Poštnina plačana v gotovini Leto III. - Št. 7 Ajdovščina, 15. februarja 1947 S podpisom mirovne pogodbe je FLRJ pokazala, koliko ceni mednarodno sodelovanje in vzpostavitev svetovnega miru Cena 4 jugolire — 8 metrolir. 9. februarja je v Kopru 15.000 istrskih kmetov in delavcev spregovorilo : »Naj živi naša ljudska oblast, ki je dala kmetom zemljo!« v-Istri vre, smo pisali pred tedni, w so pričeli z' delitvijo zemlje v Ankaranu. Završalo je najprej v Dekanih, nectokili. Semina, Pobegih, Vanganelu, Saletu in še naprej preko Portorož, Strunjana, Kroga in Kortesa, povsod kjer je še ostal sled fašizma, je udarilo: ^Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« Istra je zavrela in izbrisala ostanke suženjstva. Kot zaključek izvedbe agrarne reforme je 9. februarja doživel Koper Daj večjo manifestacijo ljudskih množic. v V zgodnjih jutranjih urah so se pričele zbirati po vaseh ljudske množice. Če si jih vprašal, kam gredo, so Istrani odgovarjali: »Danes je naš dan, v Kopru bomo proslavili skupno zmago naše mlade, močne ljudske oblasti.« Številne zastave in transparenti so izražale voljo skupin, ki so se vile po istrskih Poteh proti Kopru. Nekateri so jo mahali kar peš, drugi na kamijonih in spet tretji na okrašenih vozovih. Topel je -bil pogled na jugoslovanske trobojnice z rdečo peterokrako zvezdo, ki so se mešale z italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo. Duh bratstva je v skupni borbi povezal prebivalstvo kot še nikoli, tako da predstavljajo danes slovenski kot italijanski antifašisti eno samo čvrsto iu udarno silo. Dolgi sprip Vodi ljudstva, ki se je stekalo v vedno večjih |x>tokih proti Kopru so pokazali, kako trdna je vez dveh narodov, ki sta doslej trpela in sedaj gradita roko v roki novo življenje. Lijakasta cesta tik pred Koprom je sprejemala valove ljudstva, ki je Prihajalo. Prihajalo je s pesmijo z morjem zastav, zelenjem, veselo in Polno živl jenja. Nič zato, če je bil dan februarski, če se je vedrina tu in tam skrila, to razpoloženja ni moglo menjati. Ni bilo sonce tisto in tudi ne morska jasnina, ki je vrnila Istranom življenje. Pesem sama, borbena pesem tisočev delovnih ljudi in barve zastav s krvavordečo zvezdo so pripovedovale odkod tolik zanos, veselje in zakaj teko razpoloženje in sreča. Koprske ulice so pokazale, da so Preozke za ljudsko morje, ki je pljusknilo v ulice. Stari zidovi so začutili novo življenje in kar nekam nerodno *0. kazali svoja siva lica. Pač pa je oživelo znotraj. Številne zastave po oknih so izpričevale voljo Koprčanov. Vozovi in prišleci so se ustavljali Pn postaji, kjer je bilo določeno zbirališče. Tu so poskakali iz vozil in se Uvrščali v sprevod. Vse od postaje pa Prav do Kopra je bila ena sama vrsta yndi, posejana s številnimi zastavami, Istočasno se je na drugi strani Kopra ob obali zbiral drug sprevod, delavci iz Izole in Pirana. Praznik kmetu je praznik delavca, praznik vseh delovnih ljudi, tako nam je govorila te množica. Zganili so se. Pred njimi dve mogočni delavski zastavi, tako so Prikorakali na trg. Pot jih je vodila °b obali mimo velike sive in neprijazne stavbe. Zgodovina tega poslopja je mrka in mrzla. Tu so bili pod fašistično 1 Lilijo zapori, kamor so sinovi rimske fašistične volkulje zapirali antiLašits-te in pretepali vsakogar, kdor ni »lajal skupno z njihovo volkuljo«. Ta okolica je bila poštenim Koprčanom in vsem, ki so bili prisiljeni doživeti zloglasne koprske zapore, skrajno zoprna. Danes pa stopajo deiarvci mimo prejšnje mučilnice nasmejanih obrazov in polni zadovoljstva. Namreč na tleh leže rešetke, ki so branile prost razgled v svet in ki so bile stalen opomin fašistične podivjanosti. Lep kop jih je na tleh, okna pa zevajo. Ljudska oblast je odredila, da se odstrani sramota in že več dni delavci žagajo žellezje. Ni- in žanjice, simbolično sliko vstajajoče Istre, ki ustvarjata blagostanje. Na pročelju sta pritrjeni veliki sliki maršala Tita in generališima Stalina. Na zidnih linah benečanskega sloga palače se bolijo napisi: »W TITO (Živel Tito), RSPPJ (FLRJ) in LIBERI CONTADINI (Svobodni kmetje). Posebna slika kaže statistični pregled, kje in koliko kolonov je zemljo dobilo. Nosi dvojezični napis: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje.« Koprsko demokratično ljudstvo je z veliko ljubeznijo izvršilo vse predpriprave za veliko Ijudško mandiesta- koli več ne bodo v to poslopje za- j cijo in iz okrasitve si spoznal, kakšna pirali poštenih Slovencev in Italijanov. I je njihova zavest. 15 tisočglava množica, zbrana na Titovem trgu manifestacije 9. februarja Kopru ob priliki Na Titov trg se zbira fjudško morje, iz vseh ulic, uličic in prehodov' valovi. Na čelu sprevodov korakajo godbe z udarnimi koračnicami, l judstvo poje. Še malo, pa je trg napolnjen do zadnjega, kotička. Trg sam ima slavnostno lice. Poslopje, okna in balkoni so zaviti V eno samo zastavo, nad sto jih je, jugoslovanske, italijanske, vse z rdečimi zvezdami, delavske in sindikalne, prepletajo trg. Balkoni so v svežem zelenju. Nad govorniškim balkonom je pritrjena ogromna peterokraka zvezda, ki ima v svojem jedru sliko delavca Statistična tabela delitve zemlje y Istri je slikovita in dokaj zgovorna Na trgu glava pri glavi, zastave, transparenti, slike ljudskih voditeljev. Napisi so 'ti povedali, kaj množica misli: »Naj živi ljudska oblast, ki je dala kmetom zemljo.« »Naj živi FLRJ. vzgled resnično demokracije'!* »Živel Tito!« »Naj živi ZSSR!« itd. Prihod predstavnikov ljudske oblasti in jugoslovanske armado je ljudstvo pozdravilo z navdušenim vzklikanjem. Govorili so: tov. Jakšetič. član člavnega < k Utora SIALI, tov. France Perovšek, tajnik PPNOO. zastopnik JA, iov. Coni, član agrarne komisije, tov. Sokol in tovarišica Bosiljka, zastopnica ZAMJK. Govorniki so poudarjali uspehe ljudske oblasti, ki so bili doseženi koprskem okraju, med katere spada predvsem delitev zemlje. Poudarjali so zlasti slo vensko-italijansko bratstvo in razumevanje ogromnih naporov koroških Slovencev, ki se borijo prav tako za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ljudstvo je polno odgovarjalo z vzkliki ljudski oblasti, Komunistični partiji in zahtevalo priključitev k FLRJ. Med govori je prispela na tribuno štafeta iz Bertokov, ki je prinesla resolucijo tamkajšnjih kolonov. Posebno navdušeno je ljudstvo pozdravilo zastopnika jugoslovanske a made, ki je med drugim dejal: Mi borci vam obljubljamo, da bomo čuvali nad usodo Slovenske Istre. Predobro se zavedamo, da so naše meje na Soči, kjer so padali naši tovariši in so nam naročili, naj čuvamo Slovensko Primorje. Mi ga bomo čuvali.« Z zaupanjem je sledilo ljudstvo govoru, obrazi so žareli s ponosom, da je z njimi močna l judska armada, ki je zato tu, da brani in čuva svoje lastno ljudstvo. Ploskanja in vzklikanja ni hotelo biti konca. Zastopnica mladine je prikazala mladino jugoslovanskih narodov kot silo, ki dejansko pomaga pri izgraja-nju petletnega gospodarskega načrta. Mladina koprskega okraja se ne čuti ločena od velike domovine Jugoslavije, /ato bo mladina pomagala pri ustvarjanju načrtnega gospodarstva v Jugo-j sloviji in odšla . na mladinsko progo šamac—Sarajevo, Mladina, ki bo ostala Na svečanem skupnem zasedanju skupščin ajdovskega in grgarskega okraja so odposlanci navdušeno pozdravili osnovanje novega goriškega okraja Kakor smo stali v preteklem času kot najzvestejši sinovi slovenskega naroda na braniku naše domovine, kakor smo množično znali kljubovati prodiranju fašizma globlje v našo domovino, kakor smo se znali brezprimerno boriti in streti fašizem, kakor smo znali na ulicah naših glavnih mest tudi v preteklih dveh letih s krvjo zapečatiti našo pravico, tako bomo tudi od danes naprej med prvimi graditelji lepe, srečne in močne Titove Jugoslavije v zavesti, da smo del te silne ljudske države Iz govora tov. Albina Vodopivca V torek, due M. februarja, je bilo v Ajdovščini svečano zasedanje okrajnih skupščin ajdovskega in grgarskega okraja. To skupno zasedanje se je izvršilo na osnovi odloka Pokrajinskega poverjeništva, ki pravi: Poverjeništvo P NOG za Slovensko Primorje izdaja po pooblastilu PN00 za Slovensko Primorje in Trst ter na podlagi členov 29 in 32 odloka Predsedstva PN00 za Slovensko Primorje o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodno osvobodilnih odborih z dne 22. sept. 1944. tale o d I o k : • Člen 1. Združijo se naslednji okraji: a) okraj Vipavski in okraj tìrgarski v en okraj, ki se bo imenoval okraj Gorica. z začasnim sedežem v Ajdovščini, b) okraj Ilirska Bistrica in jugovzhodni del okraja Herpelje—Kozina v en okraj, ki se bo imenoval okraj Ilirska Bistrica, s sedežem v Ilirski Bistrici, c) ustanovi se nov okraj Sežana z začasnim sedežem v Herpeljah. Člen 2. 1. V novo organizirani okraj Gorica spada: a) vse ozemlje dosedanjega okraja Vipavsko z izjemo območja dosedanjega KN00 Vodice, ki se priključi okraju Idrija, ter območje KNOO-jev Vrabče in Štjak, b) vse ozemlje dosedanjega okraja Grgarsko z izjemo območja KN00 Gorenja Tribuša, ki se vključi v okraj Tolmin. 2. V novo organizirani okraj Ilirska Bistrica spada: a) vse ozemlje dosedanjega okraja Ilirska Bistrica. b) jugovzhodni del dosedanjega okraja Herpelje—Kozina z območji KN00 po novi upravni razdelitvi Hrušica, Golac, Obrovo, Slivje in Trata. 3. V novo organizirani okraj Sežana spada: a) območje KNOO-jev Črnica, Pregara. Gradinja, Sočerga. Moravž, Gradišče in Loka—Hrastovlje, iz območja KN00 Truško naselje, Zabavlje, iz območja KN00 Sv. Anton naselje Kocjančiči, iz območja KN00 Kižana naselje Kožar, iz območja KN00 Osp—Gabrovica naselje Gabrovica in del naselja Osp, kolikor ga bo pripadlo FLRJ, b) ozemlje okraja Herpelje—Kozina z izjemo jugovzhodnega dela s KN00-ji po upravni razdelitvi: Hrušica, Golac, Obrovo, Slivje in Tatra (člen 2, točka 2-l>), c) območje KNOO-jev Vrabče in Štjak (člen 2, točka 1-a). Natančnejša razdelitev, obseg in sestav KNOO-jev v mejah posameznih okrajev v območju Slovenskega Primorja, ki bo priključen k FLRJ, je razviden iz priloženega seznama. Člen 3. Do novih volitev poslancev v okrajne skupščine ostanejo vsi odposlanci na svojih mestih. V okrajih, navedenih v členu 1. pa se razrešijo dosedanji in izvolijo novi izvršilni odbori okrajnih narodno osvobodilnih odborov. Člen 4. Vse pravice in obveznosti dosedanjih okrajnih narodno osvobodilnih odborov preidejo z današnjim dnem na novo organizirane okraje. Člen 3. Ta odlok velja od današnjega dne. Ajdovščina, dne 8. februarja 1947. Tajnik poverjeništva PN00: France Perovšek, s. r. * Zasedanje skupščine je otvoril tajnik Pokrajinskega poverjeništva tov. France Perovšek. Tovairiš tajnik je odposlancem razložil vzroke, ki so napo-Nadaljevanje na 2. strani. doma, bo tudi delala in branila in čuvala ljudsko Oblast. In če bo treba, bomo »tvorili jurišni bataljon, ki bo čuval pravice delavca ii) kmeta. — Množica je odgovarjala z navdušenimi vzikliki. Na govorniški oder je stopila tudi mala pionirka Alma, ki je govorila v imenu koprskih pionirjev: »Tudi mi, mali Titovi pionirji, se ne strinjamo s krivičnimi mejami. Čeprav smo še majhni in šibki, se bomo borili za naše pravice, za priključitev k Jugoslaviji.« Druga, prav tako majhna pionirka je deklamirala pesem »Domovini«. ^ Kot slednji so prišli na govorniško tribuno nekdanji koloni, med njimi tov. Peroša iz Pomjana. Zahvalili so se ljudski oblasti, ki jim je izročila v last zemljo. Zaigrale so združene godbe, po trgu je odmevala delavska himna, mogočna pesem delovnih ljudi vsega sveta. Pevski zbori celotnega koprskega okraja so združeno zapeli staro puntarsko pesem »Le vkup, le vkup uboga gmajna«. Italijanski pevski zbori so zapeli delavsko pesem. Sledile so še pesmi »Zdaj zaori pesem o svobodi« iu Prešernova »Zdravljica«. Maršalu Titu in Koroškim Slovencem so bile poslane resolucije, kot znak bratstva in skupne borbe za svobodo in priključitev k Jugoslaviji. Tako se je dan spremenil v pravo Ijudško slavnost. Množice so se razvrščale v sprevode in prepevale in vzklikale ljudski oblasti še dolgo po mestnih ulicah. Popoldne so gojenci pedagoškega tečaja iz Portorož vprizorili igro »Zelena vrvica«. Mnogi iz med manifestan-tov so obiskali filmsko predstavo, kjer so predvajali sovjetski film. Prav tako so nastopale kulturne skupine in pevski zbori. Med manifestacijo je bila odkrita spominska plošča, na kateri je poleg kmeta, ki orje zemljo, vklesan datum odloka o agrarni reformi (1. december) in dan zaključka delitve zemlje (9. fe- bruar). Plošča je dokaj preprosta, pač pa bo v spomin bodočim rodovom. Z zborovanja je prebivalstvo Slovenske Istre z navdušenjem odposlalo maršalu Titu naslednjo resolucijo: »Slovensko in pošteno demokratično italijansko prebivalstvo koprskega okraja Vam pošilja na predvečer 10. februarja 1947, na predvečer podpisa mfitovne pogodbe, svoje borbene pozdrave. 