Poštnm« pnean« v gotovini Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.). it«v. 71 Maribor, pettk 28. marca 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceatait. 13 praznikov vsak 16. uri Telefon: Račun pri poštnem č«k. lav. v Ljubljani št. 11.409 Oglasi p* tarifu Uredn. 2440 Uprava 2455 Velja mesečno, prejetian v upravi ali po pošti «0 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Vladna kriza v Nemčiji DEMISIJA MILLERJEVEGA KABINE TA. - VODJA CENTRUMSKE FRAKCIJE, Dr. BRUNING, NOVI MANDATAR. Končno! Deset in več let so tolpe makedonskih ubijalcev terorizirale naše prebivalstvo v južni Srbiji, celo bolgarsko deželo in seveda tudi bolgarsko vlado. Ko je bil Pred meseci končno sklenjen med našo o-voljneie razvijalo. Podeželske proge so aktivne, promet v mestu pa še izkn- ! zuje izgubo in se je raditega povečini že Mariborski in dnemi drohii mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 28. marca. Zaprto. Sobota, 29. marca ob 20. uri »Rigoletto«. Izven. Premijera. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polla. Nedelja, 30. marca ob 20. uri »Rigoletto«. Izven. Gosrovanje ge Wese!-Pol!a. Kvartet ljubljanske »Glasbene matice« na marib. odru. V doglednem času bo koncertiral v marib. gledališču kvartet ljubljanske »Glasbene matice«, ki je eden najboljših slovenskih vokalnih kvartetov. Pretresljiv prizor na socijalno-političneni uradu. Danes zjutraj je imel mestni socijal-no-politieni urad zanimiv obisk. Prišla je v Jezdarski ulici deložirana stranka Janmik-Gaube in prinesla seboj svoie tri male otroke,. izmed katerih ima najmlajši nekaj tednov, najstareiši pa oko- li 2 leti. Na pol nage otročičke je položila v pisarni na tla in ne da bi zinila besedico, izginila, dočim je svoj prihod napovedala že snoči, ker ji ni uspelo preprečiti deložacije. Otroci so na tleli poleg peči kmalu zadremali, dokaz, kako jim je toplota dobro prijala, dokler ni prispel voznik. V spremstvu mestne skrbstvene sestre so bili odpravljeni v mestni mladinski dom, kjer ostanejo, dokler se ne ugotovi njihova domovinska pristojnost. Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Mariboru v cvetu svoje mladosti, star komaj 26 let, poštni služitelj g. Rudolf LukežiČ. Pogreb se bo vršil jutri, v soboto, ob 15. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V četrtek je umrla v starosti 54 let gospa Eleonora Bensš, soproga knjigovodje pri tvrdki Freund, g. Petra Beneša. Pokopana bo jutri na Dunaju. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Banski svet dravske banovine bo po zakonu o izpremembi čl. 26 zakona o banskih upravah od 7. nov. 1929 štel krog 45—50 članov, in sicer 8 virili-stov, 24 zastopnikov srezov (po eden za vsak srez), ter zastopnikov Ljubljane (4), Maribora (3), Celja (1), Kranja (1), Kočevja (1), Ptuja (1), Krškega (1), Jesenic (1), Trbovelj (1) ter morda še nekaterih drugih večjih centrov. Banski svet, ki bo samo posvetovalni organ bana, bo v kratkem imenovan in sklican k prvemu zasedanju. 20Ietnica Ribarskega društva. Ribarsko društvo v Mariboru bo v nedeljo 30. tm. proslavilo svojo 201etnico. Dopoldne ob .10. bo občni zbor v dvorani hotela Orel s poročilom g. prof. V. Cotiča o 201etnem društvenem delu in s predavanjem g. dr. Krausa o pomenu ri-barstva v narodnem gospodarstvu, popoldne bo ogled ribje steze v Fali, zvečer ob 20. pa slavnostni banket v dvorani hotela Orel. Upravi gledališča. Prejeli smo: Stojimo zopet pred pre-mijero. Zato prosimo, da določite število vstopnic za dijaško stojišče, kakor je to po drugih gledališčih, da ne bo zopet taka gneča, kot je bila pri premijeri »Našega gospoda župnika«, ko jc nekaj dijakov omedlelo. Da bi na tako majhnem prostoru bilo nad 200 dijakov natlačenih, ni več mogoče, ker bi drugače dijaki pričeli