OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIH.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 15, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 117
NOVI GROBOVI
IVAN ZUPAN
Danes zjutraj ob 5:40 uri je preminil po dolgi bolezni na svojem domu obče poznani in spoštovani Ivan Zupan, bivši urednik Glasila KSKJ. Stanoval je na 493 E. 120 St. Pogreb oskrbuje Monreal pogrebni zavod na E. 110 St. in St. Clair Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri.
v
JENNIE KRASHOC
Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojemu domu na 20630 Tracy Ave., dobro poznana Jennie Krashoc, preje Bartol, rojena Skopec, stara 51 M. Doma je bila iz Smolnika, p. Polhov-gradec, kjer zapušča tri sestre, Louise, Marijano in Frances ter brata Lav^rence in Več sorodnikov. V Ameriki se je Rahajala 30 let in je bila članica društva Collinwood Hive št. 283 TM in podr. št. 32 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Josepha, <Joma iz vasi Golicija, fara Za-dva sinova Edward in Wil-Jiam, tri brate Blaža, Antona m Johna ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda , Joseph Žele in sinovi, 458 E. ^152 St., na Lakeview pokonali-§če.
¥
Pogreb Aniona Jurelič
^ Pogreb Antona Juretiča se vr-v petek popoldne ob 1:30 ^ri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in St. Clair •A-ve. Poleg žalujočih ostalih, katere smo včeraj omenili, zapušča tudi tri sestre: Mrs. Frances Abramovič, Mrs. Catherine Skulich v Steubenville, O., in ^rs. Agnes Marusich v Am-bridge. Pa.
*
Pogreb Daniela Ružič
Pogreb pokojnega Daniela ^užič, ki je umrl v torek v ^adison, O., se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega Zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62 St.
*
^ Zadnje slovo
članice društva "Collinwood ^ive" št. 283 TM so prošene, pridejo v petek zvečer ob Pol osmih v pogrebni zavod Jos. in sinovi, 458 E. 152 St., izkažejo zadnjo čast umrli ^^^nici Jennie Krashoc, v sobo pa da se po možnosti udele-
^ njenega pogreba.
*
^®dušnica
Jutri zjutraj ob 8:30 uri se
° brala zadušnica v cerkvi ^arije Vnebovzete v spomin J^^ge obletnice smrti Štefanije
^tur. Sorodniki in prijatelji Vabljeni, da se opravila ude 'Gžijo.
^^ehiški častnik želi "Stati v tokiju
Tokio, 14. junija. — Lieut. Robert D. Farrington, 25 let Častnik zračnih sil, je da izjavil, da je zahteval od MacArthurja dovoljenje, , ^ lahko ostane na Japonskem, J®'' bo delal za svetovno dr-, Pijanstvo, častnik je izjavil ^ Je pripravljen odpovedati se '^eriškemu državljanstvu, če ® ^0 potrebno.
Ameriški voditelji ne hodo v bodočnosti toliko poudarjali vojno, pač pa miroljubne cilje
WASHINGTON, 14. junija—Najvišji vladni uradniki so danes sklenili, da bodo predstavniki vlade v svojih bodočih govorih bolj poudarjali miroljubne cilje ameriške zuna nje politike.
Do tega sklepa so vladni uradniki prišli vsled kritik na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. Mnogi zapadno-evrop-ski voditelji so kar odprto povedali državnemu tajniku Ache-sonu, da ameriški voditelji v svojih govorih preveč poudarjajo vojno in da so na splošno takšni govori pretirano bojeviti.
Achesonu so evropski voditelji rekli, da takšni bojeviti govori samo koristijo Sovjetski zvezi, posebno, ker ameriški voditelji ne poudarjajo, da je cilj ameriške politike mir, ne pa vojna. Vsled tega sovjetska propaganda lahko zaznamuje Zedinje-ne države za "na vojno hujska-jočo državo," medtem ko se sovjetski voditelji predstavljajo za zagovornike miru.
Državni tajnik je baje sprejel nasvet. To se je opazilo tudi v njegovih nedavnih govorih, ko je sicer ostro napadel Sovjetsko zvezo, ampak je tudi poudaril miroljubne cilje ameriške politike. Na isti način je začel govoriti tudi predsednik Truman.
Ameriški uradniki, ki pomagajo pripravljati govore najviš-ih voditeljev, so izjavili, da se bo v vseh bodočih govorih omenjalo te miroljubne cilje. Istočasno se bodo ameriški uradniki izogibali izraza "mrzla vojna," ki zunaj Amerike ni niti najmanj priljubljen, kajti ljudstva v zapadni Evropi smatrajo, da "mrzla vojna" pomeni, da se svet nahaja na pragu dejanske vojne.
Na sklep je verjetno vplivala tudi mirovna ofenziva Sovjetske zveze, kakor tudi naraščajoča gibanja s strani raznih organizacij v prid miru. Gibanje za mir je zelo uspešno, kar priznajo tudi ameriški uradniki.
]u-
THOMAS ZAHTEVA POMILOSTITEV
DANBURY, Conn., 13.
nija. — Bivši predsednik kongresnega odbora za ne-ameri-ške aktivnosti J. Parnell Thomas je danes vložil prošnjo za pomilostitev.
Thomas, ki se nahaja v tukajšnji ječi ker je osleparil vlado za okrog $10,000, je dobil pravico, da vloži prošnjo že zadnji teden. Toda oproščen bo lahko le pod pogojem, da plača $10,000 globe.
Pred nekaj tednov je Thom asov odvetnik poslal prošnjo za pomilostitev predse dniku Trumanu. Ce bi Thomasa po-milostil predsednik, mu ne bi trebalo plačati globe. Predsednik pa do sedaj še ni odgovoril.
FINSKA PODPISALA POGODBO Z RUSIJO
HELSINKI, Finska, 14. junija—Finsko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je bil med Sovjetsko zvezo in Finsko pod pisan trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti $320,000,000 med letom 1951 in 1955. Poleg tega je predvidevana izmenjava blaga v vrednosti $30,000,000 do konca tekočega leta. To je največji sporazum, kar jih je Finska sklenila v svoji zgodovini.
PASTOR POVZROČIL KON-TROVERZO V ANGLEŠKEM PARLAMENTU
LONDON, 14. junija. — Do kontroverz v angleškem parlamentu je danes prišlo, ko se je pojavil pastor Irske cerkve Rev. J. G. Mac Manaway, ki je bil izvoljen za poslanca na volitvah 23. februarja. Zaprisego pastorja so odobravali konservativci. Toda ko je pastor bil že zaprisežen, je neki laborit-ski poslanec izjavil, da bo zahteval, naj se pastorju odvzame sedež v parlamentu na osnovi nekega starega zakona, po katerem duhovniki nimajo pravice, da bi bili poslanci.
Nekateri poslanci tolmačijo, da je zakon veljaven le za pastorje Angleške cerkve, medtem ko drugi trdijo, da velja za vse pastorje brez razlike.
VOLILNA ZMAGA FRANCOSKIH KOMUNISTOV
PARIZ, 13. junija. — Danes so bili objavljeni rezultati volitev, ki so se vršile pretekli četrtek za člane lokalnih odborov za'-socialno zavarovanje. Generalna konfederacija dela, ki jo vodijo komunisti, je dobila največ glasov. Od vkupno 5,500,000 oddanih glasov so jih komunisti dobili 43.5 odstotkov. Na drugem mestu so katoliške unije z 21.3 odstotkov, na tretjem socialistične unije s 15.2 odstotka.
Generalna konfederacija dela je sicer izgubila na moči. Leta 1947 je dobila več kot 59 odstotkov glasov.
IŠČE VZORNO ŽENO
LONDON, 14. junija. — John William Taylor, star 51 let, še vedno išče vzorno ženo. Doslej jih je imel 5, od teh pa se je razporočil le s prvo. Obsojen je bil zaradi mnogoženstva, toda v zaporu je bil le devet tednov. Za svojo šesto ženo Taylor pravi, da mora biti stara okrog 25 let.
Odvetnik obsojen zaradi davkov, ki jih ni plačeval
Federalni sodnik v Clevelandu Emerich B. Freed je včeraj obsodil na osem mesecev zapora znanega odvetnika Freda N. Acher-ja, ki od leta 1939 ni izpolnil nobenih davčnih pol. Acher se je uprl plačevanju davkov, ker smatra, da so protiustavni ^n da pomenijo le zaplembo.
Odvetnik se je izognil globi, ker je obljubil, da bo plačal $83,-000 na račun zaostalih davkov.
■ Poleg Acherja sta v zvezi z neplačanimi davki bila obsojena še dva nemarna davkoplačevalca. Zdravnik dr. John Neal Hoffman iz Cantona je bil obsojen na šest mesecev zapora, ker ni predložil davčnih pol v letu 1946, akronski zobozdravnik dr. Gay S. Hildreth pa je dobil 16 mesecev zapora, ker je v istem letu navedel napačne podatke.
GRADUANT
Anthony Lovšin
V soboto, 3. junija je gradui-ral iz Case Institute of Technology Anthony Lovšin, sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Frank Lovšin, iz New Smyrna Beach, Fla. Družina je pred svojim odhodom v Florido bivala v Clevelandu dolgo let in nekaj časa pa v Euclidu.
