Polfnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurl 2	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt	Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XIX.	Celovec, petek, 21. avgust 1964	Štev. 34 (1150)
Jugovzhodna
Azija
Pred desetimi leti, marca 1954 je Divight Eisenhcnver govoril o možnosti, da bi se ZDA zapletle v vojno v Indokini, kot o »strahotni možnosti*. Mesec dni pozneje je njegov zunanji minister Dulles že grozil z neposredno ameriško intervencijo proti Vietnamu. Danes se ta grožnja uresničuje zelo na široko. ZDA so se tako globoko zapletle v vojno, da je precej težavno napovedati, kako se bodo iz nje izmotale.
Med grožnjo Dullesa in napadom ameriških bombnikov na pristanišča v Tonkingškem zalivu se je marsikaj zgodilo. Francozi so po katastrofi pri Dien Bien Fuju zapustili svojo vročo kolonijo, njihovo mesto v Južnem Vietnamu pa so zasedli Američani in zamenjali francoskega varovanca Bao Daja s svojim varovancem Ngo Din Diem in drugimi, ki so mu sledili, ker je bil za vlogo, ki so mu jo namenili, nesposoben. Podpisali so ženevske sporazume, ki zagotavljajo neodvisnost Vietnamu, Laosu in Kambodži, razdeljenost Vietnama pa razglasili za začasno neprijetnost, ki naj bi bila odpravljena v dveh letih. Po osmih letih je Vietnam še vedno razdeljen, ženevske sporazume pa so ZDA, ki še naprej vodijo vojno, ki se ji je Francija odrekla, prekršile v vseh točkah.
Američani pri tem govore o eni vrsti vojne, bijejo pa drugo vrsto vojne. Programsko se borijo za »ohranitev svobode* v Južnem Vietnamu, v praksi pa imajo vojno v Vietnamu za sestavni del politike izoliranja in zatiranja Kitajske. Pri tem je »svoboda*, ki jo hočejo ohraniti, podobna Ngo Din Diemovi strahovladi: z vojaščino obračunavajo z nezadovoljnimi južnovietnamskimi kmeti in preprečujejo vsakovrstno reformo in perspektivo v deželi, ki sodi med najbolj nesrečne in izmučene na svetu. ZDA so se zapletle v kolonialno vojno proti vietnamskemu gibanju za nacionalno osvoboditev in za družbeni napredek. Tega obeležja tej vojni ne jemlje niti priza-devajne Kitajske, da bi jo izkoristila za svoje manevriranje. Kako bi sicer lahko razložili nenavadno žilavost Vietkonga, ki stoji na pragu največjih južnovietnamskih mest, če ne z vsestransko podporo prebivalstva?
Neizpodbitno velja, da se morajo problemi v zvezi z nekdanjo francosko Indokino reševati v obeh svojih, tesno medseboj povezanih oblikah, tako kot problem okrepitve neodvisnosti in pravice do samostojnega notranjega razvoja držav jugovzhodne Azije kot tudi problem spopada interesov in ambicij velikih sil v tem delu sveta. Neodvisnost teh dežel ni mogoče zagotoviti, če se ne izključijo iz političnega in vojaškega manevriranja velikih sil, kar so končno določili ženevski sporazumi. Takšna odločitev tudi ustreza razpoloženju in prizadevanjem ljudstev jugovzhodne Azije. Kambodža se občudovanja vredno prizadeva, da bi ohranila svojo nevtralnost, Laos ogroža intervencija od zunaj in v Južnem Vietnamu vre tako zaradi nezadovoljstva nad korumpi-ranimi režimi kot zaradi Američanov, ki te režime podpirajo, da bi si ustvarili z njimi trdnjavo svoje strategije v jugovzhodni Aziji. Severni Vietnam pa se po svoje otepa, da bi prišel pod kitajsko nadvlado. Naštete države se prizadevajo, da bi utrdile pogoje za nevtralizacijo in za samostojen razvoj. Tem prizadevanjem pa se morajo ustvariti tudi ustrezni zunanji pogoji. Treba se je vrniti k določilom ženevskega sporazuma iz leta 1954 in utrditi jamstva, da bodo vse »zainteresirane* velike sile dosledno spoštovale določila o nevtralizaciji jugovzhodne Azije.
To bi razumljivo lahko uresničili samo s pogajanji, na katerih bi obvezno sodelovale tudi ZDA in Kitajska. Perspektiva za taka pogajanja pa je, žal, zelo nejasna. ZDA so še vedno bolj navdušene za svojo »umazano vojno* proti vietnamskim prizadevanjem po neodvisnosti in napredku.
OB NEUPRAVIČENEM NAVIJANJU CEN ZA MESO:
Neodgovorno koristolovstvo izvoznikov živine in mesne industrije
Včeraj so v parifetični komisiji za mezde in cene pričeli obravnavati cene za meso, ki se je v zadnjih tednih ponovno močno podražilo zlasti na Dunaju, na Zgornjem Avstrijskem in na Salzburškem. V Salzburgu n. pr. se vrstijo primeri, ko zahtevajo mesarji za govedino tudi po 75 šilingov za kilogram, za teletino pa celo 82 šilingov.
V zvezi s to docela neupravičeno podražitvijo so na Zgornjem Avstrijskem in v Salzburgu uvedli proti celi vrsti mesarjev postopek po zakonu proti navijalcem cen, v Salzburgu pa je prišlo v torek in v sredo do prvih stavk gradbenih delavcev, železničarjev in drugih prometnih uslužbencev.
Podražitev mesa je zajela vso državo. Junija je po dunajskih uradnih tržnih poročilih stala govedina 37 do 65, prašičje meso pa 35 do 49 šilingov. Tekom julija in zadnje dni pa so mesarji meso ponovno podražili in sicer prašičje za 6, govedino za 12, teletino pa celo za 20 odstotkov. To podražitev utemeljujejo s podražitvijo klavne živine in prašičev kot posledico prepičle ponudbe. Tako pravijo, da pride na Dunaju, ki potrebuje tedensko 1200 klavnih govedi, na trg le 800 do 900 govedi, v Salzburgu pa 300 do 400 namesto potrebnih 800 govedi.
prej, čeprav se je lani že od junija naprej neprestano pojavljala potreba po uvozu klavnih goved in mesa in čeprav se je klavna živina podražila tudi na evropskem vzhodu. Od lanskega junija do 'letošnjega maja je bilo namreč uvoženih okoli 16.000 klavnih goved. Da se je v zadnjih mesecih potreba po tem uvozu še povečala, se razume samo po sebi. Tako so prišli izvozniki živine in mesna industrija poleg profitov pri izvozu še do profitov pri uvozu.
Takih manipulacij parih izvoznikov in mesne idustrije se je kaj rada privadila večina mesarjev. V tem pa je tudi vzrok za
podražitev mesa, ki upravičeno razburja avstrijsko prebivalstvo. Za lase privlečeno »opravičilo", da so se zadnje čase klavna živina in prašiči podražili, je iz trte zvito. Leta 1952 so šli prašiči na Dunaju po povprečni ceni 14,04 šilingov v promet, letos julija pa po 15,03 šilingov. Pred 12 leti so klavno živino plačevali v povprečju po 9,49, julija pa po 12,73 šilingov. Podražitev v 12 letih znaša torej 7,05 % pri prašičih in 34,14% pri govedih. Temu nasproti pa stoji podražitev prašičjega mesa za 43 %, govejega pa za 64 %.
V takih okoliščinah je skrajni čas, da napravijo pristojni krogi konec tem manipulacijam. Tu ne gre le za to, da se mesno Industrijo prisili, da postavi svoje cene mesa nazaj na cene, ki so veljale 31. julija 1964 — kar zahtevajo v Salzburgu — tu gre tudi za to, da se napravi končno red tako, kar tiče izvoza klavne živine, kakor tudi v vprašanju, kakšna sme biti razlika med cenami klavne živine in prašiči in cenami mesa. Meso je eno osnovnih živil, na njem se ne sme nihče oderuško bogatiti.
Ciprčani naj sami odločajo o svojih problemih
Pičla ponudba in podražitev klavne živine in prašičev je posledica že dalj časa trajajočih spletk tistih izvoznikov živine rn mesne industrije, ki jih skrbi samo to, kako bi svoje profite povečali. Čeprav število goveje živine nazaduje — lani je padlo za 126.000 glav ali za 5,2% — potrošnja mesa pa iz leta v leto narašča, živino še vedno nemoteno izvažajo. Leta 1962 je bilo n. pr. zaklonih 439.400 goved, 'lani pa 452.500. Kljub večji potrošnji pa je lani izvoz govejega mesa in klavnih goved presegel uvoz za 106.100 goved, medtem ko ga je leta 1962 presegel le za 59.900. V prvih petih mesecih 1964 je navzlic zgoraj omenjenemu padcu števila goveje živine izvoz klavnih goved in govejega mesa presegel uvoz za 39.900 goved. Izvoz goveje živine so ti krogi nebrzdano forsirali na-
Prva enciklika papeža Pavla VI., ki so jo pod naslovom »Eccelsiam suam« v ponedeljek minulega redna objavili v Rimu, je po svetu zbudila veliko zanimanje. Odgovorila je namreč na vprašanje, ali bo papež zares stopal po stopinjah svojega prednika Janeza XXIII., obenem pa je dala tudi neuradno napotilo za nadaljevanje »ekumenskega razgovora« znotraj katoliške cerkve.
Enciklika obsega štiri dele: uvod, samozavest cerkve, obnovitev cerkve in odnosi cerkve z zunanjim svetom. Za širšo javnost je nedvomno najbolj zanimivo, kaj sodi novi papež o odnosu do ostalih cerkva, posebno do prizadevanj, da bi združili vse krščanske cerkve pod enotnim vodstvom in da bi našli bližji jezik do ostalih ver in verskih gibanj. Za svetovni mir in mednarodno sodelovanje pa je še pomembnejše mnenje o socialističnem svetu in o ateizmu, ki ga pripisuje v svoji encikliki »določenim gospodarskim in političnim režimom«.
Kje naj se cerkev loti prizadevanj za zbli-žanje, ali vsaj za boljše razumevanje? V bistvu naj bi bila pripravljena na pomenek »z vsemi ljudmi dobre volje«. Pri tem enciklika seveda
Danes teden so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit »Kozmos 37«. To je 37. satelit te vrste. Na krovu nima posadke, temveč samo znanstvene aparate za proučevanje vesolja. Agencija TASS je s tem v zvezi sporočila, da gre pri tem satelitu za izvrševanje programa vesoljskih raziskovanj, ki so ga objavili marca 1962.
V torek pa so v SZ izstrelili nadaljnje tri satelite in sicer »Kozmos 38, 39 in 40«. Vse so izstrelili s pomočjo nosilnih raket novega ti-
Vprašanje Cipra je postalo po turškem vojaškem napadu zelo zamotano, z njim pa so postali zamotani tudi odnosi v NATO, kateri pripadata tako Grčija kot Turčija. V Atenah je zadnje dni velika diplomatska aktivnost. Po časopisnih vesteh 'si Grčija predstavlja rešitev vprašanja s takojšnjo priključitvijo Cipra k Grčiji 'in to brez plebiscita. Ona je pripravljena NATO odstopiti tudi oporošče na otoku, v katerem so lahko tudi turške čete, turški manjšini pa zagotavlja isto zaščito, kot jo uživa turška manjšina v grški Trakiji. Za podobno rešitev se zavzemata tudi ZDA in Velika Britanija, med-
poudarja — in to je za poglavarja katoliške cerkve tudi razumljivo — da je teoretična podlaga zanikanja boga v bistvu napačna. Vendar takoj tudi pristavlja, da je v sedanjih okoliščinah težko domnevati, da bi prišlo do »dialoga« z režimi, ki po papeževi sodbi zavirajo razvoj vere. Vendar papež ne zapira povsem vrat za seboj. Pravi, da bi vendarle ne smeli že vnaprej izključiti tistih, ki »se priznavajo omenjenim režimom«. »Za tistega, ki ljubi resnico, so razprave vedno možne« je rečeno v encikliki.
Za papeža Janeza XXIII. je bilo značilno, da se je izogibal polemike z deželami, ki so po uradni vatikanski oceni brezbožne. Ta strpnost je tudi rodila zboljšanje odnosov s ZS, ker se je katoliški poglavar odločno zavzel za mir in prijateljstvo med vsemi narodi. Ali naj odločnejši ton enciklike spodkoplje temelje, ki jih je postavil pokojni papež Janez XXIII. v interesu miru in prijateljstva? Napreden italijanski tisk, ki verjetno najbolj pozna trenutno stanje v vatikanski hirarhiji, sodi, da ne gre za »zaostritev«, marveč bolj za določen stil izražanja. Če je temu res tako, bodo pokazale šele poznejše izjave.
pa. Tudi izstrelitev teh satelitov služi istim namenom, kot izstrelitev »Kozmosa 37«.
Iz različnih krajev prihajajo vesti o sprejetih radijskih znakih, ki napovedujejo pomembnejšo izstrelitev. V ZDA so mnenja, da bodo Sovjeti v kratkem izstrelili najmanj dve raketi z vesoljskima ladjama, v kateri bosta mogoče tudi dva astronavta. V tej zvezi tudi ugibajo, če bodo poskusili, da se vesoljski ladji srečata ali pa da bosta obkrožili Luno.
fem ko De Gaulle pravi, da je freba vprašanje Cipra rešiti z neposrednim sporazumom med Grčijo in Turčijo.
Maršal Tito je v svoji poslanici ciprskemu predsedniku Makariosu sporočil, da Jugoslavija dosledno podpira neodvisnost in celovitost republike Ciper. Slično stališče zavzemajo do vprašanja tudi vzhodnoevropske dežele, Sovjetska zveza pa je Cipru v primeru nadaljnjih rt urš k Ih intervencij zagotovila svojo pomoč. Na 'liniji podpiranja neodvisnosti republike Ciper je tudi sporočilo stalnega sekretariata narodov Azije in Afrike v Kairu, ki poudarja, da »podpira pravico Ciprčanov do samoodločbe in reševanja njihovih notranjih problemov brez vmešavanja imperialističnih sil”.
Medtem je Grčija odpoklicala svoje vo-jdške sile izpod poveljstva NATO, kaT je zadalo tej organizaciji nov udarec prav na njenem najobčutljivejšem območju. Sicer jih je v sredo spet podredila poveljstvu NATO, vendar ta dogodek ni ostal brez odmeva. Da bo Sovjetska zveza tudi ta dogodek izkoristila v svoj prid, je dokaj ijasno, zlasti še zaradi tega, ker posveča Hruščev vprašanju Cipra vse večjo pozornost kot jo posveča problemom jugovzhodne Azije, k'i jih je, kakor izgleda prepustil Kitajcem in ZDA.
V kakšni smeri se bo reševalo ciprsko vprašanje, bo morebiti pokazalo že prvo srečanje grških in turških parlamentarcev na konferenci mednarodne parlamentarne unije v Kopenhagnu.
Ameriški bombniki za Kongo
ZDA ženejo tudi v Kongu razvoj na ostrino. Medtem ko so spričo prvih spopadov med Čombejevimi žendarji in enotami ljudskoosvo-bodilnega gibanja v Kongu še zagotavljale, da potrebuje Kongo le tehnično in posvetovalno pomoč, ne pa vojaške, so to stališče v ponedeljek spremenile. Na prošnjo Moisa Čomba so mu poslale več letal v Leopoldville, ki so jih prej uporabljale kot bombnike.
Medtem se boji med enotami ljudskoosvo-bodilnega gibanja in med Čombejevimi vojaškimi silami nadaljujejo. Ker čombe s svojimi enotami ni kos zadušiti Ijudskoosvobodil-no gibanje, se je obrnil do več afriških dežel in jih prosil za vojaško pomoč. Pravijo tudi, da se pogaja z nekdanjimi belimi najetimi vojaki v Kongu in da jih hoče pridobiti za svoje namene, to je za zadušitev ljudsko osvobodilnega gibanja.
Razvoj v Kongu močno vznemirja ostale afriške dežele, zlasti še, ker je pričel Čombe izvajati represalije proti njihovim državljanom, ki živijo v območju Konga.
Prva enciklika papeža Pavla VI.
V SZ izstrelili „Kozmos 37, 38, 39 in 40“
OD 29. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA
Jubilejni 10. Mednarodni vinski sejem v Ljubljani
Jutri teden bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodno priznani Ljubljanski vinski sejem v desetič odprl svoja vrata k razstavi vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki bo povezana z mednarodno informativno-propagandno razstavo „Trta in vino v svetu", mednarodno razstavo strojev in opreme, transportnih in ostalih sredstev za vinogradništvo, vinarstvo in za proizvodnjo žganih pijač in sadnih sokov ter s po-skušnjo ocenjenih vzorcev vina.
Na jubilejnem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani sodelujejo proizvajalci vin, žganih pijač in sadnih sokov iz 25 držav. Njihove vzorce, ki so jih poslali skupno 1300, je mednarodna komisija 18 strokovnjakov iz 11 držav ocenila v času med 13. julijem in 7. avgustom. Na sejmu bodo razstavljeni vzorci iz vseh petih kontinentov, kar je nedvomno izreden uspeh in priznanje za to špecialno sejmsko prireditev v Ljubljani.
Na prvem mestu so tudi letos spet vina. Ocenjevalni komisiji je bilo poslanih letos 1103 vzorci vina, žganih pijač pa 188 vzorcev, skupno za 201 vzorec več kot lani.
Vrednost šilinga pade letno za 3,6 odstotkov
V enem svojih zadnjih poročil ugotavlja Avstrijska politična korespondenca, da je med letom 1953 in letom 1960 vrednost šilinga letno padla za 2,2 %>, v letih 1961 do 1963 pa se je njegova vrednost letno zmanjšala že za 3,6 %>. Šiling je za 22 °/o manj vreden, kot je bil leta 1953.
Zmanjševanje vrednosti šilinga postaja zadnja leta vedno bolj očitno. Med 42 deželami, ki jih obsega študija new-yorške Fist National City Bank o gibanju vrednosti denarja, stoji Avstrija na 17. mestu. Med evropskimi deželami, ki jih obsega ta študija, zgublja le še francoski frank nagleje na vrednosti. Njegova vrednost ipade letno za 4 %. Vrednost švedske krone pade letno za 3,1, vrednost lire za 2,8, pfunda za 2,6, švicarskega franka za 1,9, vrednost nemške marke pa za 1 %>. Dolar zgubi letno 1,3 % svoje vrednosti. Najbolj stabilen je denar Guatemale, ki zgubi letno le pol odstotka vrednosti.