bojkotirati premijere, kar ne , bi bilo baš ugodno za upravo, ker so tudi dijaki upoštevanja vreden del stalnih gledaliških obiskovalcev. — Eden za mnoge druge. min i iti ii—h—imi—ih Usmiljenim srcem. Reven višjigimnazijec, brez starišev, sprejme instrukcijo nižjega gimnazijca ali dijaka meščanske šole. Išče tudi hrano in sprejme vsako denarno podporo. Naslov v upravi »Večernika«, Aleksandrova 13. Dijaška kuhinja v Mariboru ima v pondeljek, dne 31. marca ob 17. uri v 3. b razredu drž. ženskega učiteljišča svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in volitve novega odbora. Slovenjgradec. V nedeljo, 30. marca se ponovi v Sokolskem domu v Sloveniš. Jcu Dobovi-t škova burka s petjem »Radikalna kura*. Teden pozneje, dne 6. aprila pa priredita podružnici CMD narodno slavnost z naslednjim sporedom: 1. Predavanje o pomenu CMD za narod in državo (predavatelja pošlje centrala CMD iz Ljubljane); 2. srečolov; 3. Jalenova drama »Dom«; 4. prosta zabava med igranjem salonskega orkestra in petjem domačega pevskega društva. Obe prireditvi sta namenjeni ne le meščanom, ampak tudi okoličanom. Zato se prireditvi pričneta ob 4. pop. Policijska kronika zaznamuje od včeraj na danes dvoje aretacij radi razgrajanja, dvoje radi prepovedanega povratka. — 6 oseb je prišlo iz Avstrije po odgonu, deloma radi potepanja brez posla, deloma radi prekoračenja meje brez listin. Srečke drž. razredne loterije IV. kola so prispele. Igralci naj jih pravočasno zamenjajo v upravi »Ju ra« in »Večer, nika«, Maribor. Aleksandrova cesta 13 Žrebanje se bo vršilo 8. aprila. Občni zbor pevskega društva »Jadran* se bo radi koncerta »Maribora« vršil že 1. marca namesto 2. marca, kakor je bilo prvotno razglašeno. 922 i&abso pravi; piti kavo pomeni ostati zdrav! čista zrnata kava iz najboljših provinc, po novih cenah. V* kg Threestars „ . . . Din 16.— Vs „ Special ....................14.50 V s „ Mešanica I. „ 13.— j, ,, II. • ••«., 12.— V« „ ,, m...........„ lo.— V* i „ IV. 4 . . . „ 9.— J/8 „ „ V................. 8.- 5, SJ VI. * , * . „ f.--- V« „ „ VII............... 6_____ Poskusite in sodite v soboto, dne 29. tm. pri poskusne m kuha n j u, h katerem Vas prijazno vabimo. JULIO MEINL, d. d. ustanovljeno 1862. Ogromen konkurz. Vojvodinja Olga pl. Lenchtenburg, posestnica na grajščini Seeohn na Bavarskem, je imela v St. Leonhardu na Koroškem svoje iesno industrijo, ki jo je 1. 1929 kupila od Henckel-Donnersmarckov za 1.2 milijona dolarjev. Te dni pa je napovedala insolvenco. Aktiva znašajo 18,961.000 šilingov (150.688.000 Din), pasiva pa 26 mil. šilingov (208 mil. Din). tako preuredil, da so se najbolj pasivne proge opustile oziroma se je na njih promet reduciral na najnujnejše zveze. Izkazalo se je tudi, da pridejo za mestni promet v poštev cenene tipe kakor Chevrolet in Ford. Vsi Chevrolet vozovi, katerih ima občina 9, bodo v lastni delavnici generalno reparirani. Nakupila se bosta še dva nova avtobusa in sicer eden tipe Chevrolet, drugi tipe Ford, da se bo preizkusilo ob enaki uporabi, katera tipa bo za bodočnost prikladnejša. Glede novih zgradb v mestu so sc tudi za 1. 1930 dovolile davčne ugodnosti. Ker mora mestna občina po obstoje* čili predpisih svinjsko meso preiskovati tudi na trihine, je bilo sklenjeno, da se nabavi trihinoskop. Za ogled svinj tla trihine se bo pobirala posebna pristojbina, ki bo znašala od cele svinje 3 Din, od vsakega posameznega kosa mesa pa po 5 para za kg. Odobrena je bila tudi prodaja več stavbnih parcel. 