15.000 se nas je danes zbralo na množični demonstraciji v Kopru, da protestiramo proti krivični razsodbi mirovne konference v Parizu in proti krivičnim sklepom newyorske konference zunanjih ministrov. Mednarodna reakcija, ki zida svoje življenje na izkoriščevanju delovnega ljudstva od znotraj in na osvajalni politiki od zunaj, je napravila s to razsodbo in temi sklepi iz nas svojega največjega sovražnika. Pozivamo demokratično javnost vsega sveta, naj nas podpira kakor doslej tudi nadalje, ker se za nas narodnoosvobodilna borba ne bo končala, dokler ne bo vsa Primorska s Trstom vred priključena k Jugoslaviji. Zelo smo hvaležni Vam in vsem jugoslovanskim narodom za bratsko pomoč, ki ste nam jo ob vsaki priliki nudili. Naša hvaležnost velja tudi vsem slovanskim narodom, predvsem pa naši največji zaščitnici Sovjetski zvezi s tovarišema Stalinom in Molotovom na čelu. Zagotavljamo Vam, da bomo v prihodnosti z okrepitvijo borbe za priključitev k Jugoslaviji postali najboljši zaščitniki zapadnih jugoslovanskih meja. Geslo, ki ste nam ga pred šestimi leti zapisali na našo zastavo: svobodo in neodvisnost jugoslovanskim narodom. — bo vedno naše geslo. Naše ljudstvo je globoko prepričano, da v dobi ljudske demokracije ne more dolgo obstojati to, kar sloni na krivici. Zato Vas, tovariš Tito, naprošamo, da vztrajate tudi Vi v borbi za naše upravičene zahteve, kajti Vi imate zaslombo vsega našega ljudstva.« Mirovna pogodba z Stalijo je podpisana Naša vlada, vlada Federativne ljudske republike J ugoslavije, je 10. februarja podpisala mirovno pogodbo z Italijo. Ob tej priliki je pooblaščena delegacija dodala protokolu mirovne pogodbe izjavo, o kateri se naglasa: »Vlada FLRJ z obžalovanjem ugotavlja, da pri izdelavi dokončnega besedila mirovne pogodbe z Italijo zahteve in predlogi FLRJ niso bili v zadovoljivi meri upoštevani, čeprav je Svet ministrov za zunaje zadeve štirih velikih sil na svojem zasedanju v New Yorku v osnutku pogodbe, ki je bila sprejeta na pariški konferenci, napravil nekatere pozitivne spremembe. lo se tiče političnih, vojaških in ekonomskih klavzul te mirovne pogodbe, zlasti pa njenih teritorialnih določb, ki jemljejo FLRJ taka jugoslovanska etnična ozemlja, kakor so Kanalska dolina, Beneška Slovenija, področje Gorice, Tržiča, Trsta in severozapadne Istre. Na ta način je FLRJ prišla v položaj, da mora podpisati mirovno pogodbo z Italijo, ki krši elementarne nacionalne koristi njenih narodov in s katero so težko prizadeta njihova čustva. Vendar, ko je prisil:»na, da podpiše to mirovno pogoubo zaradi trdovratnega nerazumevanja nacionalnih pravic in koristi FLRJ po enem delu naših zaveznikov, iri ko je hkrati v globokih skrbeh za usodo našega naroda, ki ostaja izven meja Jugoslavije, poudarja vlada FLRJ, da njeni narodi jemljejo nase to težko žrtev samo zato, ker v sedanjem času nikakor ne bi hoteli nase prevzeti odgovornosti, da ne bi dali svojega deleža za vzpostavitev j miru med narodi. Hkrati izjavlja vlada FLRJ, da sc narodi Jugoslavije s podpisom te mirovne pogodbe ne odrekajo tem ozemljem, ki so etnično njihova, ki pa bodo zaradi te pogodbe ostala izven meja FLRJ, in si tudi še v naprej pridržuejo pravico do teh ozemelj, ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti kot posledica tujega gospostva nad njimi.« S podpisom pogodbe je zaključena ena etapa trdega, toda slavnega boja jugoslovanskih narodov za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, v sklopu boja za ustvarjenje nove, ljudske države Jugoslavije. Ta boj dosedaj označujeta predvsem dve stvari: herojska domovinska borba s fašisti in njihovimi sodelavci in nič manjša borba z delom naših bivših vojnih zaveznikov, ki so začeli voditi grdo, fašizmu naklonjeno dolarsko politiko. Samo komur ni všeč naša zmaga v tem boju, more danes podcenjevali njen pomen. Delovno ljudstvo pa ve, da je danes zmagovito, kljub žrtvi, ki jo je doprineslo s tem, da še del našega naroda živi izven meja FLRJ. Zakaj? Na zasedanjih mirovne konference so prvič o zgodovini pred vsem svetom mogli delegati ljudsko demokratičnih držav dejansko zastopati ne le težnje svojih narodov, ampak težnje vseh demokratičnih sil n svetu sploh, to so težnje po ustvaritvi pravega miru, težnje, ki temelje na uničenju imperialističnega zasužnjevanja, izkoriščanja ter napadalnosti. Tako nalogo je izvrševala tudi naša delegacija. Zato je povsem razumljivo, da so jo pri njenem delu podpirali ne samo vsi narodi Jugoslavije, ne samo njeni narodi, ki so v predelih cone A Julijske krajine v tej svoji odločni podpori morali preliti kri pod streli imperialistov ZVIJ, ampak so jo podpirale vse demokratične sile sveta. Zalo je tudi prav pri vprašanju razmejitve med Italijo in Jugoslavijo mogla naša delegacija jasno pokazati vsemu svetu, da zagovornika imperialistične napadalnosti, zastopnika dolarske diktature Bevin in Bijrnes ter osa njuna družba nočejo miru, ker pomeni mir v njihovih očeh konec ropanja, konec pro-fitarstva in konec zločinske igre z narodi. In tako so tudi na vprašanju te razmejitve v celoti prišle na dan imperialistične težnje Anglo-amerikancev, ki so hoteli znova storiti silno krivico narodom Jugoslavije in odtrgati oso Julijsko krajino od nje, ali pa jo napraviti celotno internacionalno. Danes, ob podpisu mirovne pogodbe, je vloga teh imperialistov po zaslugi demokratičnih držav znana vsemu svetu, še več, razbite so celo ose imperialistične nakane okrog sklepanja mirovne pogodbe z Italijo. Poslednji up in nada imperialističnega sveta je bilo namreč pričakovanje, da Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe. V tej nudi so razni goflači angloameriške-ga imperializma začeli .delati svoje kombinacije, v katerih je bila jasna samo ena: kako škodovati Jugoslaviji. Uradne agencije imperialističnih držav so že govorile, da v primeru, če Jugoslavija ne podpiše, ne bo mogoče umakniti oboroženih sil, da ne bo mogoče uresničiti statuta v predelih okrog Trsta itd. Toda narodi Jugoslavije so znova dokazali, da znajo v boju za mir mnogo žrtvovati. Tisti, ki so storili Jugoslaviji krivico s svojo vsiljevalno politiko, niso pričakovali tako plemenite vloge narodov Jugoslavije, ker so hote pozabili, kaj so narodi Jugoslavije o času borbe proti fašizmu doprinesli, da je sploh lahko prišlo do sklepanja mirovne pogodbe. Toda deklaracija, ki jo je Jugoslovanska delegacija priložila mirovni pogodbi, jasno govori, da se narodi Jugoslavije nikdar ne bodo odpovedali svojim ozemljem, četudi bi na njih nastale kakršne koli etnične spremembe, katerih vzroke mi dobro poznamo in ki izvirajo iz nasilja imperialistov. S podpisom mirovne pogodbe pa se je istočasno odločila dokončno usoda za veliko večino ljudstva Julijske krajine: predeli toliko let ro-pane in mučene slovenske zemlje s tem postanejo dokončno sestavni del svoje domovine Jugoslavije. Uresničen je boj za priključitev k Jugoslaviji, zrušena je pred četrt stoletjem napravljena krivica, vsiljena meja za Postojno. Na ta način je zaključena borba za priključitev v osvobojenih predelih Slovenskega Primorja in to ljudstvo dokončno stopa v graditev svoje države, v utrjevanje njenega gospodarstva in graditev srečne bodočnosti vseh narodov Jugoslavije. Nadaljevanje s 1. strani. tili Poverjeništvo za sklicanje te skupne skupščine. Stojimo neposredno pred priključitvijo tega ozemlja k FLRJ, je med drugim dejal tovariš Perovšek. Nadalje je govoril o pomenu podpisa mirovne pogodbe, s katerim so narodi Jugoslavije s svojo žrtvijo ponovno doprinesli k ustvaritvi miru. Takoj nato pa je tov. Perovšek prešel na vprašanje nalog, ki stoje pred našim ljudstvom. Naši ljudje morajo takoj preiti k ustvarjalnemu delu in z naglimi koraki dohiteti tako stopnjo oblasti kot stopnjo gospodarskega razvoja v ostalih predelih FLRJ. Prav zato pristopamo k ustvaritvi takih oblik ljudske oblasti in takega aparata oblasti, kot obstoja v ostalih predelih Slovenije in Jugoslavije. Naša ljudska oblast mora dokončno postati močno orožje v rokah ljudstva za dosego zmage in sredstvo, s katerim bo naše ljudstvo dotolklo reakcijo. Nadaljnja naloga pa je gospodarska graditev Jugoslavije, ki se odraža v vključitvi vseh njenih predelov in vsega ljudstva v izvršitev vsedržavnega načrta. Jasno pa je, da je pri graditvi tega treba poznati osnovne elemente, to je ustvarjanje strojev, s katerimi bomo delali druge stroje, gradnjo industrije, elektrifikacijo itd. Samo sovražniki ljudstva bi radi danes videli, da bi pri nas delali namesto težkih strojev metle in krtače in biti od mednarodnega kapitala vsled tega odvisni. Pred sklepom svojega pozdravnega govora je tovariš Porov šel, naglasil važnost boja proti reakcionarjem, ki je prav v teh zapadnih predetih Jugoslavije tako pomemben. Za angleške imperialistične agente pri nas ni prostora. Potem je tovariš Perovšek pozval odposlance, naj si iz svoje srede izvolijo delovno predsedstvo, in ko je bilo slednje izvoljeno, je predal vodstvo skupščine slednjemu. Pred pristopom k delu Je ljudski odposlanec iz Kamenj v Vipavski dolini, tov. Vodopivec Albin, imel na odposlance govor, v katerem se je široko dotaknil mednarodne politične situacije. Med drugim je dejal: »10. februar je dan velike zmage za vse jugoslovanske narode, za vse naše ljudstvo. Kakšna je razlika med tem dnevom in med žalostnim dnevom, ko je bila podpisana ra-pallska pogodba. Tedaj je bil za nas strašen dan: ljudje so izobešali s love n- FAŠISTIČNA DRHAL NAPADLA SEDEŽ JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V RIMU Na dan podpisa mirovne pogodbe z Italijo so fašistični elementi organizirali v Rimu demonstracije, ki so v polni meri pokazale svoj provokatorski značaj. Okrog poldne je skupina nekaj sto mladeničev, očividno vzpodbujena s strani starejših, ki so bili med njimi, prišla pred poslopje jugoslovanske delegacije pri zavezniškem Posvetovalnem odboru za Italijo z zastavami Trsta, Pulja in Reke, ter vzklikala proti Jugoslaviji. Drhal .je vdrla v poslopje ter skušala razbiti vrata, ki vodijo v pisarne jugoslovanske delegacije. Neki stražnik je v tem trenutku izstrelil nekaj strelov v zrak in drhal se je razbežala. Pred tiskovni urad naše delegacije je nato prišel neki karabinjerski brigadir in zahtevat, da se izroči orožje in sname zastava. Prav tako je od jugoslovanskega tiskovnega atašeja zahteval, da se legitimira. nek, v katerem prikazuje napad provo-katorskih elementov. V članku je rečeno, da so provokatorji izkoristiti celo otroke, da so nositi transparente z napisi: »Živela kraljevska mornarica!« kakor tudi, da so po zidovih pisati gesla »Živel Duce«. V zvezi s tem drznim napadom fašističnih elementov je jugoslovanska delegacija pri zavezniškem Posvetovalnem odboru za Italijo izdata naslednje poročilo: »Dne 10. t. m. okrog 12. ure sc je pred poslopjem, v katerem so prostori jugoslovanske delegacije, v ulici Quintino Sella 56, zbralo okrog BOO oseb, po večini mlajših ljudi. Skupina je začela pred poslopjem vpiti in žvižgati ter je nosila zastave Trsta, Pulja in Reke. Med drugim so vzklikali proti Jugoslaviji in njenemu državnemu vodstvu. Okrog 12.28 ure so pričele napad na poslopje s kamenjem in opekami ter so na ta način razbili okna prostorov v drugem nadstropju. Okrog 12.30 je skupina kakih 5U oseb vdrla z ulice v poslopje in se med razbijanjem oken na stopnicah povzpela v drugo nadstropje do vrat, ki vodijo v pisarne delegacije. Ta skupina je pričela razbijati vrata in jih je težko poškodovala. Skušala je prodreti v uradne prostore, da bi jih opustošila, odstranila s poslopja zastavo in uradništvo fizič»0 napadla. Ko so vrata zaradi udarcev in pod pritiskom napadalcev skoraj popu; stila in ker niso pomagali ukrepi, k' so bili podvzeti, da bi se vrata utrdila, je dežurni stražnik po povelju predpostavljenih izstrelil v zrak deset nabojev iz brzostrelke. Nato so se demonstranti popolnoma nepoškodovani umaknili 11 poslopja. Ko se je skupina umaknila iz poslopja, je intervenirala italijanska policija in demonstrante na ulici razgnala.« Italijanski tisk ostro obsoja ravnodušnost policije med napadom Med napadom na prostore jugoslovanske delegacije se je na drugi strani pojavila skupina delavcev in demokratičnih elementov, ki se je približala, da razžene napadalce, toda policija je to skupino zadržala. V zvezi s tem so prišli številni tuji im domači novinarji ter zahtevali pojasnila o napadu. Novinarji so soglasno obsodili napad im dogodek označili kot težak im provokatorski. Tudi ves popoldanski tisk je objavil vidne komentarje o provokatorskem napadu na jugoslovansko delegacijo. Zaradi škandaloznih izpadov drhali so bili celo reakcionarni listi prisiljemi izjaviti, da nimajo nobenih stikov s takimi incidenti. Drugi listi razkrinkujejo fašistične provokatorje, ki so demonstracije izkoristili v svoje namene. Tako ugotavlja »Giornale d’Italia«, da so napadalci nosili fašistične zastave. »Giornale della Sera« piše, da je skupimo, ki je demonstrirala pred sedežem jugoslovanske delegacije, vodil sin znanega fašističnega veljaka D’Anmunzia, Mario. Celokupni rimski tisk prinaša obširne komentarje in opise izzivalnega napada fašistične drhali na službene prostore jugoslovanske delegacije. »Unità« piše, da so se ob fašističnem napadu uradniki jugoslovanske delegacije umaknili v svoje službene prostore v upanju, da se bodo duhovi pomirili. Ko pa so videli, da se divjanje izziva-čev še povečuje in,je dosegla svoj višek v žalitvi jugoslovanske nacionalne zastave in v napadu na vrata prostorov delegacije, je stražnik izstrelil nekoliko strelov v zrak, da bi preplašil napadalce. Tudi ob tej priliki se je opazilo, da je policija prišla šele takrat, ko je bilo skoraj vse že končano. »Umanità piše: »Mislimo, da ni potrebno poudarjati, kako zelo težki so izpadi, ki so se odigrali v Rimu in ki so bili naiperjeni zoper službene prostore tujih diplomatskih predstavništev. Minister za notranje zadeve bi moral preiskavo in storiti potreb- ne ukrepe, ker sc ne more dovoliti, 4* bi odgovorni policijski organi zanemarjali najosnovnejše varnostne ukrepe in pri tem dopuščali celo to, da demonstranti vdro v prostore delegacije tuje države.