Najmanj trden je denar južnoameriških držav Brazilije, Gila, Argentine in Bolivije. Tam je prava inflacija. Tekom dni je vrednost denarja teh držav padla za 20 do 43 odstotkov. Gospodarska rast teh dežel znaša letno manj kot 2,5 %».
Kako velik ugled ima Ljubljanski vinski sejem v svetu, priča močna mednarodna udeležba na sejmu. Tako je Zvezna republika Nemčija poslala na sejem 151 vzorcev, Avstralija 84, Združene države Amerike 16 in Nova Zelandija 46 vzorcev. Skupno je nad dve tretjini vzorcev iz inozemstva. Iz Jugoslavije pa so zastopana s svojimi vzorci vsa pomembnejša vinogradniška področja.
Doslej je bilo skupno podeljenih 358 zlatih, 827 srebrnih in 29 bronastih medalj. Od tega je komisija vzorcem vina priznala 291 zlatih, 722 srebrnih in 27 bronastih medalj.
Organizatorji, ki so pred 10 leti s prvim sejmom postavili smoter, da bi Ljubljana postala svetovnoznano središče za mednarodno ocenjevanje vin na visoki ravni, lahko ob desetletnem jubileju tega sejma z zadovoljstvom ugotavljajo, da so ta smoter
dosegli. Na vseh petih kontinentih krasi danes najboljša vina značka, ki je iz Ljubljane.
... in Avstrijski osrednji kmetijski sejem v Welsu
Isti dan bo po presledkih 2 let odprt v We!su na Zgornjem Avstrijskem Avstrijski osrednji kmetijski sejem, za Verono in Novim Sadom tretja največja mednarodna kmetijska sejmska prireditev. Tudi -ta sejem bo nedvomno zanimiv, zlasti za naše kmečko prebivalstvo, leži vendar We'ls v pokrajini, kjer je kmetijstvo v Avstriji najbolj razvito in kjer je že mnogo kmetij, ki docela odgovarjajo pogojem moderne industrijske družbe.
Na tem sejmu bo zlasti zanimiva razstava živine s 93 konji, 37 plemenskimi svinjami in 7 gnezdi pujskov ter 270 plemenskimi in klavnimi govedi ter več -kot 1000 malimi živalmi. Nič manj ne bo privlačna, zlasti pa poučna razstava „Moderno kmetijstvo", ki bo obsegala površino 25.000 kvadratnih metrov. Ta razstava bo omogočala tudi praktično eksperimitiranje v vprašanjih preusmeritve kmetovanja. Da bo tudi razstava kmetijskih strojev zelo bogata in da se bo splačalo ogledati -konjske dirke 150 konj iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Madžarske, se razume samo po sebi.
Rekorden obisk na 13. Avstrijskem lesnem sejmu
Letošnji Avstrijski lesni sejem in Koroški sejem v Celovcu je po 10 dneh trajanja v nedeljo zaprl svoja vrata. Sejem, na katerem je po zaključnih poročilih uprave sejma razstavljalo 1117 podjetij iz 20 držav, je kljub deloma neugodnemu vremenu obiskalo 301.212 ljudi. S tem -je sejem zabeležil nov rekorden obisk.
O obsegu poslovnih zaključkov na sejmu poročilo še ne navaja številk, kar je tudi samo po sebi razumljivo, pravi le, da je bilo njihovo število manjši kot lani, da pa je bilo vsekakor višji, kot je bilo pričakovati z ozirom na to, da je koroško lesno gospodarstvo skoraj v celoti usmerjeno na italijanski trg, ki pa se nahaja v dobi stagnacije.
Število krav v Evropi nazaduje
Zadnje štetje goveje živine ni le pri nas v Avstriji pokazalo, da imamo okoli 126.000 glav marij kot smo jih imeli koncem leta 1962, podobne rezultate so objavile tudi druge Evropske dežele, zlasti Italija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Holandska in druge. Pri zadnjem štetju v maju pa so tudi v Belgiji ugotovili, da je število goveje živine tam ponovno padlo za 5 °/o, število krav pa celo za 6 %>. Manj krav pa pomeni tudi manj telet, s tem pa tudi nevarnost, da bo število goveje živine še naprej ipadlo.
Kar so pri štetju goveje živine ugotovili v Belgiji, smo decembra lahko ugotovili tudi pri nas. Tudi v Avstriji je leta 1963 najbolj nazadovalo število -krav in telic. Sicer po vseh teh deželah število prašičev narašča, vendar to naraščanje nikakor ni v stanju izravnati primanjkljajev govejega mesa na evropskem trgu, na katerem ne narašča le potrošnja mesa, marveč se tudi število konzumentov iz leta v leto veča.
V pogledu na zveze z inozemstvom je sejem prinesel nekaj novih aspektov. Predstavniki pristanišča Rijeka so bili z več strani vprašani glede možnosti uvoza eksotičnega lesa preko tega pristanišča. Podobno so bili vprašani tudi predstavniki Trsta, ki je imel letos svojo posebno razstavo osredotočeno na eksotični les. Trst je tudi sporočil, da bo na sejmu postavil stalni paviljon iz eksotičnega lesa in da bo potem v svojo razstavo zajel tudi Julijsko pokrajino in Benečijo.
Uspešni so -bili letos tudi mednarodni kontakti s področja lesnega gospodarstva. Drugo srečanje ekspertov in novinarjev lesnega gospodarstva na lesnem sejmu je privabilo zastopstva iz 14 držav. Poleg drugih srečanj mednarodnega značaja, ki so bila za časa sejma v Celovcu je treba omeniti še obiske romunskega ministra za gozdarstvo, direktorje švedske trgovinske zbornice in gospodarskega eksperta poljske ambasade na Dunaju ter uvedbo razgovorov predstavnikov sejmov v Welsu,
Miinchenu in Ljubljani z interesenti na teh sejmih, ki jih je organizirala Delovna skupnost alpskih sejmov.
Razstava pohištva je letos obsegala 12.000 kvadratnih metrov prostora. Avstrijska industrija pohištva se spričo tega resno bavi z načrtom, da bi v Celovcu ob lesnem sejmu pričela prirejati še redni sejem pohištva, ki mu je že dala ime »Avstrijski salon pohištva«. Zaključno je v poročilu uprave Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu rečeno, da stoji tudi prihodnji sejem leta 1965 pod ugodnimi znamenji. Velik interes za prihodnji sejem se zlasti kaže v tem, da je veliko podjetij že sedaj sklenilo z upravo pogodbe o sodelovanju na prihodnjem sejmu. S tem je začrtan tudi že -njegov okvir, zlasti na področju posebnih razstav. V nadaljnji hali, ki jo bo uprava med tem zgradila, hoče n. pr. združenje avstrijske žagarske industrije prihodnje leto demonstrirati primer obratovanja modernega žagarskega podjetja.
Napredek podržavljene industrije
Prizadevanja vicekanclerja Pittermanna kot ministra za podržavljeno industrijo in zunanjega ministra Kreiskega, da bi za podržavljeno industrijo odprla nova tržišča in nove možnosti sodelovanja z drugimi industrijami v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kažejo prve uspehe. Po poročilih Socialistične korespondence z Dunaja je podržavljena industrija prebolela stagnacijo leta 1963. Medtem,
Pospeševanje pogojev za turizem
Odkar je poslalo očitno, da mora naša država svojo pasivno zunanjetrgovinsko bilanco izravnati ‘le z dohodki iz inozemskega turizma, so pričeli pristojni krogi posvečati pospeševanju pogojev za razvoj turizma posebno pozornost.
Iz sredstev ameriške pomoči svoječasnega Marshallovega plana se iz kreditov, ki jih vračajo avstrijska podjetja, vsako leto zbira v takoimenovanem ERP-fondu več sto milijonov šilingov, s katerimi razpolaga avstrijska vlada. Po tozadevnem zakonu mora vlada te denarje vsako leto uporabiti za dodeljevanje -novih kreditev za razvoj in modernizacijo avstrijskega gospodarstva. V tem sklopu odobri vsako 'leto tudi kredite za pospeševanje pogojev za razvoj turizma. Lani je v ta namen dola na razpolago 120, letos pa 126 milijonov šilingov.
Letošnjega zneska kreditov za pospeševanje pogojev za razvoj turizma bodo deležna predvsem turistična podjetja v takoimenovanih centrih oddiha in kmetijski predeli, kjer obstoja nevarnost odselitve prebivalstva. V teh centrih in predelih so ERP krediti v vršini 50% skupnih stroškov na razpolago -za modernizacijo turističnih podjetij z več kot 15 posteljami in kvalificiranih restavracij, -nadalje za gradnjo žičnic in fiftov ter kopaliških bazenov. Maksimalni znesek kredita znaša v vsakem primeru 5 milijonov šilingov.
Po tej poti skuša vlada po eni strani odpreti turistom pot v odmaknjene kmečke predele, kamor le-ti tudi sami vedno bolj silijo, po drugi strani pa hoče zboljšati tudi pogoje za razširitev turizma na vigredni in jesenski, -zlasti pa na zimski čas, kar je osnovni pogoj rentabilnosti investicij v turizmu.
ko je v prvem četrtletju 1963 njen promet v primerjavi s prvim četrtletjem 1962 nazadoval za 4,2 #/o, je bil letos v prvem četrtletju za 6,8 °/o večji kot lani. S tem je bil tudi za 2,6 °/» večji kot leta 1962.
Letos je dobila podržavljena industrija tudi več naročil kot jih je dobila lani. Povečalo se je število inozemskih naročil, medtem ko je število domačih naročil nazadovalo. Socialistična korespondenca z Dunaja pravi, da poživitev prometa ni zajela vseh panog podržavljene industrije, vendar je posebno razveseljivo, da se število naročil veča predvsem na področjih, ki so doslej stala v senci konjunkture.
Največ naročil dobiva industrija svetlih kovin. Njeno število naročil se je povečalo za 30 °/o, njena proizvodnja in njen promet pa sta narasla za 11 in 17,5 °/o. Na drugem mestu povečanja proizvodnje in prometa stoji podržavljena elektroindustrija, iz stagnacije pa so se izkopale tudi industrija mineralnih olj, kemična industrija ter industrija železa in jekla, v kolikor so podržavljene. Težaven je položaj še vedno po rudnikih premoga, v ladjedelnicah in v industriji strojev. Tu je letos promet nazadoval za 5,6 °/o.
Razveseljivo je tudi, zaključuje Socialistična korespondenca z Dunaja, da je avstrijski podržavljeni industriji uspelo povečati tudi svojo produktivnost. Čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za skoraj 3 °/o, je produktivnost narasla za 1,4 °lo.
posiROKeosveru
LONDON. — Sovjetski premier HruSčov je pred nedavnim sprejel lorda Thompsona in mu dal intervju, v katerem je govoril o raznih aspektih mednarodnega položaja. Na vpraSanje o morebitnem sestanku na vrhu v začetku prihodnjega leta, na katerem naj bi se sporazumeli o prepovedi uporabe jedrskega orožja v vojni, je HruSčov izrazil pripravljenost, da bi sodeloval na takem sestanku in dodal, da bi bila nova pobuda v tem pogledu dobrodošla. Kar zadeva odnose Vzhod-Zahod, je HruSčov mnenja, da so bolj-ii kot pred enim letom.
LONDON. — Londonski „Sunday Telegraph” piSe, da se je Velika Britanija odpovedala svojim vojnim oporiščem v Libiji. Konzervativni list navaja, sklicujoč se na britanske vojaSke kroge, da bodo britanske vojaSke sile umaknili iz oporiSČ v Bengaziju in Tripoliju. Letalom britanskega letalstva bodo kljub temu Se dovolili uporabo libijskih letaliSč. 1500 britanskih vojakov, kolikor jih je zdaj v Libiji, bodo evakuirali na Malto glede na povečano strateSko pomembnost tega otoka po ciprski krizi.
RIO DE JANEIRO. — Po informacijah, ki prihajajo iz Kolumbije, je priSlo na ulicah Bogote v zadnjih dneh do novih spopadov med policijo in Študenti, študentje organizirajo serijo demonstracij proti vladni politiki in podpirajo kolumbijske gverilce ter odporniško gibanje proti katerim je vlada začela ofenzivne operacije, študentje so v Bogoti zavzeli televizijsko centralo in jo imeli Štiri ure v oblasti. Kakor poročajo, so po spopadih aretirali 135 mladih ljudi.
GRENOBLE. — V letoSnji sezoni je zgubilo v francoskih Alpah življenje 55 planincev, 26 pa je bilo težje ranjenih. To je največje Število žrtev alpinizma v zadnjih letih. NajhujSa nesreča se je zgodila 7. julija, ko je plaz zasul 14 francoskih alpinistov, med njimi tudi znanega smučarja Charlesa Bozona.
BEOGRAD. — Poročajo, da bo urad zvezne gospodarske zbornice za gospodarsko propagando v tujini organiziral v okviru jesenskega zagrebškega velesejma razstavo z naslovom »Azija — Afrika — Jugoslavija”. Razstava naj bi prikazala gospodarsko in tehnično sodelovanje, investicijska dela in druge dejavnosti jugoslovanskega gospodarstva na področju teh dveh kontinentov.
FRANKFURT. — Glavni svet svetovnega združenja prezbiferijanskih cerkva je z večino glasov sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za ukinitev rasne neenakopravnosti. V resoluciji pozivajo vse cerkve, članice združenja, naj se zavzemajo za ukinitev rasne diskriminacije v svojih vrstah in za to, da bi bila sploh ukinjena.
BARCELONA. — Ob obali severno in južno od Barcelone so bili veliki nalivi, ki so povzročili poplave v Številnih kopaliških krajih in poškodovali ali uničili Številna Šotorska taborišča ob morski obali. Morski lijaki so spremenili ceste v potoke. Voda je odnesla v morje 45 avtomobilov, vendar pa ni bilo človeških žrtev.
TOKIO. —■ Na Japonskem so začeli s poskusi za umeten dež, v prizadevanju, da bi se reSiii iz kritičnega položaja, ki je nastal zaradi pomanjkanja vode v Tokiu kot posledica izredne vročine. Dve prevozni letali japonske vojske sta se dvignili s skupnim tovorom poldruge tone vode. Vodo so razpršili v vl-Sini 3500 metrov; pobarvana je bila z oranžno barvo. Vodo so razprSili nad plastjo oblakov nad nekim jezerom. čez trideset minut je na tem področju začelo deževati. V mestu Enzan je padlo 11 milimetrov dežja, v drugih krajih pa po 5 milimetrov. Strokovnjaki so izjavili, da so padavine na področju Enzan neposredna posledica poskusov, ki se bodo nadaljevali en mesec.
MAŠERU. — V mesecu juniju je v gorovju Bazuto-landa v Južni Afriki zgubilo življenje zaradi mraza 85 mladih Afričanov. Njih trupla so naSli pastirji. Mladeniči so bili v baraki, ki se je zaradi obilnega snega poruSila in vsi so se zaduiili pod snegom ali pa so zmrznili.
KAIRO. — Na sedežu sveta za gospodarsko zvezo, ki je odvisen od arabske lige, so podpisali resolucijo, ki predvideva ustanovitev arabskega skupnega tržiSča v desetih letih, začenSi od januarja 1965. Carine se bodo najprej znižale za deset odstotkov za industrijske proizvode.
ALŽIR. — Alžirski predsednik Ben Bela je prejel v Alžiru Leninovo nagrado za mir zaradi njegovega prispevka »k stvari mednarodnega miru in razumevanja med narodi”. Med svojim nedavnim obiskom v Sovjetski zvezi je bil Ben Bela odlikovan z zlato zvezdo junaka Sovjetske zveze.
VARŠAVA. — Obilno deževje na Poljskem je povzročilo v Jugozahodnih delih države poplave. Pod vodo je bilo več tisoč hiS, okoli 4000 ha obdelovalne zemlje in Se drugi prostrani tereni, škodo imajo tudi tekstilne tovarne in druge industrijske naprave v vi-sokolndustrializirani Spodnji šleziji. Po prvih cenitvah se suče Skoda okoli 150 milijonov zlotov. Poplave so terjale tudi dve smrtni žrtvi.
MOSKVA. — Sovjetska zveza je pred kratkim izstrelila nov umetni satelit Kozmos-37. Satelit nosi s seboj znanstvene Instrumente za proučevanje vesolja v skladu s programom, ki ga je agencija Tass napovedala 16. marca 1962. Razen teh instrumentov so na satelitu tudi radijski oddajnik, radijski sistem za točno merjenje orbitalnih elementov ter radijsko-felemefrijskl sistem za prenos podatkov o delovanju instrumentov. Instrumenti delujejo normalno, v koordlnacijsko-račun-skem sredifču na zemlji pa že proučujejo prve podatke, ki so jih dobili s satelita Kozmos-37.
TOKIO. — Iz Tokia poročajo, da se na Japonskem naglo liri epidemija enecefalitis — vnetje možgan. V poletnih mesecih je zaradi te hude bolezni umrlo 259 oseb, zabeležili pa so 906 bolezenskih primerov. Epidemija najbolj razsoja v provincah TokuSima, Aiti in Hicho.
SPLIT. — Splitska ladjedelnica je izročila pakistanski družbi Pakistan Shipping Line iz Karačija nov tramper z 12.000 tonami nosilnosti. Ladja je dolga 190, Uroka pa 19 metrov in doseže hitrost 17 vozlov. To Je že drugi tramper, ki so ga splitske ladjedelnice zgradile za potrebe pakistanske trgovske mor-norice.
CARACAS. — Venezuelski zunanji minister je sporočil, da bo francoski presednlk de Gaulle prliel 21. septembra v Caracas In bo začel potovanje po la« tinsko-ameriikih državah.
v^exyc/i\As&
Jugoslovanska poezija v nemščini
Glavni urednik lista »Wissenschaft und All-gemeinbildung«, ki izhaja v Giittterslohu na Vestfalskem, književnik in prevajalec Herbert G o 11 s c h alk , je pri založbi Sigbert Mohn, hi je del koncema C. Bertelsmann Verlag, izdal anatologijo sodobne jugoslovanske poezije v nemščini. V njej je zastopanih 19 slovenskih, 22 hrvatskih, 17 srbskih in 9 makedonskih pesnikov. Med Slovenci so zastopani Bor, Borko, Gradnik, Klopčič, Kocbek, Kosovel, Kovič, Krakar, Menart, Minatti, Mrzel, Pavček, Udovič, Vipotnik, A. Vodnik, Vodušek, Zajc, Zlobec in O. Zupančič.