'Mariboru, dne 28. IH. 1930. .MnHhnr^ifl V F C h! U N I K .tiftra laammmmammmsmmmBmammmassammm StTM 3. Usoda Albanije KOLONIZACIJA ITALIJANOV. — ITALIJANSKE ŠOLE IN DRUŠTVA. — PROMET IN DENARSTVO. — VALUTARNA UNIJA. Panem et circenses! Vstopnina se ni plačala. Igre so bile dar za ljudstvo, vendar je moral vsakdo pokazati pri vhodu marko, na kateri je bil označen sedež. Če jim je ugajalo, so ploskali, sicer so pa žvižgali. Gledališče ni bilo privatna, ampak državna stvar in je moral za predstave skrbeti poseben uradnik, nekak intendant v našem današnjem smislu. On je moral plačati igralce in pesnika, skrbeti pa je moral tudi za ljudi, ki so bili najeti nalašč za to, da so ploskali. Uloge je razdeljeval navadno autor sam. sicer pa upravnik. Ženske vloge so do časa cesarjev igrali dečki ali možje, le mime so tvorile izjemo. Tragedije so igrali patetično; nekdo je dejal: »Komik govori, tragik deklamira«. Vendar pa je tudi komedija ohranila drugačen ton kot ga je imela navadna govorica. Kretnje pri tragediji so bile umerjene in častitljive, komik pa je imel zelo nagle kretnje, posebno z rokami in s prsti. Imeli so tudi maske, vendar jih pa niso uporabljali dosledno. Obtni zbor iSSK Maribora V nizu drugih svetovnopolitičnih dogodkov, konferenc, vladnih kriz, sporazumov in paktov ter naših domačih zadev, smo v zadnjem času nekako pozabili na našo najmanjšo, a vendar zelo važno sosedo, na Albanijo. Le od časa do časa prihajajo od tam poročila, večinoma vznemirljiva, a do odločujočih dogodkov vendar ne pride, ker priti ne more. Med tem pa, ko svet o Albaniji molči, se tam v usodno naglem tempu vrši proces, katerega končni cilj ni nič drugega kakor popolno zavojevanje te državice po Italiji, in to v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Ko je bil pred leti sklenjen med Rimom in Tirano pakt o italijanskem protektoratu nad Albanijo in režimom kralja Zoga I., je bil to le dogodek političnega pomena; toda Italija se s tem ni zadovoljila. Ko je bila v Albaniji s svojim političnim vplivom, si jo je pričela osvo-jevati tudi gospodarsko, kulturno in naposled celo nacijonalno. Od takrat do danes se je njen upliv najmanj postoteril in vse, kar se danes zgodi v tej naši sosedi, se zgodi po volji in dobro premišljenem načrtu Rima. Albanija je postala to, česar smo se spočetka bali — italijanska kolonija, ki je samostojna le še na papirju. Da bi utrdila svojo politično pozicijo, je Italija poskrbela najprej za to, da je mladi in še ne organizirani albanski vojski vsilila svoje oficirje in deloma tudi podoficirje, da ji je dala na razpolago strokovnjake za varnostno službo in si na ta način popolnoma^ podredila vso albansko oboroženo moč. Tako je postala albanska vojska de faeto le del italijanske vojske! Po tem osiguranju svojega položaja v Albaniji, se je Italija lotila gospodarskega osvojevanja. Pričela je s svojim denarjem, toda na račun Albanije, graditi ceste, ki so večinoma le vojaškega pomena, železnico iz Drača v Tirano, pristanišča v Draču, Valoni in Santi Ouaranti ter izsuševati močvirja. Toda povsod, pri vseh teh novih ustanovah, je nastavila skoraj izključno svoje ljudi. Tako se je pričela prva kolonizacija Italijanov v Albaniji, ki se v vedno hitrejšem tempu nadaljuje tudi sedaj. Po nekdanjih močvirjih krog Išunija, Juba, Kavaje, Duvijaka, Fjera, Pojanov itd., so kakor preko noči Stari Rimljani so bili mnogo manj dovzetni za visoko umetnost, kakor stari Grki, zato se tudi drama in tragedija pri njih ni mogla niti zdaleka tako razviti in so dajali bolj prednost lahki komediji: Razločevali pa so dvoje komedij: prve so obravnavale rimske razmere in navade in so se predstavljale v rimskih oblekah, druge so pa bile bajke ali so obravnavale v grških oblekah tuje zadeve. Mnogo teh komedij se pa ni ohranilo. Plantus. ki je živel krog 1. 