Naročnina
Dnevna Izdojn
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nedeljsko Izdajo celolelno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6! 111 Kolcoplsl se ne vračalo, nef ranUlrana pisma se ne spreiemajo - Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva štev. 32S
Uprava le v Kopitarjevi ul.St.U Colzovnl račnn: Clu&llana štev. JO.rtSO lit 10.34<> za lnserate, Sarafevošt.75(i3, Zagreb St. 30.011. Vraga ln »una/ S/. 24.797
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pelll-visla mali oglasi pol 50 In2D,ve£Jl oglasi nad 45 mm vlSino po Din 2-50. veliki po 5 In 4 Din. V uredniškem delu vrstica po IO Dlu n Pri veC)em o naročilu popusi
Izide ob 4 zjutraj
razen pondel)Ka ln dneva po prazniku
V teh dneh pred osmimi leti so pokale Verige, v katere smo bili vkovani.
Spomnimo se na tiste dni in na teb osem
let.
Dr. Korošec je bil tedaj velikan dneva, bil je naš rešnik in naš voditelj, — edini krmar. Obdajal ga je še spomin na tiste dni, ko smo umirali, mnogi telesno, mnogi duševno in nas je on komaj še izklical: . Dvignite glave, saj se bliža odrešenje!«
Bil je vladar v revoluciji, vladar, ki je vladal brez oblaclnij, brez zakona, vladal na sami ljubezni in veri svojega naroda.
Skrbel je za ta narod in trpel že spet zanj, ko je ljudstvo še plavalo v snu prvega navdušenja. Komaj smo se zavedli, da smo vendarle ostali v življenju trpljenja, so že prve vesti prišle iz Ženeve, veseti vesele o ženevski deklaraciji, žalostne o težavah, ki so pri tem že pokazale novo obeležje... Sledila so poročila o sporih zastopnikov našega naroda s Svetozarjem Pribičevičem v Zagrebu, in tedaj smo vedeli, da se začenja znova boj za naše slovensko ime, naš narod, vero, jezik in kulturo. Znova boj, ne tak, kakršen je bil s Turki, tudi ne tak, kakor smo ga bili z Nemci in Italijani, ne boj med rodovi, ampak nov boj proti vsem farizejem slovenskega, srbskega in hrvatskega imena, ki so mislili, da jih je usoda poslala zaplesat v naši hiši besov divji ples.
In zopet smo morali prižigati kresove po vsej Sloveniji, zbirati se v iabore, zapahniti duri in iti na okope.
Zopet nas je vodil dr. Korošec. Potem ko je v imenu SLS za večno zapisal v zgodovino jugoslovanske države, da slovenski narod ni bil le pri polaganju njenih temeljnih kamnov, ampak je prevzel za njen obstoj tudi vso odgovornost vse dotlej, dokler niso bile utrjene njene meje, dokler ni bil v notranjosti vsak nasprotnik državne vzajemnosti treh jugoslovanskih narodov vržen ob tla, dokler ni minila revolucionarna doba in so si državljani izvolili svoje zakonito redno zastopstvo, do tedaj je kljub vsemu hudemu dr. Korošec smatral za najvišjo državniško dolžnost, da zastopa svoj narod kot najdelavnejši uslvari-telj te države.
Pomnimo, ko je bil na vladi dr. Korošec, Bmo imeli v Sloveniji popolno deželno vlado, tedaj so se nam uresničile stoletne želje po slovenskem učilišču, tedaj smo Slovenci tako globoko vklesali naše narodno ime, našo slovensko kulturo, našo individualnost, da je nasprotniki niso in ne bodo nikdar izbrisali.
To je zgodovinska zasluga. Kajti narod je slabel, nastajala je v njem zmeda, razni za-hrbtneži so mislili, da je prišla sedaj ura, ko bodo kot kužne bolezni razjedli njegov organizem. Pa niso prišli do tega.
Zopet se je dvignil dr. Korošec na čelu SLS in z mogočno akcijo podvzel boj na dve strani. Po eni strani je bilo treba razdvojeni narod združili, mu pokazati novo nevarnost v resnični luči, ga zbrati za eno skupno misel, mu uliti ognja za skupno borlxi, po drugi strani pa s parlamentarne tribune dopovedati vsem prijateljem in neprijateljem, da slovenski narod ne odneha, da je v borbi za svoje ime zopet ves na braniku, da bo svoje verske, narodne in kulturne svetinje branil do skrajnosti, da je do slovenskih zakladov mogoče le preko slovenskih trupel.