Knjiga jugoslovanske poezije v nemščini bo izšla v 3000 izvodih. Opremljena je s splošnimi, tu in tam sicer nepopolnimi biografskimi podatki o avtorjih, ki pa so vendar za nemškega bralca dovolj informativni. Na koncu založnik spregovori o vplivnostnih področjih, ki so delovala na jugoslovansko litera-
turo, nato pa spregovori na kratko o slovenski, hrvatski, srbski in makedonski literaturi. Slednjič je še kratka beseda o situaciji, v kakršni je jugoslovanska literatura danes. Iz vsega pa je razvidno priznanje, ki ga je ta literatura dosegla doma in v svetu.
Ko je Gottschalk v minulem tednu obiskal Jugoslavijo, je v razgovoru s predstavniki Društva slovenskih književnikov v Ljubljani povedal, da bo zdaj tudi pripravil posebno izdajo slovenske poezije v nemščini. S tem v zvezi je dodal, da je izdaja anatologije sodobne jugoslovanske poezije v nemščini porojena iz kulturne potrebe, ki se čuti v Nemčiji, kjer na knjižnem trgu še ni bilo doslej nobene knjige ali celo anatologije jugoslovanske poezije. »Po podatkih turističnih agencij«• je dejal književnik Gottschalk, »je letos obiskalo Jugoslavijo precej več kot milijon tujih turistov in med temi turisti je gotovo kakih 400.000 gostov iz Zvezne republike Nemčije. Med vso to množico pa menda nihče ne ve, da je v Jugoslaviji toliko pesnikov.*
KUKU RD€ DROBCI D€
0 Danes teden je šla Italijanska drama Narodnega gledališča na Rijeki na gostovanje v istrska mesta. Za fo gostovanje je izbrala Goldinijeve »Ribiške zdrahe", ki |ih je imela prvič na sporedu leta 1946.
0 V Kopru pri Piranu pripravljajo dve publikaciji o slovenskem morju in vpraianjih pomorstva. Klub pomorščakov v Piranu pripravlja drugo številko Slovenskega pomorskega zbornika, študijska knjižnica v Kopru pa pripravlja publikacijo, ki bo vsebovala obsežno bibliografijo o zgodovini pomorstva v Trstu ter katalog pomorske literature.
0 Pod skupnim nazivom »Forma viva” se je minuli teden pričel na Ravnah simpozij umetniških oblikovalcev železa, na katerem sodelujejo kiparji iz Jugoslavije, Kanade, Japonske in Italije. Gostoljubje jim izkazuje ravenska železarna, ki jih oskrbuje tudi s primernim materialom.
0 Pri Dubrovniških igrah sodeluje letos prvič zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Skupno z zagrebškim filharmoničnim orkestrom in s solisti iz nekaterih evropskih držav izvaja pod vodstvom dirigenta Lovra Matičiča Hdndlov oratorij »Belsazar”.
0 Danes teden se je v Splitu pričel festival »Melodije Jadrana”. Na njem sodeluje petnajst interpretov zabavne glasbe, trije vokalni ansambli ter zabavni in plesni orkester.
0 Od 5. do 13. septembra bo v Zagrebu IV. mednarodni festival študentskih gledališč.
0 Od torka naprej do 31. avgusta je v Paracelsusovi dvorani v Beljaku razstava 22 koroških umetnikov, ki jo prirejata Poklicno združenje upodabljajočih umetnikov in mesto Beljak. Razstava je razen v sobotah in nedeljah vsak dan odprta od 9. do 12. in od 14. do 16. ure.
0 V Benetkah so v nedeljo razdelili nagrade za dokumentarne in otroške filme. Vsega skupaj je bilo razdeljenih 4$ nagrad. »Zlatega leva” za najboljši dokumentarni trak je dosegel jugoslovanski dokumentarni film. »Skopje”, med otroškimi filmi pa sovjetski film »Bil je nekoč mlad mož”.
0 Dunajski operetni ansambel, ki je na turneji po ZDA, je s Straufjovo opereto »Wiener Blut” doživel v Los Angelesu izreden uspeh, šest predstav v Kreek Theatre je prineslo na vstopnini 83.000 dolarjev ali več kot 2 milijona šilingov.
Italijanska filmska industrija v krizi
Italijanski film je zabeležil absolutno prvenstvo v Evropi glede inkasa pri filmskih predstavah. V tem pogledu je Italija občutno prekosila bogatejše dežele kot so Anglija, Francija in Nemčija. Za filmske vstopnice so lani Italijani plačali 140,5 milijarde lir, kar je 8 milijard več kot predlanskem. Vendar pa je prav filmska industrija v največjih težavah in ti na videz zadovoljivi podatki skrivajo resno krizo. Število obiskovalcev se je namreč znižalo in je bil višji inkaso dosežen izključno na osnovi zvišanih cen za vstopnice. Cene za kinovstopnice so se zvišale hitreje kot so naraščali splošni življenjski stroški.
Vzrok 'krize je izredno visoko število proizvedenih filmov, saj je bilo lani v Italiji proizvedenih kar 230 filmov, medtem ko so
■jih v ZDA ponseli le 153, v Angliji 72, v Franciji 141 in v Nemčiji 63. Od italijanskih filmov so finančno uspeli le tisti, ki so zaradi svoje kvalitete prodrli tudi na tujih tržiščih.
Pomembno pa je dejstvo, da se je lani izdatek italijanskega prebivalstva za gledališke predstave povečal za milijardo in dosegel skoraj 10 milijard lir. To povečanje sloni na realnih temeljih, ker se je lani tudi število prodanih vstopnic v gledališčih povečalo za pol milijona. To pa kaže na oživljeno zanimanje občinstva za gledališke predstave, ki so postale kvalitetnejše. To zanimanje je toliko bolj očitno, ker se je lani število gledaliških predstav skrčilo na 34.000, medtem ko jih je bilo predlanskim še 37.000.
POČITNIŠKA IZMENJAVA OTROK MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO:
Jezik ni ovira za zbliževanje
„Predvsem želim poudariti, da se otroci iz raznih držav odlično sporazumevajo med seboj in da jezik ni ovira za medsebojno zbliževanje. Bolj kot to nas ovira pomanjkanje počitniških domov” je dejala predstavnica organizacije ,,'Gsterreichische Kinder-freunde” Grete H e y, ki upravlja počitniški dom te organizacije v Seebodnu ob Mill-stattskem jezeru, kjer že več let letujejo tudi otroci iz Slovenije.
Počitniška izmenjava otrok med Avstrijo in Slovenijo, ki jo organizirata „Cister-reichische Kinderfreunde” in društva prijateljev mladine iz Slovenije, se že več let lepo razvija. Letos letuje po domovih »Osterreichische Kinderfreunde" nad 300 otrok Iz Slovenije, enako število avstrijskih otrok pa preživlja počitnice ob Jadranu v Baški, Fiesi, Malinski, Crikvenici in Strunjanu.
Tudi po poti medsebojne počitniške izmenjave otrok se zboljšujejo in utrjujejo dobri sosedski in prijateljski odnosi med državami in narodi. Življenje otrok različnih narodnosti v skupnih domovih je ena naj-hvaležnejših oblik uresničevanja idej mednarodne solidarnosti ter spoznavanja in zbliževanja med narodi. Tu se pričenjajo kovati osebna prijateljstva, tu plahnijo v preteklosti tako kvarni nacionalni predsodki. Tu se pričenjajo polagati temelji spoznanju, da sta m'ir in prijateljsko sožitje med narodi najbolj zagotovljena v najširšem tesnem prijateljstvu ljudi razničnih jezikov in narodnosti. Ustvarjanje pogojev za tako sreča-vanje in sožitje mladine je postavljanje temeljev, da bo mladi rod, ki se bo jutri ali pojutrišnjem povzpel na položaje v družbenem in mednarodnem življenju preko meja in različnosti jezika živel lepše življenje in si izoblikoval lepše okolje, kakor ga je doživljal mladi svet v preteklosti.
Na poti h temu cilju vlagajo napredne organizacije in vzgojitelji mladine v svetu velike napore. Za .svet miru za vse otroke" vlaga tudi organizacija »Osterreichische Kinderfreunde", ki združuje več desettisoč staršev, veliko sredstev in prostovoljnega dela. Ta organizacija vzdržuje okoli 1300 otroških vrtcev, ki jih obiskuje nad 40.000 otrok. Za 15.000 otrok različnih narodnosti pa potom izmenjave letno omogoči, da prebijejo del svojih počitnic v taborih in domovih, ki jih ima 16, nadaljnjih 15 pa jih hoče še zgraditi. Njeni člani prispevajo letno 2 milijona ur prostovoljnega dela za uresničenje programa organizacije.
Toda pustimo k stvari spregovoriti tajnika .Osterreichische Kinderfreunde", Karla T r a t f n i g a. V razgovoru z dopisnikom .Dela" je med drugim dejal: .Medsebojno seznanjanje otrok različnih narodnosti in držav ostaja slej ko prej poglavitna točka programa naše organizacije. Žal je čas treh tednov dokaj kratek za temeljitejše zbližanje otrok, vendar je praksa pokazala, da otroci temelje prijateljstva kasneje sami utrjujejo z dopisovanjem in medsebojnim obiskovanjem.
Za počutje naših otrok v Jugoslaviji zlepa ne najdem pohvalnega izraza, zakaj, razen odlične hrane in globokih doživetij otrok na-
še dežele v vaših lepih letoviških krajih tudi pri vas vzorno skrbite za zbliževanje otrok obeh držav v skupnih domovih in taborih. Posebno priznanje velja soboški občini, ki je uredila v Baški na otoku Krk sodoben počitniški dom, kjer odstopajo našim otrokom najlepše prostore.
Obstojajo vsi pogoji za širšo izmenjavo otrok. Predvsem bi želeli, da se pri tej izmenjavi malih letoviščarjev ne bi omejevali pri vas samo na mariborski okraj, ampak da bi sodelovali pri tem otroci iz vse Slovenije ali celo Jugoslavije. Menim, da bi bilo tudi koristno, če bi poskušali z izmenjavo vzgojiteljev, da bi tako razširili program tudi na širše pedagoško sodelovanje."
r
Poletne kulturne prireditve
Spored za prihodnji teden
•	V B R E 2 A H :
22. avgust — Schiller: DON CARLOS |Za-ključna predstava)
26.	avgust — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG
27.	avgust — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG
28.	avgust — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG
29.	avgust — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG (Zaključna predstava)
Začetek predstav ob 20. uri.
O
0 V LJUBLJANI:
26.	avgust — LADO - Zagreb, folklorni ansambel
27.	avgust — W. Shakespeare (J. Javoriek): IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE, Slovensko gledališče Trst
Predstave se začnejo ob 20.30 uri.
o
•	V SPITTALU ob Dravi:
22. ovgust — Marlvaur: LIEBE UND ZUFALL
24.	avgust — Lope de Vega: DER KAVALIER VOM MIRAKEL
25.	avgust — Marivauc LIEBE UND ZUFALL 24. avgust — Tirso de Malina: DON GIL
VON DEN GRUNEN HOSEN
27.	avgust — Marivauc LIEBE UND ZUFALL
28.	avgust — Lope de Vega: DER KAVALIER VOM MIRAKEL
29.	avgust — Tirso de Mollna: DON GIL VON DEN GRUNEN HOSEN
30.	avgust — Tirso de Mollna: DON GIL VON DEN GRUNEN HOSEN
Začetek vsake predstave ob 20. url.
<>
\
I'
I'
)
t
Das Menschenrecht ist unteilbar!
(Fortsetzung aus der letzten Nummer)
REVISION
DES GESCHICHTSBILDES Es war schon Tragik des alten Habsburgerreiches, dafi die damals herrschenden Kreise — die Zeit Jo-sephs II. ausgenommen — niemals Interesse an der Erweckung eines echten Staatsbevufitseins hatten, sondern es viel lieber sahen, wenn sich der »Untertan« lediglich dem »Landesvater« gegeniiber ver-pflichtet fiihlte. So etwa strich Franz I. in einem wahrend der Befreiungs-kriege verfafiten Aufruf das Wort »Vaterland«, um es durch »Kaiser« zu ersetzen. Der richtige Zeitpunkt, aus Altosterreich eine »ostliche Sclnveiz« zu machen, wie sie auch Renner in seinen ersten politischen Jahren vorschwebte, wurde verpafit. Hohenzollerisch-preudische	Ge-
schichtsschau kam auch bei den deutschsprachigen Altosterreichern, insbesondere unter den Intellek-tuellen, immer mehr zu Ansehen und Einflufi. Die Fehler Altosterreichs wurden nicht mit der ehrlichen Trauer eines Patrioten, der Schwii-chen aus Lidbe zum Vaterland auf-deckt, kritisiert, sondern mit volliger Verstandnislosigkeit den Problemen eines Vielvolkerreiohes und Abnei-gung der heimischen Dynastie ge-geniiber aufgezeigt. Von einem Ge-sohiohtslehrer dieser Geisteshaltung wurde auch der Hafi Hitlers gegen sein osterreichisches Vaterland ge-formt.
Heute hat sich die Situation ge-
andert. Vor 1914 ware eine gesamt-europaische Geschichtsauffassung niitzlich, ja notwendig getvesen; ihre Anhanger wurden damals als Aufien-seiter belachelt, wenn nicht gar als »Vaterlandsverrater« gebrandmarkt.
Viele aber, die in unserer Zeit E u-r o p a zu laut und zu oft im Munde fiihren, denken nur an eine Fortsetzung ihres alten Hegemonie-strebens. Die Weltgeschichte aber ist eigentlich schon iiber »Europa« hinausgegangen; die ganze Welt ist im Schatten der Atombombe zusam-mengeriickt. Das Geschehen in aufier-europaischen Gebieten beeinflufit un-ser Leben und unsere Wirtschaft ebenso, -wie unsere europiiischen Konflikte Auswirkungen auf Asien, Afrika und Amerika haben. Wir brau-chen daher bereits eine Geschichtsauffassung, die a 11 e Kontinente und Rassen beriicksichtigt! Sonst tritt an Stelle des deutschen, franzosischen, italienischen usw. Nationalismus lediglich ein europaisoher Nationalismus, der sich von seinen Vorgangern nur quantitativ, aber nicht qualitativ unterscheidet. Er ware im Atomzeit-alter noch verderblicher als in der Zeit der Kreuzziige. Damals schon gab es eine Art »abendlandischen Nationalismus« — wir sprechen zu Unrecht von einem mittelalterlichen »Universalismus«! — der mit der Er-oberung Konstantinopels jene tief-greifende bis heute noch nicht iiber-wundene Kluft zwischen »Lateinern« und »Grieohen« schuf. Aufgabe einer
aufgeschlossenen Lehrerschaft mufi es daher sein, wirklich universal zu denken und denken lehren. Damit meine ich nicht, dafi nun unsere Schiller etwa die Regierungsdaten chinesischer Kaiser auswendig lernen sollen, sondern dafi sie Ehrfurcht und Interesse fiir andere, ihnen bis-her unbekannte Kulturen bekommen und dlesen nicht mit »europaischem Hoohmut« gegeniibertreten.
EINE OSTERREICHISCHE AUFGABE
Es ist ein alter padagogischer Grundsatz, vom Bekannten zum Un-bakannten vorzuschreiten. Wenn wir dem Schiller das Gefiihl fiir den Mit-mensohen anderer Sprache, Herkunft oder Kultur beibringen sollen, so mochten wir dies am liebsten an Hand konkreter Falle tun. Es ist zum Beispiel leichter, allgemein von Fein-desliebe zu sprechen, als sie tatsach-lich zu iiben. Es ist miiheloser, iiber Verletzung von Menschenrecht zu debattieren, die anderen zur Last fallt, als die von Angehorigen der eigenen Nation oder von der eige-nen Staatsgewalt begangene anzu-prangern. Sicherlieh steht heute ein Grofiteil der Osterreicher dem Kampf der Neger in den Siidstaaten der USA, den diese um ihre Gleich-behandlung zu fiihren gezwungen sind, sympathisch gegeniiber — wir fragen aber, ob dies in gleicher Weise der Fali ware, wenn es eine Neger-minderheit in Osterreich galbe. Die Klagen andersvolkischer Studenten, dafi sie in Osterreich nur schwer Quartier finden, gibt jedenfalls zu denken.
Sehr oft bedeutet nahmlich allein die Tatsache, dafi jemand »fremd« ist, schon seine Einstufung als »Feind«, »Gegner« oder zumindest als »minderwertig«. Von harmlosen Spottereien (»Weana Behm«) bis zu verletzenden Schimpfworten (»Saujuden«, »Tschuschen«, »Piefke« usw.) ist kein weiter Weg.
In der »guten« alten Zeit — hier zu Recht »gut« genannt — pflegten zum Beispiel die deutschsprachigen M a h r e r ihre Kinder in benachbar-te tschechische ’ Dorfer zu schicken, damit sie tschechisch lernten; dafiir nahmen sie ihrerseits tschechische Kinder zu sich, die deutsch lernen wollten. Konnte dieser alte mahrische Brauoh nicht in moderner Form wie-derbelebt werden? Unsere heutigen Kinder fahren im Austausch nach England oder Frankreich; dies ist zu begriifien, denn sie lernen so die wei-te Welt kennen. Wie wiire es, wenn sie gelegentlich auch die slosveni-schen kroatischen oder magyarischen Gemeinden Osterreichs besuchen wiir-den? Es ist leider Tatsache, dafi die meisten von uns vom Kulturleben entfernter Lander oft mehr wissen als von dem unserer eigenen anders-sprachigen V o 1 k s g r u p p e n ! Wer kennt den schon die scnbnen Volksbrauche, Sagen und Lieder unserer slawischen und ungarischen Mitbiirger? Wer nimmt sich schon die Muhe, einmal auch ein sloweni-sches oder kroatisches Spraohenlehr-buch in die Hand zu nehmen, um sich wenigstens einige Worte dieser in Sudkarnten und im Burgenland zusatzlichen Landessprachen anzueig-nen? Es ist wahr, diese beiden Spra-
chen haben nicht Weltgeltung wie englisch oder franzosisch, aber sie stehen uns auf alle Falle naher!