254. pr. Kr. je spisal 120 komedij, nekateri pa trdijo, da niso vse njegove, ampak da se mu pripisujejo tudi tuja dela. Svoje značaje je risal z močnimi, neotesanimi potezami. Napetost igranja in živo dejanje sta se mu zdela posebno važna; kot vzor mu je pa služila nova grška komedija; vendar je ostal vedno tipičen Rimljan. Njegova najlepša komedija je »Ujetnik«, druga »Dojčka«, je pa dala Shakes-peareju snov za znano »Komedijo zmešnjav«. Omembe je vreden tudi komediograf Alferius, Afrikanec, osvobojeni su-* ženj, katerega dela sicer niso dosegla Plantosovih, odlikovala pa so se po fi-nosti motivacije in opazovanja življenja. Rad je združil po več fabul skupaj. Prolog je bil polemičen. Ohranilo pa se je le šest njegovih komedij. Ko so Rimljani ločili govor in kretnjo, je nastala pantomima. To so zvezali s plesom in tako je nastal poznejši balet. V pantomimi je predstavljala vse dejanje samo ena oseba; snov je bila vzeta nastale nove italijanske vasi z italijanskimi šolami, cerkvami, učitelji, duhovniki, fašiji in društvi. Skratka: ob vsej albanski obali prevladuje že danes italijanski živelj in italijanski jezik. Italijanščina pa se poučuje tudi v vseh ostalih albanskih šolah, da niti ne govorimo o onih, ki jih je ustanovila in jih vzdržuje Italija, v katerih je albanščina sploh samo predmet. V gospodarskem oziru je postala Albanija samo eksploatacijski teren Italije. Ves promet, pomorski, železniški, avtomobilski in poštni je v rokah italijanskih družb in službo opravljajo povsod Italijani. V italijanskih rokah je vsa trgovina in nova industrija, v italijanskih rokah je vse denarstvo. Toda baš te dni je Italija dosegla še dva kolosalna in dalekosežna uspeha: izsilila je z Albanijo valutarno unijo in svobodo italijanskega društvenega življenja. Po »sporazumu« z Albansko banko, (ki je zopet v italijanskih rokah) in Banco d’ Italia, se uvede v Albaniji kot zakonito plačilno sredstvo italijanska lira, za katero se imajo zamenjati vse prejšnje valute. Da se pa krije emisija novih bankovcev, je sklenila Banca d’ Italia spraviti v svoj tresor vse zlato Albanije, ki je, kakor znano, upoštevala doslej samo zlat in srebrn denar, ne glede na to, kakšne provenijence je. Pri tem pa je seveda naletela na odločen odpor Albancev, ki denarja nočejo zamenjati za papirnate italijanske lire. To, in pa vprašanje italijanskih društev, je povzročilo tudi zadnjo vladno krizo in novi ministrski predsednik Vangjeli je moral obljubiti, da bo, če bo treba tudi prisilno, zamenjal stare zlate dukate, ki bodo romali v tresore Bance d’ Italia v Rim, za papir, in da bo dovolil popolnoma prost in neoviran razvoj italijanskih fašističnih društev in tudi »Baliile«, »Piccole Italiane« itd. Komentarja k temu ni treba! Albanija postaja tako bolj in bolj sestavni del Italije in ne manjka sedaj čisto nič več, kakor da jo tudi še formelno anektira in prepove, kakor je to storila s slovenščino in hrvaščino na Primorskem — albanski jezik. Taka je faktična usoda Albanije, in vse to sc mirno in brez protesta vrši pred očmi vse Evrope in Društva narodov! iz mitologije ali junaške pripovedke. O pisateljih pantomim beremo tole: »Odkrili so človeško notranjost s tako resničnostjo in globino, da je vsakdo z veseljem spoznal v igri samega sebe.« Za časa rimskih cesarjev je zavzel balet s pantomimo tako vlogo, da je drama popolnoma zamrla. Ni čuda, da so pozneje cerkveni očetje nastopili proti plesu silno odločno in se je moral vsak igralec odpovedati svojemu poklicu, če je liotel biti sprejet v krščanstvo. Tako je prestopil tudi igralec Genezij, postal mučenik in prvi patron gledaliških igralcev. Tako je tedaj v starem veku drama v Evropi popolnoma propadia, med tem ko je bila v Indiji v najlepšem razcvitu in razvoju. » Gledališke predstave so bile pri Rimljanih, prav tako kakor pri Grkih, v zvezi s prazniki. Posebna gledališča so zidali v zadnji dobi ljudovlade. Nekateri so se kar kosali .med seboj, kdo bo sezidal lepše gledališče. Tako je bilo 123 let pr. Kr. sezidano gledališče, ki