SLS iz naroda vzrastla, jo radi naroda pustila vse druge politične zadeve ob strani !n bojevala ogromen boj proti notranjemu sovražniku našega naroda.
Pet let neprestano stojimo v ognju; pet dolgih, težkih let, na katere gleda Slovenska ljudska stranka z največjim ponosom, teh pet let svetle naše zgodovine, pet junaških let.
Vero naših očetov smo ubranili in ohranili. Slovenska ljudska stranka je nastopila kot edina predstaviteljica katoličanov v tej državi in varovala naše verske svetinje s tolikimi uspehi, da so se razbili vsi poizkusi uničiti cerkveno organizacijo, cerkveno premoženje, katoliško prosveto in katoliške šole. Bili so nevarni trenutki, v katerih je grozilo, da slovenski oče in slovenska mati ne bosta mogla poslati svojih otrok v učilnico, v katero bo imel doslop tudi katoliški duhovnik, ko je grozila nevarnost prvi slovenski gimnaziji v škofovih zavodih in so naše samostanske šole čakale na uro, ko se bodo morale zapreti... Prav je, da se kdaj spomnimo na vse to, da vemo cenili svoje trpljenje.
Branili smo slovensko ime in kulturo. Kaše vseučilišče bi bilo padlo, da ni bilo Slovenske ljudske stranke, v javni upravi bi slo-
IZJAVA DR. KOROŠCA.
Belgrad, 18. oktobra. (Izv.) V teku zadnje krize, pa tudi že sedaj po krizi krožijo še vedno • vesti o kombinaciji z Jugosl. klubom. Da bi se o teh vesteh pobližje informiral, je Vaš dopisnik obiskal v Jugosl. klubu predsednika Jugosl. kluba g. dr. Aniona Korošca in ga prosil, da mu odgovori na sledeče vprašanje :
»Ker je bil Vaš klub tekom zadnje krize v ospredju zanimanja in se je imenoval v vseh mogočih kombinacijah, Vas, gosp. predsednik, prosim, da mi sedaj po končani krizi poveste o vsem tem svoje mnenje.«
Gosp. dr. Anton Korošec je prijazno dal Vašemu dopisniku na to vprašanje sledeči odgovor:
»Ko je pretekle dni nastopil za vlado kritičen položaj, ki se je preje zaključil, nego

i %s>
se je razvil v popolno normalno krizo, se mi je nudila kriza, da vzpostavim marsikatere osebne stike z vladnima strankama. To priliko sem po svoji dolžnosti res tudi uporabil in se razgovarjal z mnogimi osebami obeh vladnih strank. Govorili smo, kakor je pač to v dobi parlamentarne krize popolnoma naravno, o položaju in o vseh mogočih kombinacijah za bodočnost. Kar se tiče sodelovanja v vladi, naj izjavim, da se mi v teku te krize takšno sodelovanje ni ponudilo od nobene kompetentne strani. Iz tega jasno sledi za vsakega, da ostane naša stranka v krogu parlamentarnih strank, kakor je bila dosedaj. Ako so se vsled mojih razgovorov razjasnila marsikatera nesporazumljenja, se mora to beležiti samo v dobro parlamentarnemu zastopstvu slovenskega ljudstva.«
NADE
REŠITEV KRIZE SAMO ZAČASNA, — ŽERJAV BI RAD POSTAL RADIKAL. -PASICEVCEV. — ZADOVOLJNI RADIČEVCI. KOMENTARJI O SLS.
Belgrad, 18. okt. (Izv.) Zaključitev krize s tem, da je vlada umaknila svojo ostavko, je dala seveda povod najrazličnejšim kombinacijam, ki še vedno neprenehoma krožijo. Vedno in vedno se ponavljajo nova mišljenja o krizi sami in o povodih za začetek te krize. Glede usode vlade so mnenja zelo različna. Opozicija je mnenja, da je rešitev krize samo začasna in da mora v najkrajšem času nastopiti nova sprememba.
Položaj samostojni h demokratov.
Na to posebno upajo samostojni demo- i krati. Svctozar Pribičevič izjavlja, da je po !