« »Risorgimento liberale« priobčuje besedilo uradne objave jugoslovanske delegacije in vprašuje »komu prav za prav koristijo ti žalostni izpadi?« Prav gotovo ne koristijo italijanskemu delovnemu ljudstvu, koristijo pa tistim, ki se ne boje izrabljati nacionalistične strasti za zavarovanje svojih nepoštenih koristi in da bi ponovno ponižali ves narod, ki h1 ga jultiri kakšen nov Mussolini znova hujskal, da ze »rasa lakajev«. Medtem ko ves tisk obsoja izzivanja in jih označuje za profašistična in proti-nacionalna, je policija še isti večer izpustila vse demonstrante, ki so sodelovali pri napadu fašistične drhali na pm; store jugoslovanske delegacije, ne da bi jih kaznovala. »Republica« objavlja pod naslovom »Zaman so solze za minulimi časi« čla-takoj uvesti V PULJU TEČE SPET KRI, SPET SO PADLE ŽRTVE Fašisti so z bombami napadli prostore Mestnega odbora SIAU v Pulju V nedeljo je ob 22 prišel pred vrata urada Mestnega odbora SIAU v Pulju človek, ki je trdil, da je delavec iz Tržiča, in zahteval, naj mu odpro. Pri vstopu v poslopje je pokazal znak z rdečo zvezdo in izjavil, da bodo za njim prišli še neki delavci. Pustil je vrata na pol odprla in se obrnil, da bi poklical ostale »delavce«, nato pa je odskočil za korak nazaj in vrgel ročno bombo. Bomba italijanske marke O. T. 0. je eksplodirala na vhodnih vratih, razbila okna in povzročila znatno škodo. Nekaj sekund zatem so neofašisti vrgli drugo bombo. Zaradi teh eksplozij so bili težko ranjepi antifašisti, ki so imeli nočno stražo v prostorih Mestnega odbora SIAU, in sicer: Khraca Mate, star 40 let, partizan, oče padlega borca; Klobot Ruggiero, star 27 tet, partizan; Vladimir Juri-čič, star 30 let, partizan in Scropetta Luciano, star 20 let, partizan. Knraca Mate jo podlegel ranam v ponedeljek zjutraj. Takoj po tem zločinstvu so pritekli angleški vojaki, ki so bili tako pijani, da niso mogli upositaviti reda, ampak so nasprotno povzročili še včjo zmedo. Namesto, da bi priganjali atentatorje, so grozili mimoidočim s palicami in jermeni. Končno sta prišla dva zavezniška vojaška policista, ki sta stopila v poslopje SIAU, kjer sta preiskala pritličje. S silo sta odprla vrata v neko sobo, češ da iščeta orožje. Na koncu je prišla civilna policija, ki ni dopustila, da bi hk rati s pa t rolo zaradi identificiranja atentatorjev odšli tudi antifašisti, ki so ‘ dobro videli teroriste. Ob 23.30 se je zgodilo drugo težko zločinstvo, ki še enkrat dokazuje, kako so atentatorji hladnokrvno in po zrelem preudarku izvršili ta zločin s pomočjo in podporo nekaterih neofašističnih organizacij. Ko se je po mestu razširila novica o atentatu in o kritičnem stanju štirih delavcev, je Ljuldstvo izprazr/lo javne lokale in obravnavalo to gnusno zločinstvo. V skupini, ki je šla po ulici Sergia, je bil tudi delavec Daniele Ra~ deca z nekaterimi svojimi prijatelji. Opazil je, kako so se od neke skupine ločile tri osebe, ki so se ustavile pred poslopjem puljskega lista »II nostro Giornale«. Radeca se je v svojimi prijatelji približal tej trojici in zahteval, naj pokažejo, kaj imajo v žepih. Zločinci so poizkušali napasti Radeco in njegove tovariše. Ko so antifašisti hoteli preiskati enega izmed teroristov, je ta izvlekel iz žepa bombo in jo vrgel v poslopje lista »II nostro Giornale«, drugi zločinec P® je v isti smeri vrgel fašistični lektorski znak. Nato sta oba zločinca pobegnila. Bomba, ki je bila vržena v poslopje lista, je istega tipa kakor bomba, ki j« bila vržena v prostore Mestnega odbora SIAU. Nekoliko pozneje je prišla oirilna policija, ki je aretirala enega zločinca, ki so ga ujeli antifašisti. Priči Maria Druzeta in Daniel Radeca sta spoznal11 nekatere izmed atentatorjev in sicer Pietra Maraso, Luciana de Nardi io Silvina Kosi. Fašistični zločinci so včeraj pobegnili z ladjo v Trst, čeprav je delegacija meščanov že predvčerajšnjim zvečer, pa tudi včeraj dopoldne zahtevala od poveljstva civilne policije, naj prepreči beg atentatorjev. ske zastave z žalnimi trakovi, slovensko časopisje je imelo črno obrobljene prve strani, pred ljubljansko univerzo je slovenska mladina zakopala svojo narodno zastavo... To žalovanje je bilo tedaj popolnoma upravičemot. Primorsko ljudstvo je postalo takrat žrtev igre med raznimi kapitalističnimi velesilami tega sveta in pred njim ni bilo nobenega jasnega izg teda, kdaj bo nastopila dokončna svoboda. Imperialističen obroč je bil tedaj preveč močan, da bi mogle slovenske ljudske množice v boju mlade Sovjetske države proti temu obroču videti važnega činitelja mednarodnega pomena. Podpis sedanje mirovne pogodbe pa se je izvršil v čisto drugačnih okoliščinah. Že sam potek pariške mirovne konference predstavlja za nas odločilno zmago nad sovražnik i Jugoslavije. V mednarodni politiki je nekaj posebnega dejstvo, da so napredne, demokratične slovanske države uspete razbiti nakane angloameriških imperialistov, s katerimi so nameravali odtrgati od Titove Jugoslavije skoraj vso slovensko primorsko zemljo. Kako je bilo 1o sploh mogoče? Do tega je lahko prišlo, keir so delegacije ljudsko demokratičnih držav mobilizirate pri vprašanju razmejitve med Italijo in Jugoslavijo vse napredne množice sveta in razkrinkate reakcionarno počelje vlad zapadno imperialističnih držav in so si na ta način demokratične države ustvarile v množicah širom sveta svojega mogočnega zaveznika. Prav tako nam je znano, 1; ako je hotela angloameriška reakcija internacionalizirati čitnveč primorskega ozemlja. Po njihovih načrtih bi morala postati ta zemlja odskočna deska proti Titovi Jugoslaviji in naprednim demokratičnim državam sploh. Samo boju delegacij demokratičnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu so je treba zahvaliti, da sedanje svobodno tržaško ozemlje izgloda popolnoma drugače kot so si to zamislili imperialisti. To ozemlje bo demilitarizirano, dokler pa bo tam auglo-ameriško vojaštvo, bodo prisotni tudi borci naše Jugoslovanske armade, slovenski jezik bo v Trstu drugi uradni jezik, v vseh uradih in ustanovah bomo imeti tretjino Slovencev. Končno je 10. februar za nas zmaga tudi zalo, ker smo prekrižati račune angloameriške reakcije, ki se je nadejala, da mi te pogodbe ne podpišemo. S podpisom pogodbe pa bodo morali Angleži in Amerikanci zapustiti s svojimi imperialističnimi tendencami Julijsko krajino in Italijo. Z njimi bo šla tudi velika opora italijanski reakciji in italijanske demokratične množice bodo imele možnost, da same vzamejo usodo svoje dežele v roke. Taka zmaga ljudskih sil pa pomeni tudi zmago pravičnih razmejitev v svetu,« Nato je odposlanec tov. Vodopivec omenti del govora, ki ga je imel prvi predsednik vlade Ljudsko republike Slovenije tov. Boris Kidrič dne 5. maja 1945 v isti zgodovinski dvorani v Ajdovščini, v katerem je dejal, da je v tisti dobi upravičen naziv Primorske in Koroške, Ljudski odposlanec Vodopivec pa je ob splošnem navdušenju vzkliknil, da smo z 10. februarjem prenehali biti Primorci, da smo postali z 10. februarjem Slovenci in Jugoslovani. Osnovna natega vsakega našega človeka danes je, da se prepoji z jugoslovansko državno zavestjo. V praksi to pomeni, da mora sleherni naš človek videti v uresničevanju petletnega načrta, ki predvideva industrializacijo Jugoslavije, izhodiščno točko za ustvaritev blagostanja naših množic v državi in ustvaritev neodvisnosti države v svetu. H koncu pa je tovariš Vodopivec dejal: »Kakor smo stali v preteklem času kot najzvestejši sinovi slovenskega nartkia na braniku naše domovino, kakor smo množično znali kljubovati prodiranju fašizma globlje v našo domovino, kakor smo se znali brezprimerno boriti in streti fašizem, kakor smo znali na ulicah naših glavnih mest tudi v preteklih letih s krvjo zapečatiti našo pravico. tako bomo tudi ori danes naprej med prvimi graditelji tepe, srečne iu ♦« močne Titove Jugoslavije v zavesti, d® smo del te silne, ljudske države. Ljudski odposlanci so z viharnin' odobravanjem nagradili izvajanja tovtt' riša tajnika Franceta Perovška in izvajanja odposlanca Vodopivca Albina. Za tem je bil ljudskim odposlancem prečitam odlok Poverjeništva, ki so te4 odposlanci z navdušenjem pozdravili. N® osnovi vsebine odloka sta predsednik« vipavskega in grgarekega okraja tovariša Benevol in Šavli podala v imenu celotnih okrajnih izvršnih odborov ostavko in ljudski odposlanci so prešli na volitve novega izvršnega odbora. Na predlog ljudskega odposlanca tov. Janežiča je bil s silnim navdušenje®’ izvoljen nov Izvršni odbor, v katerega so ljudski odposlanci izbrali najboll ojeklenele borce, najnaprednejše graditelje ljudske oblasti, med katerimi s0 zavzeli predsedniško mesto tov. Vižintin iz Renč, podpredsedniško tov. Vodopivec iz Kamenj in tajniško mesto tov. Valentinčič Viktor. Zatem je predsednik kontrolne k®" misije za Vzhodno Primorsko okrožje tov. Janežič Andrej podal referat 0 ustroju Okrajnega ljudskega odbora, 0 poslovanju slednjega in o njegovih nalogah. Po njegovem referatu se je razvila živahna diskusija, ki je pokazal®! kako živo se zanimajo ljudski odposlanci za delo organov svoje ljudske oblaste Niso pa razpravljali le o funkciji okrajnega oblastnega aparata, ampak «o nf'h čeli tudi vprašanje krajevnih ljudski® odborov ter pomoči slednjim tako s ste®' ni Okrajnega izvršnega odbora kot 6 strani ljudstva samega. Ta diskusija je pokazala, da naši ljudje dobro razunteJ0’ da so organi ljudske oblasti njihov0 orožje v borbi za graditev svoje ljudsk0 države in orožje za uničenje protilju< ’ skib elementov. Skupna skupščina ljudskih odposlan' cev ajdovskega in grgarskega okraja je na ta način združila v skupščino ak®P' nega goriškega okraja z začasnim sedežem v Ajdovščini. Izvedbo načrta v tesni industriji bo omogočilo tesno sodelovanje državnih gozdnih gospodarstev, lesnih zadrug, ljudskih odborov in sindikalnih podružnic Pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo je organizirana Uprava gozdnih gospodarstev LRS. Pod njeno kompetenco borio spadala na novo ustanovljena gozdna podjetja s sedežem v Mariboru, kelju, Novem mestu, Bledu in Kočevju, ^a Primorskem bo organiziranih dvoje gozdnih gospodarstev po priključitvi. Uprava gozdnih gospodarstev LRS je operativno upravni organ ministrstva za gozdarstvo. Iz bivših 23 gozdnih uprav se je organiziralo 5 gozdnih gospodarstev, in sicer: 1. _ Gorenjsko gozdno gospodarstvo s sedežem na Bledu, z območjem bivših gozdnih uprav Bohinjska Bistrica, Bled, Branj in Kamnik. 2. Savinjsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Celju, z območjem bivše gozdne uprave Celje, Nazarje, Boč, Konjiška gora in Planina; 3. Dravsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Mariboru z območjem bivših gozdnih uprav Črna, Podvelka, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenjgradec, Konjice, Vitanje, Oplotnica; 4. ^ Dolenjsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Novem mestu, z območjem bivših gozdnih uprav Novo mesto, Črnomelj, Brežice, Gorjanci, Kostanjevica; 5. Kočevsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Kočevju, z območjem bivših gozdnih uprav Kočevje, Ribnica, del Državne gozdne uprave Črnomlja, po razvodnici Roga, ter provizorično gozdno gospodarstvo Notranjske. Do sedaj smo imeli v Sloveniji 23 gozdnih uprav, k; so bite podrejene ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Marsikje so se pritoževali čez gozdne uprave, češ da nimajo pravilnih odnosov do KLO in do lesnih zadrug. Pritoževali so se največkrat kmetje, ki nimajo svojih gozdov in steljnikov. O gozdni upravi v Straži pri Novem mestu so govorili, da je dajala bogatejšim kmetom les v neposredni bližini cest in poti, siromaš-nejši kmetje pa so morali ponj daleč v veniji, imela velike naloge v letošnjem letu in v vsem petletnem gospodarskem planu. Na ozemlju vsakega gozdnega podjetja spadajo vsi državni gozdovi in državni j obratu, lesni obrati pod skupno ravnateljstvo. Pni. vsakem ravnateljstvu gozdnega Tako bo n. pr. vsa Gorenjska imela se- j podjetja bo odsek za nakup lesa v pri-Bledu. V ravnateljstvu ! vatnem sektorju. Popolnoma razumljivo poznal ves produkcijski proces na obratu ter poznal svoj obrat tako, kot ga pozna tisti obratovodja in žagovodja, ki ljubeznijo oklene dela na svojem dež podjetja na vsakega podjetja bo ravnatelj, strokovnjak za lesno industrijo in strokovnjak za gozdove. Oglejmo si naloge teh gozdnih podjetij. Strokovnjak za gozdove bo moral poznati ves kader gozdarjev, logarjev in gozdnih čuvajev. Omeniti je treba, da imamo v je, da bodo morala ravnateljstva posvečati posebno pažnjo temu odseku. Stremeti bodo morala za tem, da bodo na terenu samo pošteni in sposobni nakupovalci, kajti za nepoštene nakupovalce ne bo mesta v naših upravah in ravnateljstvih. ... j u i • „i Prepričam smo, da bo prav kmalu naših gozdovih marsikje goz- j Ooveza'va naših podjetij z dov, pravdno ,n pravočasno sečnjo goz-. ^ ^ ^ na6i.n bodo rav. dov in nasadov, gledati bo moial na to, | pateljstva podjetij popoln vpogled v de- da se ne bo delala v gozdu škoda z nepravilno sečnjo, pa naj s; bo to od strani gozdarjev ali pa gozdnih delavcev. Tineti bo moral pregled nad gozdnimi delavci, vozniki, novimi gozdnimi cestami in potmi. Moral bo napraviti pravilno in. smotrno razdeliti načrt za vse gozdne uprave na teritoriju svojega gozdnega podjetja, posebno kar se tiče letošnje sečnje trdega in mehkega lesa. Najvažnejše pa je, da bo kot organizator sam delal v gozdovih. Strokovnjak za industrijo bo moral lo na svojem področju, tako v gozdovih, kakor v lesnih obratih. Prav tako bo potrebno sodelovanje in povezava z lesnimi zadrugami, da ne bo pri nakupih v privatnem sektorju kakega nesmiselnega konkuriranja, kar prav sedaj opažamo. Pravilni odnosi in povezava pa bo potreima tudi zaradi tega, ker marsikje vodstva lesnih zadrug na deželi gledajo na državni sektor gospodarstva tako kot v preteklosti, kc je imel lesne obrate v rokah v glavnem kapitalist, velike gozdne komplekse pa princ, grof ali Napor, hi ga vsah delavec in vsak delovni kolektiv posamezno doprinosa k povečanju storilnosti dela, vsak tak napor je doprinos k uresničenju ntiših zares velikih načrtov. Boris Kidrič oooooooooooooo^ooooooo^oooooooo*^ poznati vso lesne obrate na teritoriju j baron tujega porekla im ko so svojega gozdnega podjetja. Moral bo nad- J -- - zorovati obratovodje in žagovodje, v koliko izvršujejo letošnji produkcijski na- šli vsi dohodki iz naših gozdov v žepe tujih in domačih izko ri scova 1 cev. Prav sedaj mora vedeti vsak član lesne zadruge in tudi vsak posestnik, da dohodki državnih i gozdov in lesnih obratov ne gredo več ' v žepe poedincev in v tujino, temveč ostanejo in bodo vedno ostali v naši deželi in državi, ki bo s temi dohodki gra-1 dila ceste, tovarne, vodovode, mostove , itd. Vsa stara miselnost naših kmetov in vseh članov lesnih zadrug mora izginiti, če hočejo pravilno gledati na dr-i žavni sektor sosoodarstva v sedanjih družbeno političnih razmerah, ko je za j vedno odstranjen izkoriščevalski razred. Prav zato pa bo potrebno pravilno sodelovanje naših ravnateljstev gozdnih 1 podjetij z vodstvi lesnih zadrug. | Pereče vprašanje bivših gozdnih uprav so bili šoferji, ki so bili j>o večini i službeno vezami na ministrstva za gozdarstvo im kmetijstvo. Naša ravnalelj- Polnojarmenik predstavlja enega izmed odločilnih faktorjev lesne produkcije pri nas. Delavci z vso požrtvovalnostjo služijo stroju, po določenih normah so prešli k akordnemu delu, kjer pravtako dokazujejo s svojim presežkom, da delajo z vso silo delavske zavesti za izgradnjo državnega gospodarstva in izpolnitev gospodarskega načrta stva bodo morala imeli točen pregled nad delom šoferjev in da bodo vsa vozila pravilno izkoriščana ter da bo konec paševanju raznih brezvestnih šoferjev, ki so tratili bencin in vozila. Razumljivo je, da se bodo ravnateljstva gozdnih podjetij pri letošnjem pro-diukcijskem načrtu v veliki meri opirala na sindikate lesnih delavcev v gozdovih in lesnih obratih. Kajti le z dobro organizacijo dela in š pravilnim sodelovanjem s sindikalno zvezo lesnih delavcev bo izpolnjen dobljeni produkcijski načrt sečnje, vožnje in rezanja lesnih produktov. Obratovodje kakor sindikalne podružnice so si dolžne medsebojno poma- gati pri zvišanju produkcije, pri postavljanju norm itd. Čeprav je obratovodja odgovoren za ves produkcijski načrt v obratu, je lesna sindikalna podružnica dolžna pomagati mu z nasveii, predlogi, ki se tičejo izboljšav obrata, strojev, žag, leftnih produktov in izdelkov. Delavci, člani sindikalnih podružnic se morajo zavedati, da delajo za skupnost in ne več za nekatere izkoriščevalce kot so v preteklosti. — Le, če bodo naši kadri na gozdnih gospodarstvih skupno s sindikati lesnih delavcev razumeli velike naloge, ki jih čakajo v tekočem letu, bomo izvršili postavljeni produkcijski načrt za leto 1947. Matevž Hace. Teda naših brigad < (23. II. - 2. III.) Tračna žaga izdeluje potrebne dele za zabojarno. Delavci žage Rizzatto v Ajdovščini, ki so meseca januarja 1946. leta izdelali 300 zabojev, so postopoma do konca leta dosegli nezaslišane uspehe, tako da so v mesecu decembru zabeležili uspeh 48.600 zabojev in pokazali, da je stroj v rokah zavednega delavca resničen prijatelj in ustvarjalec velike bodočnosti gozdove. Prav tako .je bilo z razdeljeva-njem stelje in drv siromašnim kmetom. Gozdne uprave, kd niso bile jx>vezane 8 KLO, so stale na stališču, da ne sme biti^ niti koš stelje niti butara drv brez Plačila. Po eni strani je pravilno, da so bite gozdne upravo dober gospodar dr-zavuih gozdov. Po drugj strani pa je nepravilno to, da niso bile |>ovezane z ljudskimi odbori, ki bi jim edini mogli ločno povedati, kdo od kmetov je brez denarnih sredstev, da si ne more kupiti "e stelje za svojo živino, ne drv za kurjavo. Zaradi lega bi morale gozdne upra-ye same vedeti, komu lahko dajo drva in steljo, ne da bi pri tem oškodovale gozd. Prav tako je tudi z lesom, k! ga dodeljujejo kmetom, ki so jim pogorela, gospodarska poslopja med vojno, pa ni-»lajo svojega lesa ali pa ne vsaj takega, l'i bi bil primeren za stavbe. Tudi take zadeve bi morate gozdne uprave reševati skupno z LO. Seveda bi se pri tem morale uprave držati načelnih direktiv ministrstva. Za nekatere gozdne uprave sploh niso obstajali KLO, niti ne druge množično organizacije, temveč so se smatrale bot zaokrožena enota zase, ki so bile I'odrejene samo ministrstvu. Tako je n. Pr- gozdna uprava v Konjicah poslala okrajnemu LO v Konjicah priporočeno pismo, čeprav je isti oddaljen komaj jiar ste metrov od gozdne uprave. To je višek birokracije. Tisla doba, v kateri je le mi tostivi gospod princ, grof ali baron smel vede-1>\ kako se gospodari po gozdovih, je za vedno minila Kar se tiče sodelovanja gozdnih uprav s KLO, v važnejših zadevah pa z okrajni m ljudskim odbo-rom, bo moralo biti to v bodoče mnogo tesnejše. Kakor smo že omenili bodo vsa gozd- ha podjetja, ki se organizirajo ito Slo- črt. Zanimati se bo moral, kako režejo hlode in predelujejo les. Ko obiskujemo naše obrate, vidimo, da tu in tam ni do-voljno izkoriščanje hlodov in ostalih lesnih produktov. Deloma je vzrok temu v slabih strojih, največkrat pa ni dovolj pažinje s strani obratovodij in žagovodij, za pravilno in temeljito izkoriščanje lesa. Kakor gleda gozdar na vzgojo gozda in pravilno ter smotrno sečnjo, prav tako pa bo dolžnost strokovnjaka za industrijo, da (»uči obratovodje in žagovodje o pravilnem izkoriščanju lesa na lesnih obratih in jim dà tudi vsei potrebne instrukcije za delo žagarjev na polnojarinemikih in na krožnih žagah. Še eni stvari morajo ravnateljstva gozdnih podjetij j»svečati vso pažnjo, to je, da bodo imeli lesni obrati dovolj: zaloge. Pravilo dobrih obratovodij je, da imajo hlodov na zalogi vsaj za dva do tri mesece. Ko pa smo pred dnevi obiskali nekatere lesne obrate na Notranjskem, smo videli v nekem obratu v zalogi samo 30 m3 hlodov, a obrat dela v dveh izmenah, to je 16 ur dnevno. Vsak, ki se> količkaj razume na produkcijo v lesni industriji, lahko takoj ugotovi, da tak obrat ne more biti rentabilen,’ če dela pri tako majhni zalogi hlodovine v dveh izmenah. Taki primeri se no smejo več dogajati. V nekem drugem kraju na Notranjskem pa smo videli, da dela obrat s tremi polnojarme-niki po 8 ur dnevno, a ima v zalogi čez 2000 kubičnih metrov hlodov. To se pravi, da se obratovodja razume na obrat in da zna o pravem času organizirati dovoz hlodov, da ve, koliko hlodov mora imeti v zalogi, da mu obrat ne bo stal. Sicer bi lahko mnogo pisali o lesnih obratih, o nepopolnem knjigovodstvu in o delovni disciplini v lesnih obratih. Po-l»lnoma razumljivo je, da bodo uprave gozdnih podjetij stremele za lem, da 1» vsak obratovodja in žagovodja temeljito Vsakomur je že znano, da se pripravlja »Teden naših brigad« in da je ta teden, namenjen za zbiranje vsakovrstnih potrebščin za mladinske brigade, ki bodo odpotovale na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. Doslej smo imeli že več sličnih tednov in rezultat teh tednov je bil, da se je storil ponoven korak k izboljšanju gospodarskega, političnega, kakor tudi kulturno prosvetnega dela v deželi. Ljudstvo se je s svojim sodelovanjem in podporo, ki jo je dobilo, kar najbolje izkazalo. Tedni so bili vestno pripravljeni, naslovljeni so bili na sodelovanje vse delovne množice, ki se je z zanimanjem udeleževala raznih (»svetovalnih konferenc, tako na primer v tednu zdravstva, v tednu naše knjige. Odprlo se je vse polno novih virov za nadaljnji razvoj in prav radi tega, ker so bile zainteresirane široke ljudske množice, so se vsi tedni končali s tako dobrimi rezultati. Prav talko je danes ljudstvu jasno, da bo oprema mladinskih delovnih brigad uspela le tedaj, če bodo k delu pristopile široke ljudske množice. Lani so naše brigade odpotovale na delo le delno opremljene. Oborožene pa so bile s silno voljo in jasno zavestjo delovnega občestva. Letos (>a se po-staivlja pred nas naloga, da mladinske brigade kar najbolje opremimo, tako da bo njih delo neovirano in ustvarjalna sila še večja in zavest še močnejša, kakor je bila lani. Dnevno časopisje prinaša vsak dan nove dokaze, kako se vse ljudstvo Jugoslavije pripravlja na dobro opremo mladinskih brigad in razumljivo je, da bodo dobro opremljeni brigadirji pri gradnji proge Sani a c—Sarajevo dosegli tem večje uspehe, čimbolj bodo za delo opremljeni in strokovno pripravljeni. Mladina Vzhodnega Primorja je v okviru splošnega načrta sestavila tudi svoj načrt, po katerem so dolžne ravnati se vse mladinske organizacije. Načrt jamči, da l»do mladinske množice čim bolj usposobljene in da bodo z gotovostjo izvršile veliko nalogo, katero jim je .pokazal maršal Tito in katero domovina, ki prehaja v izvedla) gospodarskega načrta, od mladine pričakuje. Mladinski organizaciji je poverjena naloga, da izvede najširšo in prepričevalno propagando ter agitacijo. Glavna naloga mladine je udeležba pri delu. Izvedbo opreme pa bo imele dejansko v rokah naše žene. Brez dvoma bodo dosegle zadovoljive uspehe, kot so to dokazale že v vseh dosedanjih akcijah. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo bodo storile vse, da « A V 5 T VO o v i <; v v I III lO P £ODWk,C»JA D v i Q v 'o __— *1 tm ZA'lOqA PLODOV n v . i c; • v • % a£ or ^w» I s: 3 2 o z 3 JZ —> o cl£ oZ < 3 2 C oC 2 Z) ai oD O af O ar? oi aC Z O 3 S -, o lT> vO o- s£> -4- o m «r o o >1" o Zgornja statistična tabela nam kaže dokaj nazorno, za koliko se je dvignila zaposlitev delavstva, produkcija in zaloga hlodov z ozirom na stanje v letu 1945. Podatki nam jasno kažejo velik uspeh, ki ga je dosegla lesna industrija v Slovenskem Primorju in ki predstavlja najvažnejšo industrijsko panogo te zemlje bo naša mladina opremljena. Sindikalne organizacije pa sprejemajo nalogo, da bodo uvajale mladino, zaposleno v tovarnah in ki ne bo mogla oditi na gradnjo proge, v pravo smer, da bo mladina svojim tovarišem |»-magala s tem, da bo dvigala odstotek proizvodnje. Že sedaj v tovarnah sestavljajo delavci posamezne in skupinske načrte za prostovoljno delo, ki ga bodo izvršili v prihodnjih tednih. Dobiček teh akcij bo šel za opremo naših brigad. Kmetje tudi ne bodo izostajali, ker predobro vedo, da bodo s svojim doprinosom pomagali' le skupni stvari, od katere bo imela korist celotna država, delavstvo, kmetje kot tudi delovna inteligenca. Kmet bo dal to, kar ima, svoje pridelke, ti pa se bodo organizirano potom prodaje spremenili v fond, iz katerega se bo mladina lahko opremila. V to akcijo se bo vključil vsak pristaš Osvobodilne fronte, čigar interes je, da bo nova Jugoslavija čim-prej zgrajena in-gospodarsko močna in prav radi tega bodo priskočile na pomoč zadruge, ustanove kot tudi posamezniki. ki bodo s svojini! j)rispev-ki in tudi z najbolj običajnimi predmeti izpopolnili opremo naših mladincev in mladink. Mladina smiselno izvaja propagando. Njeni Stenčasi govore le o jedru njihovih nalog in to o progi Šamac— Sarajevo. Pojavljajo se slike, ki prikazujejo načrt bodoče proge. Statistični podatki pričajo o prispevanju raznih krajev. Popularizirajo osebe, ki so največ žrtvovale, kar vsekakor vzbuja pravo medljudsko tekmovanje, kjer bo močna patriotična zavest našega delovnega ljudstva prišla do polnega izraza. Vsi mladinski aktivi že izbirajo bodoče brigadirje in imamo že dokaj konkretnih dokazov, da se brigadirji poimenoma že formirajo v prvo delovno brigado, ki bo koncem marca odšla na delo. Izgmadnja proge šamac—Sarajevo je ena izmed začetnih stopnic v naš petletni gospodarski načrt. Mladinci, graditelji proge, bodo dejansko so» ustvarjalci našega novega državnega gospodarstva. Prav mladina predstavlja s svojo pripravljenostjo in odločnostjo odločujoči faktor, na katerega se bodo naši ljudski organi skozi in skozi naslanjali. Proga Šamac—Sarajevo bo zgodovinski dokument jugoslovanske mladine, ki 1» kazal vlogo mladine j>ri izgradnji boljše bodočnosti. Vse brigade, ki so lansko leto že delale v Brčko—Banoviči, so se odlično izkazale, letos pa bo uspeh zaradi temeljite priprave večji in boljši, kar mora tudi v resnici bitk ZA SVOBODO KOROŠKE l Jugoslavija dosledno ruši vse načrte svetovne reakcije Med zadnje manevre