je obsegalo 80.000 sedežev. Imelo je, kakor vsako rimsko gledališče tri dele: prostor za gledalce, orkester in oder. Prostor za orkester je imel obliko polkroga, prostor za gledalce pa je presegal ta polkrog. Zbor ni bil v orkestru, kakor pri Grkih, ampak že na odru. Pred solncem ali dežjem so razpeli nad prostorom preproge. Oder je bil nizek, spredaj je bilo zagrinjalo, ki pa ga niso dvigali, temveč spustili na tla. Včeraj se je vršil v hotelu Orel jako dobro obiskan XII. občni zbor ISSK Maribora, ki je podal jasno sliko o delovanju naše najmočnejše športne organizacije v letu 1929. Dolgoletni predsednik g. Ciril T o-m a n je uvedoma pozdravil načelnika mariborske podružn. SPD dr. S e n j o r-j a ter zastopnika policije in se zahvalil članstvu za mnogobrojen poset. Nagla-šal je, da je bila minula sezona za klub najplodonejša, pomenila je za belo-Črne barve sezono velikih športnih prireditev. S sorodnimi organizacijami so bili stiki iskreni in korektni, kajti upravni odbor in celokupno članstvo se je v polni meri zavedalo nalog, katerim služi in dolžnosti, ki jih je izpolnjevalo z vnemo. Minulo poslovno leto je najčastnejše razdobje od obstoja ISSK Maribora. Bilo je jubilejno leto. V mesecu februarju je ISSK Maribor priredil jubilejno sankaško tekmo, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Tudi jubilejna smuška tekma, ki se je vršila Pri treh ribnikih, je dokazala, da ISSK Maribor zavzame eno prvih mest v slovenskem belem športu. Meseca julija je ISSK Maribor slavil svoj desetletni obstoj. Priredil je jubilejne svečanosti, ki so moralno jako dobro uspele, blagajni pa prinesle velik deficit. ISSK Maribor je po iniciativi gosp. Šepec-a izdal lično revijo, ki je vsekakor prva športna revija v Jugoslaviji. Žal, da je ostala polovica naklade neprodana. Nogometni odsek je v minulem ietu dosegel nebroj častnih rezultatov. Ponovno si je priboril prvenstvo okrožja. Tudi letos je nogometno moštvo na poti, da si zopet pribori prvenstvo mariborskega okrožja. Hazenski odsek je v minulem letu obdržal naslov državnega prvaka. Po krivdi Jug. hazena saveza se v minulem letu ni vršilo tekmovanje za državno prvenstvo in je tudi temu dejstvu pripisovati, da je hazena v sezoni 1929/30 veiiko manj tekem odigrala kakor 1928/29. Teniški odsek »Maribora« je priredil lansko leto več teniških turnirjev, hi so v vsakem oziru prav dobro uspeli. Predsednik je nato povdaril, da je gmotno stanje kluba zelo neugodno, kar je predvsem pripisovati dejstvu, da merodajni faktorji obljubljeno finančno pomoč niso izpolnili. Vsi nastopi posameznih sekcij so bili dostojni imena ISSK Maribora. Po poročilih funkcijonarjev so sledile volitve. j Po predlogu g. ravnatelja Tomana je bil izvoljen soglasno g. dr. S t a m o 1 za predsednika. Navzoči člani so z bur* nim aplavzom pozdravili novega predsednika, ki je obljubil, da bo v vsakem oziru skrbel, da bo ISSK Maribor svojo dominantno vlogo v slovenskem športu tudi v nadalje obdržal. Pozval je novi odbor, da ga vestno podpira v tem stremljenju. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. R o d o š e k, Vodeb, Rogli č, dr. Ravnik o-v a, nadsvetnik Č e r n e, L o o s, K o-r e n, dr. Plani n š e k. Za načelnika nogometne sekcije g. Ve sna ver, teniške g. Š e p e c, lahkoatletske g. B e r-g a n t, vodni šport g. V o g 1 a r, ping-pong g. M a s t e k in zimskošportne g. Golubovič. Revizorja dr. Boštjančič in ravnatelj Toman, v razsodišče dr. Ravnik, dr. Pichler in dr. Štor. Pri slučajnosti se je oglasil k besedi načelnik SPD g. dr. S e n j o r, ki se je zphvalil za pozdrav in povdarjal, da je med sorodnimi organizacijami nujno po- rebno iskreno sodelovanje, ka- >> '•>>'- čni zbor kvitiral s splošnim odobrava* njem. Živahna debata je pričala, da vlada jako velik