Ko je pohajal Case šolo, je bil graduant član organizacije Zeta Psi, ASCE in Glee kluba. Ravno na ta dan, ko je gradu-iral iz Case šole, pa je dobil diplomo tudi od Dale Carnegie Course, kjer je veliko časa posvečal tečaju "Public Speaking". Za svoj trud je prejel najvišje odlikovanje pri gradu-aciji.
Mladi Anthony je pred tem pohajal Collinwood High šolo, nato pa služil v armadi, od katere je bil častno ^dpusčen.
Graduacijskim obredom je prisostvovala tudi njegova mati Mrs. Lovšin, ki je prišla semkaj iz Floride, nazaj sta jo pa peljala sin in njegova žena Bet-te, katera bosta prebila svoje počitnice v Floridi.
Ob tej priliki se Mrs. Lovšin najlepše zahvaljuje vsem prijateljem in znancem, ki so jo pogostili ob priliki njenega bivanja tu v Clevelandu, ter izreka najlepše pozdrave tudi vsem onim, katerih ji je bilo nemogoče obiskati.
Mlademu graduantu čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v življenju!
Jugoslavija obtožila Sovietsko zvezo, da z blokado Donave v Avstriji ovira njeno trgovino in s tem krši sporazum
Pobožna žena izvršila umor
ALBERTA LEA, Minn., 14. junija. — Porota je danes spoznala za krivo umora 33 let staro Violo Gavle, ki je bila znana kot zelo pobožna žena in se je vneto udejstvovala v civičnem življenju.
Mrs. Gavle je po pomoti umorila napačnega človeka. Hotela je zastrupiti svojega moža z namenom, da bi se po njegovi smrti omožila z drugim. Toda strup je spil neki Oscar Ras-musson, ki je umrl 6. aprila.
Državni tožilec je ženo obtožil, da je vlila v steklenico žganja večjo količino močnega strupa. Bila je prepričana, da bo njen mož spil žganje.
Mrs. Gavle je začela jokati ko je porota naznanila, da jo smatra za krivo. V naročju svojega moža, katerega je baje hotela umoriti, se je začela sklicevati na Boga, češ da on ve, da ni kriva.
Distriktni sodnik je izjavil, da bo pod zakoni Minnesote Mrs. Gavle obsojena na dosmrtni zapor. Obsodba bo izrečena v petek.
ZAMOREC IZPUŠČEN IZ ZAPORA PO 19 LETIH
MONTGOMERY, Ala., 10. ju-
nija^Včeraj je bil izpuščen iz zapora zadnji od obsojencev v tako zvani "Scottsboro zadevi," 38 let star Andy Wright.
Wright je bil aretiran skupaj 2 osmerico zamorcev leta 1931, ker da je izvršil kriminalni napad na dve ženski. Trije zamorci so bili oproščeni po sodnijskem postopku, ki je trajal šest let. Wright je bil obsojen na 99''let zapora.
Po izpustitvi iz zapora je Wright izjavil,' da. je oprostil mladenki, ki ga je lažno obtožila.
"Če še vedno živi, jo obžalujem, ker mislim, da ne spi preveč vsled vesti, ki jo mora peči," je rekel Wright. Zamorec je pristavil, da bo odpotoval v Albany, N. Y., kjer je dobil službo vratarja.
STAVKA PRI DVEH NEWYORŠKIH LISTIH
NEW YORK, 13. junija. — Uredniki in uradniki pri New York World-Telegramu in Sunu so danes zastavkali, zahtevajoč zvišane plače, nnijsko varnost in ostale ugodnosti.
Newyorški Newspaper Guild (CIO) je naznanil, da je stavka učinkovita, kar sta priznala tudi upravnika obeh časopisov.
EucMd se naglo razvija v eno največjih naselbin
Euclid, Ohio, ki je pred tridesetimi leti bil le manjša vas s 3,363 prebivalcev, se je vsled industrijskega razvoja razvil v tretje največje clevelandsko premestje. S svojimi 41,447 prebivalci je letos potisnil na četrto in peto mesto East Cleveland in Shaker Heights.
Porast v prebi^lstvu je soglasno z izjavami censuškega nadzornika za 22. kongresni di-strikt Josepha P. Mulla, bil posebno velik v teku zadnjega desetletja. S svojim današnjim številom prebivalstva se je od leta 1940 število prebivalstva zvišalo za 23,583.
Euclid po veličini kot cleve-landska predmestja prekašata sedaj le Lakewood in Cleveland Heights. Leta 1940 pa je euclid-ska naselbina bila še na petem mestu.
Nagli razvoj EucLida je razviden iz sledečih statističnih podatkov o številu prebivalstva: leta 1920 je bilo v Euclidu 3,363 prebivalcev, leta 1930 se je število prebivalcev zvišalo na 12,-751, leta 1940 je znašalo 17,866, medtem ko je v tekočem letu, kakor omenjeno,. število prebivalcev narastlo na 41,447.
BEOGRAD, 13. junija—Jugoslavija je danes z diplo-matično noto, ki je bila izročena sovjetski ambasadi, obtožila sovjetsko vlado, da z blokado Donave skuša ovirati njeno trgovino.
V	noti jugoslovanskega zunanjega ministrstva je med ostalim rečeno, da sovjetska vlada izkorišča kontrolo Donave v Avstriji, da bi blokirala jugoslovansko trgovino. V noti je poudarjeno, da so sovjetske oblasti v Avstriji uvedle nove regulacije, na osnovi katerih morajo vse ladje predložiti informacije o svoji plovbi in tovoru osem dni predno priplujejo na Dunaj. Dalje jugoslovanska vlada obtožuje sovjetske oblasti, da jugoslovanske ladje morajo zopet čakati za dovoljenje na Dunaju, da bi lahko nadaljevale plovbo v ameriški sektor.
V	jugoslovanski noti so omenjeni primeri kršitve sporazuma o plovbi na Donavi. Zadnje čase so sovjetske oblasti skušale ovirati plovbo petih jugoslovanskih ladij tudi s tem, da so uvedle znižane poslovne ure, da bi lahko zadrževale ladje.
"Takšne akcije sovjetske oblasti v Avstriji predstavljajo resno oviro plovbi jugoslovanskih ladij in odprto kršijo Konvencijo o Donavi," je med ostalim rečeno v jugoslovanski noti.
Ekonomska komisija zavrgla zahtevo Jugoslavije za preiskavo
ŽENEVA, 13. junija — Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo je danes zavrgla zahtevo Jugoslavije, da se izvrši preiskavo o trgovinskemu bojkotu Jugoslavije s strani Sovjetske zveze.
Čeprav so zapadne države podprle pravico Jugoslavije, da svojo resolucijo predloži na glasovanje, so se vse vzdržale glasovanja. Skandinavske države pa so glasovale s Sovjetsko zvezo.
Ameriški delegat je sicer priznal, da so jugoslovanske obtožbe resne in priporočljive, toda pristavil je, da se je ameriška delegacija vzdržala glasovanja, ker ne bi služilo nobenemu koristnemu namenu, če bi se od Komisije zahtevalo, da izvrši preiskavo o trgovini med vzhod-no-evropskimi državami.
V resoluciji, ki jo je predložil jugoslovanski delegat dr. Joža Vilfan, je bila Sovjetska zveza obtožena, da izvaja ekonomsko blokado proti Jugoslaviji.
Komisija pa je medtem sprejela drugo jugoslovansko resolucijo, ki priporoča Ekonomski komisiji, naj sodeluje z drugimi agencijami Združenih narodov pri programu za tehnično pomoč nerazvitim področjem.
DEFICIT VLADE
Soglasno z včerajšnjim na znanilom Finančnega oddelka se je deficit vlade zvišal na $3,364,778,319. Dohodki vlade v enem letu so znašali $33,506, 101,299, izdatki pa $36,870,-876,619.
DomaČe vesti
Prispevki
Pri podr. št. 48 SANSa je Mrs. Rose Slejko izročila $5 v spomin pokojnega Antona Go-dina, Mr. in Mrs. Steve Person pa $3 v spomin pokojne Mrs. Frances Pušnar. Odbor jim izreka najlepšo hvalo!
Poroka
V soboto se bosta poročila Miss Justine Naglich, hčerka Mrs. Anne Naglich, 1187 E. 167 St., in Edward Stupar, sin Mr. in Mrs. Frank Stupar, 395 E. 162 St. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebo vzete ob 8:30 uri zjutraj, poročna slav-nost pa bo zvečer v AJC na Re-cher Ave. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Redna seja
Redra, seja društva "Washington" št. 32 ZSZ se vrši v petek zvečer ob 7:30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Pozdravi
Pozdrave s potovanja po Wyomingu, pošiljajo Mrs. Albina Novak, hčerki Corinne in Gloria ter Mrs. Carole Traven in Alice Železni k.
Unij ska voditeljica poslana v zapor
Včeraj je bila poslana v zapor znana levičarska unijska voditeljica Mrs. Marie Reed-Haug, ki je zaradi svojih aktivnosti pri Fawick Airflex Co. v teku stavke preteklega leta bila obsojena na 10 dni zapora.
Mrs. Haug je izjavila, da je njena obsodba posledica "mrzle vojne" in proti-unijske histerije, ki prevladuje v deželi.
Obsojena unijska voditeljica je rekla, da je še vedno uradnica lokala 735 United Electrical Workers unije. Pojasnila je, da pričakuje otroka v jeseni, kar pa jo ni rešilo zaporne kazni.