20. t. m., nobenih presenečenj. Vlada sama po izjavah svojih članov prepušča rešitev postavitve kandidatov povsem obema vladnima kluboma. Sama je na osebah desinteresirana.
Pašičevci javljajo velike nade na Paši-čevo vrnitev. Po poslednjih vesteh, ki so prišle zvečer v Belgrad, je Pašičeve vrnitve pričakovati za jutri zvečer, tako da bo mogel 20. t. m. pri otvoritvi novega zasedanja prisostvovati tej seji ter sodelovati pri izbiri kandidatov in volitvah skupščinskega pred-c-.-dništva.
Najbolj so z rešitvijo krize zadovoljni ra-
., .	. , . dičevci. Svojega zadovoljstva tudi nič ne skri-
n>°Jf°™m	na)^aišem casuj3nčako- j vajo tdasiravno jih preccj skrbi nadaijnjc Ra.
dičevo zadržanje.
Časopisne kombinacije. Kljub temu, da je kriza končana, krožijo glede razširitve sedanje vladne koalicije šc vedno najrazličnejše vesti o kombinacijah z Jugoslovanskim klubom. Tako naglašajo današnji jutranji listi »Vreme«, »Politika« in drugi, kakor tudi popoldanski, da je pričakovati vstopa Jugosl. kluba v vlado. »Vreme« celo trdi, da se je v tem oziru že dosegel načelni sporazum. »Novosti« pišejo med drugim o tej stvari sledeče;
»Jugoslovanski poslanski klub je imel dopoldne sejo. Vsi poslanci se nahajajo v Belgradu in tudi sam dr. Korošec. Zdi sc, da se vodijo konkretna pogajanja med radikali, radičevci in Jugoslovanskim klubom o vstopu Jugoslovanskega kluba v vlado, do česar bi imelo priti v najkrajšem času. Pozornost je vzbudilo, da so posebno živahni stiki med radičevci in Jugoslovanskim klubom, in da sc dela na to, da bi se med njimi našel nov temelj za medsebojno pomiritev in sodelovanje v vladi.«
Dalje prinašajo »Novosti« sledeče mnenje uglednega prvaka Radičeve stranke o rešitvi poslednje vladne krize:
»Rešitev poslednje krize je predvsem dokazala, da ni mogoče sestaviti vlade brez HSS in da so vsi poskusi, da bi se takšna vlada sestavila, brezuspešni. Zato se jc izkazalo, da so Nikičeve trditve, da njega podpirajo zastopniki vojske in še drugi činitelii, navadna hvalisanja. Mi gremo za tem, da sc omogoči glavno sdelo na gospodarski obnovi države in ozdravitvi gospodarske krize. Iz tega stališča izhajajoč, bomo zelo radi videli v vladi tudi zastopnike SLS, in siccr temprejc, ker nam bo ona poslala v vlado ljudi, ki bodo strokovnjaki in pošteni ministri. Končno ima SLS, kakor tudi mi HSS, v veliki meri kmetski značaj. To nas šc bolj zbližuje.«
Glede teh vesti prinašamo že zgoraj izjavo dr. Korošca.
Sestanek dr. Korošca z Rsdščem.
Belgrad, 18. okt. (Izv.) Včeraj dopoldne je zaprosil g. Stjepan Radič po ministru za agrarno reformo g. Šibeniku načelnika Jugoslovanskega kluba g. dr. Antona Korošca, da bi prišel v klub HSS. Ta razgovor je trajal poldrugo uro. Razen g. dr. Korošca in g. Stjepan« Radiča so bili navzoči ludi minister za agrarno reformo g. dr. Šibeuik, minister za trgovino g. Krajač, minister za pošto g. Šuperina, g. Pavle Radič, državni podtajnik v notranjem ministrstvu a. Pernar in državni
vati nove krize. To stališče sam. demokratov je razumljivo. V toku zadnje krize sam. de- ' mokrati sploh niso prišli v nobeno kombina- < cijo. Nihče jih ni jemal v poštev. Njihovi ! obupni poizkusi, približati se tej ali oni vladni stranki, in celo njihovi poizkusi, priti v bližje stike z opozicionalnimi strankami, so ostali ! brez vsakršnega uspeha.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so slov. samostojni demokrati formalno pbnudili svoj vstop v radikalno stranko za slučaj, čc bi sam. demokrati ne prišli v poštev. Ta ponudba slovenskih samostojnih demokratov je bila odklonjena. Slovenskim samostojnim demokratom je prinesla nova razočaranja. Ko se je zvedelo za njihove zakulisne korake, so vsled tega prišli pri svojem voditelju Pribičeviču v preccjšnjo nemilost.