reakcionarne avstrijske vlade, ki bi hotela pred svetom zabrisati koroško vprašanje, spada naslednji poizkus. Deželna vlada Koroške, v kateri sedijo ljudje sumlj.ve preteklosti, je poslala pred nekaj dnevi občinskim odborom v Slovenski Koroški zahtevo, da predložijo resolucije o »nedeljivi Koroški. L drugo besedo, deželna vlada je hotela izsiliti' dokumente, ki naj bi pričali o zahtevi koroških Slovencev, da Mtanejo še naprej pod avstrijsko dbiaštjo.. Nekateri odbori, ki so bili prisiljeni, so omenjeno resolucijo na zahtevo vlade poslali Toda ljudstvo Slovenske Koroške je to takoj ostro obsodilo in poklicalo na odgovornost predsednike občin, ki so izvršili ukaz deželne vlade proti volji koroških Slovencev, pri čemer je zahtevalo, da takoj prekličejo resolucije ali pa podajo ostavko na svoje položaje. Bilo je mnogo zborovanj, na katerih je sprejelo ljudstvo resolucije, v katerih energično odklanja vsako misel »o nedeljivi Koroški« in zahteva priključitev k FLRJ. Ljudstvo občine Zgornja Vesca je sklenilo tole resolucijo: Slovenski prebivalci iz občine Zgornja Vesca smo zvedeli, da je bil naš predsednik Miskulnik pri siljen ^sklicati po ukazu namestnika deželnega načelnika Jerliča sejo občinskega odbora, na kateri so sestavili zahtevano resolucijo »o nedeljivi Koroški«. S tem v zvezi izjavljamo Slovenci, ki tvorimo večino prebivalstva te občine, da nima nihče pravice dajati izjave v našem imenu razen predstavnikov v Osvobodilni fronti, ker se te izjave tičejo samo nas Slovencev Da v bodoče ne bi prišlo do fal-sificiranja ljudske volje, zahtevamo. da pošlje predsednik občine načelniku Serliču naslednjo izjavo: Mi Slovenci občine Zgornja Vesca smo bili, smo in bomo Slovenci. Borili smo se in «e še bomo borili za našo osvoboditev in za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Predsednik občine in član ljudske stranke Feliks Sereinig je dal na za-htevo_ ljudske občine Sveta vas naslednjo izjavo: Izjavljam, da seje občinskega odbora za sprejem resolucije o »nedeljivi Koroški« nisem sklical po lastni iniciativi, ampak po službenem ukazu. Resolucija o »nedeljivi Koroški« torej ne predstavlja volje ljudstva Taki so poizkusi sovražnikov slovenskega naroda. Nobena podlost jih ne ovira, kot jih ni' prej. ko so zvesto služili svojemu »bogu« Hitlerju. Hit-lerja. ni več, ostali pa so oni, nadaljujejo^ zločini in terorjem, angleške okupacijsko oblasti pa ščitijo bivše naciste in so zato sokrive za vsa zločinstva podivjanih nacistov nad koroškimi Slovenci. Ljudstvo Slovenske Koroške se dosledno bori proti germanizaiorskim reakcionarnim elementom, bori se za dosego svojih narodnostnih pravic, kar predstavlja edinole združenje z ostalim že svobodnim delom Slovenskega naroda, ki živi v sklopu nove Jugoslavije. Pni' teh naporih bratov onkraj Karavank, da dosežejo velike pridobitve domovinske vojne, stoji zvesto v isti liniji ljudstvo _ Slovenskega Primorja in tako izpričuje svojo voljo. Prebivalci vasi' Hrastje pri St. Petru na Krasu, zbrani na množičnem sestanku, pošiljajo koroškim bratom iskrene pozdrave: »Vaše želje, da bi se združili z brati, s katerimi ste v skupni borbi zmagali' nad izdajalskimi krvniki fašisti, ki vas še danes skušajo zatirati, se bodo izpolnile. Zato ker je to volja, svobodnih ljudskih množic slovenskega naroda in volja vseh demokratičnih narodov sveta. Vaša borba, t katero simo vkl jučeni tudi mi — mora prinesli vam koroškim Slovencem svobodo in neodvisnost. Kličemo vam in vas pozdravljamo s pozdravom, ki nas je družil v skupni veliki borbi: Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Iz prestolnice Sloveiske Isfre mesta Kopra so poslali vsi nameščenci in ulužbenci ljudskih uradov namestnikom ministrom za zunanje zadeve v Londonu naslednje opozorilo: .»Opozarjamo vas na krivico, ki je bila storjena s saintgormansko |x>godbo slovenskemu narodu, s katero je bila Slovenska Koroška po prvi svetovni vojni izročena na milost in nemilost germanizatorski Avstriji. Zahtevamo, da sedaj to krivico popravite, da upoštevate voljo in zahtevo ljudstva Slovenske Koroške po združitvi in zedinjenju z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Zahteva po priključitvi k FLRJ ne temelji samo na zgodovinskih, gospodarskih in narodnostnih načelih, temveč temelji v junaški borbi koroških partizanov, ki so se borili skupno z jugoslovanskimi' narodi do končne zmage.« Delovno ljudstvo se obrača do vseh odločujočih faktorjev, s posebnim zaupanjem se obrača do našega dragega maršala Tita, kateremu zaupa vse, kar ljudstvo teži Postojnsko ljudstvo mu v resoluciji piše: »Soglasno zahtevamo priključi-čitev Slovenske Koroške k skupni materi Jugoslaviji. Prepričani smo, dragi maršal, da boste zastavili vse svoje sile, da se naši brati na Koroškem osvobodé in vključijo v skupno domovino, kot ste zastavili vse svoje sile vselej, kadar se je pisala pravica našim jugoslovanskim narodom. Tisoč in še več let trpijo koroški Slovenci pod tujim jarmom, žrtvovali na tisoče svojih sinov za svojo osvoboditev. Mi smo odločeni, da je dovolj krivic in barantanja z našimi brati na Koroškem in zahtevamo, da se jim ne sme več kratiti s krvjo pridobljene svobode. Prosimo vas, dragi maršal, dn to tolmačite povsod, da je to volja delovnega ljudstva — poštenih ljudi! Prebivalci vasri Studenec so poslali pisano resoluci jo predsedniku v’n de Ljudske republike Slovenije Mihi Marinku z naslednjo vsebino: »Ogorčeni smo nad početjem avstrijske vlade in angleških okupacijskih oblasti v Slovenski Koroški, ki omogoča raznim bivšim nacistom, da vodijo še vedno stoletja staro uničevalno politiko napram Slovencem v Koroški. Naša trdna volja je, da svoje brate v pravičnem boju podpiramo z vsemi svojimi silami, da bodo tudi oni priključeni k Titovi Jugoslaviji, da se bodo uvrstili v izgradnjo naše nove demokratične Jugoslavije, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva. Prepričani smo, da bomo v skupni borbi' zmagali kot smo doslej vedno le zmagovali« In spet se obrača ljudstvo mesta Postojne in okolice v pismu Predsed stvu vlade LRS v Ljubljani: »Zbrani na množičnem sestanku vas prosimo, da zastavite nadalje vse sile v borbi za osvobo ditev naših bratov iz še neosvobo-jene Koroške. Tukaj zbrani delavci, kmetje in delovna inteligenca smo trdno prepričani, da boste storili vse kar je v vaši moči, da bo tudi Slovenska Koroška enkrat za vselej priključena k republiki Sloveniji in po njej ljudski republiki Jugoslavi,ij. Dovolj je zločinskih reakciof narnrih dejanj na Koroškem! Za htevamo, da tudi naši bratje na Koroškem _ uživajo s krvjo priborjene pravice narodno osvobodilnega boja.« V Ilirski Bistrici se je zbralo ljudstvo na protestnem zboru. Namestnikom štirih zunanjih ministrov v Londonu sporočajo: »Solidarno se pridružujemo slovenskemu koroškemu ljudstvu zahtevi ^ po priključitvi k FLRJ. Tamkajšnjo ljudstvo se je aktivno udeležilo borbe j>roti nacizmu in fašizmu ua strami zaveznikov. In ta borba je bila samo nadaljevanje odpora koroških Slovencev proti potujčevanju, ki ga vodijo daues prav tako kot v preteklosti. Naši ljudski zavesti se odločno upira dejstvo, da bi se koroškim Slovencem ponovno prizadejala krivica kot se je po prvi svetovni vojni. Danes ko razpravljate Londonu o koroškem vprašanju, upoštevajte voljo naroda in mu vrnite pravice, za katere se je dosledno boril.« V Ajdovščini so se zbrali delavci in nameščenci Porajinskega avtopod-jetja. Pokrajinskemu odboru za Slovensko Koroško so skupno napisali: »Fašizem in nacizem ni mogel streti našega naroda, ki se je boril za pravico delovnega človeka. Z veliko pozornostjo zasledujemo dogodke na Koroškem, kjer fašizem in nacizem šc deluje. Mi smo z vami! Nekdanji zavezniki so sicer pozabili na žrtve, ki smo jih dali za zmago skupne velike stvari. toda pravica mora zmagati. Zmagala bo zato, ker delavci v Slovenskem Primorju nismo sami v borbi za pravico, ker koroški delavci niso sami. Z nami je vse delovno ljudstvo sveta z veliko Sovjetsko zvezo na čelu.« Prebivalstvo vasi Črniče — Batu je je s sestanku Osvobodilne fronte poslalo koroškim bratom borbene pozdrave: »Obljubljamo vam. da kakor smo se borili v teku NOV in vztrajali do dokončnega (>orazu nacifa-ši-zma, prav tako bomo vztrajali še nadalje ter vam stali ob strani, do dokončnega uresničenja našega skupnega cilja. Naš skupni cilj pa je, združitev vseh Slovencev v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita. Naj živi borbeno ljudstvo Slovenske Koroške!« Ob cesti, ki se spušča s pobočja sivega Nanosa v Vip. dolino, leži vasica Št. Vid, rojstni kraj narodnega heroja Janka Premrla—Vojka. Prebivalci', ki so ponosni na velikega sina svoje vasi, «o sporočili koroškim bratom: »Svetovna reakcija požrešno grabi po vaši lepi zemlji, ki je del naše domovine. Vztrajajte kot ste doslej na braniku svojih pravic in Delo ljudskih sodišč v Jugoslaviji je zgovoren dokaz, da se je svetovna reakcionarna golazen, ker ni uspela v mednarodni politiki oslabiti Jugoslavije. začela posluževati agentov v notranjosti Jugoslavije, da bi s pomočjo njihovega zločinskega delovanja dosegla intervencijo proti ljudski državi, kakršna je Jugoslavija S tem namenom so imperialisti organizirali ^provokatorje, plačance, saboterje in jih formirali kot svoje spinone, v nekaterih primerih celo od ofi-cielnih konzularnih uradnikov. Še je svež v našem spominu proces proti vojnemu izdajalcu narodov Jugoslavije Mihailoviču, komaj je izrečena v Beogradu obsodba nad špijoni, ki so dajali neresnične podatke o stanju v Jugoslaviji in izdajali vojne tajnosti svojim imperialističnim gospodarjem, z namenom, da škodujejo narodom Jugoslavije, že so pred sodišči zopet agenti mednarodne reakcije. V Makedoniji je pred ljudskim sodiščem bila obsojena tolpa, ki je formirala organizacijo terorističnih band. Plačanci tujine so priznali, da so hoteli zbirati čete, ki bi z nasilnim delovanjem škodovale ljudski republiki Jugoslaviji z namenom, da osnujejo na delu njenega teritorija neko drugo državo. Skupine teh zločincev so bile v zvezi z monarhofašističnimi bandami v Grčiji,- Sam |x»tek razprave je pokazal, da so njihovo delovanje podpirali celo oficielni predstavniki, kol je turški konzul v Skoplju, ki je imel stike z zločinci. On jim je v svojih izjavah obljubljal amerikansko pomoč. V zaključnem govoru je javni tožilec LR Makedonije povedal jasno, da je razprava pokazala, da vsa navodila in priprave terorističnih dejanj in ustanavljanje protil judskih organizacij potekajo iz inozemstva, iz Barija in fašistične Grčije. To je delo znanjih fašističnih hlapcev in njihovih zaščitnikov v inozemstvu, med katere spada ameriški general Hudson, ki obljublja orožje tolpam, in turški konzul, ki izdaja banditom potne liste. Te nizkotne akcije, kakor se jasno vidi. ne najdejo odziva pri poštenem ljudstvu, ampak slone na bednih ostankih okupatorjevih hlapcev, katerih roke so omadeževane s krvjo naših narodov. Zločinci so bili' obsojeni — svetovni reakciji pa je bila izpodbita stopnička. V Zagrebu so se znašli' pred ljudskim sodiščem »Jehovci«, verska sek- službi v Jugoslovanski' armiji in proti obnovi, istočasno pa pošiljali v S vi co poročila o »preganjanjih« v Jugoslaviji. V plašč vere so hoteli zaviti svoje zločinsko rovarenje — pa so se kaj kmalu znašli pred ljudsko sodbo. Nit se plete vedno v isti smeri in nam na koncu vseh zločinskih akcij pokaže agente svetovne reakcionarne in imperialistične centrale. Zgodba še ni končana. Tolpa, ki je razpečavala ponarejene bankovce, je bila razkrinkana ri jo kot tako. Danes vemo, da so bili ponarejeni bankovci vtihotapljeni iz inozemstva, v notranjosti i>a so delal» razpečevalci, ki so bili s centralami tesno povezani. Oblasti so rešile pr«' blem, predvsem so rešile vprašanje valute, katero so hoteli mednarodn» sovražniki Jugoslavije zrušiti in Ju' goslavijo dejansko gospodarsko uničiti. Nitka pelje spet v inozemstvo kot v vseh protiljudskih akcijah — uspeh pa je vedno le eden sam — Jugosla-I vija se jača in krepi, tolče reakcijo ta, ki naj bi bila samo verska, v res- ■ klic dn dolžnost Svete stolice. Vatikan niči pa so vršili propagando proti | toliko pridiga o miru in vendar isto- in obsojena. Ni šlo za ponarejevanje I in imperialistične agente in jo pred Irorili par tisočakov, mogoče za slepa- svetovno javnostjo razkrinkava. Vatikan, sovražnik miru in človeštva Delo Vatikana ie osredotočeno na skrivanje zločincev in na niihov prevoz v imperialistične brloge časno vrši dejanja, ki so naperjena proti interesom ne samo Jugoslavije, temveč proti vsem Združenim narodom. Sveta stolica daje zaščito lju' dem, ki so krivi neštetih umorov, pod svojim plaščem skriva ljudi, ki so vsak čas zmožni dejanja kot se jc zgodilo v Neaplju, Resnice ni mogoče prekriti, kot je nista mogla prekriti niti Rožman niti ustaški zločinec i,n organizator pokoljev Alojzij Stepi-nac. Vatikan ni vzvišen nad ogabnim* in gnusnimi dejanji bližje preteklosti, njegova veličina pa v očeh poštenih ljudi in po takih dejanjih mora nujno biti sila majhna in — umazana. _ Ugotovitve iugoslovanske vlade niso osamljene. Te ugotovitve so dostavile uradne angleške oblasti, pozna jih francoska javnost, k: je tudi razkrinkala zločince, ki so se odpravlja'1 na odhod iz Genove, Italijanski na-pnedni listi prav tako prinašajo sporočila od odhoda ladi j iz Genove,, ki vozijo v Španijo in Južno Ameriko vojne zločince vseh narodnosti. Komisija Svete stolice jim preskrbi potrebne listine pri mednarodnem Rdečem križu. List »Unita« piše, da se mora ta stvar o odgovornost: Svete stolice razčistiti pred javnostjo in končuje: »Mi zaenkrat še objavljamo naprej vso to, umazano trgovino med krimi; nalnimi tipi in Sv, stolico, da bi še bolj osvetlili to umazano aktivnost.