Ebenso niitzlich fiir ein gutes Ver-standnis zu unseren Nachbarvolkern ware es, deren reiche Literatur zumindest in guten Ubersetzun-g e n kennen zu lernen. Vor nicht allzulanger Zeit fragte mich allen Ernstes ein an sich gebildeter Mann, ob es uberhaupt ein »eigenes« tsche-chisches Schrifttum gebe?
Solcher Unkenntnis, wenn sie nicht aus boser Absicht demonstriert wird, liegt wohl ein soziologisches Moment zugrunde. Wenn der grofie slosveni-sche Dichter Franz Prešeren in bezug auf das seinerzeitige Kronland Krain einmal schrieb: »Deutsch sprechen ja die Herren hier im Lande, slowe-nisch die — sie sind vom Diener-stande«, so hatte er fiir seine Zeit zsveifellos recht. Auch in Wien traten uns in der Monarchie die slawi-schen Staatsgenossen meist als sozial Tieferstehende gegeniiber, denken wir nur an das »bohmische« Dienstmad-chen oder den slowakischen Kessel-flicker. Verglich dann der deutsch-sprechende Durchschnittsosterreicher mit den magyarischen Notabeln oder deutschen und englischen Reisenden, war das falsche Werturteil bereits da. Gerecht kann ja nur sein, wenn man sozial Gleichstehendes miteinander vergleicht, also die tschechische mit der deutschsprachigen Kochin, den Dozenten an einer amerikanischen Negeruniversitat mit dem »weifien« Dozenten an einer osterreichischen Hochschule usw.
(Schlufl folgt)
Čuvajmo na cestah svoje ter tuje življenje in zdravje
Ob osemdesetletnici Jakoba Mišica
Nekoliko pozno sicer, toda nič manj iskreno, čestitamo Jakobu Mišiču, p. d. Zilanu v Črgovičah pri Šmihelu nad Pliberkom, ob njegovem častitljivem življenjskem jubileju, ko je dopolnil osemdeset let svojega življenja. Kar je razveseljivo, naš Zilan je dočakal svoj visoki življenjski praznik duševno svež ter telesno čil in zdrav. Spoštovanega in priljubljenega jubilanta ne poznajo in cenijo le v Šmihelu in bistriški občini, temveč po vsej okolici v Pliberku, Globasnici, Dobrli vasi in po mnogih drugih krajih naše zemlje. Kajti, kakor je Zilan v svojem življenju preprost in skromen, je po svoji notranjosti, plemenitim idealizmom in vnemi za naša skupna narodnostna prizadevanja predvsem na področju naše pevske in instrumentalne kulture, nenavaden velik človek.
Jubilant je po poklicu električar, izvajal pa je tudi zidarska dela v veliko zadovoljstvo svojih naročnikov. Preživlja se bolj skromno, okusil je življenje proletarca v borbi za vsakdanji kruh zase in družino. Toda klonil ni, pogumno je prenašal vse težave življenja in je vedno vedrega značaja. Z ženo, ki mu je umrla pred leti, sta svoje otroke vzgojila vzorno. Hčerka Anica, ki je sedaj v službi na Dunaju, je bila, ko je bila doma, aktivna narodna delavka, sin Valentin pa tudi sodeluje pri vseh krajevnih slovenskih kulturnih prireditvah.
Slavljenec Jakob Mišic je vse življenje ves predan slovenskemu pevskemu ‘in instrumentalnemu gibanju. Od mladih dni poje v organiziranih slovenskih pevskih zborih, od začetka pred šestdesetimi leti že pri šmihelskem pevskem zboru »Gorotan« in pozneje v okviru prosvetnega društva, zvest pevec pa je vsa leta tudi v cerkvenem pevskem zboru. Sodeloval je na neštetih pevskih gostovanjih na Koroškem in tudi preko meja naše dežele. Jubilantov glasbeni talent izpričuje predvsem tudi dejstvo, da je odlično izvežbal tri tam-buraške generacije. Zilanovi tamburaški zbori so sloveli in bogato popestrili slovenske prireditve doma in v drugih krajih.
Ljubezen do lepe domače glasbene umetnosti pokaže jubilantov lepi značaj. Kdor ljubi petje in lepo glasbo, je dober človek in tak človek ljubi tudi svojega bližnjega in svoje ljudstvo. Zilan je zvest svojemu ljudstvu vse življenje in je to zvestobo izpričal ves čas z marljivo in požrtvovalno dejavnostjo, kljubujoč nevšečnostim, ki jih je zaradi te vrline večkrat doživljal s strani narodnih nestrpnežev.
Skratka: jubilant Zilan je kremenit in neupogljiv značaj in upravičeno je nekdo dejal: Takih več in drugih manj! Zilan je lahko prepričljiv dober zgled mladini.
Ob življenjskem jubileju so Šmihelčani priredili spoštovanemu in priljubljenemu jubilantu prijetno in prisrčno slavje. Domači pevski zbor je marljivo prepeval, pliberški podžupan Mirko Kumer je imel slavnostni nagovor in z njemu lastno duhovito originalnostjo očrtal jubilantovo življenje in zasluge ter svoj govor zaključil z voščilom, da bi jubilant ostal še dolgo zdrav in se veselil z rodom, ki raste z njim.
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v St. Vidu v Podjuni
vabi na
pevski koncert
ki bo v nedeljo, dne 23. avgusta 1964, ob 8. uri zvečer pri Voglu v St. Primožu.
Nastopita domači moški in mešani zbor pevskega zbora »France Paster-Lenart" (Št. Vid-Železna Kapla).
Na sporedu je tudi nekaj nemških pesmi, s katerimi bo gotovo ustreženo turistom nemškega jezika, ki letujejo v naši lepi tujskoprometni okolici.
K številni udeležbi prisrčno vabi
Kakor je živahen tujski promet v naši deželi in državi pozdravljanja vreden, toliko bolj žalostno je, da čas turizma iz leta v leto zahteva vedno več krvavih in usodnih žrtev: smrt ali poškodbe prežijo na cestah. Ali ni pretresljivo, da je bilo na Koroškem od junija dalje do tik pred zadnjima dvema praznikoma ob koncu minulega tedna v soboto in v nedeljo v cestnem prometu 40 smrtnih žrtev in 271 udeležencev prometa telesno težko poškodovanih. Morda, kar bi bilo žalostno, so prišle prometne nesreče že tako v navado, da jih smatramo kot samoumeven neizogiben vsakdanji pojav in nas, če nismo neposredno prizadeti, ne gane nepopisna bol bridko prizadetih svojcev žrtev na cestah. Razen nikdar popravljive strašne nesreče za svojce na cestah pobitih, je tudi materialna škoda ogromna in občutna socialna obremenitev za skupnost. 40 ljudi raznih starosti je nenadoma zgubilo življenje na cestah od junija dalje do tik pred prazniki, s podaljšanimi prazniki pa je število usodnih prometnih nesreč še vznemirljivo naraslo.
Kolikor je bilo že v ponedeljek znano, je zahteval motorizirani promet ob praznikih 23 smrtnih žrtev na avstrijskih cestah, računati pa je treba, da se je število smrtnih
nedavnim smo brali tudi o naraščanju prometnih nesreč v poletnih mesecih v sosednji Jugoslaviji in tudi tam so ugotovili, da so k naraščanju nesreč doprinesli nedisciplinirani inozemski turisti.
Brez dvoma so tudi nezadostno urejene ceste na Koroškem, ki še marsikje ne odgovarjajo silnemu motoriziranemu prometu, ker so v neustreznem stanju, pogosto ozke in nepregledne, vzrok prometnih nesreč. Glavni povzročitelj prometnih nesreč pa je človek, brezvesten šofer za volanom, ki s svojo brezobzirnostjo, divjanjem in pretirano drznostjo, zločinsko lahkomiselnostjo po nepotrebnem povzroča prometne nesreče, ki bi drugače izostale. S svojo drznostjo morijo na cestah brez ozira mlade in stare, družinske očete, žene in otroke. Brezobzirni šoferji za volanom so zločinci, v moralnem pomenu besede »morilci". Večina prometnih nesreč je vedno spet posledica lahkomiselnega in po večini nepotrebnega prehitevanja. Navajamo izmed neštetih samo dva primera usodnih nesreč ob praznikih zaradi takega ravnanja, kar moramo smatrati kot neodgovorno. V soboto sta pri St. Johannu v Tirolu zaradi prehitevanja enega vozila trčila avtomobila in posledica: dva mrtva na kraju nesreče. V nedeljo pa neprevidno
Obvestilo staršem
zaradi povratka druge skupine otrok iz Savudrije
Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo v petek, dne 28. avgusta t. I.
V Podrožčico pridejo z vlakom z Jesenic ob 16.33 uri. Otroke, ki so doma v Zgornjem Rožu in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Podrožčici.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 18.31 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo starši še na druge vlake, ker imajo vlaki v poletnem času pogosto precejšnje zamude.
Vovbre
Prejšnji teden je velepožar docela uničil veliko žago v Vovbrah, last Aleksa Napetsch-niga. Požar je uničil polnojarmenik, eno tračno žago, dvanajst elektro-motorjev in 15 kubičnih metrov rezanega lesa. Škodo cenijo nad 1 milijon šilingov.
Okoli tretje ure zjutraj je neki vaščan zapazil nad žagarskim obratom plamene in nemudoma alarmiral požarno brambo. Zelo kmalu sta bili na kraju požara požarni hrambi iz Vovber in Velikovca, katerima so se pridružile še požarne brambe iz Št. Štefana, Encelne vasi in Grebinja. Ogenj pa je bil že tako daleč razširjen, da so se gasilci mogli omeijti le še na obrambo zgrajenega stranskega poslopja in skladišča. Gasilcem je uspelo, da so preprečili razširitev ognja tudi na stransko poslopje in skladišče, s čemer je bila zabranjena še mnogo večja škoda.
Celovec
Kino Prechtl — najstarejše kino-podjetje v Celovcu — so obnovili. Kino Prechtl je začel obratovati leta . 1908 v takratnem začetnem razvoju kino gledališč. »Prechtls Kinemato-graph« so takrat imenovali za naše pojme skoraj nerazumljivo primitivni prvi kino v Celovcu. Družina Prechtl pa je kino-tradicijo gojila vztrajno ter presnavljala podjetje po vsakokratnih novih spremembah in izsledkih do današnjega modernega zvočnega filma. Podjetje je stalno korakalo z napredkom na tem področju, kakor dela tudi danes. To dokazuje pred nedavnim dokončana obnova kino-pro-storov. Dvorano so opremili z negorljivo plastično oblogo v prijetnem barvnem tonu. Ugoden vtis napravi z refleksnimi zrcali po-jačena razsvetljava dvorane, pa tudi odrski okvir žari v novem svetlobnem blesku z večbarvnimi žarnicami.
KOLEDAR
Petek, 21. avgust: Ivan Sobota, 22. avgust: Br. sr. Mar. Nedelja, 23. avgust: Filip Ponedeljek, 24. avgust: Jernej Torek, 25. avgust: Ludovik Sreda, 26. avgust: Ceferin Četrtek, 27. avgust: Jožef Kal.
odbor
Razpis kmetijske šole v Podravljah
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev v šolskem letu 1964-65.
V prvi letnik se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let in je uspešno dovršil osnovno šolo.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole do najpozneje 25. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo.
šola prične s poukom 3. novembra 1964.
la vse potrebne informacije se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje — Fbderlach.
Ravnateljstvo
žrtev še zvišalo, ker številni hudo poškodovani udeleženci prometa so kolebali med življenjem in smrtjo. Nastaja vprašanje, ali je potrebno, da se prazniški odmor, ki naj bi bil razvedrilo, prijetno sproščenje in okrepčilo, konča s tako nepopisno tragičnim zaključkom? Ni res, da bi se prometne nesreče ne mogle omejiti na tisto nižino, ki se pripetijo kedaj pa kedaj zaradi sil, ki jim nezadostnost človeške zmogljivosti ni kos.
Naraščanje prometnih nesreč ni prizane-šeno nobeni deželi, kakor lahko beremo vsak dan v časopisju, vendar so s prometnimi nesrečami najbolj prizadete dežele, ki privabijo največ tujih gostov. Koroška zavzema v poletnem turizmu v Avstriji prvo mesto in je tudi bilanca prometnih nesreč visoka. Na žalost ugotavljajo, da inozemci, ki preživljajo svoje počitnice v avstrijskih zveznih deželah, nemalo doprinašajo k strašnim bilancam prometnih nesreč. Pred
Bistrica pri Pliberku — Št. Janž v Rožu
Ob koncu prejšnjega tedna sta se poročila Fredi K r a I , nameščenec pri koroški deželni vladi in Krista W e i s s iz Št. Janža v Rožu. Ženin je doma iz Bistrice pri Pliberku, poročno slavje pa je bilo v nevestinem rojstnem kraju, ki so ga obhajali v krogu ožjih sorodnikov in znancev.
Ženin je sin dobro znanega sposobnega nekdanjega občinskega tajnika v občini Bistrica in matere iz Svetčeve družine. Kot tajnika bistriške občine so očeta Leo Krala nacisti odstavili in ga namestili pri okrajnem glavarstvu v Št. Vidu ob Glini. Sposobni uradnik z lastnostjo pomagati bližnjemu, kolikor je bilo v njegovih močeh, si je osvojil simpatije tudi šentviškega nemško govorečega prebivalstva. Po vojni je bil uradnik pri okrajnem glavarstvu Celovec-dežela, končno pa kot uradni svetnik v obrtnem oddelku koroške deželne vlade. Sedaj živi kot upokojenec na Bistrici pri Pliberku. Sin Fredi je študiral ter se pozneje posvetil upravni službi kot nameščenec pri koroški deželni vladi. Na univerzi pa študira tudi hčerka Rozana.
Nevesta Krista izhaja »z znane in spoštovane Weissove družine, ki ima zaradi svojih vrlin in značajnosti številno prijateljev in
prehitevanje v Strassu pri Attergauu na Salzburškem zahtevalo tudi dve smrtni žrtvi. Izvedenci pravijo, da se je to zgodilo čisto po nepotrebnem, edinole zaradi brezobzirnega lahkomiselnega prehitevanja.
■
■
Klic je: Posebno zdaj v času številnih potovanj in izletov ter v času turizma podvojeno, potrojeno previdnost in obzirnost pri vožnjah! Šoferji naj mislijo tudi nase in svoje družine in naj tega, kar sami sebi ne želijo, ne povzročajo drugim! Vestno upoštevajte prometne predpise in vozite vsekakor z zmerno brzino! Velik del prometnih nesreč povzročajo vedno tudi šoferji pod vplivom alkohola in ta nevarnost je prav pogosta v nedeljah in praznikih, kajti tudi odtegnitev voznih dovoljenj pijanih šoferjev narašča prav ob koncu tedna.
Čuvajmo na cestah svoje ter tuje življenje in zdravje!
dobrih znancev v širokem predelu naše dežele. V družini se v poklicnem delu posvečajo modnemu krojaštvu s kvalitetno izvedbo, v ostalem pa najde družina vedno tudi čas pri prizadevanjih za naše skupne koristi. Tudi nevesta Krista je modistinja in kakor kroji lepe obleke, tako moremo pričakovati, da bo krojila tudi srečno družinsko življenje kot vrla življenjska družica, gospodinja in naraščaju dobra mati ter vzgojiteljica po vzorih, ki so zakoreninjeni v družinah ženina in neveste.
Mlademu novoporočenemu paru iskreno čestitamo in mu želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti.
£jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii£
vdbi vse slovenske izseljence in kor tudi znance in prijatelje na
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
izseljence in žrtve nacističnega nasilja, njihove družine ka-
družabno srečanje
ki bo
I	E
V NEDELJO, DNE 30. AVGUSTA 1964 NA BREZNIKOVEM KAMPINGU OB ZABLATNIŠKEM JEZERU
= .... | =	£ Zbrali se bomo iz vseh krajev, iz katerih so nas izseljevali.
I	Srečali se bomo znanci iz vseh taborišč, v katerih smo skupno prenašali |
usodo pregnanstva.
Zbrali se bomo v družabnem krogu, brez vsake prisiljene formalnosti, da | = ob pogovoru, petju. In godbi obnovimo stara poznanstva, da obudimo spomine | | na skupno trpljenje In navežemo prijateljske vezi.
Zbirališče med 2. in 3. uro popoldne na Breznikovem ikampingu ob Z a bi at-	|
I niškem jezeru (Turnersee), kamor vodi lepa asfaltirana cesta skozi Škooijan mimo | | Klopi-nja do vasi Spodnje Vinare (Unfernarrach).
Sodelujejo pevke in pevci iz št. Vida v Podjuni in Železne Kaple ter znani ^ | godbeni ansambel »RožanSki kvintet".
iniii.milil,m.i............i.um.....i..................i.........................min
Zakaj je ponoči temno
ČLOVEK JE ŽE OD NEKDAJ IMEL ZA SAMO PO SEBI UMEVNO, DA JE PONOČI TEMNO. KO VZIDE SONCE, SE ZDANI, KO PA ZAIDE, S TEM IZGINE DAJALEC SVETLOBE IN SE SEVEDA STEMNI. TAKO SO MISLILI IZ RODA V ROD — PRI TEM PA NEČESA NISO UPOŠTEVALI.
Prvi, ki se je lotil raziskovanja tega pojava, je bil verjetno bremenski zdravnik dr. Wilhelm Olbers, ki je leta 1826 hotel znanstveno odgovoriti na vprašanje: Zakaj je nočno nebo črno?
Olbers je bil vse življenje navdušen amaterski astronom. Dobršen del noči je prebil v majhnem observatoriju na strehi svoje hiše in opazoval zvezde, odkril je dva plane-toida in več kometov, najpomembnejši pa je zaradi študija že omenjenega vprašanja.
Po Olbersovih računih bi morala Zemlja od milijard zvezd v vesolju dobiti vsaj toliko svetlobe kot od Sonca. Torej bi moralo biti opolnoči prav tako svetlo kot opoldne.