ANGLIJA BO OMILILA POLITIKO Z JAPONSKO
LONDON, 14. junija—Diplo-matični krogi so danes naznanili, da bo Anglija spremenila svojo politiko v odnosu na Japonsko. S to politiko se namerava v prvi vrsti prisiliti Japonsko, da ne bi sklepala nobenih pogodb o zavezništvu s Sovjetsko zvezo in novo Kitajsko.
KOBILICE ZATEMNILE NEBO V INDIJI
NEW DELHI, 14. junija. — Danes so se nad srednjo Indijo pojavili oblaki kobilic. Računa se, da je v nekaj milj dolgem oblaku bilo na milijone in milijone kobilic. Vsled Ogromnega števila kobilic so vlaki vozili z zamudo.
MADŽARSKA RAZPUSTILA MASONSKE LOŽE
BURIMPEŠTA, 14. junija. — notranje ministrstvo je danes naznanilo odlok o razpustitvi 19 masonskih lož. V naznanilu ministrstva je med ostalim rečeno, da so masonske lože služile kot shajaUšča za sovraž-' nike ljudske republike.
*
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. junija 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. •231 5T. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)_______________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)__________
__$8.50 ^ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za šest mesecev) __
For Three Months—(Za tri mesece)__
.$10.00 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
s POTOVANJA PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH
(Piše ROSE SANABOR)
OSTRA KRITIKA KATOLIŠKE HIJERARHIJE
Protestantje, ki so v naši deželi najmočnejša verska skupina, ne gledajo preveč prijazno na vedno naraščajoče aktivnosti Rimsko katoliške cerkve. Razne protestantovske skupine in njihove voditelji so že večkrat napadli katoliške voditelje.
Ena naj trpke j ših kritik Rimsko katoliške cerkve je bila podana na konvenciji Metodistične cerkve v Lakeside, Ohio. Superintendent columbskega distrikta Metodistične cerkve dr. John Taylor Alton je izjavil, da si "rimsko katoliška hijerarhija prizadeva, da bi spravila vsako državo in ustanovo pod kontrolo Vatikana."
Dr. Alton je v svojem govoru obsodil tudi komunizem, z njegovo razredno borbo, uvajanjem diktature, napačno ekonomijo in "zgrešeno teorijo" o socialnem razvoju. Toda opozoril je, da je edini način, da se komunizem porazi, uporaba "svobode naše demokracije za upostavitev ekonomske pravice in plemenskega bratstva."
Metodistični voditelj je izjavil, da se mnoge metodistične pastorje napada in označa za "komuniste," ker se pogumno borijo za ekonomsko pravico in versko svobodo. Pristavil je, da metodiste zelo skrbi, da ne bi "borba proti komunizmu služila kot zaščitna megla za upostavitev druge vrste totalitarstva, ki predstavlja še večjo grožnjo našemu ameriškemu načinu življenja." S tem je nedvomno mislil na rimsko katoliško hijerarhijo. Opozoril je, da to ni prepir s sodržavljani katoliškega verskega prepričanja in celo ne z mnogimi katoliškimi duhovniki, ki "bi se nam priključili pri protestih, če bi se upali." Rekel je, da je to prepir z najvišjim vodstvom te cerkve.
Kritika dr. Altona je ostra, toda v nekaterih ozirih ima dobro osnovo. V svojem prizadevanju, da bi porazila sovjega glavnega sovražnika, komunizem, se katoliška cerkev, odnosno njeni voditelji, postavljajo na stran reakcije. To je bilo očitno v drugi svetovni vojni, ko so v mnogih evropskih državah visoki katoliški voditelji podpirali borbo proti komunizmu ter na ta način direktno pomagali Hitlerju in Mussolini ju. Danes, po porazih v deželah vzhodne Evrope, si rimsko katoliška hijerarhija prizadeva, da bi vodila boj proti komunizmu z najbolj reakcionarnimi sredstvi, s podpiranjem najbolj reakcionarnih režimov, kakor je na primer fašistični režim v Španiji.
Tudi v Zedinjenih državah je rimsko katoliška hijerarhija postala zelo aktivna na vseh poljih—političnem, ekonomskem in delavskem. Zaradi svojih poskusov, da se čimbolj utrdi v deželi, je prišla v konflikt ne samo s protestantovskimi skupinami, ampak tudi z ostalimi skupinami in posamezniki, ki nekatere od njenih aktivnosti smatrajo za teptanje ameriških demokratičnih svoboc|^čin. Spor v zvezi z njihovo zahtevo, da vlada podpre župnijske šole, ki jih gradijo v vedno večjem številu, je na primer lani povzročil znano kontroverzo med kardinalom Spell-manom in Mrs. Roosevelt.
Rimsko katoliški cerkvi očitajo tudi njeno stališče napram ostalim verskim skupinam. Čeprav so v Zedinjenih državah priznane tudi rimski katoliški cerkvi iste pravice in svobodščine, ki jih uživa najmočnejša protestantovska cerkev, si v zunanjih deželah katoliški voditelji na vse načine prizadevajo, da bi omejevali in celo zatirali aktivnosti ostalih cerkva. To je posebno očitno v Španiji, kjer protestantje delujejo pod zelo težkimi okolščinami in so večkrat tarča najbolj netolerantnih napadov s strani njihovih katoliških bratov.
Dobro bi bilo, če bi se katoliški voditelji v Ameriki tudi zavedali pravega pomena demokracije. Med katoličani je iskrenih in napredno mislečih elementov, ki spoštujejo svoje sodržavljane ostalih verskih prepričanj. Toda med katoličani so tudi elementi, ki ne kažejo niti najmanjše tolerance, ki ne spoštujejo najosnovejše principe demokracije, pač pa se poslužujejo vseh sredstev, tudi najbolj nedemokratičnih, da bi dosegli svoje cilje.
Borba proti komunizmu, s katero rimsko katoliški voditelji opravičujejo nekatere od svojih aktivnosti, ne bo uspešna, če se namesto komunizma svetu ne nudi kaj boljšega. Rimsko katoliško hijerarhijo v Ameriki ne ogroža ."komunistična nevarnost," pač pa nekatere od njenih lastnih akcij, ki jo spravljajo v konflikt z mnogimi ostalimi verskimi skupinami. Kritike, ki so bile podane na konfe-
(Nadaljevanje)
Nadaljevala sva do malega mesteca Springville, ki je bilo zadnje mesto pred skorajšnjim gorovjem. Malo zgodaj je še bilo za kosilo, pa sva se vseeno ustavila. Najprej sva si zasigu-rala avto z gasolinom in dru-g'pni potrebščinami, nato pa šla v gostilno. Ker nama se ni mudilo, sva si malo ogledala naokrog. Rekla sem možu, da so to čudni kraji in čudni ljudje. Videla sem mehikanske Indijance (pastirje in njih de kleta, ali pa "cowbows" in "cowgirls"), ki so prihajali s hribov na svojih lepih konjih, jih privezali zunaj pred gostilno za stebre in šli notri. Vsi ti fantje in dekleta imajo zaznamovane številke na oblekah. Kar naenkrat pa zagledam pred restavracijo nekaj podobnega kot smo videli v starem kraju, namreč ciganske popotnike. To je bila indijanska družina, ki je peljala s seboj kar čredo otrok. Mati je imela dolge črne spletene kite do samih tal, otroci ženskega spola pa so imeli ravno tako spletene lase. Mati je nosila na hrbtu otroka v culi, otrok pa je radovedno kukal ven. Otroke moškega spola je imel v oskrbi oče. S soprogom sva želela iti v gorovje, da vidiva njihove šotore in vsakdanje življenje, ampak domačini so nama odsvetovali, ker da tujci niso dobrodošli v njihovih naselbinah.
Nadaljevala sva skozi Mat-zalško gorovje, ki se začenja s strmimi hribi in ogromnimi pre padi. To je krasna pokrajina, ki ima okoli 90 tisoč akrov gozda vsakovrstne barve, obra ščenega z grmičevjem in krasnimi kaktusi, ki so nekateri visoki od 10 do 15 čevljev, na vrhu pa imajo 3 čevlje krasnega cvetja. Tu se ne vidi niti enega zelenega cvetja, niti ene zelene trave v sredini poletja. Arizona ima jako lepe naravne krosote, kakršnih nima nobena druga dežela. Ceste v teh gorah so zelo lepe. Lahko se vozi z 40 do 50 milj na uro, ker pa vsi tu zelo pazijo na vožnjo, se nesreče ne pripetijo. Zapustili smo gorovje in se bližali Phoe-nixu, ki leži v lepi ravnini sredi skalnatega gorovja. Zrak je izredno zdrav in čist, pod nebje pa, ugodno, saj zdravniki svetujejo vsakovrstnim bolnikom, ki imajo jetiko, astmo, revmatizem itd., da naj gredo živeti v te kraje.
V Phoenixu sva obiskala Do rothy Skede^-Cecelič in tudi Telismanove. Mr. Telisman je mnogo let vodil brivnico v Col-linwoodu, toda vsled naduhe in slabega zdravja so mu zdravniki svetovali, naj se preseli v Arizono. In res se tam dobro počuti in še vedno vodi svojo brivnico.