« Kaj naj še dodamo k temu, da bo čim bolj jasna vloga, ki jo igra Vatikan? Mogoče to, povej s kom se bratiš, pa ti povem kdo si. In še: vrana vrani oči ne izkljuje. Koncem januarja jo vlada FLR Jugoslavije naslovila dve zaporedni noti državnemu tajništvu Vatikana. Prvo noto zaradi skrivanja znanih vojnih zločincev na ozemlju Vatikana in drugo zaradi omogočanja bega vojnim zločincem v južno Ameriko. »Jugoslovanska vlada je bila obveščena, da se na ozemlju Vatikana nahajajo jugoslovanski vojni zločinci: Velmar, Jankovič, Nedelj kovic. Vasiljevič, Petrovič in Vujovič. Njihova krivda je že bila ugotovljena tako s strani jugoslovanskih pristojnih oblasti, kakor tudi s strani ameriških in britanskih oblasti, ki jih zasledujejo v Italiji, da bi jih izročile jugoslovanskim oblastem, da jih postavijo pred sodišče,« tako se. glasi prva nota, kjer na koncu jugoslovanska vlada poziva Sveto stolico, da izda potrebne ukrepe, da se zločinci aretirajo in predajo jugoslovanskim oblastem. V drugi noti Jugoslovanska vlada sporoča, da je obveščena o odhodu italijanskega parnika »Andrea Gritti« v Južno Ameriko, s katerim je odpotovalo več jugoslovanskih vojnih zločincev, ki bi morali biti izročeni jugoslovanskim oblastem. Med njimi je odpotoval Dragutin Modercin, ki je bil od leta 1941 sodelavec Nemcev in pomočnik Ljotiča, srbskega voditelja fašistov, Vlaho Žarko, sodelavec hrvaškega krvnika Paveliča, številni ustaški in četniški klavci. Taka je resnica, Vatikan si je zavestno umazal svoje roke, ko se brati z vojnimi zločinci, kar nikakor ni po- Grški fašisti bi radi zakrili svoje zločine pred anketno komisijo V Grčiji se mudi anketna komisija, bi jo je poslala Organizacija združenih narodov, da bi proučila stanje, ki je nevzdržno. Grško poslaništvo v Beogradu je dalj časa zadrževalo odhod jugoslovanskih predstavnikov in jim ni hotelo dati vizuma. Jugoslovanski predstavniki so dospeli z zamudo in se delo ni moglo. razvijati. Komisija je poslušala izjavo bolgarskega in jugoslovanskega delegata, v kateri je bilo jasno raztolmačeno stanje v monarhistični Grčiji, v katero je krepko vmešano inozemstvo. Policija je dala izbrisati po mestu napise »Smrt Bolgarom« — prej je bilo to dejanje kaznivo, napisi so stari že leto in pol. Grška fašistična vlada je razpustila koncentracijska taborišča, jetnike pa pcxslala v druge trdnjave. Vlada sama odsvetuje vsa ostra razpravljanja o stanju, ki jih načenjajo poslanci liberalne stranke, češ^ da čas ni »primeren«, ker biva v Grčiji anketna komisija. V Atenah izhajajo spet časopisi komunistične in vztrajne, vedno pripravljene pomagati vam. zato nadaljujte borbo, dokler ne bo popolnoma pregnan zločinski fašizem.« Prav tako kot v slednji vasi Slovenskega Primorja so sc zbrali tudi delavci' in nameščenci Pokrajinskega gradbenega nodjetia »Primorje« v Vipavi. ki pišejo Pokrajinsk. narodno osvobodilnemu odboru za Slovemsko Koroško: »V narodno osvobodilni borbi ste se, prav tako kot mi borili proti skupnemu sovražniku, pod enotnim Titovim vodstvom, kar jc prepričljiv dokaz, da pripadate k Tinski novi demokratični Jugoslaviji. Obljubljamo, da vas bomo zvesto jTodpirali. dokler ne bo priključena vsa Slovenska Koroška k FLRJ.« Vipavčnni pa so napisali v resoluciji naslednje: »Borba koroškega ljudstva je tesno povezana z našo borbo. Vi ste severni branik slovenstva v naši novi Jugoslaviji, kot smo mi zapadni. Z vztrajno in dosledno skupno borbo bomo dosegli', da si bomo v čim krajšem času podali roke v naši skupni domovini,« Na stotine resolucij pošilja te dni naše delovno ljudstvo in vse te resolucije jasno izpričujejo globoko razumevanje teženj koroških Slovencev. partije Grčije in časopisi EAM-a. Ta svoboda je samo navidezna — redakcije teh časopisov ovirajo na vsakem koraku, naklade so majhne. Najjasneje osvetljuje svobodo tiska dejstvo, da so grške fašistične in britanske oblasti na Peloponezu izdale odredim: Kdor čita časopis KP Grčije — bo obešen, kdor čita časopise EAM-a — bo ustreljen. Anketna komisija bo morala priti do pravilnih zaključkov, ki bodo osvetlili fašistično delavnost sedanje vlade, ki je odgovorna za državljansko vojno, in osvetlili prav tako. da je jedro krivde vojnega požara v bivanju britanskih čet, ki se tudi dejansko počutijo okupatorja in gospodarja položaja. zahtevo britanskih oblasti. Otroci morali na cesto, v domove pa so s® vgnezdili ošabni tujci. Plače delavcev in nameščencev ne zadostujejo niti zdaleka, valuta je padla — 2.5Ò0 drahem za kilogram kruha. Prostitucija je zavzela tolikšen obseg kot ga Atene ne pomnijo. Ženske se prodajajo britanskim okupatorskim vojakom, da lahko živijo. Vojaki - tujci pa sc obnašajo do skrajnosti nekulturno, kot so vajeni v svojih angleških kolonijah. Dežela je še vsa razrušena, prometne žile leže še od končane vojne neobnovljene. Obenem pa divja že leto dni državljanska vojna, v kateri se je ljudstvo priključilo demokratični Atene same kažejo čudno sliko. ■ armadi, ki sé bori za demokratično Povsod angleški vojaki. Izpraznili so I vsebino vladanja in popolno neodvis-celo dečje domove in zavetišča, na | nost Grčije. Kdo naj bi bolje od nas, ki smo prvič, čuvajte ogenj, ki nam je pri/gal svobodno zadihali, razumel bolje bra-luč svobode. Naše roke so močne I te ua Koroškem kakor nul Puljsko ljudstvo je manifestiralo ob podpisu mirovne pogodbe Na dan podpisa pogodbe 10. t. m. se je Pulj prebudil ves okrašen z zastavami. Vse tovarne, podjetja in trgovine so bile zaprte. Delavci niso odšli na delo, ker so hoteli na slavnosten način proslaviti praznik osvoboditve. Po vseh mestnih okrajih so priredili zborovanja, po katerih so ljudske množice z zastavami in napisi ter med petjem bojnih pesmi odšle v sprevodu v središče mesta, kjer je bilo slavnostno zborovanje. Na transparentih je bilo mogoče Citati gesla: »Danes je tukaj Jugoslavija«, »Živel jugoslovanski Pulj«, »Živela ljudska oblast« itd. Na tribuni, ki je bila okrašena s številnimi italijanskimi im hrvatskimi zastavami, so bili predstavniki MNO-a in antifašističnih organizacij. 0 pomenu 10. februarja, ko se Pulj priključuje k Jugoslaviji, je govoril član glavnega odbora SIAU-ja Jakov Ravnic. Izrazil je obžalovanje ljudstva, ker niso bile izpolnjene vse njegove težnje, in je del naših bratov ostal še nadalje izven Jugoslavije. Govornik je poudaril, da se bo ljudstvo Pulja s priključitvijo k Jugoslaviji znebilo nepravične in pristranske vojaške uprave ter zločinske policije, ki je pod zaščito ŽVU ter v sodelovanju temnimi neofašističnimi elementi zatirala antifašistično ljudstvo Pulja. »Čeprav je naše veselje skaljeno, ker ni z nami vsa Julijska krajina,« je nadaljeval Ravnic, »smo prepričani, da bo tudi naše Znana fašislka umorila britanskega brig. generala v Pulju Pred poslopjem zavezniške komande mesta v Pulju je bil ubit poveljnik 13. angleške pehotne brigade. Spričo tega dogodka so zavezniška vojaška oblastva odm>a policijsko uro za čas od 14—7 zjutraj. Že okrog 13.30 je v Pulju tako, kakor da bi bil v obsednem stanju. Skupna vojaška in civilna policija patrolira. Na križišču ulic stoje oklopni vozovi. V zvezi z umorom angleškega bri-gadnega generala R. W. H. De Wintona v Pulju je zavezniško poveljstvo v F8" dovi izdalo »Poročilo o umoru brigad-nega generala de Wintona, komandanta 13. pešadijske brigade.« General jo prišel v svoj glavni stan v Pulju okrog pol 10. dopoldne in ukazal straži, naj se uvrsti v parado. Medtem ko jo pregledoval čete, je Italijanka Maria PasquinelH oddala nanj iz neposredne bližine tri strele in se je general takoj zgrudil mrtev na tla, Žena je oddala šc četrti strel na nekega stražarja, nato pa je bila aretirana in jc zaprta v angleški komandi. Morilka Maria P®" squinelli je Italijanka, ki je bila poslana v Pulj kot uradnica Italijanskega odbora za izseljevanje. , Kot posledica atentata na generala De Wintona so zavezniške oblasti v P«1' Ijudstvo, ki je ostalo onstran tako ime-1 lju odredilo policijsko uro od 14. do 7-novene francoske črte, prej ali pozne ie davi. Začasno jc bilo ustavljeno tudi z nami v naši skupnj domovini -fugo- j vkrcavanje na parnik »Toscano«, ki vozi slaviji.« j italijanske izseljence v Italijo. | FIZKULTURA Ob zaključku L kongresa Fizrtuiiurne zveze Jugoslavije Načrtna proizvodnja Prvi kongres fizkulturne zveze Jugoslavije je bil nedvomno največji dogodek v zgodovini našega fizkultur-nega gibanju, saj pomeni prelomnico med starim naziranjem o namenu in Pomenu fizkulturnega gibanja ter med novo miselnostjo, da šport ne more bdi samemu sebi namen, ampak ima .v.lsje cilje, služiti mora delovnemu ljudstvu ter dvigati njegove obrambne sposobnosti in delovne zmožnosti. Uspeh kongresa, ki ga moramo posebno podčrtati, pa je enotnost fizkul-turnega gibanja v FLRJ. Iz raznih poročil delegatov ter diskusij je bilo Zaznati popolno vskladanje dela in enotno pojmovanje nalog, ki stoje danes pred nami. Ta enotnost je danes, jamstvo za naše bodoče delo, je jamstvo za naš nadaljnji razvoj, ko pričakujemo v bodočnosti uspehe kot jih Je že naše ljudstvo doseglo na drugih Področjih dela. Toda ni bil samo v tem uspeh kon-gresu in v referatih, ki so ocenjevali naše preteklo delo in dajali smernice za bodoče, temveč je bil velik uspeh tudi v tem, da so kongresu prisostvo-vale delegacije inozemskih delegatov jz Albanije, Bolgarije, Romunije in Madžarske, katere so v svojih pozdravnih govorih izražale priznanje napredku fizkulture v Jugoslaviji ter izjavile, mt je fizkultura tudi v njihovih deželah že krenila po isti poti, ter da pri-čakujejo od dela in sklepov kongresa mnogo, kar bo še poveča lo enotnost fizkulturnega gibanja na Balkanu. FIZKULTURO V VSAKO VAS, ŠOLO IN TOVARNO Nimam namena podajati referatov, ki so bili podani na skupščini v celoti, saj je o vsem tem že pisalo dnevno časopisje in vsi zbrani članki so v Poletu, vendar bi rad poudaril nekatere značilnosti in važne določbe kongresa, ki zanimajo posebno nas fizkul-turnike z Julijske krajine in ki bodo 2 izpolnitvijo na terenu samem še bolj učvrstile našo organizacijo ter ji danes °b priključitvi Primorske k Jugoslaviji dale tisti doprinos, ki ga bo Primorska na vseh sektorjih dala. Iz referata Miroslava Kreačiča, glavnega sekretarja FISAJ-a posnemam: Glede uvajanja nove organizacijske oblike in zbiranja širokih množic mladine v fizkuHumih aktivih je med drugim rekel, da je v LR Srbiji tako delo doseglo že velike uspehe, tako da •Te ta oblika postala osnovna sila fizkulturnega gibanja. Kreačič je nadaljeval: Mi hočemo ustvariti v vsaki vasi v vsaki šoli. tovarni ali ustanovi fiz-kulturni aktiv, ki naj deluje in živi; 29 take aktive moramo pripraviti program, okrog katerega se bodo strnili, Podpirati jih moramo z raznimi navodili, tečaji, inštruktorji in materialno, tako da se bo ta program tudi lahko izvedel. Poleg tega bi moral naš kongres uvesti v delovni program tekmovanje v obliki ljudskega peteroboja, zlasti za fizkulturne aktive na vasi. Ljudski peteroboj pa mora biti enostaven, ljudski,, praktično izvedljiv, ter bo moral v glavnem temeljiti na Programu tekmovanja za fizkulturno značko. TEKMOVANJE ZA FIZKULTURNI ZNAK Iz referata tov. Slobodana Bosilj-ciča, glavnega sekretarja F. Z. Srbije lahko posnemamo sledeče: Sistem tekmovanja je bil preveč okoren in centraliziran, omejen samo na določene datume ali teren, kar je onemogočalo večini tekmovalcev izpolniti norme. Nadalje je bilo osvojeno, da se kratica ŽREN za fizkulturni znak v nodoói ne uporablja več, ker je sama besed* zgubila vrednost na pomenu in ne odgovarja več pomenu tekmovanja za fizkulturni znak. Do uvedbe nove kratice naj se uporablja »fizkulturna značka«. Tekmovanje se mora v Irodo-če decentralizirati po društvih in vso odgovornost za izvedbo tekmovanja nosijo v bodoče fizkulturna društva, ki so dosedaj zvračala odgovornost na centre in komisije ZREN-a, ki so se smatrale kot nekaka posebna organizacija. V bodoče so centri in komisije *aino tehnično upravna telesa, ki za Svoje delo odgovarjajo neposredno svojim organizacijam. Važen sklep je bil tudi ta, da bodo lahko tekmovali na republiškem ali državnem prvenstvu v letu 1948 samo °ni fizkulturniki. ki so osvojili najmanj bronasto fizkulturno značko. O DNEVU FIZKULTURNIKOV V LETU 1947 Ne bom naglašail posebnega pomena fizkulturnega gibanja za splošni, gospodarski in kulturni dvig naših narodov niti ne bom poudarjal važnosti fizku 1 turnih zletov za dvig množičnosti, saj se mi zdi to samo po sebi umevno. V dnevu fizkulturnikov hočemo priteg-niti v našo organizacijo novih. tisoče v fizkulturnikov, zlasti delavcev in kme-tov. Ti zleti morajo dati našim vodstvom in organizacijam konkretno vsebino dela. Fizkulturni dan, ki ga bomo Proslavili letos, mora odpreti najširšim množicam delovnega ljudstva pot v fizkulturno gibanje. Po okrajih, okrožjih, mestili in vaseli vseh ljudskih republik, bodo na dan fizkulturnikov zleti, javni nastopi, različna tekmovanja v ljudskih peterobojih in podobne druge fizkulturne manifestacije. Fizkulturni dan po vsej Jugoslaviji bo 15. junija 1947. Pred nami stoji organizacija fizkulturnih dnevov, ki se bodo vršili v naših okrajih v centrih Postojna, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, «Iriiu in Tolmin. Vse fizkulturne orga- nizacije iz navedenih centrov so dolžne že danes pripravljati material, da bodo pravočasno pripravile vse potrebno za uspešno organiziran okrajni fizkulturni zlet ter fizkulturno jiarado, ki mora biti krona vsega fizkulturnega dela. FIZKULTURNIKI JULIJSKE KRAJINE NA FIZKULTURNEM DNEVU V BEOGRADU Komisija, ki je zasedala za časa kongresa v Beogradu in razpravljala o dnevu fizkulturnikov v letu 1947, je sprejela sklep, da se na dan 15. junija 1947 vrši v Beogradu vsezvezni zlet fizkulturnikov s fizkulturnim defile-jem. Komisija je sprejela naslednje temeljne točke: 1. Cilj in naloga proslave je, da manifestira moč, organizacijo in polet mladega pokol en ja Titove Jugoslavije ter dosežene uspehe fizkulturnega po-kreta, da bo močna vzpodbuda za bodoče delo. 2. Da bo manifestacija vsestranosti, množičnosti fizkulaturnega gibanja- 3. Da prikaže uspehe po kvaliteti naših fizkulturnikov. 