Olbers bi se verjetno še bolj čudil, ko bi vedel, kako prostrano je vesolje, 'kot vemo danes. Sonce s svojimi planeti je samo droben prašek v sistemu Rimskih cest, v srednje veliki spiralni megli z okrog sto milijardami zvezd, 'ki so povprečno tako svetle 'kot naše Sonce. Ta sistem Rimskih cest je spet samo ena od neštetih podobnih galaksij. Z radioteleskopi lahko danes prodremo nekaj milijard svetlobnih let v vesolje, toda kolikor daleč prodiramo, odkrivamo vedno nove spiralne megle. Število zvezd presega vse naše predstavne zmožnosti.
Čeprav si je Olbers predstavljal vesolje veliko manjše, je že on domneval, da je zvezd ogromno. Pri skrbnih računih je upošteval velikost, jakost in oddaljenost zvezd in presenečeno odkril, da bi pri tako številnih zvezdah nebo ponoči sploh ne moglo biti temno. Na Zemlji bi moralo celo opolnoči biti svetlo, toplo, celo vroče. Izračunal je, da Zemljo dosega svetloba neštetih zvezd, šibkost svetlobe oddaljenih pa se izravna s tem, da je njihovo število vedno večje. Da kljub temu ponoči ni svetlo in vroče, si je razložil s tem, da vso to svetlobo skoraj popolnoma vsrka medzvezdni prah. Drugi astronomi pa se s tem niso zadovoljili in vprašanje je postalo slavno kot nOlbersov paradoks".
S tem si je astronomija belila glavo sto let, vendar pa je že 16 let po Olbersovem vprašanju prišlo do izhodiščnega odkritja, le da ga takrat ni .znal nihče ceniti. Avstrijski matematik Doppler je namreč leta 1842 odkril pojav, ki se po njem imenuje Dopp-lerjev efekt. Če stojimo ob železniški progi •n se nam bliža vlak, se nam zdi njegov žvižg višji, ko pa se od nas oddaljuje, nižji kot normalno. Doppler je to razložil tako: ko se vlak bliža, se zvočni valovi, ki jih oddaja, bolj stisnejo in se zdijo krajši; ker je kratkovalovni zvok višji, se sliši žvižg svet-ieje. Obratno pa imajo zvočni valovi pri
oddaljevanju vlaka daljšo pot od naših ušes in ton je globlji.
Isto velja za svetlobne valove. Kadar se svetlobno telo od nas odmika, so valovi daljši, ko se nam bliža, so krajši. Pri tem je značilna barva. Na rdečem koncu spektra ima svetloba daljše valove in manj moči kot na vijoličastem koncu. Tako se valovi oddaljujoče zvezde nagibajo proti rdečemu koncu spektra. Po tem so astronomi kmalu dognali, katera vesoljska telesa se odmikajo od Zemlje. Astronom Hubble je
Neslišno, a neverjetno bliskovito je šinila skupina požrešnih skuš tik nad koralnim grebenom proti brezskrbni jati sardin. Zdrznile so se, kot bi jih zadel električni tok. Toda pot k skrivališčem v podvodnih čereh je bila zaprta. Skuše so prepodile miroljubne sardine tik pod površino. Tam so se premetavale in begale kot v ribičevi mreži in kmalu postale plen lačnih roparic.
Tako pripoveduje zoolog dr. Eibl-Eibesfest, ki se je pred leti naučil potapljanja pri Hansu Hassu in ki zdaj to veščino s pridam uporablja pri svojih znanstvenih raziskavah.
Ob neki drugi proložnosti je dr. Eibl opazil krdelo sivih morskih psov, ki so se v strelski vrsti bližali jati miroljubnih rib. Sistematično so gonili svoje žrtve v majhen zaliv na obali in jih končno stisnili k obrežju, dokler ribe miso imele več prostora kot sardine v konzervi. Šele tedaj so se jih požeruhi lotili in lovili toliko časa, da so se do sitega nažrli.
Čemu ta strateška opazovanja pod vodo? Ali ne bi bilo enostavneje, če bi si privoščili ribo ali dve iz jate? Čeprav zveni nenavadno, razbojniki tega niso sposobni. Za poedine lovce so jate miroljubnih rib težko dostopne obrambne skupine, ki nudijo zelo dobro zaščito posameznikom.
® Z lepilom 20 kosti — ciokrinom, so uspeino zlepili zlomljene kosti psi psih. Pri tem je proces celjenja štirikrat hitrejši, pa tudi „ieblji", ki so jih do sedaj uporabljali, ne bodo ve£ potrebni. S ciakrinom so zlepili tudi žile, čeprav pri tem večkrat pride do komplikacij. Vendar bo lepljenje ran, predvsem pretrganih arterij, odločilno pri bodočih zdravniških posegih.
0 Neka švicarska tovarna zdravil, podružnica ameriške tovarne, je začela izdelovati zanesljivo sredstvo proti migreni. Uporabno je tudi proti kronični migreni, proti kateri do zdaj ni bilo pomoči. Migrena je ena tistih bolezni, o katere vzrokih zdravniki ne vedo dosti. So bolniki, pri katerih se enostranski glavobol ponavlja v redkih presledkih in ki traja tudi več tednov. Bolečin pa ni moč ublažiti z nikakršnim sredstvom. Nova droga — methyscrgid — učinkuje, če jo vzamemo, ko se glavobol prvič pojavi. Je precej draga, petdeset majhnih dražejev stane v Ameriki deset do dvanajst dolarjev.
leta 1924 dognal, da se svetloba, ki prihaja k nam od dolnjih galaksij izven naše Rimske ceste, nagiba proti rdeči strani spektra. To bi se dalo po njegovem mnenju razložiti samo z „raztegljivosijo" svetlobnih valov. Torej naj bi se celi sistemi ozvezdij odmikali od nas z neznansko hitrostjo. Čim oddaljenejše zvezde je opazoval s svojim teleskopom, tem močnejše je ibilo njihovo nagnjenje iproti rdeči strani. Iz tega je spoznal, da se ves kozmos nenehoma širi in vse v njem stremi po večanju medsebojne razdalje. Njegovo teorijo so potrdili drugi raziskovalci, „razširjajoče se vesolje" je postalo osnovno odkritje moderne astronomije.
Tako je končno prišel odgovor na Olber-sovo vprašanje. Oddaljene galaksije se odmikajo tako naglo, da prihaja svetloba do nas le močno oslabljena. Zato imamo temne noči, da se lahko spočijemo in popusti vročina. Brez širjenja vesolja bi bilo življenje na Zemlji nemogoče.
Kot je ugotovil dr. Eibl, riba roparica, .kljub brezštevila zalogajev pred nosom, na posamezne ribe ne more meriti. Kar naprej prihajajo nove ribe v njeno zorno področje. Ne more se odločiti in zadeva postane čisto psihološka, a vendar nepremagljiva ovira.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da ima večina miroljubnih rib varnostno barvo: nedoločena siva ali srebrna, ki se komajda loči od morske površine, če gledamo od spodaj; ali pa živopisane barve velikih vzorcev, ki obrise posameznih rib tako razblinijo, da na koncu ne vemo več, kje se konča ena riba in začne druga.
Zdi se, da ribe, ki se družijo v jatah, vedo za svojo obrambno moč. Čim se približa požrešna roparica, ne bežijo pred njo, ampak oblikujejo iz nepravilne skupine tesno povezano, točno vzporedno poravnano in venomer sem in tja plavajočo obrambno enoto. Včasih celo prav nesramno zaplavajo nad roparico, tako da ji ne preostane drugo, kot da izgine. Taka obrambna jata nima vodje. Le živali, ki so v prvi vrsti, odločajo, kdaj se skupina obrne. Tako pridejo na prvo mesto druge ribe, ki takoj prevzamejo vodstvo.
Pač pa lahko človek podtakne ribji jati dik-
Ker zdravilo rado povzroča slabost, ga lahko Jemljemo samo pod nadzorstvom zdravnika. Bolniki, ki imajo obolela jetra ali ledvice, ali poapnene žile, naj se tega zdravila ne poslužujejo.
0 Poslednji krik mode je keramika Iz premoga. Novi postopek so odkrili tehniki iz Wattenscheida. Premog zmeljejo in potem premogov prah pod visokim pritiskom stiskajo v pepelnike, reliefe, plakete in senčnike za svetilke. Potem izdelke 40 ur žgejo. Da pa med postopkom keramika ne zgori, jo obdajo z grafitom. Pri novih izdelkih se ni bati, da bi si zamazali prste: nova keramika je povsem čista, čeprav je iz premoga.
0 V nekaterih kalifornijskih mestih prodajajo umetno mleko. Okusno je kot kravje, vsebuje več beljakovin, manj holesterina, ki lahko povzroča poapnenje žil, je dalj časa uporabno in je dobro tudi za izdelavo smetane in sira, pri vsem tem pa je za polovico cenejSe od kravjega. Izdelujejo ga iz rastlinskih maSčob.
Žili vesfc, da...
... SUHI LED dobivamo zaradi naglega izhlapevanja komprimiranega ogljikovega dioksida, ki porabi pri topljenju toliko toplote, da se en njegov dei ohladi tudi do — 77,5 stopinje C. Ima oblike snežink, ki jih stiskamo v kalupe.
...je SEVERNI TEČAJ najsevernejša točka Zemlje sredi Severnega ledenega morja. Dan traja tam od 17. marca do 25. septembra. Srednja temperatura januarju znaša — 41 stopinj, v juliju pa — 1 stopinjo. Prvi ga je dosegel R Peary, in to 1909. leta.
... je SEVERNI JELEN edina domača žival na severu. Severni jelen živi divji in poldivji v velikih čredah in Eskimi in Laponci jih lovijo in udomačijo. Po številu severnih jelenov se računa bogastvo posameznikov. Z njegovim mlekom se hranijo, s kožuhovino in kožo oblačijo in pokrivajo šotore. Iz mišic delajo sukanec, iz črev vrvi, iz kosti pa trnke in nože. Severnega jelena uporabljajo tudi za prevažanje in prenašanje hrane.
... je bila SMOLENICA prvi vir svetlobe. To je veja iglastega drevesa. Zatem so ljudje začeli namakati les v smolo; to je bil začetek bakle. Svetilke, katerih je izgorevalo olje, ki se je dvigalo po vlaknih, je naslednja stopnja razvoja razsvetljave. Nato so uporabljali lojene, voščene, stearinske in parafinske sveče. Približno pred 100 leti se je pojavila petrolejka, leta 1879 pa Edison iznašel prvo žarnico.
tatorja. Dr. Lorenz takole opisuje ta grozljivi poskus: »Če uničimo ribi določen del mož-gan — tako da ne zmanjšamo njeno življenjsko sposobnost, požrešnost itd — potem se ne meni več za to, če njene vrstnice plavajo skupaj z njo ali ne. Trdovratno in svojeglavo plava naprej. Prav pretresljiva je reakcija ostalih rib v jati na tako asocialno vedenje. Namesto, da bi čudaka zapustile, mu zvesto sledijo. Riba z možganskim defektom je postala voditeljica.«
Da lahko riba roparica napade obrambno jato, ima samo dve možnosti: da plane v navideznem napadu v ospredje jate ter tako zapodi ribe v divji beg. Drugo taktiko pa je dr. Eibl opazoval ob Galapaških otokih v Tihem oceanu. Roparski ostriž nepremično lebdi tik pod jato slanikom podobnih rib. Te so sicer v primerni razdalji, a se drugače ne zmenijo kdove kaj za roparja. Če pa se posamezna riba spozabi in v svoji neprevidnosti zaplava preblizu ostriževega žrela, hipoma izgine v njem.
Pri nekaterih ribjih vrstah pa taki pribli-ževalni poskusi niso mogoči, ker daje ribja jata girozni videz podvodne pošasti. Jata mladih koralnih somov se v nevarnosti strne v kroglo in vsaka riba nepremično lebdi z glavo obrnjeno navzven. Največkrat se v takem primeru ropar že od daleč izogne. Če pa le prekorači mere dostojnosti, se ribja krogla v hipu razširi na dvojno velikost in nažene sovražnika v beg.
Le v jati je rešitev
Novi izsledki zoologov o tem, zakaj plavajo ribe v jatah
KRATKE ZANIMIVOSTI
^0<>0<X>0<>000<X>00<>0<><X>0000<><X>0<>00000<>0<X>0000000000<X><>0<><XXXX><X><X><><>00<><><>00<XXX><><><>00<X><>000000000>00000<>00000<><>000<><><>00<>0<>0<><X><XX>000
Okameneli
smehljaj
JOŽE
CIUHA
Haa
Obstajajo tendence, ki so usmerjene v preteklost, k Tradiciji. Treba je povedati, da je obsežni otoški kompleks bil pred prihodom kolonizatorjev razdrobljen v manjše upravne enote in državice. Ne glede na časovni odmik ne morejo izkušnje iz preteklosti izravnati nesorazmerij, ki so nastale med prostranostjo današnje države in tehnično usposobljenostjo kadra, ki jo upravlja. Težave stopnjuje še dejstvo, da nekdanje državice, kneževine, kraljestva in otoke niso razdvajale samo meje in obale, temveč tudi jeziki, narečja, verstva, razvojne stopnje 'In še rnnogokaj. Te razlike in prepade je obdobje kolonializma v mnogočem še povečalo. Zato je 'še bolj razumljivo, da se ob smernicah, zagledanih v preteklost, in ob neštetih težavah pojavili separatizem, partikularizem in korupcija. Sem sodijo še razni uporniški oddelki, v katerih se za verskimi in šovinističnimi gesli skrivajo reakcionarne skupine.
Težave in protislovja, s katerimi se bori Indonezija, da bi povezala otočje v skladno državno celoto in premostila vsestransko heterogenost, so ob manifestacijah kompleksnih pojavov v svojih jedrih še neprimerno bolj zamotane in razklane. Svet, v katerem živimo, postaja vse bolj majhen in vse bolj povezan. V mednarodni in-
tegraciji in ob tempu današnjega časa nihče ne ostaja ob strani. Tako bogata država in taka zakladnica surovin, kot je Indonezija, če celo ne. To seveda še povečuje razpone in disonance. Centralna oblast skuša ob vseh težavah, s katerimi se bori, preobraziti tudi konservativno mentaliteto ljudi, ki so po večini še vedno zazrti v statične simbole kozmičnih vrednot. Kot povsod, se tudi tu bije boj za človeka.	^
Govorila sva še o Javi: o otoku z izredno plodno zemljo in čigar prirodna bogastva so Holandci med vsemi najbolj izkoriščali. Na Javi so med vsemi indonezijskimi otoki sledovi kolonializma tudi najbolj vidni. Otok je skrbno obdelan in kultiviran, prepreden z dokaj gostim cestnim in železniškim omrežjem ter neprimerno gosteje naseljen od ostalih otokov. Gostota prebivalstva nanese na Srednji Javi do dva 'tisoč ljudi na kvadratni kilometer. Za takšno prenaseljenost ni nobena zemlja zadosti bogata. Res je, da so riževe žetve številne in obilne, vendar ostajajo ob njih mnoga usta lačna in mnoga telesa nenahranjena. Po pomanjkljivih podatkih zdravstvene službe se ceni, da boleha 40 % celotnega prebivalstva na tem otoku za jetiko.
Kljub revščini teče življenje svojo pot. Fatalizem rešuje mnoge osebne probleme in tragedije. Poudariti je treba, da zahodnjaki pri 'presojanju lokalnih razmer prehitro zapademo v pomilovanje in sentimentalizem. Nemara smo v detinstvu slišali preveč slaboumnih pripovedk. Pa tudi materialne koristi naše tehnizirane civilizacije so nas na neprizadeta srečanja z nerazvitim svetom preveč razvadile. In pri tem niti ne vemo, da nas s svojih, nam težko dostopnih stališč revni domačini pogosto celo pomilujejo. Pogosto smo za njih razvajeni in naivni otroci.
Na Javi sem dobil občutek, da je patriotizem v Indoneziji nekam bolj obstojna vrednota od tistega, s katerim sem se bil srečal v Burmi. Ves Vzhod je podvržen fatalizmu, vendar razlike v versko filozofskem pojmovanju življenja posameznih narodov ustvarjajo tudi razlike v socialnem čustvovanju. V tem primeru gre za razliko med budizmom in islamom.
Budizem, za katerega je življenje zgolj bežna modifikacija v nepretrganem nizu mnogih drugih, ima svoja etična, filozofska in moralna težišča zasidrana v dosti bolj abstraktnih in a n t ikol ekt ivi stič n i h sferah 'kot islam. Gre torej predvsem za problem, ki je podrejen pojmovanju življenja in odnosu človeka do skupnosti.
*
Džokdžakarta ima okoli 400.000 prebivalcev, svojega sultana in svojega princa, s katerima je zgodovinska slava mesta tesno povezana. Baje so bili nekoč princi in sultani v boju za oblast in prestiž med sabo sprti. Mlini mržnje in nesporazumov so namleli največ koristi kolonialnim oblastem. Zato so jih te prikrito podpirale. Toda svet spreminja svoje lice in z njim ga spreminjajo tudi ljudje: jeza se je potiš a! a in sovraštvo ohladilo. Danes se sultan in princ ne prepirata več. Oba sta študirala v Holandiji in si že v študentskih časih postala prijatelja. S tem nista mesto in sultanat ničesar izgubila. Slavo prednikov, spomin na preteklost in spravo poveličujejo živahni festivali, prav tako pa tudi prinčev dvorec in sultanova palača.
Ulice, zvrščene okoli 'rezidenc teh dveh, so 'ravne. Po sredini so asfaltirane, na obeh robeh pa se asfalt izgublja v prdhu. Hiše so nizke: enonadstropne in pritlične, v glavnem zidane. Vsaj v središču mesta. Med njimi je tudi nekaj novih, 'modernih poslopij, ki so kot utrip daljnega, tujega sveta. Brez dvoma so tudi znanilci nove bo-
6 _ §)ev. 34 (1150)

NAPREDNIH GOSPODAR]
!*&
21. avgust 1964
Ciklus ponudbe prašičev se bliža
svojemu višku
Na podlagi štetij prašičev, ki so pri nas uvedena štirikrat na leto ali vsake 3 mesece, so gospodarski Inštitut in strokovnjaki že pozimi svarili pred nevarnostjo, da bomo s pričetkom leta 1965 prišli spet v obdobje, ko bo ponudba presegla povpraševanje in ko bodo cene klavnih prašičev marsikje padle pod mejo rentabilnosti pitanja.