Phoenix je največje turistično mesto na zapadu, kamor prihajajo ljudje iz različnih krajev dežele zaradi lepega, gorke-ga in zdravega podnebja. Tukaj dežuje le parkrat v letu. Samo mesto je prijazno, polno lepo nasajenih cvetlic, posebno ga-landre, katerih imajo celo veliko ograj v različnih barvah. Ta večer sva prenočila v Phoenixu do kraja izmučena in čeprav je bilo zelo vroče, sva zaspala in se dobro odpočila.
Zjutraj sva se malo opravila in zopet nadaljevala potovanje ob jutranji zarji. Pod lepimi oblaki, ki krasijo čisto nebo, se nam je odpirala pot v
kratko puščavo. Okoli 10. ure zjutraj sva se ustavila, dodala avtu gasolina in v vročini, ki je že dosegla 115 stopinj šla naprej. Kljub veliki vročini, pa se je ni toliko čutilo, ker je zrak nenavadno čist in suh, ter vsa se počutila lahka in sveža. Bližala sva se že reki Colorado, ki meji Californijo in Arizono. Tu imajo možje postave, ki so nama pregledali avto in kar je prepovedano za prenesti čez mejo, nam vzeli. Tako so tudi meni vzeli kaktuse, ki sem jih nabrala v puščavi. Na drugi strani reke Colorado sva zopet opazila velike kmetije, čeprav večji del leta ni tu ne kaplje vode. Od tu naprej pa se začnejo lepe doline in planjave, nasadi pomaranč in limon. Trte niso velike in se zelo razlikujejo od naših, ampak so jako rodovitne. Vsaka trta obrodi za "basket" lepega grozdja, ki ga pri nas prodajajo celo zimo. Ker tu ne dežuje povprečno po 9 mesecev ha leto, je voda napeljana iz Boulder dama, iz katerega po različnih krajih Cali fornije namakajo to, rodovitno zemljo. Mesto Los Angeles je naraslo za en milijon prebivalcev, odkar ima zadostne zaloge vode in elektrike, da je moglo razviti več industrij.
Calif orni ja je zelo naklonjena starim ljudem. Ti ljudje po 65. letu starosti dobivajo že več let nazaj po $75 mesečne starostne pokojnine in če jim to ne zadostuje za življenje, imajo pravico zaprositi za nadalj-no podporo.
Po 5 dnevih vožnje in 3,000 dolgem potovanju sva prišla v milijonsko mesto Los Angeles, ki je po najinemu .prepričanju eno najlepših mest od New Yorka do Calif orni je. Podnebje je večinoma sončno in suho v poletnem času. Vročina ni tako neznosna, ker sonce prilega in proti večeru je že hladno. Noči so že tako mrzle, da po 2 do 3 odeje niso nikoli preveč. Zima je tudi jako mila, noči so bolj mrzle, ampak dnevno sonce zopet ogreva podnebje, tako da le včasih rabijo nekoliko umetne gorkote v hišah.
Mesto Los Angeles je jako lepo in čisto. Bele hiše so okrašene z lepimi vrtovi in z zeleno travo in vsakovrstnimi cvetlicami. Mestne ulice pa imajo lepe palme.
Prvi dan sva obiskala naše prijatelje Filipičičeve, ki sta nam povedala, da sta odšla v Californijo zaradi zdravja. Mrs Filipičič se je tam lepo pozdravila in je zelo vesela in zadovoljna. Pravila nam je, da je v Clevelandu morala vedno biti pri zdravniku, kar pa ji ni nič pomagalo. Odkar pa je v Los Angelesu, ga ni videla.
Tisti večer so nas prišli obiskat Vitezovi, ki so se preselili tja tudi zaradi zdravja. Sedaj se počutijo dobro. Pri Filipiči čevih imajo pred hišo krasno palmo, iz katere rastejo goreč-ke in druge cvetlice, kar je res okras za njihovo hišo. Za hišo pa imajo pomarančo, limono, marelico, zraven pa še vsakovrstne zelenjave in cvetlice. Videla sva tudi "ponceta" cvetlice, ki so visoke kar do strehe. Te rože jim zunaj cvete jo kar za Božič.
Drukidan sva z Mrs. Filipičič obiskala Vitezove, s katerimi smo se skupaj popeljali po me stu in Hollywoodu. Ko smo se vrnili, smo se od njih kmalu poslovili, ker je Mrs. Filipičič
renči metodistov v Lakeside, Ohio, bi morale biti resno svarilo. Če ne drugega, so te kritike jasni dokaz, da so se protestantje začeli resno zanimati za aktivnosti, ki jih smatrajo za grožnjo ameriški demokraciji in tradicionalnim svobodščinam. Vsaka kritika, pa naj bo še tako ostra, ima v sebi tudi nekaj dobrega.
drugi dan odpotovala v Cleveland na obisk k svojemu sinu. Pozno popoldne smo prišli h Kuheljnovim, starim Cleveland-čanom, ki so preko 25 let živeli na Grovewood Ave. in ki so naju že pričakovali ter naju z veseljem sprejeli. Pri njih sva ostala par dni. Ker so nam dnevi kar hitro minevali, smo se s Kuheljevim podali še ta dan na obisk naših prijateljev. Drugi dan smo nadaljevali z obiski. Obiskali smo Kokelno ve, Mn in Mrs. Bensa, Mrs. in Mrs. Summers, Mrs. Globokar, družino Biskaty in Scalessi ter še par drugih znancev. Nato smo se skupno peljali do Fon-tane, kjer smo tudi obiskali naše Collinwoodčane. Najprej smo se ustavili pri Avcinovih, ki so se tudi izselili zaradi slabega zdravja, sedaj pa so zdravi in zadovoljni. Imajo farmo z jako lepim nasadom pomaranč. Tu sva z možem prvič v življenju nabirala pomaranče. Šli tudi k Lazarjevim, to je prejšnja Mrs. Kovic iz Grovewood Ave., ki imajo tudi krasne nasade pomaranč in "grape fruit" Mrs. Lazar nama je nabrala polno košaro tega sadja in rekla, da bova imela za po poti za gasit žejo. To se je tudi zgodilo, kajti v Cleveland sva jih prinesla la še par.
Par milj od Lazarjevih smo se malo obrnili in že smo bili v Slovenskem domu v Fontani. Ko sva prišla tja, sta nas Mr. in Mrs. Jane lepo sprejela. Mrs. Jane nam je vse razkazala. Kot po vseh naših naših domovih, tako se tudi v domu v Fontani zbirajo društva in posamezniki. Z vsakim, s katerim sva govorila, nama je rekel, da je škoda, ker nisva bila tam 4. julija, ker so ta dan imeli piknik in so prišli Slovenci iz vseh držav.
(Dalje prihodnjič)
KOROŠKE VESTI
o slovenskih šolah niti besede
Koroški deželni zbor se je sestal na svojem petem zasedanju. Dnevni red je bil zelo obsežen, saj je obsegal 11 točk. Za nas Slovence pa ni bilo no benega zanimanja, saj ni bila spregovorjena o slovenskih šolah niti ena beseda. Popoln molk je legel nad našo zahtevo po slovenskih šolah. Kako naj sedaj zaupamo deželnemu zboru. Čakamo dokazov, dobre volje in upoštevanja naših kulturnih potreb. Najmanj, kar bi bilo nujno potrebno, bi bilo sklicanje zasedanja, na katerem bi koroški deželni zbor sklenil ustanovitev slovenskih šol in nas s tem prepričal, da je pripravljen priznati koroškim Slovencem pravice, ki nam pri padajo. Pač pa je koroški deželni zbor posvetil precej časa desetemu oktobru kot plačanemu deželnemu prazniku. Ta razprava je razkrila pred vsem svetom šovinizem in sovražnost, ki jo kažejo koroški oblastniki do našega delovnega ljudstva.
Kako grenijo naši mladini slovenske ure
Nemogoče so prilike, v katerih mora slovenska mladina po-sečati ljudske in meščanske šole. Naša šolska mladina čuti, kako so nekateri učitelji sovražno razpoloženi pouku slovenščine. Na vsak način ^bi radi vcepili našim otrokom prepričanje, da ni potrebno učiti se slovenščine. Tudi bi radi ustvarili v učencih vtis, ko da je slovenščina jezik nižje vrste, manj vredna ko nemščina. Dobro čuti naša šolska mladina, kako pokvarjeni učitelji šikanirajo, kaznujejo in krivično reduje-jo otroke, ki kažejo vnemo za slovenščino. Jasno, da ne more zadoščati, da učitelj zna nekaj slovenščine. Za vzdušje gre, v katerem poteka pouk. Med nami so še pametni starši, ki vedo, da je koristno, če- se otrok nauči obeh sosednih jezikov.
Zaradi tega pripravljajo svoje' otroke tudi k slovenskim uram. Način poučevanja pa je tak, da ne morejo imeti učenci nobenega veselja z a slovenske ure. Razni primeri nam dokazujejo, da še ni končana borba za šolo in prave učne moči. Preprečiti moramo, da bi se zasidrali v naših šolah razvpiti germa-nizatorji in sovražniki našega ljudstva.
Po Koroških vaseh
V Šent Petru — Šent Jakobu smo vsi dobro poznali staro tikrovo mamo, zlasti pa še naši izseljenci,, s katerimi je morala kot priletna mamica v hladno tujino. Zmerom je obiskovala naše kulturne prireditve in se veselila uspehov naših prosve-tašev. Do zadnjega je ljubila svoj narod in materinščino. Pospremili smo jo na njeni zadnji poti. Trajno se je bomo spominjali kot zavedne slovenske žene, matere in trpinke.