interes za uspešno delovanje ISSK Maribora. Novi odbor s predsednikom dr. Stamolom na čelu pa je jamstvo, da bo ISSK Maribor tudi v bodočo izvršil to. kar je za procvit slovenskega športa v Mariboru potrebno. II. kolo hazenskih prvenstvenih tekem. V nedeljo, dne 30. tm. se odigra II. kolo prvenstvenih hazenskih tekem. Nastopijo SK Sava:SK Celje v Celju, Atena —Concordia v Zagrebu in Ilirija—Mura v Ljubljani, ISSK Maribor je prost. Ealfourjeu ijubauni roman V vrsti anekdot, ki so bile objavljene o pravkar umrlem velikem angleškem državniku, lordu Balfourju, je tudi avten tično poročilo, zakaj je ostal ta duhoviti in vplivni človek, ki so ga ženske naravnost obožavale, do smrti samec. Bila je smrt mlade izvoljenke njegovega srca. ki ga je pripravila do tega. Balfour je kot študent v Cambridgenu mnogo občeval z brati Lytletoni in se je smrtno zaljubil v njihovo sestro. Kljub temu pa je čakal nekaj let, predno je napravil odločilni korak. Mlada dama je težko zbolela za tifusom, ko pa je dozdevno okrevala, je odšel Balfour z zaročnim prstanom v žepu k njej, a ona je bila že mrtva. Podlegla je popolnoma nepričakovano reakciji. To je bilo 1. 1875, ko je bil Balfour star 27, njegova nevesta pa 24 let. Pokopali so jo z zaročnim prstanom in Balfour ji je ostal zvest do smrti. Le njegovi najožji sorodniki so vedeli za tragedijo njegovega srca. Vprašanja, zakaj je ostal samec, je pokojnik dosledno odklanjal. Sicer pa je tudi lord Haldane ostal samec, ker ni mogel odvesti svoje izvoljenke domov. V svojih spominih pripoveduje, da se je 1. 1890 zaročil z lepim iif duhovitim dekletom, a se je zaroka že čez 5 tednov razdrla. Sedem let kasneje je dama umrla neporočena. Čeprav Haldane tega nikjer ne omenja, vendar se splošno domneva, da je bila izvoljenka njegovega srca, miss Munro, zelo bolehna in da je ravno zato odklonila zakon. Toda Haldane zaključuje opis te epizode z besedami: »Moja bolest je bila neizmerna. Do današnjega dne mi je dragocen spomin na onih 5 srečnih tednov in zato blagoslavljam spomin dekleta.* 5uinje pred sodiščem Kakor znano, v srednjem veku sodaft razprave proti živalim niso bile nobena redkost. Ako je žival kaj zagrešila, so jo ravnotako postavili pred sodišče kakor ljudi in jo kaznovali z istotako barbarskimi kaznimi, kakor so bile določene za človeške zločince. Eden najbolj zanimivih procesov proti živalim, ki jih pozna zgodovina, se je pričel 1. 1370 na Burgundskem. Tri svinje so umorile otroka nekega svinjskega pastirja. Otrok se je hotel igrati z mladim prašičkom, toda prešič in svinja sta ga takoj napadla in raztrgala. Sodišče je nato obtožilo ne samo te tri svinje, temveč sploh vso čredo, ker je mimo gledala smrt otroka. Svinjska čreda je bila last nekega samostana. Samostanski predstojnik jo je zagovarjal in zavračal vso krivdo na one 3 svinje, ki so otroka raztrgale. Nenavadni proces je traja! točno 9 let. Kot vrhovna instanca je potem burgundski vojvoda razsodii, da se morajo navedene 3 svinje usmrtiti, ostale pa so bile mro" Iz zgodovine rimskega gledališča RAZVOJ KOMEDIJE, PANTOMIME BALETA. — GLEDALIŠČA IN IGRALCI. — UPRAVNIKI IN AUTORJI. - PREDSTAVE. Stm i Mariborski V C C E K N T K Mrd V M a f f H o' r tf, dne 28. ITT. 1930. Mkhel Zčtaco £ukcecifa Zgodovinski roman S8 »Pozor, sveti Oče,« je dejal. »Odmašim vam usta. Prisegam vam, da se vam ne zgodi nič žalega. Tu nas je troje, ki hočemo, da se nam zgodi pravica, toda morilci nismo,« Glas, s katerim je Ragastens govoril, je pretresel papeža kakor krvava obtožba. »Toda,« je nadaljeval vitez, »najsi bomo še tako pripravljeni spoštovati življenje starega moža, in najsi bo naše spoštovanje do najvišjega Pastirja še tako veliko, vendar vas strogo opozarjam, da kakor hitro zakričite, vam porinem v grlo tri palce tegale bodala.