoko na nebu, ko sem z drugega čplna začul klic: »Te motu!« Sedaj sem tudi jaz zagledal kopno. Izgledalo je kot vsa obrežja koralnih otokov, kadar se pokažejo iz daljave: cikcakasta črta vrhov palm. V enakem ritmu so se potapljala vesla v vodo. Sonce je skoro že doseglo obzorje, ko smo se bližali kopnem. Otok je utegnil imeti kakšnih stopetdeset juter in je bil ves pokrit z, mladimi kokosovimi palmami, med katerimi so štrlela mnoga stara drevesa. Veslali smo proti nekemu majhnemu zalivu na zapadni strani. Ko smo objadrali nek v morje štrleči kos obrežja, in ugledali na kopnem pod' nizko slamnato streho čoln, so vsevprek zadoneli veseli vzkliki. »Tu so!. Saj sem vedel! . ... Videl nas je pa se je skril!« so kirčali drug drugemu. Par ljudi je očitajoče gledalo na mojo tropsko čelado, ki me je delala tako uradnega. V tem trenutku je stopil Terangi izza nekega grmovja in je »bstal, da bi nas počakal,. Tita, sedaj že desetletna deklica, mu je stala ob strani, izgledlala je tako divja in venddr tako ljubka, kot kakšna polinezijska morska deklica. Mal, komaj trileten deček je prestrašeno in radovedno kukal izza svojega očeta. ki je držal na roki majhnega otroka. Bilo bi težko uganiti občutke, ki jih je imel Terangi v tem trenutku. Vsekakor ga je že misel na svoje otroke morala odvračati od namere, da bi bil pobegnil. Njegovo zadržanje je razodevalo, da se hoče resno in; dostojno podvreči usodi, ki ga ic' končno zadela. Nobena beseda ni padla, dokler ni čolnov rilec zaškrtal na pesku. Tavi, ki je stopal za jiami, je končno pretrgal tišino. - (Dalje prihodnjič) Stev. 85 'DEI.AVŠKA POLITIK A. Stran 9. TRBOVLJE Občevanje z delavci. Ciglarna, pravilno rečeno opekarna, je trboveljskemu delavstvu še -vedno v žalostnem spominu, ker so: bili za časa svetovne vojne tam zloglasni zapori z vodo in kolerabo kot prehrano. Že mnogo let se v poletnih mesecih na ciglani obratuje v režiji podjetnika g. Haucka. Posebno je zaposle--ne tam mnogo rudarske mladine obojega spoja, ki- pač pri rudniku, ne dobi 'zaposlenja.. Plača je skromna, delo samo po sebi težko. Kljub hudi vročini je opaziti, da posebno mlajši delavci pridno vihtijo krampe, lopate in tekajo , za vozički1, mlada dekleta in starejše ženske pa morajo sirovo im žgano opeko brez presledka nositi, dokler ni delo končano. To pridno delo moti od časa do časa surovo kričanje . nekega paznika, ki postopa z delavci, milo re-,čeno, zelo nedostojno. Njegovi surovi izrazi so vsesplošno vzbudili ogorčenje. Naj navedemo en primer: Mlajši delavec je hotel iti za sebe in sodelavce po vodo. Ta paznik ga je videl ter ga začel zmerjati z mulcom itd. Poznamo težkoče podjetja in poznamo tudi g. Haucka. Vemo, da g. Hauck, če vidi in sliši takšen postopek z delavcem, to graja in tega ne dopusti. Zahteva sicer delo, toda v1 njegovi navzočnosti se mora z delavci postopati človeško. Zato priporočamo g. Haucku. da napravi red. Mlade delavce se 9 takim prostaškim zmerjanjem vzgaja samo k surovosti. To mesto bi moral zavzemati paznik, ki svoje avtoritete ne bo gradil na ta način, da zmerja njemu podrejene delavce. Dobro situirani ljudje, ki nimajo potrebe biti1 v službi pa seveda težnje in potrebe delavca na razumejo. HRASTNIK Razno iz rudnika Ojstro TPD. Pred kratkim je pri nas nastopil službo nek mlad gospod, ki se bavi predvsem s časovno študijo. Njegova praksa pa je kaj svojevrstna. Tako ,ie. na,, nesi počni izmeni sledil tik za^ petami rudarjem v jamo in ko ti še niso pričeli z intenzivnim delom na svojih odkopih, ker si je ta poiskal še kako orodje, drugi se je po sličnih opravkih mudil kri sosedu, ali se pa za trenutek oddahnil prepoten od hude Vročine, kar vzame vse skupaj časa nekaj minut, pa je smatral ta gospod že za povod, da je to skupino rudarjev poslal na raport, kjer se je sestavil dolg zapisnik. Rudarji se sami dobro zavedajo svoje odfeovornosti do dela, vedoč, da brez dela ni zaslužka, saj so to sami: akor-danti. Sicer pa radi njih lahko vrši svojo »prakso« kakor hoče, če misli, da je s te plati zavarovan. Kazni so v tem revirju tudi; kar vsakdanji pojav. Na indeksu so pa predvsem mladi delavci. Te. ki delajo itak za skromno plačo din 2G, se kaznuje po din 5, 10 ali pa tudi kar za pol šilita, tako, da dela tak siromak za din 13 težko vbzaško delo v rudniku. Rudarji! Opravljamo svoje delo vestno iji pošteno, česar našemu rudarju po večini ni treba praviti, toda za. svoje delo pa zahtevajmo pošteno plačilo ter se borimo proti izkoriščanju, kateremu je tako že izpostavljena predvsem mladina. To pa se da doseči le v močni strokovni organizaciji, na katero pa se tako zelo pozablja! Ravno to pa je vzrok teh razmer, kakor nas uči dolgotrajna praksa! — Organizirani rudarji. RUŠE Električna razsvetljava. K zadnji notici o električni razsvetljavi v Rušah je poslala »Zadružna elektrarna« r. z. z o. j. v Rušah popravek, ki ne odgovarja zakonu in ga zato ne moremo priobčiti, ker je žaljiv za ruške interesente, katerim očita malomarnost in brezbrižnost. Za javnost pa je vjžno dejstvo, da bo baje elektrarna Pogačnik prenehala z dobavo toka šele s 1. septembrom t. I. Načelstvo zadruge pa bo baje tudi preskrbelo, da Ruše ne bodo več mesecev v temi, kakor se je baje tudi na 4 članskih sestankih iti občnem zboru obravnavalo o elektrifikaciji in o pogodbi z elektrarno Falo. Umrl je Fras Alojz upokojen železničar star 73 let. Z njim lega v grob star Rušan, ki ie bil priljubljeni pri vseli slojih. Bil je ustanovni član gasilske čete, v kateri je sodeloval polnih 40 let. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo gasilcev iz bližnjih krajev, pa tudi izredno veliko število domačega Prebivalstva ga je spremilo na njegovi zadnji poti. Pevsko društvo Ruše 11111 je zapelo žalostinke v slovo. Poslovilne besede v imenu domače gasilske čete je izpregovoril g. Stani Tomaž. V in etui , upokojenih železničarjev, se je poslovil od pokojnega njegov bivši predstojnik g. Stani Bogomir. Sorodnikom naše sožalje. Pred 3 leti je banska uprava deloma regulirala ruški potok od Lopiča do Linglovega mostu. Dela so od tedaj počivala. Pred dnevi so z delom ponovno začeli. Ko bo potok povsem reguliran, se poplav ne bo treba več bati. Kmetje tarnajo, ker jim grozi, da bo suša uničila ininloge pridelke. Sedaj je končno po štirih tednih začelo deževati. Upamo, da dež ni prišel prepozno. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi dne 12. avgusta t. 1. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse Poseduje »Vzajemnosti«. Vabi odbor. Stavka pekovskih pomočnikov v Celju Kakor smo že poročali, so po neuspešnih pogajanjih bili pekovski pomočniki po krivdi pekovskih mojstrov prisiljeni stopiti1 v stavko, da 1 si pribore priznanje svojih upravičenih mini-1 | maltah zahtev. ' Pekovski mojstri so že v juniju ipo svojem »Združenju pekovi« odpovedali veljavno kolek-tjvno pogodbo. Točno smo informirani, da to ni bila želja vseh pekovskih mojstrov. Večina si želi imeti urejene razmere s svojimi pomočniki. Le sporazumnp sprejeta kolektivna po* godba je jamstvo za redno in nemoteno; obratovanje v pekovski obrti. Le sporazumno določene dolžnosti in pravice ustvarjajo voljo in veselje do dela. Enostranski diktat s strani pekovskih mojstrov še nikjer in tudi v tem slučaju ne bo pripeljal do uspeha. Kakor so odvisni pekovski pomočniki od mojstrov, še v večji merii pa so mojstri oid svojih delavcev. Kolektivna pogodba bi bito že podpisana, če bi se pekovski mojstri otresli terorja, ki ga izvajata \1 Združenju pekov dva dobro zftana pekovska mojstra. Dobro nam je še v spominu den izmed teh dveh gospodov, ko je bil aktivni član strokov-' ne organizacije. Ni ničesar pozabljenega ter bomo ob priliki povedali, kakšen je ta veliki gospod, ki hoče danes zatreti pomočnike, ki se bore samo za svoje pravice. Nobeno izvijanje mu ne bo pomagalo. Tudi v borbi spoštujemo nasprotnika, ki se bori s poštenimi sredstvi in njegova prošlost ni omadeževana. Pekovski mojstri bodo kmalu spregledali, da so bili zapeljani. Ko bodo to videih naj napravijo v prvi vrsti red v svoji sredi. Vse, kar so do sedaj ukrenili in sklepali, je po ve, čini v velikem nasprotju z veljavnimi predpisi'. Ta dva gospoda sta natvezita ostalim mojstrom, da se da brez kolektivne pogodbe laže izhajati. Pri, pogajanjih, se je konstatiralo, da sta briskirala poziv oblasti. Tudi ugovor, da nista ničesar vedela in da nista dobila poziva, se je izkazalo kot neresnično. Vsi, ki so sodelovali pri pogajanjih, so se uverili, da so zahteve pomočnikov upravičene. Oblast, zastopniki organizacije, zaupniki delavstva itd., so bili priča, d'a metode, katerih so se posluževali, niso na mestu v današnjih težkih časih, ko vse teži po sporazumu, redu in medsebojnem spoštovanju. , Pekovski pomočniki so po soglasnem sklepu ‘ostavili delo, dokler se njihovim upravičenim zahtevam ne ugodi. Pripravljeni; so vztrajati do zmage. Z zavestjo v srcu, da je pravica, celokupno občinstvo, posebno pa delavstvo svobodnih strokovnih organizacij na njihovi strani, gledajo vedrim čelom v' bodočnost. Po prvih čaopisnih vesteh so pričeli prihajati pozdravi ta dopisi iz vseh strani države, v katerih izražajo organizacije svoje simpatije. V vsakem dopisu prihaja moralna, kakor tudi gmotna podpora. Vse to je napravilo pekoVske pomočnike še bolj trdne in odločne. Nekateri pekovski mojstri divjajo in kršijo na vsak korak obstoječe zakone in predpise. Silijo; neizučeno služinčad, hlapce in vajence, da delajo noč in dan po delavnicah. Cez dan trosi gnoj, zvečer pa mesi;, testo. Tako izgleda danes po pekarijah. Največji revčki pa so vajenci. Brez počitka, celo . noč pri delu, zjutraj pa zdelani in neprespani s koši slabo pečenega kruha tekajo pd mestu. Ne ozirajo se na bansko uredbo o nočnem delu. Tudi s te strani hočejo biti . kakor zgleda povsem svobodni. Zakaj so odpovedali pekovski mojstri pogodbo s pomoiniki? Danes se je zglasil