VEDNO NOVI NAČINI UPORABE LETAL
Uprava civilnega letalstva Zedinjenih držav je podala poročilo o mnogovrstni uporabi letal v Ameriki. Poročilo našteva 57 raznih opravil, za katera uporabljajo letala. Oglejmo si nekaj številk: za razprševanje zaščitnih sredstev na poljih uporabljajo 2,023 letal, za setev 909, za fotografiranje iz zraka 254, za nadziranje petrolejskih polj 223, za nadziranje živine na velikih farmah 477, za pripravo umetnega dežja 165, za borbo proti gozdnim požarom 126. Tudi za druge namene uporabljajo letala; 169 letal prevaža bolnike, 146 letal razpečava časopise, 164 avionov pa uporablja letalska policija. Za napise v zraku uporabljajo nič manj ko 50 letal.
Urednikova pošta
Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ
Cleveland, O. — Poleg drugih vprašanj na naši redni seji društva št. 53 SNPJ, je bilo tudi ali se naj naroči bus za piknik, ki se bo vršil v nedeljo, 25. junija na SNPJ federacij-ski farmi na Heath Rd. južno od Chardon Rd., ali Rt št. 6. Vse je izgledalo, da večina članov hoče bus iz vzroka, da se tudi oni, ki nimajo svojih vozil, lahko vdeleže piknika. Naloga je bila poverjena spodaj podpisanemu, da preskrbi "special buss" in to se bo zgodilo.
Toraj vsi oni, ki se hočete peljati na piknik društva št. 53 SNPJ na 25. junija, kar pridite k Slovenskemu delavskemu domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:45 popoldan, ker tam bo pobral bus vse one, ki hočejo na piknik. Od tam se bo ustavil na Holmes Ave., pri S. D. in pobral vse, ki bodo čakali, in zopet pri Društvenem domu AJC na Recher Ave. v Euclidu.
Za voznika bomo vprašali našega Franka Eleršiča, ki mu je dobro znano kam peljati naše ljudi, ki se hočejo zabavati-Torej "ali aboard" 25. junija, "Conductor"!
Frank Bar bič,
član št. 53 SNPJ-
NAZADOVANJE ITALIJANSKE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
Po uradnih podatkih državnega statističnega urada italijanska industrijska proizvodnja naglo nazaduje. V pričetku letošnjega leta je bila za 15% manjša kot leta 1947. Sedaj preživlja celotno italijansko gospodarstvo najhujšo krizo po vojni. Rudarska industrija je izdelala v februarju za 10 manj surovin kot v januarju. V primeri z mesecem januarjem je tekstilna industrija zmanjšala svojo februarsko proizvodnjo za 4.3%, elektroindustrija za 11 V«, lahka industrija pa za 18%.
RAKETA Z MOTORJEM
Novinarji, ki so bili povabljeni, naj obiščejo tovarne "General Electric" v Zed. državah, kjer izgotovljejo rakete z motorji, so izvedeli, da proizvaja ta tovarna omenjene rakete za ameriško vojsko. P o izjavah predstavnikov ameriške vojske bodo imele te rakete za 10/^ večjo rušilno moč od nekdanjih V-2, ki jih je izdelovala nemška vojska. Motorji teh raket dgl^jejo s pomočjo tekočega vodika in alkohola. Po velikosti so precej manjši od nemških raket.
REORDEN POLET
"Comet," prvo britansko pot' uiško letalo na tekoči zrak, j® preseglo dosedanji rekord brzi" ne na progi London-Kairo. "Comet" je preletel 3,520 kilom®' trov v petih urah in osmih min^" tah, kar je za 87 minut manj o® dosedanjega rekorda v Britaniji-Letalo ima štiri motorje s pogO' nom na tekoči zrak in je dose* glo že več rekordov na drugih progah.
V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA NADVSE LJUBLJENA MAMA
1886
949
I
JOSEPHINE MALNAR
KATERA JE SVOJE MILE OČI ZATISNILA ZA VEDNO DNE 15. JUNIJA 1949 LETA.
Kil ko si, bleda smrt, nemila, ki nam si kruto ugrabila preljubljcno našo mamico.
Ni več nekdanje tihe sreče,
ko si. .skrbela za nas ljubeče;
C
IZ srčnih naših bolečin nam vzklil je živ spomin.
Oj mamica, predraga Ti zaprla trudne si oči, a v srcih naših še živiš ljubezni naše ne vuasiš.
TVOJI ŽALUJOČI OSTALI OTROCI
Cleveland, Ohio, dne 15. junija 1050.
.....
15. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
DAMIR FEIGEL:
NA KRIVIH POTIH
Potrkal sem. Tih, skoro ne razločen poziv, naj vstopim, mi je zadonel na uho. Oprl sem vrata.
"Moj poklon, gospa! Oprostite, da prihajam o nepravem času! Vašemu gospodu soprogu sem potožil včeraj svoj dolg čas ^ povabil me je, naj si pridem izbirat kako knjigo iz njegove knjižnice. Ne, hvala, gospa, ne sedem, rajši se vrnem pozneje, ko pride Srečko domov!"
Slednjič sem pa vendarle se-^el. Malobesednost navadno tako zgovorne, prijazne gospe me 3e iznenadila, pozornejši pogled ^ njen obraz mi je pa odkril solzne oči. Gospa je tugovala, gotovo je jokala pred mojim prihodom in se še ni pomirila, kakor sem sodil po njenih glo-^kih vzdihih.
Čutil sem, da moram prekleti mučni molk, ki je sledil mo-)^%u odkritju, ker sem spoznal, je tudi gospa opazila, kako So vplivali vidni znaki njene no-tranje bolesti. Se je-li bila zgo-nesreča sinu Robertu? Mlad (^&Btnik je, na fronti, kjer ne prizanašajo granate mlademu ^Papolnemu življenju in se ne "ženijo za srca skrbečih mater, ^oda ne, saj sem še pred par J^rami govoril s svojim prijate-baš ko je dobil sinovo dopisnico. "Hudo je, a zdrav sem Se Vedno!" Kako se je razvese-
lil
Soče
presrečni oče te novice! Mo-
del
je pa kak prepirček por-
oči gospe? Moški smo pre-
odkritosrčni, robati, ženske zopet preobčutljive. Čim vnete je sem iskal vzroka ^^^^J^srečnim, še ne popolno-
Outdoor Togs Faded? Dye-Bath Is Answer
You can easily get another sea-^ s Wear from sun-faded shorts, '^cks, blouses and other outdoor « ^fables. A few dime boxes of all-; ®bric dye, available in 50 colors, fai the trick. If the fabric has oQcd unevenly or if you want an . ntirely different color, use fast-act-remover first, advises Tin. Wa	Economics Bureau. Your
tev- machine is ideal for tin-especially larger articles, ."<=h as slack suits and dresses, the "feau points out.
ma izjokanim solzam, tem daljši je postajal molk in tem muč-nejši položaj toliko meni, kolikor gospe.
"Srečko se je gotovo nekje zamudil. Če bi vedel, da pride kmalu, bi ga hotel še počakati, tako pa oprostite, gospa . . . . Vstal sem hoteč se posloviti.
"Ostanite še nekoliko!" me je zadrževala gospa posadivši me zopet na stol. "Nekaj bi vam rada zaupala. Prosila bi vas pomoči. Ne hudujte se, da vas nadlegujem! Vsa sem zbegana in sama ne vem, kaj delam. Tako sem žalostna, kakor more biti le ljubeča, a zapostavljena zakonska žena. Vi ste prijatelj mojega moža!" Zopet so ji silile solze v oči. Obotavljala se je nekoliko, odpreti mi svoje srce, toda premislila si je, pogledala mi je v oči ter nadaljevala: "Ali niste opazili nobene izpre-^membe na mojem možu zadnji čas?"
"Nobene, gospa, razen te, da si je dal pristriči brke po angleško." Govoril sem resnico, zato sem vzdržal njene vprašujoče poglede.
"Tudi nekaj! Zanimiv hoče
Screen-Up Tips
"Screen-up" time has come again and here are some tips on screen care from Chicopee, makers of Lumite screening:
I First, repair or replace worn screening. Second, give screens good cleaning with stiff brush; Third, tighten all loose joints. Fourth, wash or paint window frames.
Sun Tan-Talizers ?

Two summertime sunsweets, Robby Schwarz (left) and Joyce Russo, smooth on the sun-filtering Sutra lotion. Approved by the American Medical Association, it guarantees a tan without a burik
postati. Povem vam pa, da se je popolnoma izpremenil. Zanemarja hišo, zanemarja mene, še pogledati se me ne tvega, boječ se, da bi) znala razbrati njegove misli. Slaba vest!"
"Ne vem, čemu naj bi imel Srečko slabo vest. Mnogo dela ima v uradu, to vem pozitivno, posebno sedaj, ko mu je naprtil šef našega begunskega taborišča še vojno posojilo na ramena. Vestno se je lotil tega zelo nehvaležnega dela in agi-tuje od može do moža. Tako idelo pa ubija človeka in ni čuda, da ni razpoložen, ko pride domov."