Stvarno siccr ni nobenega pevoaa, da bi kriza morala v prihodnjih dneh izbruhniti. Vse je odvisno od nadaljnjega razvoja borbe med posameznimi strujami v radikalnem klubu in seveda tudi od nastopa Stjepari Radiča. To sta dva vodilna činitelja oziroma momenta, ki jih je treba jemati v obzir, če sc govori o stabilnosti oziroma nestabilnosti vlade.
Razpoloženje v radikalnem klubu.
V radikalnem klubu še vedno vlada napetost med pristaši vlade in med pristaši Ni-kolc Pašiča, ki so proti vladi iz enostavnega vzroka, ker nimajo Nikola Pašič in njegovi pristaši v vladi glavne besede. Vlada sama sc izogibljc dati povoda za kakšno cdkrito bojno glasovanje v radikalnem klubu. Zato tudi ni pričakovati pri izbiri kandidatov za predsedstvo narodne skupščine, ki se bedo volili
vmBKRVt 11 i iiiiTnvri—T.—mri—in——r-ni—f —rrrrr ihiiiibiiiiim
venščino no bilo več, da ni bilo Slovenske ljudske stranke in njeno odločne opozicije.
Za samoupravo Slovenije, za samostojno narodno življenje smo trpeli la lela, ki se lahko imenujejo doba naše narodne probude. Dvignili smo Slovenci v samoobrambi vse svoje sile, organizirali smo se, poživili in okrepili smo se. Naučili smo se spoštovati svojih dedov zapuščino ter spoznali težko odgovornost napram našim sinovom. Slovenski narod je vstal v vsej svoji moči. To je veliki čin SLS in dr. Korošca.
Ko stopajo pojutrišnjem naši zastopniki zopet v zakonodajno zbornico, jih spremlja neomajno zaupanjo vsega naroda, da je vodstvo našega političnega broda v najboljših preizkušenih rokah, ki so nas prepeljale preko revolucijske zmede in vihre za naš narodni obstoj in ki nas bodo vodile tudi k realizaciji naših državnih zahtev, k samoupravi združene enolne Slovenije.
podtajnik v železniškem ministrstvu g. ing. Košutič. Razgovarjali so se o dogodkih v minuli krizi in o novem položaju. Zvečer je g. Stjepan Radič odpotoval v Zagreb.
Seja ministrskega sveta.
Nadaljnje redukcije v proračunu.
Belgrad, 18. okt. (Izv.) Dopoldne se. jo vršila seja ministrskega sveta, na kateri so predvsem razpravljali o delu skupščine in pa o proračunu. Finančni minister Peric je gleda tega izjavil sledeče: Dosedanje redukcije v proračunu niso dale zadovoljivega rezultata. Radi tega je potrebno še nadaljnje reduciranje izdatkov. V ministrstvih za železnice ter za šume in rude so se pokazali primanjkljaji, za katerih pokritje se je v proračunu določilo 120 milijonov manj, kakor je potrebno. Kljub temu se finančni minister nadeja, da se bodo vsi primanjkljaji pokrili.
II59
Razprava o vzrokih krize. — Vzrokov ni. — Železniški starovpokojcnci. — Danes pride v razpravo stanovanjski zakon.
Belgrad, 18. okt. (Izv.) Zvečer ob 6 se je pričela seja narodne skupščine. Ko so se pre-čitale številne interpelacije in vloge na narodno skupščino, ki so se nabrale tekom dolgotrajnih počitnic, je predsednik najprej pre-čital pismo predsednika ministrskega sveta, ki se glasi:
»Gospod predsednik!
V zvezi z mojim pismom od 13. oktobra, mi je čast Vas obvestitj, da je kraljevska vlada umaknila ostavko, ki jo je predložila kralju 13. oktobra. Prosim Vas g. predsednik, da tudi pri tej priliki blagovolite sprejeti zagotovitev mojega globokega spoštovanja. Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič.*
Pred dnevnim redom je podpredsednik dr. S u b o t i č odgovoril na vprašanje opozicionalnih poslancev dr. Ilije Šumenkovi-č a, V i 1 d e r j a in tovarišev, ali so mu znani vzroki, ld so izzvali poslednjo vladno krizo, in ali je oficielno obveščen, kako so se ti vzroki odstranili in kako so se zaščitili ogroženi javni interesi.