To prognozo je po zadnjem štetju 3. junija znova potrdil Avstrijski inštitut za gospodarska raziskovanja. Izhajajoč iz tega, da je bilo junija število prašičev za 7, število brejih svinj pa za 9% večji kot junija 1963, inštitut napoveduje, da bo takoimeno-vani prašičji ciklus nihanja ponudbe dosegel prihodnjo pomlad svoj višek.
Istočasno pa inštitut meni, da je zaskrbljenost kmetijstva, da že od novega leta naprej ne bo mogoče spraviti prašičev prav v denar, pretirana. Po njegovih računih bomo v naši državi ob naraščajoči potrošnji mesa potrebovali mesečno 205.000 do 210 tisoč klavnih prašičev. Temu nasproti pa bo domača ponudba znašala
— od septembra do novembra 1964 mesečno okoli 190.000 pitancev,
—	od decembra 1964 do februarja 1965 mesečno okoli 205.000 in
—	od marca do maja 1965 mesečno okoli 220.000 pitancev.
Čas, ko smo imeli 'letos pri prašičih Obilno ponudbo, je torej za nami. Od 20. julija naprej Avstrija spet uvaža 'klavne prašiče. Od tedaj naprej so tudi cene klavnih prašičev na Dunaju poskočile na 14 do 16 šil., na Koroškem pa na 14 do 15 šilingov.
Kakor izgleda, bomo morali prašiče uva-
žati do konca leta, domača ponudba pa bo zaradi kmečkih zakoljev šele na pomlad močneje pritisnila na trg in na cene. V tem času bo po računih inštituta za gospodarska 'raziskovanja prišlo približno 45.000 pitancev preveč na trg, katerih meso pa bi bilo mogoče brez nadaljnjega spraviti v obstoječe zmrzovalnice. Pritisk teh 45.000 pitancev na cene pa kmetovalci lahko sami bistveno omilijo s tem, da odslej naprej prašičev ne bodo pitali na težo 110 in več kilogramov, marveč zgolj na povprečno težo 90 kilogramov. Če bi se kmetovalci držali tega, bi prekomerne ponudbe v pomladanskih mesecih verjetno sploh ne občutili.
V svoji prognozi inštitut zaključno pravi, da se bo sicer do septembra število prašičev v Avstriji še povečalo za kakšnih 5 % na približno 3,060.000 prašičev, vendar bo porast števila že znatno manjši kot je bil lani med junijem in septembrom. Ker se je medtem tudi krmno žito podražilo in bo vsled tega po padcih cen za klavne prašiče, do katerih bo prišlo tekom zime in pomladi, postala rentabilnost pitanja marsikje dvomljiva, je pričakovati, da se bo tekom prihodnjega poletja pričela ponudba klavnih prašičev zopet izenačevati s povpraševanjem za njimi. Če bo temu res tako, bo vendar pokazalo šele septembrsko štetje prašičev. Do tedaj pa je še vedno omejitev pripuščanja svinj najboljše sredstvo, da se kmetje obranimo prekomerne ponudbe prašičev na trgu.
n)(L putiki nz Im do gYiz,l± Lej
Leseni svinjaki so poceni, zdravi in topli ter se dajo po potrebi spreminjati. Njihova slaba stran je vendar, da jih prašiči večkrat tako zgrizejo, da jih moramo že čez leto dni obnoviti. Marsikdo je zaradi tega že obupal in zamenjal lesene svinjake s takimi iz železnih drogov ali rešetk, pri tem pa se je jezil na poreklo, na krmo in na vse mogoče, kar bi bilo lahko vzrok, da prašiči grizejo les.
In vendar je sredstvo, ki preprečuje, da bi prašiči grizli lesene stene svinjakov, tako enostavno in preprosto. Ob normalni krmi grizenje sten in tudi grizenje repov ni nič drugega kot pa grda razvada prašičev.
Te razvade pa jih bomo odvadili na preprost način, kakor to pripovedujeta ing. Reich e rt in ing. P e n t e k , prvi s primera, ki ga je videl na Bavarskem, drugi pa po izkušnjah na jarmi Ihan pri Domžalah. V obeh primerih so prašiče grizenja sten in repov odvadili z lahkimi verigami. Te verige so pribili na strop svinjaka in jih pustili viseti tako, da so se jih mladi prašiči še lahko dotikali in se z njimi igrali. Prašiči so se v to igranje tako zatopili, da so pozabili na svojo prejšnjo grdo razvado. Najbolj so prašiče s tem umirili, kjer so pustili s stropa viseti dve verigi skupaj, ki sta potem ob igranju pujskov »zvonili«.
Komu v prid gre podraževanje mesa?
Naslednjo primerjavo povzemamo iz Uradnega tržnega poročila občine Dunaj. Primerjava se po eni strani nanaša na cene klavnih govedi in prašičev, po drugi pa na cene govejega in prašičjega mesa in sicer v prvem tednu junija 1952 in v prvem tednu junija 1964. Iz primerjave vidimo naslednje razlike:
ceno	junija 1952 junija 1964		razlika
prašičev (povpr.)	13,98	14,05	0,5 •/□
prašičjega mesa	28—31	35—49	25—58 °/o
goved (povpr.J	10,19	12.12	15,91 */•
govejega mesa	21—37	37—65	75—76 %
Koroške povprečne cene prašičev in goveje živine so bile v istem času približno za 10°/s nižje od dunajskih. Vsako gospodinjo prosimo, da primerja, kakšne so bile na Koroškem cene mesa junija 1952, junija 1964 in kakšne bodo ob koncu turistične sezone!
Draginje mesa ni kriv kmet kot producent, marveč mesar kot predelovalec mesa in trgovec z njim.
Zadružne krmne mešanice so postale cenejše
Ker je državni zbor sklenil, da od 1. julija 1964 krmne mešanice niso več obdavčene z davkom na blagovni promet, je Blagovna centrala avstrijskih zvez kmetijskega zadružništva pocenila krmne mešanice, ki jih izdelujejo njene tovarne močnih krmil. Pocenitev znaša pri
ime mešanico	cena prej	v šil./kg sedaj pocenitev	
WdY-Spezial-Eiweifskonzenfraf	5.25	5.—	5 %>
WdY-Eiweifjkonz. f. Schweine	4.80	4.60	4 */o
WdY-Ferkelsfarter (gepr.)	3.95	3.80	4 •/•
WdY-Milchviehfutter	2.55	2.50	2 »/o
WdY-Milchleistungsfutfer	3.20	3.15	2 •/*
WdY-Kalbers!arter	3.50	3.40	3 •/•
WdY-Jungrindermastfutfer	2.70	2.65	2«/o
'Pocenitev je bila mogoča kljub temu, da se je med tem krmno žito in tudi nekatera druga krmila podražila.
Število traktorjev še vedno narašča
Letos v juniju je bilo pripuščenih nadaljnjih 1510 traktorjev k prometu. S tem je bilo v prvem polletju na novo pripuščenih k prometu 9159 traktorjev, to je 371 več kot v lanskem prvem polletju.
Kakor za traktorji je letos tudi za stroji za spravilo pridelkov, zlasti pa za vozovi z avtomatičnim naklada* njem in razkladanjem veliko povpraševanje. Tok mehanizacije kmetijstva je vedno močnejši. Vsak stremi, da bi povečal zmogljivost svojih strojev, ker ga delo le bol) žene kot ga je gnalo, ko je kupil prvi traktor In prve stroje. Danes ti niso le odslužili, marveč je tudi njihova zmogljivost premajhna. Zato je tendenca današnjega časa v mehanizaciji kmetijstva: večji traktorji in zmoglji-vejli stroji.
j; Olajšanje transportov - osnovni problem
specializacije na sodobno govedorejo
;;	(Konec)
Transporti krme v hlevu so postali s silažo pereč delovniotehnični pro-: I blem, tako kar tiče praznjenja silosa kot pa spravila silaže v jasli. Tu je olajšava !! krmljenja dosti težja, kot je pri krmljenju s senom in travo, kjer je cela vrsta pre-■ >	prostih možnosti za olajšanje krmljenja. Pri silaži,	brez katere pa intenzivne gove-
•;	doreje na splošno ni, pomeni delno olajšavo voziček	na gumijastih kolesih, v pro-
:; stornih hlevih pa nakladalnik na hidravliko pred traktorjem, ki poleg transporta od silosa do jasli prevzame pri položnem silosu še odkop silaže.
Idealno olajšavo predstavljata šele Alkosil in Harvestore-stolp, ker omo-;« gočata avtomatično prazni te v silosa s pomočjo rezkalnika, ki je nameščen na dnu si-;; lasa (Untenentnahmefrase). Seveda sta silosa te vrste zelo draga. Pri 20 govejih ži-;;	valskih enotah obremeni njun	nakup	in montaža enoto z okroglo 10.000 šilingov.
• |	Toda če upoštevamo, da so z	njima	odpravili vsak drug način konzerviranja krme,
<;	da je v njih silirana krma za	svežo	krmo najbolj kvalitetna in da je krmljenje iz
;;	njih takorekoč le še igranje,	potem	vidimo, da ta investicija nikakor ni predraga.
;; Temu bomo takoj pritrdili, če še upoštevamo, da 'stojimo z intenzivacijo proizvod-j | nje krme in s povečanjem števila goveje črede skoraj povsod pred potrebo poveča-<•	nja in adaptacije skednjev in silosov, katerih stroški	tudi ne bodo dosti nižji, ki pa
:;	problemov najkvalitetnejšega konzerviranja krme in	olajšanja transportov v govedo-
rejskih obratih izdaleka ne morejo rešiti tako, krat 'jih rešita Allkosil in Harvestore.
!: *
Problem rentabilnosti kmetijske proizvodnje ne moremo rešiti s strani zahteve po zvišanju cen za kmetijske pridelke, rešiti ga moramo p o poti i n t e n z i v a c i j e in po poti poenostavitve kmetovanja, ki jo zahtevata tako potreba po olajšanju in skrajšanju človekovega dela kot pa pocenitev mehanizacije in racionalnejše izkoriščanje kmetijskih strojev in naprav. Ob vsej draginji kmetijske mehanizacije ne pridemo mimo dejstva, da je postal človek v kmetijstvu najdražja delovna sila in da je mogoče njegovo produktivnost tudi v kmetijstvu podobno kot v industriji povečati zgolj z ustrezno špecializacljo In mehanizacijo proizvodnje, ki pa mora razumljivo iti roko v roki z večanjem produktivnosti po površini in — v naših alpskih pogojih — po živalski enoti.
;	Večanje (produktivnosti dela s pomočjo specializacije in mehanizacije proizvod-
'!:	nje mora pri nas bolj 'kot doslej spremljati neprenehno stremljenje po večanju hekt-
! ’	arskih donosov in po zboljšanju njihove kvalitete ter po večanju molznosti in pri-
<; rastka naših goved. Potem tudi nabava sodobnih tehničnih pripomočkov za olajša-;; nje dela na naših posestvih, ki so specializirana na govedorejo, ne bo gospodarsko ;:	breme, marveč sredstvo za še boljšo produktivnost.	Blaž Singer
<>ooooooooooooooooooooooooo<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>oooo<xx><><>oo<><><xxx><>oo<xx><><x><>o<><x><><>o<>o<x><x>o<>o<><><><><>oo<><x><x><>o<><><><>o<x><>
dočnosfi. Na hišah je patina bolj izrazita od stila. Tu ni tiste očarljive arhitekture kot na Zahodni Javi. Seveda so tudi izjeme, toda celota ije neprimerno bolj pusta.
Po širokih ulicah vrvra vzhodnjaška pestrost. Ob trgovinah so vrstijo stojnice. Povsod te nekdo pričakuje in povsod ti nekdo nekaj ponuja: brez hrupa in vsiljivosti, s ponosom trgovske stanovske zavesti. Med trgovci še vedno prevladujejo Kitajci. Predvsem so potrpežljivi in preudarni ter znajo po žepu že vnaprej oceniti vsakega 'kupca.
Trgovanje je obred. Zabaval sem se, 'ko sem od strani opazoval mojstrstvo prekupčevanja: cene so zbijali in nabijali, natezali in popuščali, jaz pa sem bil vselej prvi, ki je popustil in odšel. Nikoli se ne bom z vzhodnjaško lahkotnostjo dvignil nad čas: kako bi mogel sneti uro z roke in jo zagnati na kup stare ropotije?
Po cesti so v strnjeni gruči prizvonktjali mladi ljudje na kolesih. V zvonjenje koles se je mešal prisrčen smeh. Dekleta so hihitala. Dirjali so proti moderni univerzitetni četrti, ki leži zunaj mesta. Dekleta in fantje so bili oblečeni v smešna pustna oblačila, Pobaral sem nekaj ljudi, kaj to pomeni, pa me niso razumeli. S prijaznim nasmehom pa se človek ne more vedno zadovoljiti. Naposled sem le izvedel, da so fantje in dekleta bruci in brucUtje.
Vstopil sem v prodajalno z umetninami. Po policah in stojalih so se stiskali kipci, vaze, noži, kosi nakita in podobno. Stene so bile do vrha obložene s slikami in maskami. Najbolj dragocene reči so bile v zaprtih steklenih vitrinah.
Izza razmajanih omar se je priplazil Kitajec, Sedel je na stol in me prepustil ogledovanju razstavljenih predmetov.
Med slikami so prevladovale podobe z Balija. Spoznal sem jih po 'razpotegnjenih figurah, po bolj ali manj
monohroni poleti in nadrobni obdelavi vsake posameznosti, ki v krajini spominja na poetične džungle carinika Rousseauja.
Nežna razvečenosf je značilna tudi za balijske plastike. Spomnil sem se Modigtionija in kiparja Lehm-brucka. Med lesenimi kipci je precej takih, ki so prikrojeni sladkobnemu okusu zahodnih turistov. Taki gredo seveda najbolj v denar. V mnogočem so podobni 'keramičnemu kiču, ki se prepogosto košati v naših 'izložbah.
Najbolj so me navdušile plastike primitivnih otoških plemen. Predvsem zaradi neposrednosti rn dramatičnosti. Črno obarvani idoli so me s svojih galerij zrli hladno in neprizadeto. Nisem bil del njihovega skrivnostnega sveta in tudi oni niso bili namenjeni lesenim policam, na katere so bili kdove kako zašli.
Maske med slikami so bile pisane in grozljive. Merile so me z izbuljenimi očmi ter mi pretile z zakrivljenimi čekani in podočnjaki. Iz gobcev so jim moleli rdeče obarvani, živahno ornamentirani jeziki. Včasih jih je obdajala dlaka, včasih pa so se razvlekle v pldščata slonja ušesa.
Ko sem si vse ogledal, me je Kitajec povabit v temačen prostor za omarami ter mi pokazal stare kovinske in kamnite plastike iz	pred m usl i man ske dobe. Kipci
Bud in šiv so bili zelo lepi, toda jaz si nisem bil povsem na čistem, ali gre zares za originale. Pogodila sva se za črn otoški idol s pretirano velikimi očmi.
Nekaj korakov proč od Kifajčeve prodajalne je bila majhna prodajna galerija. V njej so visele slike domačih slikarjev. Tu sem izvedel, da je v Džokdžakarti likovna šola, v kateri se šolajo bodoči slikarji in kiparji. Med slikami je bilo dosti takih, ki so hotele biti moderne v zahodnem smislu. Bile so del izposojenega sveta, njih likovna govorica pa papagajska. Koncepti so bili neizdelani, ideje neprečiščene in njih izpovednost neorganska.
V prodajalno mi je sledil groteskno našemljen možakar, z belo in modro barvo pomazanim obrazom ter s kosom na vrvici viseče pločevine v levici, ob katero je udarjal z desnico v enakomernih ritmičnih presledkih. Možakar je bil berač.	^
Danes sem obiskal prinčevo palačo. Najprej sem obhodil visoko zidano ograjo, ki zakriva številne zgradbe, vrtove in dvorišča, nato pa sem zakoračil skozi glavni vhod. Ograjo na notranji strani podpira sklenjena vrsta pritličnih poslopij. (Podobna so ometanim barakam. V njih so sobe za služinčad in šolski prostori. To sem hitro presodil, ko so se 'iz njih usule trume otrok. Prišel sem ravno med odmorom. Otroci so se kot povsod na svetu lovili ter brezglavo skakali sem in tja. Čeprav so njihove velike oči nekam žalostne in zamišljene, jim otroška veselja niso tuja.
Če bi hotel odkrivati narodnostne in rasne razlike v načinu občevanja med otroci, bi prišel v večjo zadrego kot pri odraslih. Bili so ljubki in vljudni ter so me spoštljivo pozdravljali. Upam, da zato, ker so verjetno mislili, da sem prinčev gost, in ne zato, 'ker imam' belo kožo.
Prinčeva palača je pomaknjena v globino velikega dvorišča. Je pritlična in prostrana, Na njenem čelu je velik, nadkrit odprt prostor. Ostrešje počiva na obarvanih stebrih. Tla so nekoliko dvignjena, tlakovana in prekrita z dragocenimi preprogami. Na njih so majhne rezljane mizice, pa velike, po večini modre kitajske vaze iz dragega porcelana in številna javanska glasbila. Med ogromnimi gongi se stiskajo čembalom podobni instrumenti ter glasbila, ki visijo na čudovito izrezljanih podstavkih in so po obliki podobna skledam. Po velikosti so razvrščena v vrsto. Ob njih ležijo bobni.
(Nadaljevanje sledi)
Preživel sem, kar menim, da je najpomembnejši dan mojega življenja, in dokler so mi dogodki še sveži v spominu, bi jih želel zapisati kar najbolj jasno. Naj kar v začetku povem, da mi je ime James Clarence Withen-croft.
Star sem štirideset let, popolnoma 'zdrav in nikoli nisem niti za en dan bolehal.
Po poklicu sem umetnik, sicer ne preveč slaven, vendar s svojo črnobelo obrtjo zaslužim za osnovne potrebe.
Edini bližnji sorodnik, sestra, mi je umrla pred petimi leti, tako da sem neodvisen.
Davi sem ob devetih zajtrkoval, in ko sem
V. F. H A R V E Y
pregledal jutranji časnik, sem si prižgal pipo in se zamislil tjavdan — v upanju, da se mi utrne kakšna tema za svinčnik.
Soba je bila zadušeno vroča, čeprav so bila odprta okna in vrata, in ravnokar sem bil pri sebi odločil, da bo najhladnejši in najudob-nejši prostor v vsej soseščini globoki del javnega kopališča, ko je misel prišla.