pri uredništvu »Delavske Politike« v Celju pekovski mojster-in izjavil, da se pod nobenim pogojem ne strinja z diktaturo nekega gospoda v Združenju. Glavni vzrok odpovedi kolektivne pogodbe pa je, ker se nekateri mojstri niso; držali določil pogodbe ta plačevali svoje pomočnike za 50% izpod določene mezde. Radi take kršitVe so se pač pomočniki stalno pritoževali in zahtevali, da se pogodba spoštuje. To je vzrok odpovedi, da bi sedaj lahko delali taki mojstri po svoji volji. Ti mojstri hočejo biti tožniki i,nl razsodniki in eni osebi'. Mojstri pri pomočnikih v Delavski zbornici V nedeljo se je zglasilo pri pomočnikih, ki tabore v dvorani; Del, zbornice, par pekovskih mojstrov in jitn sporočili, da so njihove zahteve upravičene in jih pozivali, da vzdrže do končne zmage. Eden izmed mojstrov1 je dejal: »Tudi jaz sem bil pomočnik ter sem se boril v dolgotrajni; stavki v Zagrebu ramo ob rami z ostalimi pomočniki, Ce sem danes mojster pa se zavedam, da mora dobiti pomočnik kar mu pripada.« Mojstri so vprašali pomočnike, če rabijo hrane, da jo pošljejo, da ne bi stradali* Ko so pa videli, da imajo hrane dovolj, so naročila nekaj vina, da se malo skupno, razvesele. Vsa čast mojstrom, ki vidijo v svojem pomočniku sodelavca in enakovrednega človeka, 6 vajencev pobegnilo od mojstrov k stavkujočim pomočnikom Tekom nedelje je pobegnilo 6 vajencev k pomočnikom in jih zaprosili za zaščito. Povedali šo, d'a ne vzdrže, ker jih mojstri tako priganjajo k delu, da to presega njihove 'moči. Spali so samo 2 uri. Enemu vajencu je postalo slabo, da so mu morali, priskočiti pomočniki na pomoč. Ves izčrpan od dela je padel v nezavest. Tako izgleda pri pekovskih mojstrih v Celju. Gospod išče z avtomobilom stavkokaze Pomočniki nam poročajo, da se je odpeljal nek gospod, ime za enkrat zamolčimo, k pomočniku z avtom ta ga hotel pregovoriti im odpeljati, v ‘pekarno svojega sorodnika. Nakana \ se mu nv posrečila. Nasvetujemo temu gospodu; naj se briga za svojo službo, pekovske pomočnike pa naj pusti pri miru. LJUBLJANA KOLESA (Uonderer) originalna, priznana najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih din 100"- *RANC LEPOŠA d. z o. z. .. Maribor, Aleksandrova casla 39 Članom OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča svoje član-sto, da se v njegovem zobnem ambulatoriju zaradi; čiščenja prostorov do dne 7. avgusta nc bodo izvrševala plombiranja zob. Umetna zobovja ta zlata zobna dela pa se bodo v am-hulatoriiju izvrševala šele od 17. avgusta dalje. V zobni anubulanci pa sicer zdravnik red- MARIBOR no- ordinira (razen nedelj in praznikov) od 8. do 12. ure dopoldan. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani bo veljal. kakor pripovedujejo, okoli 3 milijone dinarjev sroškov. u» 1 m. » -• --<-...1..o Petletnica smrti generala Maistra. V sredo, dne 26. t. 111. je poteklo 5 let, odkar ie umrl general Rudolf Maister, ki. je v prevratnih dneh s svojimi borci odločil, da je Maribor priključen Jugoslaviji. Gutenbergov dan so dostojno proslavili mariborski tiskarji vi soboto 22, julija. Ob 21. uri zvečer je začel s proslavo duet s tiskarsko koračnico, nakar je pozdravil in otvoril umetniški del poverjenik mariborske tiskarske organizacije tov. Duh J. Kot slavnostni' govornik je nastopil tov. Vokač, ki nam je pripovedoval o življenju Johannesa Gutenberga, njegovem izumu, delu pa tudi žalostnem izigranju s strani družabnikov, kar je usoda večine slavnih izumiteljev; omenil je tudi bridko resnico, da je tisk zato tu, da poroča resnico in vzgaja narod, kar je bil tudi smoter izumitelja, ne pa, da ga napačno informira. Ro slavnostnem govoru je zapel tiskar tov. Gabrijan dve pesini, na klavirju ga je spremljal g. Živko; pesmi »Poslednja noč« ter »Pojdem na prejo« sta bili dobro podani, opazilo se je, da je tenorist mnogo čistejši in čustvenejši v nižini; njegovo podajanje je bilo burno sprejeto ter je dodal še eno pesem. Vajenec C. je recitiral »Slava tisku«, nakar je bil z nastopom pevskega zbora -Grafike«, ki je zapel pod vodstvom dirigenta Živka Delavsko koračnico od Krnica, koroško narodtiio ter Foersterjev^ »Razbito čašo«, zaključen lep, užitka poln večer. Škoda je le v tem, da je neznosna soparica marsikoga odvrnila od poseta, kar pa mu je lahko žal, ker je bilo v dvorani prav prijetno. Naše grafi-čarje si pa želimo kmalu zopet videti. — bp. Stolp na Stolni cerkvi že pol leta pokrivajo z bakreno pločevino, a še ni pokrit. Bo menda poprej sprhnel leseni oder, p redu p bo delo končano. Po mestu se šušljajo zanimive reči. Tudi cerkev, s katere so že lani odstranil omet, še vedno kaže gola rebra. Najbrž jo mislijo ometavatl pozimi. Maribor porabi dnevno 9 milijonov litrov vode, na enega prebivalca mnogo več kakor Beograd, ki porabi dnevno 50 milijonov na 350 tisoč prebivalcev in ki se ravno zdaj ob tej suši pritožuje, da nima dovolj vode. Mariborčani sedaj tudi ob suši ne trpe več pomanjkanja vode, ker novi vodnjak v