Podpredsednik dr. Subotič je dr. Šu-menkoviču in Vilderju odgovarjal, da so mu znani vzroki in da je odgovor na drugo vprašanje v pismu ministrskega predsednika Uzunoviča, da je svojo ostavko umaknil.
Oba govornika sta seveda protestirala proti takšnemu odgovoru in se nista zadovo. ljila z dr. Subotičevim odgovorom. Poslanea dr. Šumenkovič je še posebno naglasil, da se čudi, da na takšna vprašanja odgovarja podpredsednik dr. Subotič, ne pa predsednik M. Trifkovič. Ves čas krize je bil g. Marko Trifi kovic zdrav in je izvrševal dolžnosti skupščini skega predsednika. Zato bi on moral dati odgovor na to. Poslanec dr. Šumenkovič je ostra protestiral proti načinu rešitve poslednje krize in je zahteval od predsednika narodno skupščine, da gleda na to, da se varujeta časi in ugled parlamenta.
Nato :jo ministri odgovarjali na vprašanja posameznih poslancev. Najprej je odgovarjal železniški minister dr. Vasa Jovanovič na vprašanje poslanca Agatonovica in tovarišev o ureditvi pokojnin železniških uslužbencev, ki so se upokojili po starem uradniškem zakonu. V odgovoru a železniški minister navedel, da je zboljšanje prejemkov tistih, ki so se upokojili po starem zakonu, nemogoče z ozirom na zakon o drž. železniškem osebju. Povišanje teh prejemkov spada v delokrog finančnega ministra, ne pa v njegov resor. Agatonovič se seveda s takšnim odgovorom ni zadovoljil, ampak je zahteval, da vzame vprašanje vlada v pretres, ker !l upokojenci dejansko gladujejo.
Isti minister bi moral odgovarjati na vprašanje poslanca Smodeja radi i m en o-vanja g. Kneževiča za ravnatelja državnih železnic v Ljubljani. Ker jo bil g. Franc Smodej zadržan po intervencijah, bo g. minister odgovarjal na vprašanje na eni prihodnjih sej.
Nato je predsednik prešel na dnevni red, to je na razpravo o priklopitvi nekaterih v asi k novim občinam. Gre za vasi v Črni gori in južni Srbiji. Kljub temu se je vršila živahna debata.
Ob 9 zvečer se je seja zaključila. Predsednik je sklical prihodnjo za jutri. Na dnevnem redu je razprava o stanovanjske m zakonu.
ICraSi odpotoval.
Belgrad, 18. okt. (Izv.) Z ozirom na to, da je vladna kriza rešena, je kralj včeraj odpotoval v Topolo, odkoder bo šel v južno Srbijo, da lx> prisostvoval proslavi desetletnice \ajmakčalanske bitke.
Pašič na poti v Belgrad.
Split, 18. okt. (Izv.) Pašič, ki sc jc popoldne odpeljal na parobrodu iz Cavtata, jc prispel semkaj Ob 4. uri popoldne sc je sestal z zastopniki tukajšnjih radikalov. Ob 8,30 zvečer je odpotoval preko Zagreba v Belgrad. V Zagrebu se predstavljajo Pašiču zastopniki zagrebških radikalov, ki jih je Pašič pozval na postajo.
Bolgrad, 18. okt. (Izv.) Z ozirom na Pa-šičev prihod v Belgrad se je danes vršila seja radikalnega kluba, na kateri se je sklenilo, da bodo vsi radikalni poslanci sprejeli Pašiča na kolodvoru in ga pozdravili kot svojega voditelja.
Radie o rešitvi krize.
Zagreb, 18. okt. (Izv.) Z jutranjim brzo-vlakom se jc vrnil iz Belgrada Stjcpan Radič. Danes opoldne je dal novinarjem sledečo izjavo o situaciji: »Vse je dobrol Dosežen je popoln sporazum. Slovenci bodo takoj prišli v vlado. V protokolu sporazuma z radikalno stranko stoji, da more priti v vladno koalicijo tretja stranka samo po predhodnem sporazumu med radikali in HSS. To je sedaj storjeno. Povsod se čuti najboljša volja za delo, Govori se tudi nekaj o nezadovoljstvu, ki vlada med radikali. Kolikor je nezadovoljstva, se tiče le posameznih oseb, ki so v vladi. A kdo bi od radikalov prišel v vlado, to ima rešiti radikalni klub.«
Fiasko HSS v Ludbregu.