4. Da prikaže fizkulturne vaje, katere se bodo naslanjale na nacionalne značilnosti, elemente narodno-osvobo-dilne borbe, vsakodnevno delo naših ljudi po tovarnah, šolah in vaseh. Dnevu fizkulturnikov bo prisostvovalo 5000 fizkulturnikov iz vseh federalnih republik Jugoslavije ter 10.000 fizkulturnikov iz Beograda in jugoslovanske armade. Iz Slovenije bo na dnevu fizkulturnikov v Beogradu nastopilo 450 izbranih fizkulturnikov LRS. Med važnimi sklepi komisije, ki je zasedala, je tudi ta, da se zleta v Beogradu lahko udeleži 400 fizkulturnikov in fizkulturnic Julijske krajine, ki bodo nastopili samostojno v defileju in na nastopu. Za fizkulturnike Julijske krajine je to odlikovanje za njihovo jjožrtvovalno delo in naj bo to vzpodbuda za bodoče delo na fizkulturnem polju. Fizkulturniki Julijske krajine bodo nastopili na fizkulturnem zletu s prostimi vajami, ki ponazorujejo delo našega delovnega človeka, kmeta in delavca. Vaje, ki so že napisane in že razdeljene po terenu naj omogočijo, da iz vrst tisočev fizkulturnikov iz Julijske krajine izberemo res one, ki so vredni, da zastopajo fizkulturno gibanje Julijske krajine na vsezveznem zletu v Beogradu. Izbrani fizkulturniki Julijske krajine, ki bodo nastopili na zletu v Beogradu, bodo 14 dni pred zletom taborili v določenem kraju Julijske krajine, kjer se bodo posebej pripravljali za defile in nastop ter teden dni pred zletom taborili v skupnem taborišču fizkulturnikov v Beogradu, kjer bodo ponavljali vaje za nastop ter se pripravljali za fizkulturni dan. FIZKULTURNA DELEGACIJA PRI PODPREDSEDNIKU VLADE FLRJ E. KARDELJU Ob zasedanju kongresa je fizkulturna organizacija s predsednikom fizkulturne zveze Jugoslavije tov. Ralom Dugonjičenl na čelu obiskala podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja. Delegacija je podpredsedniku zvezne vlade poročala o delu in sklepu kongresa ter mu prinesla pozdrave vseh fizkulturnikov Jugoslavije. Podpredsednik se je zahvalil za pozdrave, nato pa jo dejal: »Zvezna vlada je prepričana, da bo kongres močno vzpodbudil našo fizkulturo po vsej državi. Razumljivo je, da je zvezna vlada kakor naše ljudstvo zelo zainteresirana, da bi fizkultura stvarno zajela najširše množice. Za vse to so [Kitrebna gmotna sredstva in zvezna vlada, kakor republiške vlade bodo dale kolikor bo mogoče. Treba pa je upoštevati, da je pred nami izredno veliko nalog na vseh področjih v izgradnji naše države ter zahtevajo te naloge od nas velikih naporov finančnih sredstev. Po drugi strani pa ne moremo fizkulture obravnavati kot nekaj manj važnega, ker pospešuje blagostanje in napredek našega ljudstva in srečnejše življenje vsakega posameznika. Prav zaradi tega je postala tako množična. To pomeni, da je dobila pri nas fizkultura takšen polet, ker je povezana s splošno preobrazbo naše domovine in z velikimi pridobitvami osvobodilne borbe naše revolucije, To kar je značilno za našo borbo, za našo revolucijo, je skrb za človeka in za njegovo blagostanje. Skrb za dvig fizkulture izvira prav iz tega. Po vsem naravno je, da težijo reakcionarne sile, v rokah pa imajo gmotna sredstva za razvoj fizične kulture, za tem, da bi s pomočjo športa vzgajale ljudi za jk>-trebe kapitalizma. Ta vzgoja ima namen, da bi ustvarila fizično močne avtomate, ki bi mogli služiti kapitalističnemu gospodarstvu. Naravno je, da so bile v stari Jugoslaviji takšne težnje, in da se ostanki takih teženj jxmavljajo tudi danes. Po mojem mnenju se je potrebno neprenehoma boriti za pravilno smer v naši fizkulturi, kateri je dala vsebino naša narodnoosvobodilna fronta. Naša fizična kultura zato ne niore biti enostranska, vzgajati mora fizično in umsko. Prav tako je razumljivo, da ne more biti nekaj kar je »nad politiko«, ne more biti nad vsem tistim, kar se v državi ustvarja, ne more biti »nevtralna« glede vprašanj, ki so pereča vprašanja naše popolne zmage v izgradnji naše države. Jasno je, da ni še posebej potrebno naglašati ogromno važnost, ki jo ima fizkultura za našo obrambo, za moč naše vojske in za naše gospodarstvo. Vsekakor naj bi bil naš cilj, ki ga je treba čimprej v popolni meri Ni nam izginila iz spomina težka gospodarska kriza iz let 1928 do 1931, ki prav za prav vse do vojne ni ponehala. Kajti komaj si je svet po letu 1934 nekoliko opomogel, je leta 1937 že pričela nastopati druga kriza in nje razvoj je zavrla samo vojna. Jasno so nam pred očmi še vse posledice te krize: polomi bančnih in industrijskih podjetij, kon-kurzi trgovcev, zamrzni en je vlog malih hranilcev, samomori, milijoni brezposelnih v Ameriki in Evropi, lakota in hiranje milijonov ljudi, porast tuberkuloze itd. Kriza ni divjala nič manj huje kakor vojna. Ekonomiki že dolgo vrsto let proučujejo probleme in zakone kriz. Ugotovili so cikličnost nastopanja konjunktur in kriz, toda niso mogli najti zdravila, ki bi v pogojih kapitalizma krize lahko odstranilo ali njih nastop vsaj Zavrlo. Zato je ves svet ostrmel, ko se kriza, ki je zajela ves svet, vse kapitalistične države od prve do zadnje, z vsemi pol-odvisnimi in kolonialnimi državami, ni dotaknila Sovjetske zveze. Docela pravilno so tudi kapitalistični ekonomiki pripisovali ta zdravi pojav v Sovjetski zvezi nje načrtnemu gospodarstvu. Metodiko načrtovanja, vsaj kolikor se tiče investicijskega programa, so poskušali prenašati tudi v gospodarstva kapitalističnih držav; imamo že izpred vojne in po vojni celo vrsto štiriletnih in petletnih načrtov v Nemčiji, Italiji, Angliji, Holandiji, Argentini itd. Toda ti načrt ne morejo odstraniti kriz. Zdravila proti krizam v pogojih kapitalizma ni Običajno se kot vzrok krize navaja nad produkcija dobrin. Toda objektivne teadiprodulkmje — to je nadprodukcije blaga, za katere ne bi bilo potreb — ni; razen morda pratv majhnih lokalnih izjem, kakor n. pr. bogat ribolov v kraju, ki nima prometnih zvez za izvoz. Obstoja pa subjektivna nad,prod uk olja i, nad produkcija gledana s stališča kapitalista, ki svojih izdelkov ne more na tržišču vnovčiti po cenah, ki bi mu zagotovila obrestovanje vloženega kapitala, jih ne more realizirati, ker manjka na strani povpraševanja po blagu kupna moč, manjkajo plačilna sredstva. Zato je tov. Stalin pravilno ugotovil na XVI. konferenci partije, da plačilna sredstva in povpraševanje po blagu v pogojih ka- pitalizma stalno zaostajata za produkcijo, dočim sta plačilna možnost in povpraševanje v sovjetskem gospodarstvu stalno pred njo in višja od proizvodnje. Vendar tudi taka subjektivna nad-produkcija še ni sama vzrok splošne gospodarske krize. V pogojih kapitalizma bo pač kapitalist opustil produkcijo proizvoda, ki mu ne donaša dobička in iskal dobiček drugod, ali pa bo celo, kakor brazilski plantažniki kave, proizvod uničil. Nastanek splošne krize temelji v samih protislovjih kapitalističnega gospodarstva, v anarhični proizvodnji, v pretirani spekulaciji, v prenapetem izrabljanju kreditov v dobah konjunkture, predvsem pa v funkciji denarja. Denar je v pogojih kapitalizma blago, okoli njega in zaradi pridobivanja denarja se suče vse gospodarsko delovanje* vsa proizvodnja. Dobiček je vodilo gospodarjenj?, zaradi tega, da si bo pridobil denar, najame kapitalistični podjetnik kredit, zgradi tovarno, nabavi surovine, prične producirati — in ko vidi, da se je zašpekuliral, da ne more prodati izdelka po zamišlljenih cenah, ker je previsoko špekuliral pri surovinah, ko ne more plačati obresti za najeti kredit, ustavi proizvodnjo, ali napove konikurz. Ta konkurz povzroči druge, krediti se ustavijo, na borzah nastajajo polomi, brezposelnost nastopa, s tem zmanjšanje kupne moči in novo zmanjšanje proizvodnje in kriza je tu. V zemlji, kjer je izkoriščanje človeka po človeku odstranjeno, kjer je odstranjeno protislovje med družbenim delom in lastnino proizvodnih sredstev, kriza ne more nastopili. Denar ni več blago, temveč se je spremenil v merilo dela in potrošnje, v sredstvo države, s katerim vrši evidenco in kontrolo nad gospodarstvom, s katerim učvrščuje vezi med mestom in vasjo. Proizvodnja se ne suče več okoli denarja, temveč nasprotno, proizvodnja, proizvedene dobrine, so postale podlaga denarja. Zlato ni več denar. Merilo za proizvodnjo so postale potrebe, tako potrebe po potrošnih dobrinah, kakor tudi potrebe po novih produkcijskih sredstvih v zameno za iztrošene in za povečanje produkcije. Blago •se proizvaja plansko. Njemu nasproti stoji vnaprej ugotovljena potrošnja, po- vpraševanje, ki je vnaprej regulirano po plačilnih možnostih na osnovi izračunanih in v denarju izraženih fondov plač, mezd, državnih dohodkov. Za tako planiranje proizvodnje in potrošnje je seveda potrebno tudi planiranje cen. Cena ne nastaja na trgu, temveč se določa vnaprej na osnovi proizvodnih stroškov, ki so družbeno neobhodno potrebni za ustvarjanje dobrin, in na osnovi splošne gospodarske politike države. Čim nižji so seveda proizvodni stroški, tem hitrejši dvig gospodarstva je možen. Zastoji, nesigurnost v proizvodnji so tako seveda izključeni. Skratka: Vnaprej so ugotovljene potrebe po blagu in denarju, vnaprej so ugotovljene cene in po njih se ravna i produkcija i obtok denarja. Momenti, ki ustvarjajo krize, so odstranjeni, zato sovjetsko gospodarstvo ne pozna ne kriz, ne konkurzov, ne brezposelnosti in ne zapravljanja produkcijskih sredstev — rjavečih strojev, ki še niso opravili svojega dela, pa jih je kriza ustavila. Gospodarstvo, ki je odstranilo krize, nudi možnost naglega in neprekinjenega razvoja, naglega dviga industrije, naglega porasta občega blagostanja. To so nam pokazale sovjetske petletke in to nam bo pokazala tudi jugoslovanska petletka. Seveda so za ustvaritev takega naglega razvoja potrebni tudi izredni napori ljudi, ne samo tistih, ki zavzemajo vodilne položaje v gospodarstvu, temveč prav vseh milijonov delovnih ljudi. Izpolnitev produkcijskega programa pomeni naglo jačanje gospodarstva. Vsak delovni človek je del mehanizma, je kolesce, ki sodeluje v izpolnitvi produkcijskega načrta, v uresničenju celotnega gospodarskega načrta, v odstranitvi možnosti kriz, v naglem dvigu občega blagostanja. Tega se moramo zavedati prav vsi. Dokler je naš gospodarski načrt na papirju, ne velja dosti, šele ko ga bomo izpolnili, ko ga bomo uresničili, bomo lahko rekli, tudi jaz in ti sva sodelovala pri dviganju blagostanja, pri uničevanju kriz. Jasno je, da v pogojih kapitalizma načrtno gospodarstvo v tej obliki ni mogoče. Zato ga bodo krize pretresale vse dotlej, doliler ti pogoji ne bodo odstranjeni, to je dokler bo denar, dobiček vodilo produkcije in dokler bo zaradi tega vodila obstojala anarhična proizvodnja, izkoriščan je človeka po človeku s pomočjo lastnine proizvodnih sredstev. Branko Premrov. V tednu naše knjige fe bilo izvedenih v Slovenskem Primerju na stotine bralnih večerov Teden naše knjige v Kopru Vodstvo ljudske prosvete na vasi predstavljajo ljudsko izobraževalni sveti, ki jih imamo po številu 170. Ljudsko prosvetni sveti so s sodelovanjem vseh množičnih organizacij izvedli široko kampanjo za ljudsko prosvetno delo v okviru tedna naše knjige in se je na celotnem ozemlju Slovenskega Primorja vršilo več sto bralnih večerov, okrog 260 Prešernovih proslav, s katerimi je bil kampa-nijski teden zaključen; dokončno je bilo urejenih 182 ljudskih knjižnic, ki vsebujejo 46.756 naprednih knjig. Kulturna akcija te oblike je zajela prav vse okraje, kjer je bila udeležba ljudstva res množična in se je manifestirala globoka ljubezen do slovenske napredne knjige. Koprski okraj se je pripravljal na teden naše knjige z intenzivno kampanjo, kar so zgovorno pričali razni napisi, urejene izložbe s knjigami in parole, posvečene vzgoji ljudskih množic s posebnim ozirom na knjige, ki so nam dostopne. V okraju je urejenih 20 knjižnic z več tvariti, da bo imela vsa naša mladi-, ko bo vstopila v našo vojsko, za boj nekaj let delavnosti v raznih nogah fizkulture. Mladina, ki bo šla tej poti, bo mogla vzdržati napore, jih mora vzdržati vsak borec za rambo in neodvisnost naše demone, za obrambo pridobitev narodno-vobodilne borbe. To so tovariši le nekatera dejstva, dokazujejo, kako je fizkultura vuž-i za nas. Povem Vam lahko, da bo di zvezna vlada s tovarišem Titom čelu, ki je vedno poudarjal, kakor mi veste pomen fizkulture in pomen enega čini uspešnejšega napredka, irila vse za razvoj fizične. kulture ed najširšimi množicami. Zahvaljujem sé Vam v imenu zvez-i vlade kot voditeljem naše fizkulture to, kar ste izvršili na tem področju, r Vam želim mnogo uspeha pn Vara nadaljnjem deli!