"Govorite-li resnico? Kaj pa ima opraviti otroški ročni košek z vojnim posojilom?"
"Otroški ročni košek?!"
"Da, da, v njegovem žepu sem dobila plačan račun za otroški ročni košek."
"Gospa, vendar niste ljubosumni na neznanega otroka!"
"Na otroka ne, pač pa na mater. Zakaj pa rabi moj mož otroško sabljico v uradu, kajti domov je ni prinesel?"
"Po vašem sklepanju ima torej vaša tekmovalka poleg hčere še sina. To so smeli zaključki in prijatelju se gotovo godi krivica!"
"Jaz bi bila gotovo zadnja, ki bi verjela taki trditvi! Triindvajset let sva poročena in do sedaj ni bilo med nama niti najmanjšega nesporazumljenja. Čudno vedenje nekaj časa res vzbuja sum, plačani računi pa govore dejstva."
"Ne trdim, da ne igrajo pri celi zadevi računi skrivnostne uloge, toda ako bi hodil vaš gospod soprog res po krivih potih, bi ne bil tako nepreviden. Čemu si je pa dal spisati račune? Kdor kupi take igrače, plača takoj brez pismenega računa. Čemu jih je spravil? Zato, da vam pridejo v roke? Ne, ne! Počakajm©—rajši nekoliko, da se razjasni stvar sama. Sicer pa bi vsekakor rad videl prijatelja v ulogi zaljubljenega mačka. Preneroden je, gospa, opro-
stite tej moji odkritosrčni pripombi!"
"Potem pa vi ne poznate se mladih vdov. Še nekaj! Sin Robert je poslal očetu deset zavitkov bosenskega tobaka. Kako je razveselil ta dar mojega moža! Toda cigaret" ne zvija iz poslanega mu tobaka, marveč puši navaden tobak iz rjavih drama-zavitkov. Kje je bosen-ski tabak?"
"Odgovor na to vprašanje bi tudi mene zanimal. Vaša vdova torej kadi in Vaš soprog, moj prijatelj, jo zalaga s tobakom. Ne verjamem in dvomim, da bi se še kje skrivala taka nesebična ljubezen v teh prozaičnih časih."
"Kaj vi veste, morda pa vodi pot do vdove mimo njenega brata, ki je strasten kadilec?"
"Že vidim, da ima ljubosumen človek brž rešitev pri rokah in naj je stvar še tako zamotana. V tem oziru lahko prespite, gospa, svojo ljubosumnost!"
"Ne morete si misliti, koUko trpim! So trenutki, ko sem prepričana, da krivim svojega moža po nedolžnem, pride pa minuta, ko si celo mislim, da se je zaljubil Srečko v poročeno ženo. Z igračami je pridobil srca njenih otrok, s cigaretami simpatije njenega moža; otroka in mož so mu ugladili pot do njenega srca. To bi bil še najhujši udarec za me. Dva zakona nesrečna ..."
"— radi Srečka ah dve z enim udarcem.' Ne, ne, potolažite se! Pride čas, ko se boste celo sami smejali svoji ljubosumnosti. Drugega vam ne morem reči. Le ne obupajte!"
"Prosim vas, ne povejte ničesar mojemu možu. Vi ste mi vlili hladilnega olja v skeleče
n
_#
rane, in kdo ve, mogoče sem se pa le jaz motila! Kako srečna bi bila že radi Roberta!"
S čudnimi občutki sem se odstranil. Prišel sem si bil izpo-sojevat romanov in padel naravnost v sredo odigravajočega se romana iz zakonskega življenja.
Še najbolj me je zanimala usoda tobaka. Bosenski tobak! To so mali zavitki z zelenoviš-njevim napisom in kovinastima zaponkama na obeh straneh. Ni bilo dolgo temu, ko sem opazil nekje tak zavitek. Toda kje? V pisarni? V kavarni? V gostilni? "Pri levu"? "Pri veselem Štajercu"? Pri Lešniku? V hotelu? In vendar, nekje sem videl tak zavitek. Da more biti človek tako pozabijiv! Ne mirujem prej, dokler se ne domislim presrečnega lastnika. Tu tiči ključ, in kmalu bom lahko na jasnem, če hodi res prijatelj Srečko po skrivnih potih. Nekaj se mu je pripetilo na vsak način. Sam tava okrog, družbe ne mara. In sum, posejan z nežno roko, je padel pri meni na rodovitna tla. Ženske imajo v takih stvareh fin nos in še fi-nejše oko, in preden pride zakonska žena po triindvajsetih letih srečnega zakona do takega zaključka, mora že imeti.,dobro podlago, ona je kakor žlg,-ti peresci v galvanoskopu, ki odgovarjata takoj na pozitivno in negativno elektriko. Kdo vraga, je imel bosenski tobak? Ta teden ali prejšnji teden? V nedeljo? Kje sem bil zadnjo nedeljo?
"Servus! Kaj pa premišljuješ? Če imaš čas, greva na iz-prehod. Do sedaj sem delal. Dvesto kron so podpisali. Govoril sem pa tako, da sem se sam sebi čudKl. Saj res! Popolnoma sem pozabil, da sem ti bil obljubil knjigo. Ali si že bil pri meni?"
"Seveda sem bil. Z gospo sva se razgovarjala in slednjič sva oba pozabila na pravi namen mojega obiska. Nič ne de, vzamem pa jutri obljubljeno knjigo."
(Dalje na 4. strani)
Goriške zadruge preizkušajo ameriške lešnike
Ameriški lešniki, znani pod imenuom "peanuts," niso samo izvrstna jed, temveč nam dajo od vseh oljnic največ olja in to prvovrstnega. Ameriških lešnikov pri nas doslej nismo sejali, gojijo jih v Italiji, Franciji in v drugih toplih deželah, pa seveda v Ameriki, od koder izvirajo. Pri nas smo jih zadnja leta posejali nekaj v topli Makedoniji, kjer so se dobro obnesli. Pa tudi v naši Primorski imamo tople predele. Kdo ve, kako bi ta koristna kultura uspevala na Goriškem. Kakor vse kaže, so tu vsi pogoji povoljni.
Tako je že lani modroval primorski kmet Mlečnik, predsednik kmečke delovne zadruge v Bukovici. Misel na ameriške lešnike je objasnil svojim zadružnikom, ki so se takoj strinjali z njim: "Pa poskusimo najprej z nekaj ari. če nam uspe, bomo drugo leto sejali že na debelo. Če pa ne, pa vsaj drugje ne bodo več poskušali zaman."
Kmalu nato so prejeli iz Italije nekaj semena, ki so ga posejali in nestrpno čakali, kaj bo iz tega. Čez dober teden pa so se jim razjasnili obrazi: ameriški lešniki so vzklili. Nato so rastli in rastli in ko so šibka
stebelca orumenela, so jih izpulili iz grude. Med koreninami pa je bilo polno zlatorumenih, debelih strokov. Poskus je uspel odlično in zadruga je javila na okraj ter po ostalih goriških zadrugah: pogoji za setev ameriških lešnikov so pri nas dobri. Pripravimo se, da sprejmemo na naša polja novega oljnega gosta.
Letos pa je poskusila z ameriškimi lešniki tudi velika večina ostalih goriških zadrug. Iz setveneva plana so izvzeli nekaj arov zemlje, kamor so vselili novega prebivalca naših poljan. Zadruge sedaj "novinca" pridno opazujejo in mu strežejo, da bo kaj iz njega. Zadruga v Bukovici pa je začela že na debelo. Z ameriškim gostom so posejali kar tri hektare zemlje.
Če se bodo ameriški lešniki obnesli po vsej Goriški in če bodo povsod dobro obrodili, bo že prihodnje leto okrajni odbor vnesel v okrajni setveni plan novo kulturo. Potem bomo na Goriškem sejali namesto drugih oljnic raje ameriške lešnike, ker so z oljem najbolj bogato založeni. Naše gospodarstvo pa bo dobilo nov vir dragocenega, dobrega olja.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi Ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicott 1-0718
1X1
iTi tTi iTi
iTi n
iVi iT
iTi
Ti
n
M
iT(
g
C
i%i
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 1-2730
Vorane:
OBRAČUN
■ Za
(Nadaljevanje)
tg "* ob peci je nekdo raz-harmoniko, vedno in j® prekinjeval, kakor bi se je zagodel dolgo-Valček in takrat so se pri-moški in tri ženske in ' plesati, zadevajoč ob sto-Pavla je plesala z postaranim delavcem, s je prej sedela in pila za ^jcno itak kratko delav-je včasih med plesom Vi(j^l? visoko v zraku, da sta se "jeni lepi, okrogli nogi ® kolen, kjer so se nehale
črne nogavice, podvozane z belimi podvezi. Nogavice so bile tu in tam luknjaste in skozi te luknje se je blestela pohotna bela koža njenih nog.
Midva s Pravico sva se usedla k mizi, kjer je sedelo nekaj tujcev v debelih kratkih zimskih jopičih. Bili so to kmetje, ki so verižili s konji na Nemško, pogovarjali so se o konjih in težavah, ki jih imajo z vojaki na demarkacijski črti. Za naju se niso zmenili. Položila sva obgri-zcna hleba na mizo predse in naročila piva. Potem sva naro-
čila "večerjo," namreč krožnik guljaža. Sklonila sva se preko krožnikov in hlastno jedla meso s kruhom; ko sva končala, je Pravica glasno vzkiknil;
"Pojedel bi jih še pfet!" Naročil je še eno večerjo.