Betnavi, ki je priključen mestnemu vodovodu, daje dovolj vode za mestno prebivalstvo. V slučaju priključitve okolice pa bi bil vodnjak najbrže premajhen. Priprave za narodopisni festival, ki se ho vrši! v okviru Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta v Mariboru, vodi g. profesor Marolt, načelnik narodopisnega muzeja iz Ljubljane. Na terentK se za ta festival že pridno pripravljajo: v Prekmurju, na Ptujskem polju, v Prlekiji, na Koroškem, v Beli. Krajini in drugod da nam bodo pokazali svoje kmečke, ženitovanjske in pustne običaje in različne narodne plese, o katerih se meščanom nit ne sanja me, da med narodom še žive. Na stavbi zavarovalnice »Drave« v Sodni ul., katere betonski skelet je bil že lansko jesen dograjen, je delo vse do zdaj počivalo. Ta teden bodo z delom menda spet začeli. Baje so čakali tako dolgo na mizarja, ki je delal okvirje za okna in VTata. Pri porodu 13. otrok1 je umrla 41 letna Marija Ledinek, rojena Verdonik, sestra gledališkega igralca Edota Verdonika, pri Sv. Križu. Otrok je ostal živ. Krvavo žegnanje so imeli v nedeljo pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Težje in lažje ranjenih je bilo kakih deset fanto: eden se v bolnišnici bori s smrtjo. Slike Iz Trboveljskega izleta se dobijo v upravi našega liista, Maribor, Ruška c. 5. Vse izletnike vabimo, dat si nabavijo te slike za spomin na lepo uspeli izlet k trboveljskim so-drugom. Nadaljnji rezultati volitev obratnih zaupnikov Izvoljenih je bilo v obratih naslednje, število obratnih zaupnikov: V papirnici Goričane pri Ljubljani 1 URS, 2 JSZ in 3 N SZ. 1 Pri Fr. Žagarju na Rakeku 3 URS. V Kemični; toVami v Hrastniku 5 URS. V Proteznih delavnicah v Ljubljani 1 URS. Pri firmi Weibl v Ljubljani 1 URS. Pri K1D na Jesenicah 8 URS, 4 JSZ, 3 NSZ in 1 ZZD. V tovarni verig v Lescah 6 URS. KRANJ. Izid volitev obratnih zaupnikov. Volitve obratnih zaupnikov, ki so se vršile dne 21. t. m. so prinesle sledeči rezultat: V »Jugočeški« kompromisna lista in sicer: rdeči 7, beli 6, plavi 2 zaupnika. V »Jugobruni« vložene tri liste z izidom: rdeči 7, beli 7, plavi 2 zaupnika. V »Semperitu« tri liste z izidom: rdeči 5, beli 1, plavi 0. Zeleni; niso nikjer mogli postaviti svoje liste. V »Jugobruni« so sicer listo vložili, toda. volilni, odbor jim je listo zavrnil v popravek, ker trije delavci, ki so jih zeleni; brez njihovega pristanka dali na listo, kandidature niso hoteli sprejeti. Ponovijo pa zeleni liste niiso vložili, ker niso mogli dobiti nadomestila. Po pisanju »Gorenjca« pa bi lahko kdo bil mnenja, da bodo vsi zaupniki pripadali zelenim odrešenikom! Slika o razpoloženju delavstva. Izid volitev obratnfrh zaupnikov je zopet dokazal, kako so gospodje pri »Gorenjcu« slabo poučeni o razpoloženju delavstva in 01 njegovi idejni opredelitvi. Ponovno so se lahko prepričali, da se delavstvo v tovarnah ne počuti prav nič bolj zadovoljne s tem, ako se napiše v časopis nekaj demagoških fraz o marksizmu in marksistih. Tudi so se lahko prepričali, da ne živimo v času, vt katerem bi delavstvo kar na slepo nasedlo obljubam, zlasti ne gospodom, kr bi te obljube že davno lahko izpolnili. Sicer se pa »socialni čut« te gospode do delavstva izraža v večkrat povdarjenem pojmovanju, da k današnji družabni ureditvi človeške družbe manjka samo še »sožitja« med delavskim in kapitalističnim razredom. To »sožitje« bi bilo seveda doseženo s tem, da se delavstvo odpove vsakemu razrednemu boju za zboljšanje svoje eksistence, predvsem tudi boju za dosego naravnih pravic, da postane enakopravni činitelj v človeški družbe. Mi smo bili trdno prepričani, da »Gorenjec« vara samega sebe. Vedeli smo, da se delavstvo, kljub svoji pasivnosti v razredno-delavskem pokretu, vendarle zaveda, katerii organizaciji lahko izreče svoje zaupanje. Mi tudi nismo odgovarjali na »Gorenjčeve« demagoške članke, temveč smo že v naprej povdarili, da bo na nje odgovorilo delavstvo samo. Delavstvo v »Semperitu« je samo odlgovorilo, komu zaupa parski fond! Delavstvo v »Jugobruni« je tudi povedalo, da slučaj »marksistke« še ne more diskriditirati pravi smisel svobodnih strokovnih organizacij. Delavstvo dobro ve, da v razredno»delavski pokret nasprotniki pošiljajo plačance, ki imajo nalogo ta pokret pred nezavednim delavstvom diskritirati. Na drugi strani pa se pojavljajo razni okoriščevalci, ki hočejo svoje udejstvovanje izrabiti v svoje sebične namene. Naloga zdravega razredno-delavskega pokreta je pa, da take elemente čimprej izsledi ter z njimi primerno obračuna, seveda ne po nasvetih »Gorenjca«, kair se morda dobro obnese samb pri pristaših v njegovem taboru. Dvomimo, da bi ta velika blamaža gospode pri »Gorenjcu« kaj izučila, kajti verjetno je, da bodo zopet vi kratkem trdili, da je vse kranjsko delavstvo v njihovem taboru. Naj še omenimo, da je v zadnjem »Gorenjcu« »Delavski obzornik« že Upadel, kar .ie smatrati, da delavska vprašanja za gospode pri »Gorenjcu« trenutno ne bodo več aktualna. Dejstvo je, da so volitve obratnih zaupnikov za »Gorenjca« krepka zaušnica! Zlet gasilske župe se je vršil minulo nedeljo v Kranju. Združen je bil s 'telovadnim nastopom in gasilskimi vajami. Zleta se je udeležil tudi minister Snoj, ki je govoril o nalogah gasilstva ter se pohvalno izrazil o kranjski župi, ki šteje veliko dobro organiziranih in izvežba-nih gasilskih čet. Obenem je povdaril, da nam čas narekuje, da moramo biti pripravljeni! JESENICE Slovenska služba božja bo v nedeljo, dne 30. julija ob 10. uri v dvorani' »Delavskega doma« na Savi, h kateri se vsi verniki siaroka-toliki in vsi prijatelji slovenskega bogoslužja prijazno vabijo. POBREŽJE PRI MARIBORU 1. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica v Pobrežju, sporoča vsem članom in prijateljem društva, da se sedež pobrežke podružnice sedaj nahaja vi lokalu gostilne g. Št. Ren-čeljna, ker nam je bil dosedanji društveni' lokal v gostilni Kren po najemniku g. Klemen-čaku odpovedan. Vso pošto je naslovita na naslov: I. Del. osrednje kol. društvo za dravsko banovino, podružnica Pobrežje, gostilna Renčelj, Pobrežje, Aleksandrova cesta. — Vabimo 'istočasno vse prijatelje našega društva, da. prihajajo. odslej v naš novi društveni lokal, kjer jim je tudi na razpolago naš list »Delavska Politika«. Gostilna Kreti je »Delavsko Politiko« že svoječasno. odpovedala. Književnost »Bog umira«. V samozaložbi je izšla zbirka pesmi Cvetka Zagorskega in linorezi Lojzeta Sušmelja. Cena knjigi je din 15. Knjiga se naroča pri avtorju; Cvetko Zagorski, Maribor, Gajeva ul. 4-1. LITIJA Volitve obratnih zaupnikov. V petek, dne 21. t. m. so se pri nas oz. v naši predilnici vršile volitve obratnih zaupnikov. Vloženi sta bili dve listi: rdeča in zelena. Volilnih upravičencev je bilo 546, volilo pa jili je 357. brva lista je dobila 237, druga 115, 5 glasov pa je bilo neveljavnih. Zelen: so nazadovali od lanskih volitev skoro za 100 glasov, dočint' je rdeča lista pridobila 7 glasov. To naglaišamo radi tega, ker vedno in povsod besedičijo, da imajo vse za seboj. Tudi na shodu, ki so ga obdržali pred volitvami so se proglasili za edino zveličavno organizacijo, dočitrt so vse druge, posebno seveda marksiste, obstreljevali z riajvečjitni kanoni. Neki stari borec delavstva, tako se je sam imenoval, je povedal celo to, da so marksisti krivi, da je JSZ tukaj razpadla ter je tarnal, da je na shodit tako tnalo delavstva (bilo jih je vseh skupaj 22). d,očim bi no njegovem mnenju 'morala biti dvorana premajhna. Pred volitvami so razmetali tudi celo grmado lepakov, ki so bili zopet največ posvečeni proti brezvestnim marksistom. Vse to pa jim ni mnogo pomagalo, zavedno delavstvo je pokazalo iti je res napravilo konec onih, ki samo čvekajo o svobodi, dočint delajo ravno nasprotno. Apeliramo pa na novo izvoljene zaupnike, da skušajo pritegniti dela-v*-stvo v svobodne strokovne organizacije, ker le na ta način bo njihovo delo rodilo uspehe. Cankarjeva družba. Vse stare kakor tudi nove naročnike Cankarjeve družbe vabimo, da knjige do 31. t. m. sigurno naroče prit poverjeniku s. Vuku. To storite gotovo, da ne bo potem zopet zamere kakor lansko' leto, ko je kuiig zmanjkalo. Isto velja za žepne koledarčke Strokovne komisije, ki se naročajo pri poverjeniku s. Dečmanu. GUŠTANJ Mezdno gibanje, kolektivna pogodba, izlet delavstva na Jesenice. Dne 29. junija t. 1. se je vršila mezdna razpravja za sklenitev nove kolektivne pogodbe v tukajšnji jeklarni. Za današnje razmere je zaključek te razprave zadovoljit1, saj si je delavstvo priborilo potom svoje organizacije to pot tudi 6 dni plačanega dopusta na leto. 2e dolgo je bila želja delavstva, da bi v času dopusta lahko priredilo tudi izlete, zlasti v druge industrijske kraje in si ogledalo tovarne ter izpopolnilo svojo strokovno usposobljenost. Po sklepu podružničnega odbora, SMRJ. je predsednik s. Verčko na to željo opozoril tudi oblastnega tajnika sodr. ŠcivjJanskega in ga zaprosil, ad skuša vplivati na podjetje, da hi v to svrho nekaj prispevalo. Podjetje je pristalo na predlog in obljubilo prispevati za 30 delavcev vožnjo do Jesenic in za vsakega udeleženca din 100 za oskrbo, izrazilo pa je željo, da naj se izleta udeležijo po možnosti pripadniki vseh organizacij. Ker pa v našem obratu obstoji poleg organizacije SMRJ še organizacija JSZ je bilo med obema organizacijama sporazumno sklenjeno, da se ogleda jeseniških to vare n udeleži 25 članov SMRJ in 5 članovi JSZ. Pozneje se je ta sklep nekoliko spremenil in je bilo pritegnjenih k izletu tudi nekaj neorganiziranih, da bi bilo na ta načitt doseženo soglasje med vsemi delavci. Kakor vedno se je tudi to pot izkazalo, da imajo največje želje tisti, ki niso nikjer organizirani in samo čakajo, da jim organizirani tovariši pribore razne ugodnosti, pri uživanju teh ugodnosti pa hočejo biti neorganizirani vedno prvi. Ti so se pričeli pritoževati pri obratovodjih, ki so na to zahtevali, da morajo biti