« Papež je pogledal Ragastensa in je videl, da ima namen držati svojo besedo. Namignil je z očmi, da hoče ubogati. Ragastens mu je odmašil usta in ga posadil na posteljo tako, da je mogel udobno sedeti. Stari Borgia je postajal polagoma mirnejši, in reči je treba, da je navzočnost Rafaela Sanzio nemalo pomnožila njegov pogum. Skušal je napraviti uepre-mičen obraz, in njegovo diplomatstvo je že pričenjalo delovati. »Tudi ti, ubogi moj Bonifacij,« je dejal, zapazivši vrtnarja, ki je ležal zvezan in z zamašenimi usti še vedno na istem mestu. »Potolaži se, vrli moj; ti gospodje so preveč krščanski, da bi hoteli izkoriščati najin položaj... Na vsak način pa upam, da se njihova jeza — če sem ji dal povod — razsuje samo nad mano in prizanese tebi, svestemu in neškodljivemu služabniku.« V resnici pa je skušal izvedeti, na kak način je nesrečni vrtnar udeležen pri vsej tej avanturi. Ragastens je razumel njegovo zavratno misel ter sklenil rešiti ubogega starca. »Bogme, sveti Oče,« je dejal, »gotovo še ni, da bi pomilosti! tega starega psa-stražarja... Hudiča, kakšen besnež je to! Malo je manjkalo, da ni zbudil ljudi s svojo obupno obrambo... Grizel me je in kričal, da hoče umreti za njegovo Svetost, in vrag vedi, kaj vse. Toda mrcina bo imel opravka z mano!« »Bonifacij,« je dejal papež, »ako se izteče po sreči, ti obljubljam sto zlatov več letne plače, a dotlej ti dajem svoj blagoslov. Zdaj pa,« je nadaljeval »pričakujem, da mi gospodje poveste, česa hočete od mene. Kričal ne bom. Tudi braniti se ne bom poizkušal. Toda ta položaj se ne more nadaljevati. Ako hočete moje življenje, ubijte me.« »Sveti Oče,« je dejal Ragastens, »povedal sem vam že, da niti ta dva gospoda, niti jaz ne želimo vaše smrti...« »Česa potemtakem? ...« »Pravice!« je vzkliknil Rafael. »Pravice, sveti Oče!...« »Sin moj. saj tudi jaz ne želim drugega, kakor da se vam zgodi pravica ... Moj značaj in moj naslov naj ti bosta poroštvo.« »Sveti Oče,« je živahno izpregovoril Ragastens, ko je hotel Rafael iznova govoriti, »ne menimo se, prosim, niti o vašem značaju niti o vašem naslovu... Delo ni v tem... Pustite, dragi Rafael, da govorim jaz, in dovolite, da v tem položaju ne zaupam vašemu dobremu srcu... Naša volja je, da si zagotovimo pravico zaradi zločina.« »Kdo je zločinec?« je vprašal papež. »Vi, sveti Oče,« »Vi žalite najvišjega Pastirja, gospod!« »Dovolite! V tem trenutku niste več papež. Mi vas odstavljamo!« Borgia je prebledel in se zbal iznova, da utegne avantura zanj usodno končati. »Da,« je nadaljeval Ragastens, »to uro ste samo ujetnik po boju...« »Lep boj je bil to! Troje mož proti sedemdesetletnemu starcu...« »Motite se: troje mož proti vladarju, obdanemu s stražami, z oboroženci in s služabniki — proti vladarju, ki se strese ves svet, če on naguba obrvi!« »Toda naposled... če sem že zločinec, kakšen je moj zločin? ... Pazite, gospodje, morda ste sodili prenaglo...« »Boste videli... Mogel bi vam očitati smrt grofice Alma, ki je bila nedavno zastrupljena po vašem ukazu...« »Nedolžen sem nad smrtjo nesrečnice, in iz vsega srca sem objokoval njen žalostni konec... Rodbina Alma ima v Rimu mnogo zakletih sovražnikov...« »Mogel bi vam očitati,« je povzel Ragastens, »to, da so me vrgli v ječo in po krivem obsodili v smrt...« >Da so vas vrgli v ječo!... Kdo pa ste, gospod?« je dejal papež s presenečenjem, ki je izvabilo Machiavelliju vzklik občudovanja. V resnici pa je bil že v začetku pogovora dobro spoznal Ragastensa. »Jaz sem,« je odgovoril ta, »vitez de Ragastens, proti kateremu ste vprizorili pravcato zasedo... Ker nisem hotel biti orodje vaših naklepov, ste me dali prijeti od beričev, nastavljenih na poti, ki ste mi jo pokazali vi sami...