Zagreb, 18. okt. (Izv.) Včeraj se je vršil v Ludbregu shod HSS. Na shodu bi imel govoriti sam Stjepan Radič, ki pa radi situacije v Belgradu ni prišel na shod. Mesto Radiča je nastopil na shodu kot glavni govornik dr. Maček. Značilno za stanje, v katerem se nahaja sedaj Radičeva stranka med narodom, je, da je bil ta shod jako slabo obiskan. Splošno se ugotavlja, da ni bilo doslej nobenega Radiče-vega shoda, ki bi bil tako slabo obiskan, kakor je bil nedeljski v Ludbregu. Pripomniti je, da se je Radičeva stranka pričela ravno v Ludbregu najprej razvijati in da je Ludbreg do nedavna predstavljal pravcato Radičevo trdnjavo. Na shodu je prišlo tudi do incidenta. Orožništvo jc napravilo med zborovalci in radičevci kordon. Nasprotniki so namreč hoteli preprečiti, da bi se zborovanje vršilo in jc radi tega prišlo do spopada, v katerem so Igrale glavno vlogo palice.
Razprtije med radicevci.
Split, 18. okt. (Izv.) Včeraj se je vršil v
Šibeniku sestanek Radičeve okrajne organizacije. Od vsega začetka se je obsojalo, da ni prišel na sestanek niti eden voditeljev HSS. Radičevski narodni poslanec Kemfalija jo je to pot izkupil. Hotel je doseči, da mora vsakdo zapustiti dvorano, kdor nima pozivnice, podpisane od Pavla Radiča. Odpor zborovalcev je bil tolik, da je bil Kemfalija sam odstranjen iz dvorane. Nato je govoril dr. Kožulj in še drugi govorniki. V debati, ki je sledila, se je ugotovilo, da se šibeniški narodni poslanec Pa-sarič za svoj volivni okraj prav nič ne briga. Nato je bila izrečena nezaupnica radičevskima narodnima poslanccma Kemfaliji in Zagorcu ter se je izrekel protest, ker ni prišel na sestanek nikdo od voditeljev Radičeve stranke.
ZMAGA HPS.
Mcstar, 18. okt. (Izv.) V Dračičih pri Mo-starju so se vršile volitve župana. Postavljeni sta bili dve listi, Radičeva in HPS. Zmagala je lista Hrvatske pučke stranke s tričetrtinslco
Francosko - nemške
kompenzacije.
Berlin, 18. okt. (Izv.) Veliko pozornost fe zbudilo v tukajšnjih krogih dejstvo, da se že par dni mudi tukaj nemški poslanik v Parizu von H o e s c h. Posetil je že večjrrat dr. Stresemanna. V dobro poučenih krogih se pripisuje bivanju von Hoescha v Berlinu velik pomen. Po vrnitvi v Pariz bo von Hoescli obvestil Brianda o stališču nemške vlade, ki ga ima v pogledu sklenitve definitivnega sporazuma, započetega že v Thoiryju. Doznava se, da se bo v najkrajšem času sestavila posebna komisija, ki jo bodo tvorili francoski in nemški ministri ter finančni in gospodarski strokovnjaki, ki bodo izdelali definitiven program o kompenzacijah, ki bi jih bila pripravljena dati Nemčija Franciji za izpraznitev poren-skega in saarskega ozemlja.
MOBILIZACIJA - BORZNA ŠPEKULACIJA.
Angora, 18. okt. (Izv.) Službeni krogi demontirajo vse vesti, ki so sc bile raznesle tekom zadnjih dni o turški mobilizaciji. V de-Bicntiju se povdarja, da gre pri teh vestefi lc ta borzno špekulacijo,
TURKI IZGNALI FRANCOSKE VOHUNE.
Angora, 18. okt. (Izv.) Dva francoska vohuna sta bila izanana.