zastopani vsi obrati itd. Radi ljubega miru j° več funkciionarjev raje odstopilo in tako se je končno odpljalo 30 delavce" iz naše tovarne na izlet na Jesenice, da bi si tam ogledali obratovanje v tovarni Kranjske industrijske družbe. Mislili smo, da bodo tovarne to težnjo blagohotno podpirale, ker so končno vsa podjetja interesirana na tem, da je delavstvo splošno dobro kvalificirano v svoji stroki. Vendar pa je KID odklonila obisk tovarne, tako da so si morali izletniki ogledati druge jeseniške zanimivosti. Pričakujemo kljub temu, da bo Jeklarna Guštanj še nadalje podpirala strokovno izobrazbo delavstva in v to svrho žrtvovala primerne zneske, ker mora biti le vsestransko izobražen in sposoben delavec tudi podjetju v korist. Kovinar. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« .priredi v nedeljo, 3. avgusta veliko, vrtno veselico pri g. Kratkyju. Zaradi- tega prosimo vsa okoliška tovariška društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev in da nas s svojim obiskom podprejo. Naš kulturni uspeh je odvisen od naše vzajemne moči rn pomoči. ZGORNJA BISTRICA Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi dne 30, julija >o-b 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu g. Tomazina s sodelovanjem godbe na pihala. Vabljena vsa sorodna društva, da pripomorejo z udeležbo k lepemu uspehu. Družnost! Odbor, k ogleda i Vsaj minimalne mezde tudi zb nameščence Marksisti pripravljajo kovčke. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« sestavek, da hrvaški marksisti pripravljajo kovčke, da bodo zapustili Delavsko zbornico v Zagrebu, katero bodo zasedli pravit predstavniki hrvaškega delavstva, ki čutijo s hrvaškim narodom. Dobro tplačani marksistični generali so predstavljali samo manjšino, ki je poslušala navodila 11. internacionale itd. — »Slovenec« je imel gotovo pred očmi sliko (ko je tako ganljivo opisa! pripravljanje ko-včekov zagrebških marksistov), kako se bo enkrat godilo njegovim dobro plačanim protežirancem v Sloveniji, ko bodo zopet pravi predstavniki delavstva lahko spregovorili. Zagrebškim- marksističnim generalom bo pot vsaj v toliko olajšana, ker se zavedajo, da nimajo dosmrtnih pogodb, kak-or so si jiih preskrbeli »Slovenčevi« pristaši' in sedanji »pravi predstavniki« slovenskega delavstva v Ljubljani. Kovčke pa bodo morali pripraviti nekega dne kljub dosmrtnim stlužbenim pogodbam. »Slovenec« je pred leti- zagovarjal slične ukrepe proti avstrijskim dielavcem v žalostni dobi Dollfuss-Sušnikovega režima-. Baš te dni je poteklo pet let, odkar je bil ubit (pa ne cd marksistov) »Slovenčev« vzornik Dollfuss, ki je ob pritrjevanju Sušnika Streljal s kanoni na avsrijsko socialistično delavstvo in menda iz t - if ljubezni dal obesiti 18 socialističnih zaupnikov, med njimi težko ranjenega Mi-nichreiterja, ki so ga morali prinesti- pod ve-šala v nosilnici. Tudi takrat so »Slovenčarji« vriskali od veselja, ko so strojnice po dunajskih ulicah kosile nedolžne delavske otroke im; delavske matere. Kako klavern pa je bil ko-riec katoliškega ,potreta v Avstriji, menda ni treba, da pokličemo »Slovencu« v spomin. Pomanjkanje delovnih sil. »Hospodat sky Prehled« poroča, da bi rabili na Češkem sedaj najmanj 100.000 ljudi za žetev. Delovnih sil pa silno manjka, ker je odpotovalo v zadnjem času iz Češke okrog 60.000 delavcev v Nemčijo. Aretacija v Pokojninskem zavodu. »Gesta-po« je odredila preiskavo v Pokojninskem zavodu, kjer so našli nedovoljene letake in sta bila nato aretirana dva uradnika. Napadalni oddaki v Prago. »Sal/.bttrger I.an-deszei-tung« poroča, da je bil premeščen drugi prapor, .posebne formacije SS »Totenkopf-Korp:» v Prago. Doslej se je nahajal ta v To-belbadu. Vsi ti oddelki SS, ki so doslej nadzorovali koncentracijske tabore, bodo združeni v eno formacijo in izročeni na raz-.polago pro-tektorju von Neurathu. Dodeljevanje živil. Pomanjkanje kave se je podobno kot po drugih državah, pojavilo tudi na Češkem, kjer se dodeljuje po 50 gramov za teden na emp rodbino. Tudi. margarin je uveden nameso masla ter se dodeljuje z listki, jajca so izginila iz prostega trga. Važna sodba Stola sedmorice, Rv, 390 39. Dne 30. majnika 1939 je izdal Stol sedmo- ficirane delavce in je v členu 6 uredbe ban-rice odd. B. Zagrebu kot najvišje sodišče žalske uprave predvideno, da se bodo mezde za kvalificiramo delavstvo odredile kasneje. Toda ta člen 6 -dostavlja, da se kvalificiranim BLED Spremenjeno lice občinstva in prilik. Letošnja sezona na Bledu kaže precej spremenjeno lice. Po ogromni večini so letoviščarji- Nemci, nato Srbi in končno nekaj Madžarov. Popolnoma pa manjkajo Čehi, ki niso do-bil! dovoljenja za potovanje v inozemstvo. Zadnji čas je prenehal tudi dotok madžarskih Židov, ki ne dobijo več dovoljenja za dop-otovanje. Tej spremenjeni publiki odgovarja tudi zunanje lice glavnih lokalov1. Po kavarnah ležijo skoro izključno nemški časopisi in sicer le iz rajha. le taki časopisi visijo