« »Ah; sin moj, kako sem obžaloval nespretno gorečnost meniha, ki vas je dal zagrabiti na svojo lastno odgovornost!... Jas sam nisem vedel ničesar — saj ne veste, kako sem nadzorovan, in kako oddaljen od resničnega vodstva opravkov! — ničesar nisem vedel, niti ne za obsodbo, ki vas je zadela... O vseh teh dogodkih sem slišal šele takrat, ko so brez mojega povelja razpisali nagrado na vašo glavo!... Takrat pa sem nemudoma preklical ta krivični ukrep... Lahko se prepričate, oko pošljete v Rim...« Ragastens je strmel. Stari Borgia je vedel odgovarjati na vse. (Nadaljevanje sledi.) tfaHogmt, ki »kitijo* po«r». kovalno h »oaljalna nam»n» ebSiiMtv*; vsaka bM*d* 30 p, Mjnunjli BMMk Din 6-~ • 2ontt*p,tfopUo*—J« htogta. /■I trgovskega alt r»ktmm»ga moča ja: vsaka beseda 60 p, aajmanjfi anesek DA* TO’— Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Iščem v najem pekarno v prometnem kraju takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. 815 frenchoat plašč, pletene obleke ter nekaj klobukov prodam. Naslov v upravi »Večernika«. _________________________________________814 »Ljubljanski Zvon« letnik 1916 št. 1 kupim. Naslov v upr. Šiviljo Učenko sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 897 Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 za šivanje perila sprejmem Kje pove uprava lista. na dom. 815 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11.________________ 725 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Les za ograje. Hrastove stebre, letve in krajnike ima po ceni na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom Maribor, pristaniška ul. 8. 859 Podstrešno sobico, čedno opremljeno, oddam takoj boljšemu gospodu. Prešernova ulica 19. 812 Blagajno (Wertheimko) št. 1 proda Bureš, urar, Vetrinjska ul. 26. Prodam gramofon, (kovček), 20 plošč, dobro ohranjen za Din 900. Naslov v upravi Večernika. 906 Veziljo, ažurirko in učenko sprejme atelije za perilo. Rupnik, Slovenska ulica 20. 897 Niso se nam še osušile solze za predragim bratom in sestro, ko je zopet segia med nas kruta roka usode ter iztrgala iz naše srede iskrenoljubljenega soproga ozir. sina, brata, strica in svaka, gospoda Rudolfa Lukežiča poštnega služltelja ki je v najlepši meški dobi 26 let dne 27. marca ob 2. uri po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 29. marca ob 15. url iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. 921 Maribor, dne 28. marca 1930. Zvonka Lukežlč, soproga. Franjo in Frančiška, starši. Franjo ln Zmago, brata. Lidija in Marica, sestri. Ter vsi ostali sorodniki. Najboljši »« in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAS Maribor, Slovanska ul. 4 Ste 2e član Vodnikove druibeT izkušenih strokovnjakov predelajo trajno dobre PALMA-podpetnike iz kaučuka. Pred nekaj dnevi amo že poudarili na tem mestu, da izdelujejo PALMA-podpetnike vaako leto cele trume delavcev. PALMA predelujejo pravi strokovnjaki radi in trajno. To je dejstvo, ki govori za kakovost PALMA-podpetnikov bolj kot vsako drugo priporočilo. Ker so PALMA cenejši in trpežnejši kot usnje in dajejo dobrodejno in elastično aot hojo, ki varuje telo in drage čevlje, naj bi vsakdo, ki še hodi na usnjenih podpetnikih, vsaj enkrat poizkusil, 'O..I palma. Dne 27. marca 1930 zjutraj je nehalo biti plemenito srce, ki nam je bilo udano v največji ljubezni. Najvišji je poklical našo nepozabno soprogo in mater, gospo Eleonoro Beneš 0 v starosti 54 let k sebi. Njeni zemsk* ostanki se bodo položili v soboto, dne 29. marca 1930 popoldne na Dunaju k večnemu počitku. Maše zadušnicc se bodo čitale dne 2. aprila 1930 v Frančiškanski cerkvi v Mariboru ob 7. uri in v NSmeckih Kninicih. V največji žalosti: Peter Beneš, soprog. Kari Beneš, srn. Posebna obvestila so ne bodo izdajala. 914 Izdala Konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik STANKO DETELA . .v Mariboru.