- Predvsem želim, l bi dai I. kongres fizkulturnikov ive Jugoslavije čim boljše rezultate.« Nato se je podpredsednik zvezne ade Edvard Kardelj dalje časa raz-ivarjal z delegati fizkulturnega gjba-a iz vseh republik tor je z njimi zpravljal o nekaterih določenih vpra-njih, obljubljajoč podporo zvezne ade. tisoč najnovejšimi knjigami. Knjigarne v Kopru, Izoli in Piranu so se v tem tednu skoraj spraznile. Teden se je zaključil s kulturnimi prireditvami, posvečenimi pesniku Francetu Prešernu, ki so bile bogate in globoke po svojih programih. Ne le v toplem Kopru, tudi po zasneženem Grgarskem, Tolminskem in Idriji pa do Postojne je ob teh večerih v knjižnicah, čitalnicah in po družinskih domovih pozno gorela luč. Na Colu je kljub burji gazilo 120 vaščanov polmetrski sneg, samo da so se lahko udeležili skupnega bralnega večera. Lepo jim je uspel tudi Prešernov večer, v katerega so vložili pevci, recitatorji in delavna učitelja mnogo truda. Nova knjižnica Krajevnega ljudsko izobraževalnega sveta je bila ves teden prazna, ker so vasovale knjige po okoliških vaseh. Tudi v Vipavi je lepo uspel bralni večer, na katerem so se seznanili številni udeleženci s »Požga-nico« in številnimi odlomki iz »Slovenskega Zbornika«. Teden so prav tako zaključili s Prešernovo proslavo. Iz Vipavskega okraja so doslej prišla poročila o 70 bralnih večerih in 6 kulturnih prireditvah poleg 40 Prešernovih večerov, i Zanimiva je pestrost kulturnih programov, ki so bili ob priliki tedna izvedeni. Sam Vipavski okraj je v tednu naše knjige nakupil za 60.000 lir ftovih knjig. Posebno se je odlikovalo delavstvo destilacije in predelave sadja v Ajdovščini, ki je kupilo za 11.500 lir knjig. ! Okraj Herpelje-Kozina tudi ni jzostal. Izvedeni so bili številni bralni večeri, ki se jih je udeležilo ljudstvo kljub silnemu snežnemu viharju. Prav tako so bile šte-I vilne Prešernove proslave, najrevnejše | vasi pa so v tem tednu zbrale za ljudske knjižnice po 400 do 500 lir. Tolmačijo tako, da bodo* sedaj redno dokupovali knjige za svoje knjižnice, glavno pa je, da je položen temelj. V Radohovi vasi v Postojnskem okraju je mladina za teden naše knjige ob- POHVALE IN PRIZNANJA Na podlagi načrta centralnega odbora je posebna komisija sklenila, da se podelijo nagrade, pohvale in pri-, znanja nekaterim našim fizkulturni-kom, organizatorjem in fizkulturnim društvom. Priznanje in nagrade so podelili: Fizkulturnemu kolektivu CDJA »Partizan«, FD Crvenu Zvezda, FD Hajduk in FD Split iz Splita, fizkultur-nikom Julijske krajine in študentom fizkulturnega instituta za fizkulturo in šport. Priznanje za uspeh pri mednarodnih tekmo vanj ih so dobile reprezentance FLRJ, ter fizkulturniki Avgust Prosinek, Svetozar GHgoric, dr. Peter Trifunovič, Franjo Pimčec, Josip Pala-da, Rajko Mitič, Zlatko Čajkovski, Ivan Horvat, ing. StankoBloudek, poleg tega pa še 35 fizkulturnikov iz Jugoslavije. Fizkulturniki Julijske krajine so v znak priznanja za njihovo preteklo delo prejeli spominsko zastavico FlSAJ[-a in spominsko diplomo. S tem so fizkulturniki Julijske krajine zn njihovo požrtvovalno delo prejeli najvišje priznanje kongresa ter obljubili, da bodo v bodoče storili vse. da bodo vredni , nosilci tega priznanju. i novila in preuredila prosvetno dvorano Mladinskega doma. Pivi bralni večer se je izvedel prav v tej prenovljeni dvorani. Večera se je udeležilo 60 vaščanov. V Trnju je zbrala mladina za svojo knjižnico 35 naprednjih knjig, ljudski in izobraževalni svet pa ji je obljubil 3000 lir podpore, da bo knjižnica izpopolnjena. 0 knjigi in o naših najboljših pisateljih so se pogovorili vaščani Trnja na množičnem sestanku. V vasi Studeno i’e bilo 6 čitalnih krožkov, ki so se vršili kar po domovih. Zanimiv je bil lov za petrolejem, ker zaradi snežnega viharja tri dni ni gorela elektrika, ljudje pa so le hoteli citati. Isto razumevanje so pokazale Hrašče, vas Slavina, Prestranek, Žeje in ostale vasi. V Postojni so se zbirali sindikalisti k čitalnim uram po tovarnah in uradih. Pionirji so razdelili svojim najboljšim tovarišem kot nagrado za marljivo učenje izključno knjige. Mladina postojnske gimnazije je izvršila vso agitacijo in propagando za teden knjige v Postojni sami. Polnoštevilno sc je udeležila bralnih krožkov in Prešernova proslava, ki so jo izvedli skupno z borci, je žela splošno pohvalo, V Grgarskem okraju je zapadlo v tem tednu nad en meter snega, kar pa ni oviralo Okrajnega ljudsko izobraževalnega sveta, da ne bi obiskali svojega terena. Prisostvovali so množičnim prosvetnim sestankom ter sejam vseh krajevnih ljudsko izobraževalnih svetov. Kot važen sklep so sprejeli, da se bodo združile manjše knjižnice v večje, ki bodo na razpolago vsem ljudem, kjer pa knjižnic še ni, so izvedli temeljite priprave, da se čim prej ustanovijo. Postavili so si dobre knjižničarje. Uredniki Stenčasov so v tem tednu imeli precej dela. Posebno so se izkazali pionirji in mladina. Grgarski okraj sedaj premore 17 večjih ljudskih knjižnic. Teden so zaključili s Prešernovimi proslavami, ki so uspele kljub vremenskim neprilikam. Prva poročila so prišla iz zasneženega Tolmina in Idrije, kakor tudi iz Bistrice javljajo, da je tudi v teh okrajih teden naše knjige lepo uspel. Ljudske knjižnice, posebno pa sindikalne, so se znatno pomnožile. Ponekod so imeli tudi knjižničarske tečaje in so že lepo uredili združene knjižnice, ki so nastale po spoju različnih manjših knjižnic. Teden naše knjige, bralni večeri, kulturne prireditve, pregled in spoj knjižnic, kakor tudi zaključne Prešernove proslave, so pokazale napreden duh, ki danes vlada v naših krajih. ŠOLA V ZAGORJU NA KRASU Na naši _ šoli so se vršili v »tednu naše knjige«, vsak dan od vključno nedelje, 2. t. m., čitalni krožki, ki so se zaključiti v soboto 8. t. m. s Prešernovo proslavo in razdelitvijo spričeval. Te krožke so pionirji kljub burji in slabemu vremenu posečali z velikim veseljem. Aktualne mladinske knjige so jim zelo ugajale, izmed vseh pa najbolj knjiga »Deček iz Leningrada«. Po branju gotovih odlomkov se je razvila tudi kratka diskusija, iz katere si lahko posnel mnenje in zadovoljstvo pionirjev. Na proslavi so pionirčki podali 0. Zupančičevo Pesem mladine ter Prešernove: Zdravljica, Orglar, Vrba in Strunam in zapeli pesem »Slovenec sem«. Po končanem sporedu je bil- najboljši učenec obdarovan s knjigo »Zgodbe o Leninu.« DELO NOVE GOSPODARSKE KOMISIJE V POSTOJNI Pogovor z dopisniki Tovariši in tovarišice dopisniki, ali ste že kdaj pri svojem delu pomislili, kakšna je življenjska pot vašega dopisa. Prav gotovo da ne, ker dopis se napiše, bel popisan list položite v pisemski ovoj, nanj napišete kot se to naredi »Primorska borba«. Dopis nestrpno ždi v papirnati ječi in prične se njegova pot. Začudeno trepeče, ko pritiskate nanj z znamko in je začuden, čemu ga toliko božate. Revček niti ne sluti, da se poslavljate od njega za vedno. Oddaste ga na pošti, kjer ga pošteno premikastijo, udarec s štampiljko ga onesvesti in že se revež znajde v temni poštni vreči. Počuti se kakor ujetnik. Ko pride nekoliko k sebi, začuti, da ni sam, prijetno se stiska k ostalim poštnim pošiljkam in razvije se domač pogovor. Glej ga spaka pa najde tovariša, ki potuje tudi na uredništvo »Primorske borbe«. Kmalu sta prijatelja, imata skupno pot in premišljujeta, kako se bo vse končalo. »Ne vem, kako se bo to končalo, meni prvi »zdi se mi da slabo, ker je človek, ki me je počečkal, rekel na koncu tole: če boš objavljen, je dobro, če ne, pa boš frčal v koš, zato me skrbi«. Potovanje pa se nadaljuje. Premetova-nja ni ne konca ne kraja Radovedni ljudje venomer zijajo na naslov, potem se dopis znajde spet v drugih rokah in končno pride ves vrtoglav v Ajdovščino. Da je v Ajdovščini, mu zaupa dopisnica, ki že drugič rajža skozi Ajdovščino po pomoti, ker so bili na pošti nekoliko nerodni. V Ajdovščini pregledajo pošto, vse kar je namenjeno na naše uredništvo se znajde na enem kupu. Kadar je mnogo dopisov spodnji kar stokajo. Poštar jih neusmiljeno zgrabi čez trebuh in jo mahne iz poštnega poslopja. Dopisi kar stiskajo zobe, tako jih tišči človek-poštar s palcem in kazalcem. Komaj pridejo do sape, že izza vogala pridrvi burja in se zažene med pisma. Dopisi spoznajo kakšen je ajdovski »ponižni vetrič«. Poštarja kar suče in dopise zebe kot nas. ki sedimo v bolj hladnih prostorih. Na pol prezebli popadajo na mojo mizo. Rdeče, zelene, modre, rumene in sive kuverte se prično zbegano ogledovati. Ona v beli poletni oblekci je kar nekam pomladanska, rdeča znamka ji ko dekletu roža tičivlaseh.. Nekam sramežljivo poveša oči Iz Postojne je doma, pravi poštna štampiljka. Zdaj pričakujejo strašnega trenutka, češ kaj pa bo sedaj. Dopisi se še bolj Vsi na mladinsko proyo, vse za mladinsko prtigo Mladina je tista, ki zna sprovesti go-spodarsko-politična vprašanja v življenje. Vest o graditvi proge Šamac-Sarajevo je bila sprejeta v okraju Herpelje-Kozi-na z velikim navdušenjem in z zaobljubo, da bo mladina čim več prispevala k temu velikemu delu. Kljub temu, da so v našem okraju gospodarske razmere tako skromne, se je mladina iz aktiva Brežec-Gradišče obvezala, da bo prispevala poleg udeležencev na mladinski progi nekaj hrane in denarja. Po najnovejših podatkih je mladina aktiva Herpelje-Kozina razumela to veliko delo, zato se je odzvalo 7 mladincev in mladink za gradnjo mladinske proge. Tudi mladina iz drugih vasi našega okraja ne bo štedila moči, ampak bo z veseljem in ponosom delala, saj ve, da smo letos začeli z načrtnim gospodarstvom in ve tudi, da je od našega dela in požrtvovalnosti odvisno kdaj bomo ustvarili blagostanje v novem družbenem redu vsem narodom Jugoslavije. IDRIJSKE ŽENE BODO POMAGALE OPREMITI BRIGADIRJE ZA ŠAMAC-SARAJEVO Pred kratkim so se požrtvovalne žene mesta Idrije zbrale v osnovni ljudski šoli. Bilo jih je okrog 200. Z navduše- Pozor — slinovka in parkljevka ugotovljeni! stisnejo v ovojih. Pograbi jih roka »rrsk« in dopis po dolgem času zagleda beli dan Zadnjič mi je eden izmed dopisov zaupali da je bil tako zaprt celih 14 dni, zato je prišel tako kasno, krivi pa so ljudje, ki so ga tlačili po raznih žepih. Na mizi se zbirajo in njih papir šumi, kadar jih listaš. Kmalu se privadijo in spo znajo, da ni nikjer nevarnosti. Deležni so pozornosti, večkrat jih preiskuje zdravnik -urednik in počutijo se kar dobro. Ponavadi dobijo tu in tam še kak dodatek, vejico, besedo, stavek. Včasih tudi kaj odpade, če je preveč vsakdanje in ne za-merijo, tega ker vedo, da tako mora biti Niti ne vedo da jih človek prebira, da si ustvari sliko, kaj se po naši deželi dogaja. Vsak pove nekaj. Ta o delu, drugi o prosveti, tretji o načrtu, naslednji o mladini, ženah, pionirjih, Rdečem križu, o uspehih itd. Vsi ljudje vse vedo, pravi pregovor, torej dosti dopisov dosti ve, zato smo vedno veseli, kadar jih je mnoge. Potem izberemo nekatere najboljše, take ki najbolj stvarno govore o delu, 0 uspehih, o težkočah in o sličnem. Te odločimo, da bodo v celoti objavljeni. Vs® ostale pa predelamo in jih zajamemo v kakšnem obširnem članku, ki govori o gospodarskem razvoju, o našem kulturno prosvetnem' udejstvovanju, o napakah iu delovanju sploh Noben dopis ni zavržen, nič strahu, če je pisava nekoliko nerodna, ali če je napisano s svinčnikom. N* bojte se napak, le nič strahu če kakšno po domače poveš, saj zato pišemo, da se učimo. Prepričani smo, da bo peti ali celo deseti dopis pokazal neprimerno več napredka kakor prvi. Že v zadnjenV pogovoru z vami, ki je bil priobčen 11. januarja, smo se pomenili, o čem se piševdo-pisu. Dopisnik je kakor fotoaparat, mislimo tako, da ždi pripravljen in ulovi vedno zanimivo sliko na film. Tako tudi dopisnik zna ločiti, kaj je vredno pisati, ka) je zanimivo, poučno, vzgojno, pametno ah vredno graje. Ej, vedno se najde kaj za snov ponovnega dopisa, samo misliti j® treba bolj pogosto in se posvetiti bolj s srcem in vztrajnostjo dopisovanju. Prav sami se lahko odločite in postanete stalni dopisniki aktivisti, ker je »Primorska borba» glasilo naše Osvobodilne fronte za Vzhodno primorsko okrožje. — Vidite! frontaši, to kar smo mi vsi, ki delamo in ustvarjamo bodočnost naši skupni republiki, frontaši moramo dopisovati. Pri vsem tem pa ne pozabiti, da 6® učimo in da je naš cilj naučiti se či1” več. njem so sprejele tovariša predsednik4 odbora Zveze antifašistične mladine Julijske krajine. V svojem referatu jim j® tovariš predsednik okr odbora ZÀMJK pnikazal politični položaj; glavno, kar j® omenil, je bila Mladinska proga šamao" Sarajevo ter borba za Slovensko K®" roško. Tajnica AFŽ mesta Idrije jim je v svojem referatu nakazala bodoče delo, ki v glavnem obsega pomoč v denarju, živilih in sešivanju obleke za mladino, ki bo šla gradit progo Šamac—Sarajevo. oooooooooooooo