Potegnil sem prve črte. Delo me je tako prevzelo, da sem pustil kosilo nedotaknjeno, in prenehal sem šele, ko je ura v zvoniku Sv. Jude udarila štiri.
In rezultat je bil, za tako v naglici vrženo skico, po mojem, zatrdno najboljše, kar sem bil kdaj ustvaril.
Prikazal sem zločinca na zatožni klopi trenutek po tistem, ko je bil sodnik izrekel sodbo. Možak je bil debel — grozansko debel. ■Meso mu je v zavojih viselo z brade in tolšča je zalivala njegov mogočni, kratki vrat. Bil je gladko obrit (morda bi moral reči, da se je nekaj dni pred tem čisto obril) in skoraj plešast. Sedel je na zatožni klopi, s kratkimi, zalitimi prsti je grabil za ograjo in zrl naravnost predse. Občutje, ki ga je razodeval nje-
bčutje groze, kakor
da bi vedel zakaj, vtaknil v žep. Potem sem s tisto redko srečo v duši, ki jo daje samo zavest dobro opravljenega dela, odšel z doma.
Menda sem krenil z namero, da obiščem Trentona, kajti spominjam se, da sem šel po Lytton Streetu in se obrnil naravnost vzdolž Gilchrist Roada do vznožja griča, kjer so delavci polagali nove tire za cestno železnico. Odtlej pa se le medlo spominjam, kod sem hodil. Edino, česar sem se do kraja zavedal, je bila strašna vročina, ki se je v komaj zaznavnem valu dvignila s prašnega asfaltnega pločnika. Hrepeneče sem se oziral za nevihto, ki so jo obetali veliki grebeni bakrenih oblatov, visečih nizko nad zahodnim nebesom.
Prehoditi sem moral pet ali šest milj, ko me je majhen deček zbudil iz sanjarjenja; vprašal me je, koliko je ura.
Bilo je dvajset do sedme.
Ko je odšel, sem se začel na silo ovedati. In ugotovil sem, da stojim pred cestnimi vrati, ki so vodila na dvorišče, okrog katerega je bil pas žejne, z rožami, škrlatnimi levkojami in živordečimi geranijami posejane prsti. Nad vhodom je bila deska z napisom:
CHAS. ATKINSON
ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI MARMOR
Iz dvorišča je bilo slišati veselo žvižganje, udarce kladiva in mrzel zven jekla na kamnu.
Nenadna sila me je nagnila, da sem vstopil.
Možak je sedel s hrbtom proti meni in marljivo obdeloval ploščo čudno ožiljenega marmora. Ko je zaslišal moje korake, se je okrenil in prenehal z delom.
Zagledal sem človeka, ki sem ga bil risal, katerega podobo sem imel v žepu.
Sedel je pred menoj, mogočen, slonu podoben, in s črepinje mu je kapljal pot, ki si ga je brisal z rdečim svilenim robcem. Toda čeprav je bil obraz isti, izraz na njem je bil čisto drugačen.
Pozdravil me je z nasmehom, kot da sva stara prijatelja, in mi dal roko.
Opravičil sem se mu, da sem kar vdrl k njemu.
»Zunaj je vse tako vroče in razbeljeno,« sem rekel. »Zdi se, kot da je tu pri vas oaza v puščavi.«
»Za oazo nič ne vem,« mi je odvrnil, »vroče je pa res ko v peklu! Sedite, gospod!«
Pokazal je na konec nagrobnika, ki ga je gladil, in vsedel sem se.
»To je pa lep kos kamna, tale tukaj,« sem
rekel.
Zmajal je z glavo. »Je in ni,« je odgovoril; »površina je imenitna, kakor le more biti, toda zadaj je velika razpoka, četudi je vi ne bi opazili. Iz takega kosa marmora nikdar ne bi mogel napraviti kaj poštenega. Za poletje, kot je zdaj, bi že bilo; ta preklicana vročina ne 'bi nič škodila. A počakajte, da pride zima! Za kamen nič ni hujšega kot zmrzal, da potisne vsako šibko točko na dan.«
gov izraz, ni bilo toliko občutje popolnega 'zloma. Zvil sem skico in jo, n
»Ja, za kaj pa vam bo potem?« sem vprašal.
Možak se je zakrohotal.
»Saj mi ne boste verjeli, če vam povem, da je za razstavo, pa je resnica. Umetniki prirejajo razstave; trgovci in mesarji tudi; mi pa prav tako. ,Najnovejše v nagrobnikih', veste.«
Še mi je govoril o marmorih, katera vrsta najbolje kljubuje vetru in dežju in katero je najlaže obdelovati; pa še o svojem vrtu in o novi sorti nageljnov, ki jo je bil kupil. In vsaki dve minuti je popustil orodje, si otrl sijočo glavo in preklel vročino.
Jaz sem govoril malo, kajti bilo mi je nelagodno. Nekaj nenaravnega, nepreračunljive-ga je bilo v dejstvu, da sem trčil prav ob tega človeka.
Najprej sem se skušal prepričati, da sem ga bil že kje videl, in da mi je ostal njegov obraz, sicer ne kdo ve kako domač, v kakem zakotnem predalčku spomina, toda vedel sem, da ni bilo to nič drugega kot razumno zveneča utvara.
Atkinson je končal z delom. Pljunil je in vstal z vzdihom olajšanja.
»Na! Kakšna se vam zdi?« je rekel z očitnim ponosom na obrazu.
Napis na plošči, ki sem ga takrat prvič prebral, se je glasil takole:
Posvečeno spominu Jamesa Clarenca Withencrofta, rojenega 18. januarja 1860 iznenada preminulega 20. avgusta 1908 „Sredi življenja smo v smrti."
Nekaj časa sem molče sedel. Potem pa mi je mrzel srh spreletel hrbtenico. Vprašal sem ga, od kod ima to ime.
»Oh, od nikoder,« je odvrnil Atkinson. »Ime sem pač moral imeti, pa sem vdolbel prvo, ki mi je prišlo na misel. Zakaj vas pa to zanima?«
»Čudno naključje — to je moje ime.«
Atkinson je dolgo in nizko zažvižgal med zobmi.
»Pa letnice?«
»Za eno od obeh lahko govorim, in tista je pravilna.«
»Hudiča!« je rekel Atkinson.
Vendar je razumel vso stvar še manj kot jaz. Povedal sem mu o svoji davišnji risbi, vzel iz žepa skico in mu jo pokazal. Ko jo je gledal, se je izraz na njegovem obrazu spreminjal, dokler ni bil vedno bolj in ‘bolj podoben izrazu zločinca, ki sem ga bil narisal.
»Vidiš, pa sem šele predvčerajšnjim rekel Mariji,« je izdavil Atkinson, »da ni strahov!«
Nobeden od naju ni videl prikazni, pa sem vendar vedel, kaj je hotel reči.
»Seveda ste morali že kje slišati moje ime,« sem rekel.
»Vi pa ste me morali kje videti in ste pozabili na to! Da niste bili lani julija v Clanc-tonu-on-Sea?«
Še nikdar v življenju nisem bil v Clanctonu. Nekaj časa sva molčala. Oba sva gledala isto, namreč oba datuma na nagrobniku, in eden je bil pravilen.
»Pridite noter in večerjajte z nama,« je rekel Atkinson.
Njegova žena je bila vesela ženička z mesnatimi rdečimi lici deželanke. Atkinson me je predstavil kot svojega prijatelja, umetnika. To je imelo nesrečno posledico, kajti ko je odnesla sardine in vodno krešo, mi je prinesla Dorejevo biblijo in skoraj pol ure sem moral sedeti pri njej in jo glasno občudovati.
Potem sem šel ven, Atkinson je sedel na kamnu in kadil.
Pogovor sva povzela tam, kjer sva ga bila pretrgala.
»Ne smete mi zameriti vprašanja,« sem mu rekel, »toda ali ne veste, da bi bili kdaj storili kaj takega, za kar bi mogli priti pred sodišče?«
»Nisem na bobnu, posel še kar dobro cvete. Pred tremi leti sem za božič nekaterim čuvajem res podaril purana, toda to je tudi vse, na kar se lahko spomnim. Pa še majhni purančki so bili,« je dodal.
Vstal je, prinesel iz veže škropilnico in začel zalivati rože. »V vročini jih je treba redno dvakrat na dan,« je pojasnil, »pa jih še vseeno vzame vročina, kar jih je bolj občutljivih. Pa praproti, dobri bog! Praproti tega sploh ne prenesejo. Kje pa stanujete?«
Povedal sem mu svoj naslov. Uro naglega hoda bi imel do doma.
»Je pač tako,« je rekel Atkinson. »Pograbiva stvar kar brez rokavic. Če greste nocoj domov, se vam lahko vse mogoče pripeti. Ali vas kaj povozi, potem so te večne bananine in pomarančne lupine, da sploh ne omenjam padajočih lestev.«
O teh neverjetnih rečeh je govoril s tako resnobo, da bi se mu bil nekaj ur poprej smejal. Toda jaz se nisem smejal.
»Najboljše, kar lahko storiva,« je povzel Atkinson, »je to, da ostanete pri meni do polnoči. Šla bova gor in kadila; morda je znotraj hladneje.«
V svoje presenečenje sem privolil.
Sediva v dolgem, nizkem prostoru pod ostreškom. Atkinson je poslal ženo spat. Sam pa je na malem brusniku vneto ostril nekakšno orodje in kadil cigaro.
JEAN GIRODOUX
Bralec kriminalnih romanov
Sem strasten bralec detektivskih romanov, toda zdi se, da se jim bom moral odpovedati. Opazil sem, da pazim na vse, kar se dogaja v moji okolici, prav tako kot to delajo pisci teh romanov.
Pred nekaj dnevi sem odšel na primer na večerjo k svojemu staremu prijatelju Jero-mu Delgravu. Jerome živi popolnoma sam. Že to mora zadostovati bralcu kriminalnih romanov, da je prepričan, da bo Jerome žrtev zločina. Ko sem prispel k njegovi hiši, sem za trenutek zastal pred njegovimi vrati in naglo pogledal na uro. Bilo je točno 21. Toda ulična ura je kazala 21. uro in dve in pol minuti. Srednji rezultat je dal točen čas: bilo je 21, ena minuta In petnajst sekund.
Pozvonil sem in služabnik me je odvedel v neko na videz prazno sobo. Poudarjam
o<xxx>ooooo<x>o<xx>oooo<x>ooooo<x><>
| »II AFORIZMI lil! |
X • Ženske ne morete razorožiti s kom- <> O plimentom, moža vselej. V tem |e % $ razlika.	wiide	A
O	o	°	o	o
X • Nič ni nevarnejšega kakor nespa- X
V	meten prijatelj. Pameten sovražnik <>
O je več vreden.	La Fontaine o
V	o	°	o	X
a 9 Biti ljubosumen ne pomeni da si ob- x x upal nad svojo ženo, ampak sam O O nad seboj.	Balzac	X
S	O	°	O	X
X • V nebesih ni angel nič posebnega. O
X	SHaw	Y
v	o	0	o	O
O * Kdor ne prenese dima, naj se ne X
greje pri ognju.	Srbski pregovor Y
A	o	°	o	O
<> • Dolžnost Je to, kar zahtevamo od X 9 drugih, a česar sami ne delamo. 9
X	Wilde	X
na videz, zakaj v kriminalnih romanih nikoli ne veste, kaj je pomembno in kaj ni. Kdo ve, morda leži v kakšnem kotu truplo? Na kaminu je stala ura iz slonovine. Preverjal sem njeno točnost v trenutku, ko je vstopil v sobo Jerome.
Zazdelo se mi je, da je bil Jerome precej zaspan in potrt. Očividno ga je nekaj mučilo. Na prvi pogled nisem mogel ugotoviti, ali je to zaradi arzenika ali zaradi tega, ker sem prišel k njemu nenapovedan in tako pozno.
Ponudil mi je čašico aperitiva. Jerome je pustil na čaši jasen odtis svojih prstov, jaz pa sem svojo držal čisto narahlo, s 'konci prstov. K mizi sva sedla točno ob 21.30. To čisto zanesljivo vem, ker je Jerome vzel v roke vilice in vzkliknil:
— Torej izdaj je pol desetih ...
In res, komaj je končal stavek je ura iz slonovine odbila pol deseto.
Opazil sem, da Jerome juhe sploh ni pokusil. Jaz sem pa pri sebi trdno sklenil, da ne bom jedel ribe. To bi v primeru zastrupitve z arzenikom jasno pokazalo, kako je prispel strup v žrtvin želodec.
'Pričel sem razgovor, toda kmalu sem opazil, da me Jerome sploh ne posluša. Zdelo se je, da je zelo zaspan iin da mu ni posebno prav, ker sem prišel. „To je prav gotovo posledica zastrupitve z arzenikom," sem pomislil. Odšel sem ob pol dvanajstih. To točno vem, ker se je Jerome nenadoma zdrznil iz dremeža, pogledal na uro iz slonovine in dejal:
— Ura je pol dvanajstih.
Meni pa se je zdelo, da je že najmanj ena...
Odpeljal sem se domov s taksijem, ki bi ga lahko prepoznal med stotimi, ker sem napravil v njem prasko na usnjenem sedežu. Kdo ve, morda mi bo to še kdaj koristilo.
To se je zgodilo pred tremi dnevi. Od tedaj vsako jutro odpiram „Panis-Jour" in poiščem najprej kriminalno rubriko, da bi videl, ali so odkrili Jeromovo truplo. Zdi se, da iga še niso našli.
Zdi se, da je ozračje polno nevihte. Te vrstice pišem na razmajani mizi pred odprtim oknom. Ena noga je počena, in Atkinson, ki se očitno razume na svoje orodje, mi jo bo popravil, brž ko si zgladi dleto.
Enajst je že proč. V manj kot eni uri bom mrtev.
Toda vročina je taka, da človeku ne da dihati.
Nič čudnega, če bi komu zavreli možgani. C A R L O SOJA
Svetovno čudo
Neki potnik in jaz sva se vozila v tramvaju. Vožnja je bila, vsaj zame, silno dolgočasna.
Moj sopotnik je po zunanjem videzu dajal vtis povprečnega človeka. Bil je srednje rasti, srednjih let in verjetno »srednje« pameti. V marsičem je bil podoben meni in zato se tudi nisem posebno zanimal zanj.
Toda zmotil sem se v njem, ker je nenadoma spregovoril:
— Našel sem način, kako bom postal svetovno čudo!
Ko sem si malo opomogel od presenečenja, sem dejal:
— Zanimivo! Kako boste to dosegli?
— Z izvedbo cirkuške točke, kakršne svet še ni videl. To bo tako: v cirkuško areno vstopita dva služabnika z rekviziti. Oba sta uniformirana. Dolgo sem razmišljal, ali naj bo ta uniforma rdeča ali zelena. Odločil sem se za zeleno.
— Imenitno! — sem se pretvarjal, kakor da me silno zanima.
— Rekviziti bi bili, — je nadaljeval, — miza, akvarij, zlate ribice in pol ducata žab. Akvarij mora biti iz polivinila, da se ne bi na potovanju razbil, kajti zelo verjetno bom odšel z njim na gostovanje v Ameriko. Služabniki torej postavijo akvarij sredi arene in odidejo.
Tedaj stopim v areno jaz. Zdaj vam še ne morem reči, ali bom nosil frak ali navadno obleko. Mislim, da bom vendar ostal v navadni obleki. Le da bo ta obleka mnogo boljša od te, ki jo zdajle nosim .. .
Pogledal je na svoje zmečkane hlače in suknjič.
— Torej stopim v areno in se klanjam na vse strani, — nadaljuje moj sopotnik. — Niti preveč ljubeznivo niti preveč oholo. V trenutku, ko se pojavim, orkester preneha igrati. Ali razumete? Skoraj ves svoj program bom izvedel brez glasbe. Šele tako bo občinstvo uvidelo, da je moja točka res nekaj veličastnega.
Vtaknem roko v akvarij, privlečem iz njega žabo — drobno, nedolžno — in jo vržem kvišku, pod samo kupolo. In žaba izgine.
— Izginef — sem vzkliknil začudeno.
— Da. izgine. Popolnoma. Nato potegnem iz akvarija zlato ribico in jo prav tako vržem kvišku. Nato vržem še eno žabo. Pa še eno ribico. Tako dolgo, dokler vse ribice in žabe ne izginejo pod kupolo.
Potem pride na vrsto akvarij. Vržem ga visoko v zrak. Z vodo vred. Tudi on izgine ...
Slednjič primem še mizo in vržem še njo kvišku. Občinstvo gleda . . ■ Mize ni nikjer!
Jaz se priklonim in odidem. Glasba prične igrati. Igra dolgo in vztrajno, občinstvo postaja nervozno, napetost narašča. Le naj narašča, tem večji bo učinek v finalu. Glasba slednjič preneha igrati in v areno stopijo prav isti služabniki in prinesejo leseno korito, napolnjeno z vodo. Služabniki nato odidejo. Jaz stopim v areno. Pristopim h koritu. Dolgo stojim ob njem (čakam, dokler ne zavlada popolna tišina), nato pa dvignem svoj pogled proti kupoli, plosknem in od zgoraj pade prva žaba, naravnost v korito. Občinstvo molči — ne zaveda se še, ali vidi vse to s svojimi očmi ali se mu vse to le zdi. Zopet plosknem — in izpod kupole pade zlata ribica. In tako po vrsti. Na koncu se vrne še akvarij, za njim pa miza. Občinstvo je navdušeno.
— To je res velika senzacija!
— A? Kaj mislite, ali bom postal slaven?
— O tem ni dvoma. Samo — kako boste vse to izvedli?
Malo je umolknil, nato pa dejal:
— To se tudi jaz sprašujem! Ampak ko bom našel način, bom postal svetovno čudo!
Misli
O Vez začenja tam, kjer se ljubezen kanča.
O • O
O Ljubezen je Igra, pri kafer! so med-erkti najdaljši.
0*0
O Molk Je najnevarnejši ženski odgovor.
O • O
O Ljubosumnost je slabost egoistov in slabičev.
O • O
O Nežnost v nepravi minuti je nasilje.