Velika gospodarska konferenca v Parizu
London, 18. okt. (Izv.) Z velikim zanimanjem se v tukajšnjih gospodarskih krogih pričakuje otvoritev velike konference gospodarskih krogov vseh evropskih držav in Zedinjenih držav. Na tej znameniti konferenci, ki se bo vršila v Parizu, se bo razpravljalo med drugim tudi o sedanji evropski gospodarski krizi, o problemih uvoza in izvoza, carinskih foruialitctah ter industrijskih pogodbah.
Berlin, 18. okt. (Izv.) O priliki gospodarske konference, na kateri se bodo zbrali zastopniki evropskega in ameriškega gospodarstva (industrije in trgovine), bo izšel poseben manifest. Kakor poroča »Vossische Zeitung«,. bodo v manifestu obsodili veljavni tarifni si-
stem, prepovedi uvoza ter izvoza, carinska politika po vojni, železniški tarifi itd. Vse to ima za posledico dviganje cen, pomanjkanje kredita, pomanjkljivost blagovne izmenjave itd. Edini izhod iz težke sedanje evropske gospodarske zagate je absolutna trgovinska svoboda.
London, 18. okt. (Izv.) Zastopniki evropskega iu ameriškega gospodarstva bodo o priliki svoje konference, ki se prične v sredo, izdali posebno spomenico, ki jo bodo med mnogoštevilnimi drugimi zastopniki evropskega in ameriškega gospodarstva podpisali Ballour (Anglija), Morgan (Amerika) in tajni svetnik Pusch (Nemčija).
Ses*anek Briand-Mussollni.
Rim, 18. okt. (Izv.) Agenzia »Radio Na-zionale« poroča iz Pariza, da se smatra sestanek med Mussolinijem in B r i a n -dom, ki se ima izvršiti v najkrajšem času, kot gotova stvar. Soglasno mnenje je, da bo imel sestanek kar najugodnejše posledice za utrditev italijansko - francoskega prijateljstva. Razširjeno je tudi mnenje, da so v zadnjem času postali odnošaji med Parizom in Rimom prisrčni. Zato bi francoski krogi radi videli, da bi prišlo med obema zunanjima ministroma do sestanka, ker upajo, da bi se v razgovoru obeh državnikov rešilo vprašanje, kako odpraviti dve najspornejši točki med obema državama, to je vprašanje Tunisa in Maroka.
POSVETITEV ZADRSKEGA ŠKOFA.
Zader, 18. okt. (Izv.) Včeraj se je tukaj izvršila posvetitev novega zadrskega škofa msgr. P i e t r o Monzoni ob asistenci škofa F a i n a iz Reke ter škofa P u 1 i š i č a. Slovesno sveto mašo je bral tržaški škof dr. F o g a r. Popoldne pa se je vršila proslava sedemstoletnice sv. Frančiška s procesijo po mestu.
PONESREČENI FAŠISTI.
Gorica, 18. okt. (Izv.) Včeraj je prišla semkaj milična legija San Giusto, da se udeleži praktičnih vaj na Sabotinu. Po končanih vajah se je legija vračala na avtomobilih proti Gorici. Pri Števerjanu se je zadnji kamijon prevrnil, pri čemer je bil 9 fašistov hudo ranjenih, 2 celo smrtnonevarno. Ranjenci so bili prepeljani v goriško bolnico.
Mehikanski jožefinizem.
Mehiko, 18. okt. (Izv.) Calles je predložil kongresu v odobritev zakonski predlog, s katerim se določa število katoliških in ostalih duhovnikov v Mehiki.
Mehiko, 18. okt. (Izv.) Na zboru zvezne države Nuovo Leon je prišlo med narodnimi zastopniki do spopada, tekom katerega so nekateri potegnili revolverje ter začeli streljati. Trije narodni poslanci so bili ubiti. Vojska straži poslopje zveznega guvernerja.
Jesensko zasedanje madiar-skega pariš menta.
Budimpešta, 18. okt. (Izv.) Danes se je vršilo prvo zasedanje parlamenta po poletnih počitnicah. Posamezni člani vlade so bili od desnice burno pozdravljeni, čim so se pojavili v zbornici. Po otvoritvi se je prečitalo pismo državnega upravitelja. Nato je govoril predsednik vlade Bethlen, ki je navajal razloge, radi katerih je smatrala vlada po končnove-ljavni razsodbi o falzifikatorski aferi kot svojo dolžnost, da poda demisijo. Po govoru predsednika vlade sta se oglasila k besedi še poslanca Pa t a y in Pajer (soc. dem.), ki ne uvidevata, zakaj je dala vlada demisijo in ne razumeta, zakaj smatra vlada, da je falzifika-torska afera rešena. Oba poslanca je zavrnil Bethlen.