Tevž, ki je vedno capljal za Pravico, je šel v gostilno za nama in se usedel na stol k Pravici. Ko ga je vprašala natakarica, kaj bo pil, je v zadregi pomi-gal z ramama in rekel:
"Nič! Prišel skupaj s tem!" Potem je sedel tiho ha stolu iz nepremično gledal svojega dolžnika, kako ravnodušno večerja.
Ko je ta použil tudi drugo por-cijo guljaža in poleg tega cel hleb kruha, se mu je vidno razjasnil obraz. Zravnal se je na stolu in takrat se mi je zdelo, da je šele opazil Tevža poleg seb^
Pogledal ga je z zanimanjem in možic je zažarel v upanju.
"Prinesite tudi temu vrček piva na moj račun!" je velel natakarici.
Tevž se je prisrčen zahvalil in pil z dolgim požirkom. Čakal je, kdaj bo Pravica izvlekel iz žepa denar in mu poravnal dolg.
"Saj ni zaradi mene," mu je skoraj zašepetal na uho, "ampak zaradi babe, ona me goni za teboj! Ce ji ne prinesem denarja, ne smem pred njene oči!" Ali njegova nada je bila prazna. Pravica se ni več brigal zanj. Ker je bil sit, ga je začela zanimati gostilna in gosti.
Godec je spet raztegoval mehove in trije pari so zopet plesali. Pavla z istim postarnim, grdim dedcem kakor prej. Med plesom je gledala Pavla po sobi.
Pravica se je srečal z njenimi očmi in dekle se mu je nasmejalo z belimi zobmi. On je umaknil oči od nje in me vprašal:
"Kdo pa je ta?—Škoda, da je ne poznam!! Kaj pa tisti stari dedec, ki pleše z njo?"
Povedal sem mu na kratko, on je jel govoriti s kmetom, ki je prisedel k isti mizi. Vračal se je domov. Kmalu sta se začela prepirati. Kmet je trdil, da mora delati trdo šestnajst ur na dan, medtem ko delavec samo osem ur. To je vzrok draginje in pomanjkanja. Pravica mu je živahno ugovarjal, posebno ker je postajal čedalje bolj pijan.
"To je življenje: Štirinajst dni sem delal in danes sem prejel denar, a lahko vsega zapravim nocoj, še pijan ne bom!" je.govoril.
"Medtem sem celih štirinajst dni stradal. In danes sem dobil obračun. Niti delati ne sme človek, tudi če bi rad. Evo knjige!" Pomolil je po mizi oguljeno delavsko knjižico, ker pa so izza njenih listov gledali bankovci, se je preplašil in lokavo shranil knjižico nazaj pod bluzo. Po kratkem pomembnem molku je nadaljeval: "Oženil bi se . . . sploh se bom! Ce dobim kakšno, ki bi imela, recimo, dve sto tisoč kron, jo bom vzel, pa naj bo stara, ali mlada ali grda, samo da bo denar! . . . Dve sto tisoč kron—oženjena je!" Udaril je z dlanjo po mizi in pogledal po omizju. Navzoči so ga počeli poslušati z zanimanjem in se mu smejali.
"Kaj se režite? Ali je to kaj smešnega? Glavno je, da se re-
šim! Samo denar sem, pa bom tudi jaz znal živeti.—Saj niti toliko ni treba nazadnje—petdeset tisoč bi bilo končno tudi dovolj. S petdeset tisoč kronami bi postal človek."
"Kaj pa bi napravil, recimo, če bi ti dal zdajle petdeset tisoč kron?" ga je vprašal konjski verižnik.
(Dalje prihodnjič)
Xihff in oppotittttrfy /or tfOifrse/^^
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
15. junija 1950
NA KRIVIH POTIH
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slučaj je igral veliko vlogo. Kakor lahko pridem na izpre-hodu do pravega jedra. Jaz sem bil pripravljen. Pazil bom na vsako besedo, prijatelj pa ne bo tehtal svojih besed in se gotovo izda. Malo so me sicer brigala njegova kriva pota, toda radoveden sem J)a le bil, koliko resnice tiči v tem najnovejšem romanu.
Srečko si je prižgal po poti cigareto. Tobaka ni imel v zavitku, da bi jaz mogel že iz ovoja sklepati na kakovost vsebine, toda bosenski tobak to ni bil. Prečm je bil in predebel. Ogrski drama.
"Taka agitacija posuši popolnoma jezik in grlo. Prav nič se ne čftdim, da je bilo pri nas ob času volitev vse v rožcah. Tudi sedaj sem potreben par kozarcev vina. Tu v bližini je dobra gostilna."
"Pri lipi, meniš! Pred par dnevi sem bil tam, toda dobrote gostilne nisem okusil. Dolga nizka soba ..."
"Visokih dvoran ne smeš iskati na kmetih."
"Razsvetljava slaba."
"Preveč smo vajeni električni luči po barakah in seveda se nam zdi potem petrolejka slaba."
"Vino pod vsako kritiko."
"Primere seveda ne vzdrži z našimi, goriškimi vini, toda drugje je vino še slabše."
"Postrežba pomanjkljiva, ljudje celo neprijazni."
"V drugih lokalih so ljudje naravnost odurni. Živimo v vojnem času, živimo v tujini, med tujerodci. Tako strog zopet ne smeš biti!"
Vstopila sva. V temnem kotu sva morala čakati precej dolgo. Dva otroka sta se lovila po sobi in nista prav nič vpošte-vala novodošlih gostov. Gostilničar je šel dvakrat mimo, niti zmenil se ni za naju. Gospodinja se je prizibala počasi v sobo, snela luč, da jo napolni, očisti in prižge, in komaj sedaj je nekaj zamrmrala. Nisem vedel, je-li bil pozdrav, ali vprašanje po najini zahtevi, ali psovka, namenjena nagajivima otroka-ma.
Srečko je moral biti že večkrat v tej gostilni. Gospodinja je prišla takoj k njemu. Imenovala ga je celo s priimkom. Milostno mu je ponudila svojo po petroleju dišečo desnico. Ne da bi bila midva naročila, je prinesla koj liter vina na pogrnjeno mizo.
PIANO NAPRODAJ
RICHMOND IZDELKA KLAVIR SE PRODA.
Vpraša se na 5415 HOMER AVE.
POŠTENA ŽENSKA
dobi dobro službo za gospodinjstvo pri poštenemu moškemu, ki, stalno delo. ženitev ni izključena. Vpraša se na 15406 WATERLOO RD., Suite 3 ali pokličite KE 1-1765
Prijatelja skoro spoznal nisem več. Hvalil je v njeni prisotnosti vino in praznil v dokaz tej trditvi kozarce kar zaporedoma. Nato je' poveličeval postrežbo in kadil na vse prete-ge ljubeznivi gostiteljici. Zdaj, zdaj pride z vojnim posojilom na dan, sem si mislil, a zaman naravnost izzival.. Pred njim je nih prigovorov.
V tem trenutku, sem se zganil. Kozarec med prsti se mi je tresel. Previdno sem ga posta vil zopet na mizo, da Srečko ne opazi moje razburjenosti. Okoli matere sta se igrala njena dva otroka: deklica z ročnim koškom, deček pa s sabljico. Ti dve igrači sta mi priklicali v spomin drug prizor. Pred par dne vi. Jaz sem srkal počasi po nenapisanem receptu: vsako uro tri žlice od Srečka toli hvalisa-no vino. Pri sosedni mizi je sedel gostilničar. Zvijal je cigareto za cigareto ter me s tem naravnost izzival. Pred njim je ležal zavitek bosenskega toba ka. — Okrogla zaponka je bila magnet, ki je pritegovala vsakega kadilca, posebno pa kadilca brez tobaka.
Takoj sem si bil na jasnem Ogledal sem si pazljivo prijateljevo simpatijo. Pravilne poteze, obraz še precej lep, ko-ketno zavezana ruta je le na pol pokrivala polno plavolaso kito. V ostalem pa poosebljena "maščobna centrala".
Njena prijaznost nasproti mojemu prijatelju j e bila torej umljiva. Jezilo me je le dejstvo, da sem igral pri celi tej zadevi nehvaležno ulogo slona. Čemu me je sploh vabil s sabo, ko bi lahko sam užival srečo njene bližine? Vino je tudi sam plačal, pa kar s stotakom. Se je-li hotel ponašati s tem? Prstana tudi ni imel na roki.
Celo pot domov grede in še doma sem razmišljal o pri jate Ijevih krivih potih. Naj mu-li razodenem, da poznam vse nje gove skrivnosti? Ne! To je vse kako njegova privatna zadeva, ki mene nič ne briga. Kako naj zatrjujem nesrečni gospe še nadalje prijateljevo nedolžnost in njeno zmoto, ko me pa lahko izda najmanjša kretnja njenim bistrim pogledom ? V hišo ne grem, pa je! Nekam čudno bo to, ker smo sosedje. Odslej sem
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
■ Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar FVank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at n Price — Easy Terms
iVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
NAZNANILO
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAMO, DA SMO OTVORILI TRGOVINO S PERUTNINO
na 7510 ST. CLAIR AVE.