Žagarstvo
na poti polne mehanizacije dela
Žični žerjav „Telematic - J 3“ zadnja novost med gozdnimi žičnicami
Kakor smo že poročali, je uprava Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu letos že drugič povabila evropske eksperte in novinarje lesnega gospodarstva na tridnevno srečanje ob priložnosti 13. Avstrijskega lesnega sejma. Povabilu se je odrvalo nad 40 strokovnjakov lesnega gospodarstva iz 14 evropskih držav. Le-ti so se skupno z gospodarskimi uredniki domačega tiska prvi dan podali na zanimivo ekskurzijo v Železno Kaplo in v Korte, kjer so ogledali gozdarski in žagarski obrat grofa Thurna. Drugi dan so po otvoritvi ogledali 13. Avstrijski lesni sejem, tretji dan pa so se posvetovali o problemih lesnega gospodarstva v Avstriji in po deželah, iz katerih so prišli.
Že lani je biio to strokovno srečanje s področja lesnega gospodarstva sila zanimivo, toda letos je bilo še bolj koristno. Zlasti ekskurzija v Železno Kaplo in v Korte je nudila vrsto koristnih napotkov na področju sodobnega gozdarstva, spravila lesa s področij, >ki so težko dostopna, in njegovega žaganja na polnomehaniziranem žagarskem obratu. IK temu je veliko pripomogla brezhibna in izredno gostoljubna organizacija ekskurzije s strani uprave sejma in s strani lastnika in uprave Thurnovega gozdarskega in žagarskega obrata.
Sedem VW-busov je služilo za prevozna sredstva na tej ekskurziji iz Celovca do Železne Kaple in od tam v spremstvu uslužbencev obrata skozi ozko, čudovito lepo sotesko v Korte in naprej po gozdni poti do visokih slokih gozdnih sestojev pod Košuto, kjer je bil na 1600 metrov nadmorske višine ob lepem večernem pogledu na Kamniške planine zaključek strokovnega dela ekskurzije.
Ekskurzija je obsegala najprej ogled žage, ki je bila leta 1962 polnomehanizirana, tako da je sedaj 14 delavcev pri osemurnem obratovanju na dan v stanju letno se-žagati 18.000 kubičnih metrov lesa. Premišljena organizacija in mehanizacija procesa transporta, žaganja in zlaganja je omogočila, da je kubični meter hlodovine spravljen s tovornjaka, sortiran in sežagan v deske, lle4e pa spet sortirane in zložene na skladišče v eni uri in 46 minutah. Podobno naglo se odvija prevzem 'in nakladanje desk na tovornjak, kjer je po kubičnem metru potrebnih le še 23 minut časa. S tako racionaliziranim postopkom, ki je prihranil
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave —
16.55	Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55
Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Sobota, 22. 8.: 7.00 Pestro mešano — 8.05 Domači vrt
—	11.00 Veseli ob enajstih — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.15	Pozdrav nate — 16.00 Iz vseh	dolin zveni —
16.30	Razgovor z gostom — 17.00 Popoldanski koncert —
18.55	Športna poročila — 20.45 Salzburške slavnostne igre: opera .Macbeth’ — 22.30 Plesna glasba.
Nedelja, 23. 8.: 7.00 Mali jutranji koncert — 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Igra orkester deželnega gledališča iz Linza — 11.00 Dopoldanski koncert v zelenem — 13.00 Iz	domovine: jed	in pijača v ljudski	glasbi — 13.35
Avtomobilske dirke za veliko nagrado Avstrije v Zelt-wegu — 14.00 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba pri čaju ob petih — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Slušna igra: Sreča Jaro Svatka — 21.20 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 24. 8.: 7.00 Pestro mešano — 8.00 Domača književnost — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas
—	15.45	Koroška	knjižna polica — 17.00 Popoldanski
koncert — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 19.00 Štirideset let	radia	— 20.15	V gorah portugalske	Vzhodne Atrike
—	21.15	Koroška	domača kronika —	21.30 Operetni
koncert.
Torek, 25. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Na skednju — 15.45 Pesništvo na Koroškem -*- 17.00 Vam v veselje — 18.15 S prve roke
—	20.15 Kriminalna slušna igra — 21.30 Lahka glasba.
Sreda, 26. 8.: Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 13.05 Opoldanski koncert — 15.30 Pridi, srčni prijatelj —	15.45 Predstavljamo:	Hervvig Salar,
mlad lirik — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Aktualne reportaže — 20.15 Salzburška cerkvena glasba iz časa Mozarta.
Četrtek, 27. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.05 Opoldanski koncert — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Jazz-glasba
—	17.00 Dunaj ima zmeraj sezono — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Avgust v rastlinskem letu —
21.00	Radijski nabiralnik — 21.00 Mi pojemo in govorimo od dežele ob Dravi.
Petek, 28. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.05 Opoldanski koncert — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 18.00 Pri koroških godbah na pihala v gosteh — 18.35 Kaj pravi Industrija? — 20.15 Seine-Donava — 21.00 Karl Bohm in Richard Straufj.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, ^7, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja —• 12.03 Za mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
22 delavcev, sodi Thurnov žagarski obrat nedvomno med najbolj mehanizirana žagarska podjetja v Avstriji.
Čistega gozda, s katerim sme gospodariti in ga sekati, ima obrat nekaj nad 350 ha. Ta gozd je večinoma na zelo strmih pobočjih in sega do 1600 m nadmorske višine. Njegovo koriščanje je mogoče le ob urejenih gozdnih poteh in cestah. Takih cest in potov je obrat s pomočjo ERP-kreditev doslej zgradil 34 km, pri čemer ni všteta njegova udeležba pri gradnji občinskih in drugih javnih cest in potov.
Toda tudi ob teh poteh brez primernih žičnic ne gre. Sploh so žičnice v gozdarstvu visoko-dlpskega sveta neobhodno potrebne. Ob že znanih žičnicah je udeležencem ekskurzije koroška kmetijska zbornica prvič predvajala zadnjo novost na tem področju in sicer radijsko vodeni žični žerjav »Telematic — J 3". Ta žerjav je konstruiral ing. Janeschitz od koroške kmetijske zbornice in ga sedaj po dveletnih preizkušnjah dal v serijsko proizvodnjo. Njegova prednost je v tem, da ga je mogoče avtomatično ustaviti, kjer je potrebno, da prevzame les ati da ga odloži. Njegova nosilnost znaša 2000 kg, dela pa lahko na dolžini 1 km in tudi več.
V vrsti zanimivosti te ekskurzije sta bila polnomehanizirana žaga in ta žerjav nedvomno taki, iki sta napravili na vse udeležence te mednarodne ekskurzije največji vtis. Ona sta bila otipljiv primer za potrdilo mnenja, da tudi v lesnem gospodarstvu ne preostane drugega, kot pot čim popolnejše mehanizacije dela in racionalizacije človeškega truda.
Sobota. 22. 8.: 9.00 DobrodoSli v Avstriji — 11.00 Po-lefje v Avsfriji — 11.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgledi — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 19.30 Prvi alpski festival jazza v Innsbrucku — 22.15 In jutri je nedelja —
23.15	Razpoloženi ob polnoči.
Nedelja, 23. 8.: 8.05 Biti bi morali enkrat na Dunaju —
10.00	Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Matineja Salzburških slavnostnih iger — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka: 2eleznica — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 19.10 Teden dni svetovnih dogojanj — 19.30 Salzburške slavnostne igre: večer pesmi — 23.15 Nekoliko ritmične glasbe.
Ponedeljek, 24. 8.: 7.20 Jutranja glasba — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Visoko zgoraj v gorah — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.40 Oddaja za žene —
19.30	Slavnostne igre v Bregenzu — 21.55 športni komentar — 22J5 Srečanje s Connie Franois in Cliff Rihardom — 23.15 Glasba za nočnega delavca.
Torek, 25. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avsfriji — 13.30 Pomembni orkestri — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse
—	18.00	Oddaja s plošč —	19.30	Portret pevca: Rudolf Schock — 21.20 O tem	lahko	govorimo — 22.15
Pojdi in pleši z menoj.
Sreda, 26. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Johann Gottfried Herder — 17.00 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.40 Lepa pesem
—	20.15	V evropskih glavnih	mestih	3. septembra 1939
—	21.15	Zaključno poročilo	o Salzburških slavnostnih
igrah — 22.15 Pustite govoriti popevke.
80.
Dunajski mednarodni velesejem
13. do 20. septembra 1964
Popust na železnici in avtobusih za obiskovalce od zunaj.
Velesejmske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, pri kmetijskih in Okrajnih kmečkih zbornicah (razen na Tirolskem in Predarlskem) In pri vseh, z ustreznim razglasom označenih prodajalnah (potovalnih uradih etc.)
Četrtek, 27.	8.:	7.20 Jutranja glasba —	8.10	Dobro-
došli v Avstriji — 11.00 Domače viže — 14.30 Znani orkestri — 16.00 Mladina med laboratorijem in tekočim trokom — 17j15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za žene — 20.00 Poletni večeri — 21.00 Od kopališč in kopajočih — 22.15 Pesem prerije.
Petek, 28. 8.: 8.40 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Domače viže — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Mednarodna radijska univerza —
15.00	Poletje,	sonce in glasba — 16.00 Otroška	ura	—
17.15	Znanje za vse — 19.30 Slušna igra: Hišna preiskava
—	21.00 Mi in gore — 21.40 Jutri je prepozno.
Slovenske oddaje
Sobota, 22.	8.:	9.00 Od pesmi do pesmi,	od	srca	do
srca — 18.25	Na	dom obujaš mi spomin.
Nedelja, 23. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 24. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Kaj bo pa zdej? . . . Vesele in poskočne melodije. 10 minut za športnike (Manuskript: Mirko Bogataj) — 18.00 športni obzornik. Priprava na letne olimpijske igre v Tokiu. Govori Mirko Bogataj.
Torek, 25. 8.: 14.15 Poročila, objave. Umetne pesmi. Sodelovali bodo: Manja Mlejnik, Marjan Rus, Fantje na vasi, Zenski vokalni kvartet, Vokalni kvintet »Niko Štritof", Planinski oktet, Slovenski oktet, ženski zbor France Prešern, mešani zbor iz Šmihela >in moški zbor pli-berškega okrožja SPZ.
Sreda, 26. 8.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 27. 8.: 14.15 Poročila, objave. Žena in dom.
Petek, 28. 8.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače novice. Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 22. 8.: 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.31 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.25	Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.30 Priporočajo Vam — 14.05 Srečanje z domačimi vižarji — 15.42 Poje Delavski oktet iz Stražišča pri Kranju — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Peter lljič Čajkovski: Serenada v C-duru za godalni orkester — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi.
Nedelja, 23. 8.: 8.00 Mladinska radijska igra: Vozli —
8.40	Drobne skladbe velikih mojstrov — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
11.40	Nedeljska reportaža — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna: Plebejec razmišlja — 20.00 Ma-nuel de Falla: Plameneča ljubezen — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči.
Ponedeljek, 24. 8.: 7.15 Jutranja glasbena srečanja —
8.25	Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Mladinska oddaja: obiščimo spet podvodne ribiče — 10.15 Iz srbske glasbe — 10.35 Naš podlistek: Sylvia — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.30 Priporočajo vam
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
Ta teden vam priporočamo:
Dela slovenskih pisateljev
B Mimi Malenšek: DAJ Ml ROKO, POMLAD, roman iz narodnoosvobodilne
borbe, 256 str.,	ippl.	36	šil.
|	Ivan Matičič: MOČ ZEMUE, pripoved koroške vasi, 128 str., br.	5	šil.
B Ksaver Meško: IZBRANO DELO, 5. knjiga: izbor dramskega dela,
356 str., pl. 32 šil.
Prežihov Voranc: POVESTI, Zbrano delo, prva knjiga, 560 str., pl.	120 šil.
K	Alojz Ravbar: IZ VIHARNIH DNI, zbirka črtic in novel, 360 str., ppl.	59	šil.
B	Josip Ribičič: ZA ZAPAHI, zbirka črtic iz zapora, 114 str., ilustr., ppl.	8	šil.
B Smiljan Rozman: TEDEN IMA SEDEM DNI, mladinske povesti, 132 str.,
ilustr., br.	22	šil.
B	Tone Seliškar: NASEDLI BROD, roman iz prve svetovne vojne, 344 str.,	ppl.	60	šil.
B Dominik Smole: ČRNI DNEVI IN BELI DAN, roman sodobnega človeka,
220 str.,	ppl.	52	šil.
|	Milan Šega: BALADA O LASTOVKI, zbirka novel, 144 str., pl.	11	šil.
J	Janez Švajncer: PREPOZNO, razgibana 'življenjska zgodba, 228 str.,	kart.	50	šil.
lika Vašte: IZOBČENEC, roman o Janezu Trdini, 390 str., ppl.	78 šil.
B	Ciril Zlobec: MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA, roman, 184 str., ppl.	44	šil.
B	lvo Zorman: TRIJE BORJANOVI, črtice iz partizanskih bojev, 208 str.	ppl.	22	šil.
B	Beno Zupančič: VETER IN CESTA, zbirka novel, 196 str., br.	10	šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC

TEKSTILIJE IN MODA
Krznarski salon — Luksuzni predmeti — Umetnostna obrt — Igrače — Razstava športnega orodja — Modne revije — „Vse za dojenčka” — Posebne razstave
Kolektivna razstava Inštitutov za pospeševanje gospodarstva na Nižjem Avstrijskem in na Tirolskem
TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT
Stroji — Razno orodje — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu — Razstava embalaže
KMETIJSTVO
Posebna razstava — Razstava in predvajanje kmetijskih strojev — Semena — Prehrana in nasladila — Poskušnja vin
Oba dela velesejma — Velesejmska palača in razstavišče na prostem — sta dnevno odprta od 9. do 18. ure, poskušnja vin in razstava prehrane do 20. ure.
—	14.05 Glasbeni avfomaf — 15.45 Igra pihalni orkester JLA — 17.05 Poletni sprehodi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Revija izvajalcev zabavne glasbe — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Po svefu jazza.
Torek, 25. 8.: 7j15 Lahka koncertna glasba — 9.00 Počitniško potovanje od sfrani do strani — 10.-15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 14.20 Nekaj slovenskih narodnih pesmi — 15.30 V iorek nasvidenje — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 20.00 Muzika nordijskega preroda —	20.20 Radijska igraz
Večno breme — 21.20 Iz galerije glasbenih portretov — 22.10 Plesna glasba.
Sreda, 26. 8.: 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.3® Sedem Dvorakovih Slovanskih plesov — 9.00 Svet skozi sončna očala — 10.30 človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.30 Priporočajo vam —
15.40	Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih komponistov —	17.05 Poletni sprehodi z našimi
solisti — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Iz naših študijev — 21.10 Friedrich Flotow: Marta.
četrtek, 27. 8.: 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.05 Madžarske narodne pesmi in plesi — 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk — 14.05 Tone Absec igro na harmoniko — 15.40 Skladbe o letnih časih — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Jazz iz plošč-
Petek, 28. 8.: 7-15 Od uverture do finala — 8.35 Iz hrvafske glasbe — 9.00 Pionirski tednik — 10.15 Igro češka pihalna godba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe
—	18j1 0 Promenadni koncert — 20.30 Zborovske skladbe Brede Sček poje Mariborski komorni zbor — 21.15 Odaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba.
"Televizija
Sobota, 22. 8.: 19.03 Cesta, kjer igrajo otroci — 19.30 čos v sliki — 20.00 Srečanje v Nikolsburgu — 21.10 Kriminalni film: Ona, ki tudi ve.
Nedelja, 23. 8.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Se eno tajnost — 17.55 Za prijatelja znamk — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.30 Hribolazenje, toda pravilno — 20.15 Prvi pomladanski dan.
Ponedeljek, 24. 8.: 19.05 Aktualni šport — 20.00 čuda iz živalskega sveta — 20.50 Film: Memenfo mori — 21.45 čas v sliki.
Torek, 25. 8.: 19.03 Moja žena Susana — 20.00 Nebo je že razprodano — 21.30 Interviju s časom.
Sreda, 26. 8.: 17.00 Otroška oddaja — Mladinska oddaja: Ko sem bil še gozdarjev fant — 17.40 Knjižni kotiček — 19.00 Posnetki iz Avstrije — 19.59 Pokrajina se spreminja — 20,15 Kaj sem jaz? — 21.00 Pisma IjubeznL
Četrfek, 27. 8.: 19.03 Revija tipanja — 19.05 Curd Jur-gens pripoveduje — 20.00 Mozaik kratkih filmov — 20.05 Polet balona čez Alpe — Apollo od Bellaca.
Petek, 28. 8.: 19.05 Trg ob koncu tedna — 20.00 Mozaik kratkih filmov — 20.05 Balada o roparjih.
RADIO TRST
Sobota, 22. 8.: 11.45 Ameriški odmevi — 12.15 Zavojevalci gora — 15.00 Volan — 15.30 Hči Mate Hari —
18.30	Slovenski in jugoslovanski skladatelji — 19.15 Počitniška srečanja — 20.45 Zbor .Prosek-Kontovel’ — 21.00 Vabilo na ples.
Nedelja, 23. 8.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11.15 Oddaja za najmlajše: Mlada pirata — 14.30 Sedem dni po svetu — 16.00 Mojstri groze: Strahotna postelja — 17.30 Popoldanski ples —-
19.30	Operetna glasba — 21.00 Folklora z vsega sveta.
Ponedeljek, 24. 8.: 11.45 Italijanski akvarel — 12.15 Iz
slovenske folklore — 18.30 Sodobna italijanska glasba —
19.00	Tržaški pianisti — 19.15 Iz lovčevih zapiskov —
21.00	Opera: Mesečina.
Torek, 25. 8.: 11.45 Mali ansambli — 12.15 2enskl liki — 18.50 Gostovanje solistov v Trstu — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih — 21.00 Ksaver Meško: V koroških gorah — 22.40 Sodobna simfonična glasba.
Sreda, 26. 8.: 11.45 Naš juke-box — 12.15 Pogled v svet — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju — 19.15 Tržaška gledališča — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 27. 8.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci —
12.15	Potovanje po Italiji — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije — 19.15 Gradovi na Goriškem —
21.00	Radijska drama: Zabojček — 22.30 Slovenski in Jugoslovanski solisti.
Petek, 28. 8.: 11.45 Ameriški odmevi — 12.15 Zena in dom — 18.30 Najlepše romantične simfonije — 19.15 Jadransko morje — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organlso-cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskal Založniška in tiskarska družba z o. ). Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.