tudi pred prodajalnami časopisov in trafik, medtem ko švicarskih nemških listov ni videti. Tudi natisi v hotelih, ki javljajo izlete in podobno, so samo nemški, nit; dvojezični. Zgodilo se je, da je slovenski gost minuli pondeljek celo v Park-kavarni zaman iskal slovenski časopis, češ, da so. nedeljske že oddali, pondeljskih pa sploh nimajo, t ---- i. ■ - • TACEN POD ŠMARNO GORO Ogled ljubljanskega muzeja. Tukajšnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo 30. t. m. predpoldne ogled ljubljanskega muzeja. Odhod je ob 9. uri iiz-pred našega društvenega, lokala. Člani ostalih društev, ki bi se nam hoteli priključiti, pa naj pridejo v nedeljo ob 9.30 uri pred muzej na Blei-vveisovi cesti. Obisk muzeja je brezplačen, So-drugi, pridite v čim večjem številu. V znanju je moč. — Družnos.tl SEVNICA OB SAVI Neredno dostavljanje pošte. V Sevnici in okolici, se v zadnjem času slišijo upravičene pritožbe radii nerednega dostavljanja pošte. Časopise, zlasti tudi »Delavsko Politiko« dobijo naročniki vi okolici dostavljeno- mnogo pozneje, kakor bi jo morali- prejeti. Pošto dostavljata samo dva pismonoša, kar je seveda premalo za ogromen okoliš, ki spada po-d sev-tiiški poštni urad. Apeliramo na poštno direkcijo, da naprav i red in preskrbi, da se bo pošta redno dostavljala naslovnikom. ! naše kraje pod Rv. 390-30 važno sodbo, s ka-I iero je razčiščeno vprašanje zaščite zaslužka ; nameščencev, torej umskih delavcev po ministrski in banovi naredbi o določanju minimalnih mezd. Tožba vpokojenega stražnika. Pri okrajnem sodišču v Mariboru je tožil vpokojen -višji policijski stražnik nekega trgovca na plačilo zneska din 2842.—, češ, da mu je trgovec v času službovanja pri njemu od srede februarja 1938 do konca avgusta plačeval za 10 urno delo cd februarja do manjnika le (f o din 10.— dnevno in nato din 300.— mesečino in mu torej po naredbah o minimalnih mezdah za gornji znesek premalo plačdl, ker bi moral imeti najmanj dira 2.75 urne minimalne mezde. Trgovec je ugovarjal, da je bil tožnik pri njemu knjigovodja, korespondent in skladiščnik, torej višji kvalificiran nameščenec, a ne pomožni delavec, za katerega edino so določene minima ne mezde. Okrajno sodišče je tožbi ugodilo in obsodilo trgovca na plačilo, češ, da je po priči dokazano, da je opravljal tožnik posle pomožnega delavca, ker je med drugim šival vreče :n včasih pomagal tudi pri nakupih. Prizivno sodišče. Trgovec se je proti sodbi pritožil na okrožno sodišče, ki je njegovemu prizivu ugodilo, tožbo zavrnilo in obsodilo stražnika v plačilo vseh stroškov. Okrožno kot prizivno sodišče je utemeljilo sodbo s tem, da se ministrska in banska redba o določevanju minima nih mezd nanaša le na nekvalificirane delavce, nikakor pa ne na kvalificirane nameščence, zlasti da ni za nje predpisana in določena minimalna mezda. Za kvalificirane nameščence da pridejo v poštev le določila o s’už,beni pogodbi občega državljanskega zakona. Sodba Stola sedmorice: Minimalna mezde tudi za umske delavce. Tožeči vpokojeni stražnik je vložil proti tej prizivni sodbi revizijo na Stol sedmorice iz razloga nepravilne pravne presoje, ker do'o-ča člen 1 teč, 4 ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd, da se razuimejo pod pcmožnim csobjem vse osebe, ki -dajejo v najem svojo - umsko ali telesno moč za nagrado ir. s-o zaposlene v podjetju. Stol sedmor-ice je reviziji ugodil iz sledečih razlogov: . Naziranje prizivne stopnje, da se nanaša u-redba o do'očanju minimalnih mezd, »Službene novine« o-d 13. februarja 1937, le na nekvalificirane delavce, ne pa tudi na kvalificirane nameščence, je v odločnem nasprotju z odstavkom 4, čl. 1 cit. uredbe, glasom katerega se razumejo pod pomožnim osobjem vse osebe, ki dajejo stalno ali začasno -v najem svojo umsko ali telesno moč za nagrado in so zaposlene v podjetjih, navedenih v čl, 32 te uredbe. Uredba predvideva torej določitev minimalnih mezd za vse p.omožno osobje, v prvi vrsti seveda za nekvalificirane delavce, pa tudi za kvalificirane delavce in nameščence. Ban ne predpiše minimalnih mezd za kvalificirane delavce samo v -primeru t-o-č. 13 splošnih navodil izvršilne uredbe z dine 15. julija 1937, kadar je namreč pozvan, da ustanovi tarifno lestvico po odst. 2 čl. 14 uredbe, to je kadar se izjalovi poskus sklenitve kolektivne pogodbe med podjetji in -delavci neke določene gospodarske panoge, ampak mu \e v členu 2 uredbe dano pooblastilo, d'a določi, kadar javni interesi to zahtevajo, minimalne mezde za nekvalificirane in za kvalificirane delavce. Tega poblastila se je ban Dravske banovine poslužil, ko je -izdal uredbo od 31. julija 1937. Ta uredba se nanaša na nekvali- j delavcem ne smejo plačevati nižje .mezde, o-d : mezd, določenih s to odredbo za nekva-ifici-I rano delavstvo v dotični stroki, j Če bi tega banska uredba tudi izrecno ne odredila, bi se to razumelo samo po sebi, j P-o navedeni banski uredbi -bi bil moral pre-| jemati tožnik neglede na to, ali je bil nekvali-| ficiran pomožni delavec ali kvalificiran na* j meščenec, minimalno mezdo po din 2.75 na | uro; prejemal pa je na -podlagi pogodbe pri 10 urnem delovnem dnevu najprej -dnevno-plačo din 10.