KJER BOMO IMELI V ZALOGI VEDNO SVEŽE OČIŠČENO IN NA KOSE NAREZANO PERUTNINO. Na 6710 ST. CLAIR AVE.
boste pa kot do sedaj še vedno dobili na izbero najboljšo
živo in očiščeno perutnino.
Točna in poštena postrežba. — Se priporočamo.
LAKE SHORE POULTRY & EGG CO.
prehlajen, nikamor ne pojdem! Da sem moral pasti v prijateljevo stanovanje ravno v času, ko je bila prepuščena njegova žena svoji boli, iz katere se tako lahko izcimi ženska zaupljivost! Pokukal sem v roman, nadaljevanje me ne zanima, dejanje naj se razvija samo in za režiserja v žaloigrah nimam najmanjšega talenta.
Igralec sem pa le bil. Iloga prehlajenega bolnika je bila v dobrih in spretnih rokah. Tako sem se vživel vanjo, da sem začel celo pokašljevati. Prijateljeva soproga mi je poslala po služkinji lipovega čaja in mi priporočila potenje, da se me ne loti pljučnica. Srečko sam mi je pa prinesel tri romane.
Minilo je par dni. Romane sem prečital. Iz soseščine nisem dobil nobenih vesti, vsled česar ni šlo z mojim prehladom ne naprej, ne nazaj. Četudi mi je ugajalo kuhano vino, gorak čaj, zaželel sem si slednjič vendarle gostilniškega zraka in kavarniškega dima.
Prijatel me je prišel obiskovat.
"Vabim te drevi k sebi. God obhajamo moje žene. Par buteljk in nekaj prigrizka. Zate je že prostor pripravljen blizu štedilnika. Upam, da ti je že odleglo. Videti si danes lepše barve, tudi oči nimaš več tako zalitih. Le pridi!"
Z vzrokom je na mah odpadla tudi moja bolezen. Zakonski
Uncle Sam Says
S
1 ALI 2 MIZARJA
DOBITA STALNO DELO. MORATA BITI IZURJENA. Za podrobnosti polfličite Hillcrest 2-4479
DELO DOBI
izučen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E, 185 St., KE 1-5030
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 SI. Clair Ave__EN 1-9138
802 R 99 St.
Dohodek donašajoče posestvo. Hiša za 2 družini; 7 sob spodaj, 6 zgoraj, tudi 2 zgotovljeni sobi na 3. nadstropju; ognjišče, 2 kon-verzijska burnerja; garaža. Pokličite za dogovor kdaj si lahko ogledate hišo. Pokličite med 5.30 in 9. zvečer. Cena $11,800. Lastnik sam prodaja.
MU 1-8302
The Independence Savings Bonds Drive which continues until July 4 offers you the opportunity of a lifetime— to "build your future according to plan." Right now you can adopt and follow a plan that will make your future dreams come true. The idea is "Save for your Independence"— buy U. S. Savings Bonds. The Independence Drive is your opportunity. There are two safe and sure ways of carrying out that plan, the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-A-IVtonth Plan at your bank. So, when you get ready to build that house, take that trip, or educate your children, the money will be waiting for you; piling up at the steady rate of four dollars for every three dollars invested in ten years.
U. S. Treasury Department
spor je torej poravnan. Kako? Vrag vedi! Zavriskal bi bil samega veselja, toda prijatelj ni smel vedeti, da mi je pregnal sugestivnim potom ves prehlad.
"Nekoliko bolje mi je na vsak način," sem lagal, "po kosilu mi je dišala celo prva cigareta
Podr. št 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 East 66th Place., Telefon: UT 1-8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakegk 25. v mesecu v SND.
THE MAYTAG AUTOMATIC WASHER
S«f If, Forget it. Maytag deep all
269.95
NORWOOD Appliance & Furziiture 6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
Zavarovalnina
proli ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI
Sedaj je čas, da si daste prebarvati vaše hiše znotraj in zunaj. Delo je vedno najboljše in cene zmerne.
Se priporočamo za naklonjenost. Pokličite
VIKTOR KOVAČie 1253 Norwood Rd.
med 5. in 7. uro zvečer EN 1-2549
(OLLINWOOD DRY (LEANING
15210 Saranac Rd.
Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljamo moiko in žensko obleko.
Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo.
Pokličite
GL1-4746
For your VACATION welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
po tolikem času. Če se bolezen ne poslabša, pridem! Hvala za vabilo!"
Večerja, vino, cigarete so kar vidno delale čudeže. Pri štedilniku mi je postalo celo prevroče. Zadovoljen sem bil, gospa vesela. Srečko razposajen.
"Uganite, kaj mi je prinesel moj mož v dar?" me je vprašala gospa in pogledala presrečna svojega Srečka.
"Moderno bluzo, nov ' klobuk, svilen dežnik?"
"Ne, ne, en kilogram slanine mi je prinesel." Gospa je vstala, vzela s police krožnik, in ga postavila na mizo. Vsi trije smo občudovali slanino. Bila je tri prste debela, bela kakor sneg z rožnato plastjo v sredini. Koža je bila precej debela in dobro posoljena.
"Vi drugi imate karte, jaz imam pa postrani klobuk in dobim slanino brez njih. Naj vama povem, kako sem prišel do slanine! Pred približno enim mesecem, sem prišel v gostilno, kjer sva zadnjič pila vino, če se še spominjaš. Bil sem sam. V pogovoru z gospodinjo sem zvedel, da so klali prejšnji dan prašiče. Priporočil sem se za par kilogramov slanine. Gospodinja mi je obljubila pet kilogramov. Pomislita: pet kilogra-
mov v tem času in še v barakah! Vsak večer in, če sem mogel, tudi popoldne sem zahajal v krčmo. Vino mi sicer ni ugajalo, a žrtvoval sem se. Da ne ugane ženska mojih misli, — svojih tajnosti ne znam dobro prikrivati, — sem bil le malo doma. Čez teden dni opomnim gospo na dano mi obljubo. "Nisem pozabila, štiri kilograme že dobite!" Prinesel sem otrokoma igrač. Vsak dan sem vozil nove goste v neznatno vaško krčmo, plačeval jim, samo da ne pozabi gospa name. Zopet sem priklical g.ospej obljubi v spomin "Obljuba mi je sveta! Na vsak način dobite 3 kilograme!" God se je bližal. Segel sem po skrajnem sredstvu. Podaril sem gostilničarju bosenski tobak. Težka, verjemi mi, prijatelj, mi je bila ločitev od njega. Rajši sem sam kadil ogrsko travo in bukovo listje. Poprašal sem po slanini, "čez tri dni dobite lep kos, dva kilograma je bosta!" V teh dneh sem pil na žive in mrtve. Sreča, da je bilo vino krščeno, najbrže celo dvakrat pri kmetu in v gostilniški kleti, kakor da bi en krst ne zadostoval. In danes sem dobil končno reci in piši: en kilogram slanine. Da se slanina tako naglo topi, nisem vedel. Ako ra-
čunam pijače, igrače (račune sem hranil radi kontrole), tobak in slanino, sem zapravil celega prašiča, ponos treh velikih far, iz mirnih časov."
"Prihodnjič prepusti rajši meni kuhinjske posle, denar gotovo prihraniš! Za par metrov skvačkanih čipk, za par navadnih monogramov na rute ali sploh za kako drugo ročno delo si upam tudi jaz dobiti slanino brez kart v sedanjem času pri katerikoli kmetici."
"Obenem se izogneš ločitvi zakona in ohraniš prijatelja p" najboljšem zdravju!" sem dodal v mislih, pogledal gospo in opazil, da se popolnoma strinja z mojimi mislimi.
NATIONAb »Arerv council
The May Co s Basement
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
"CLEVELAND DAN" SENZACIJSKI PRIHRANKI
r,
Regularne 2,59 znane
v X "Sa-Von" RJUHE
81x99, 72x99
in 63x99 inčev	g#
Rjuhe so iz fine kotenine, ki traja 1^*
in traja, ter se lepo pere. Zgotov-Ijene so z širokimi robovi.	^
2.79 mere 81x108 in 72x108____________________2.08
79c mere 45x36 in 42x36 prevlake____________55c
59c Kolenina za prevlake—42 inčev široka, težke, trpežne in	^
trajne kakovosti. Kupite sedaj in si prihranite__________________________________________________________________^
59c Čislo Linen Toweling—fino platneno blago za brisače za	-j
posodo. Modre, rdeče ali zelene barve__________________________________________________
3.98 Čipkasti namizni prti—mere 72x90 inčev, v krasnih vzorcih ^ za olepšan je vaših miz____________________________________________________________________________ Z
Basement oddelek s potrebščinami
"'I)',
5^?^' , ženske 2.98 znanega izdelka
hišne haue
/Jtfc ■ in obleke
%	194
Vključeni so stili.
ki se zavbžejo zadaj
Jtj
1200 komadov v skupini! Obleke znanega izdelka io blaga, ki je jamčeno, da se lepo opere. Stalne barve. Nekatere imajo manjše hibe. Različne mere od 12 do 42
Basement oddelek s hišnimi oblekami
-TI
1.00 NAMIZNI PRTI 50x50" RAYON PLAIDS
Samo 1,500 teh rayon novelty plaid namiznih prtov. Perfektni za počitniško sezono. Tudi 50x67" mere za 99c.
Basement oddelek s hišnimi potrebščinami
69«