—, o-d 1. maja 1938 naprej pa mesečno plačo din 300.—. Po čl. 4 -odst. 3 u-redlbe'so določbe individualnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde o-d- minimalnih: mezd, določenih s to uredbo, nične. -Pogodba torej ne velja in zahteva tožnik u-pravičeno doplačilo do zneska -minimalne mezde. Odločne besede proti izkoriščanju. Revizijski odgovor toženega trgovca pravi* da je tožnik vpokojen višji policijski stražnik in išče nekakšne socialne motive, ko pravi, da. bi razširjenje uredbe na ljudi s postranskim zaslužkom, kakoršen je tožnik, pomenilo konec postranskega zas užka za vpokojence. Temu bodi pripomnjeno, da pomeni za poslovanje vpok-ojencev proti mizerni plači na škodo -mlajših delovnih moči, ki za takšno plačo ne morejo delati in ki se jim na ta način odjeda kruh, zgolj izkoriščenje vladajoče gospodarske stiske po delodajalcih, da se mora torej stanje, ki se zagovarja v revizijskem odgovoru, označiti le kot skrajno nesocialno in nezdravo v vsakem pogedu. Reviziji se je torej ugodilo in se je vposta-viia sodba sodišča prve stopnje, ki priznava tožniku iztoževano razliko na mezdi.« Iz navedenega je razvidno, da je bilo okrajno in okrožno sodišče v Mariboru mnenja, da narebe o minimalnih mezdah -ne veljajo za umske delavce, torej za nameščen-ce, pisarniške moči >n trgovske nastavljence itd., ampak je šele Stol sedmorice ugotovil, da so tudi nameščenci zaščiteni vsaj z minimalno mezdo. Dr. Reisman. Dr. Albert Barala predsednik jugoslovanske znanosti in umetnosti v Zagrebu. Izvolitev dr. A. Barale za predsednika te u-stanove je bila odobrena. Vseučiliščnega profesorja dr. Baralo poznamo tudi Ljubljančani, ker je pri nas nekajkrat predaval, zlasti takrat, ko je -mlajša generacija inteligence hotela ponp-eše-vati narodno kulturno delovanje. To je bilo pred par desetletji in je prav žab da se -pričeto delovanje ni nadaljevalo še intenzivneje. Produktivna zadruga krojačev r.z.zo.z. v Mariboru bo imela svoj redni občni zbor dne 6. avgusta j 1939 -s -pričetkom ob 7. uri zjutraj v svojem 'lokalu Ruška c. !> s sledečim dnevnim redom: S 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega' zbora: | 2. poročila: a) načelnika, b) blagajnika, c) preglednika; 3. volitev načelstva in nadzorstva; I 4. raznoterosti. Načelstvo. Delavski pravni svetovalec Dedičina v Italiji (Tržič) Vprašanje : Imam brata v Italiji, ki mi dolguje dedni delež po pok. očetu. Kako naj pri-'dem do p!ačila? Odgovor: Obrniti se morate na italijansko sodišče, ki je pristojno za Vašega brata. Naj--bolje je, da stvar izročite kakemu tamkajšnje- -mu odvetniku. V slovenskih krajih je 'itak Še danes več -slovenskih odvetnikov. Kazen izpred 16, let (Prevalje) Vprašanje: Pred 16, leti sem bil kaznovan, na več mesecev zapora. Obsojen sem bil, če-1 prav seim bil -nedolžen in me še danes ta ob-1 sodba zelo peče. Pritožbe zoper sodbo pa nisem delal, ker sem -dtabil nasvet, da 'bi se sicer zadeva samo še občutno zavlekla v mojo škodo. Ali morem kaj ukreniti v tej zadevi? Odgovcr: Možna je obnova Vaše kazenske zadeve, ako ste zvedeli za kak nov dokaz Vaše nedolžnosti, ki ga v svoječasnem zagovoru niste uporabili, ven-dar je malo verjetno, da imate takšen -d-okaz in da bi v obnovnem posfbpanju uspeli. Ako ste bili z dotično obsodbo prvič kaznovani in ste se -pozneje dobro vedli, pa lahko zaprosite za popo'n izbris sodbe z vsemi njenimi zakonitimi posledicami tako, da bo v bodoče veljalo, kot da ste nekaznovani. Obleke, klobuke, perilo, pletenine Itd. v konfekciji Jakob Lah - mor Glavni trg 2 Nogavice, kopalne obleke, srajce, rute, perilo vseh vrst, obleke, robce, čepice, blato za post eljnino, moško, žensko perilo in obleke, ostanke, vseh vrst pletenin, volno Itd. dobite v novi trgovini in pletilnici „MARA“, Maribor Koroška 26 (poleg tržnice) K Cenjenim gostom nudi dobro in tečno hrano „Maribor{ka menza nasproti stolne cerkve. Delavci dobe popust. Za obilen obisk se priporoča M. Driar LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki ptodonosno deluje It od leta ‘1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruj« za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— in za doto mladoletne od 1, do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Nail ttlftlelji Kupu-!e|o ntijeenejšc pri ■! rflh lu.ereutlUl Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom u. Maribor, Frankopanoma ulica 1. 10. z. FRANC REICH ER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvo-za Izdelavo oblek za gospode in dame po vai-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. lahtnolte vedno in povsod kruh In pedao Iz Delavske pekarne a Mariboru. SSS; Za konzorcij izdala in urejuje Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.