Komunistična opozicija na tleh
Moskva, 18. okt. (Izv.) Predstavitelje opozicije Z i n o v j e v, K amen j e v, T r o c -k i, Fatikov in S o k o 1 n i k o v pravijo v posebni izjavi, da se bodo lojalno in brezpogojno podredili sklepom 14. sovjetskega kongresa ter da bodo ukrenili vse, da se likvidirajo vse opozicijonalne organizacije.
ZA IN PROTI ALKOHOLU NA NORVEŠKEM.
Oslo, 18. okt. (Izv.) Danes se je vršilo v vsej Norveški narodno glasovanje, ki ima odločiti za ali proti prepovedi alkohola. Pri zadnjem glasovanju je bilo 489.000 glasov za prepoved točenja alkohola, 304.000 pa proti. Izid glasovanja še ni znan.
NOVI SPOPADI MED HINDU IN MOHAME-DANCI.
Kalkuta, 18. okt. (Izv.) Ob verskih slovesnostih, ki so jih imeli Hindu, je prišlo do spopadov z mohamedanci. Pri spopadu je bilo 20 oseb ranjenih, ena oseba je že podlegla ranam.
A Kombinacije ... Konec brzojavke v današnjem Narodu (4. kolona spodaj): »Toda vsi znaki kažejo, da ji to ne bo uspelo in da je kombinacija z SLS nemogoča.« In prvi stavek naslednje brzojavke (takoj v naslednji vrsti): Kombinacija radi sodelovanja SLS v vladi stopa čimdalje bolj v ospredje.« — O sanjske bukve ;Naxodove>iI
o ponujanju.
Ker je bila SLS v zadnji vladni krizi v ospredju političnega življenja, je jutrovski koncem ves iz sebe. Misli, da bo s svojim vpitjem o ponujanju klerikalcev zabrisal popolno pozabljenost SDS, pa pri tem neusmiljeno tolče samega sebe po zobeh.
Takale je »Jutrovska« pisava: Klerikalci se ponujajo, ponujajo, ponujajo ... Klerikalci bodo pustili avtonomijo... SDS je tega vesela, ker s tem SLS sprejme državnopreni prgram SDS. SDS pa ne more iti v vlado, ker se drži svojega državnopravnega programa ... Pagajanja s klerikalci so se razbila... Klerikalci se tako ponujajo, da sploh ne stavijo nikakih pogojev... Radikali izjavljajo, da je kombinacija s klerikalci nemogoča... Klerikalci so radikalske igračke, ki se pogajajo za vsako ceno... Radič je poslal Korošču avtomobil in ga povabil k sebi na razgovor. Korošec se je razgovarjal, zato je Radič Korošca potegnil in tako naprej, ta motvoz nima konca.
To blebetanje samo na sebi ni pripombe vredno, da pa bo slovenska javnost vedela, kakšne bulvarske liste ima ravno v jutrovski zalogi, zato beležimo ta »Jutrova« poročila in imamo k temu pripomniti samo to-le:
Slovenska ljudska stranka je legitimna zastopnica Slovenije. V državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se talci stranki sploh ni treba ponujati, ker država neizprosno potrebuje njenega sodelovanja. Dolžnost parlamentarnega zastopstva Slovenske ljudske stranke je, da porabi vsako priliko, da uveljavlja vse činitelje o zahtevah Slovenije. Vladne krize so prav posebno pripravne prilike za to. V vladnih krizah se govori mnogo in resno, govore parlamentarci odkriteje in določneje, tedaj se more točneje presoditi, v koliko je kak problem dozorel, kje in kako bo treba nastaviti politično delo, da se podero predsodki in napačna naziranja, da se izpod-bijejo sovražne nakane. Dolžnost našega parlamentarnega zastopstva je bila, da tudi pri zadnji krizi izrabi vso priložnost v polni meri, poišče novih poti, naveže nove stike.
Najmanj informirani ali pa najbolj lažnivi slovenski list ve poročati o borbi za razdelitev portfeljev in o klerikalskih ministrskih kandidatih. Sam Stjepan Radič je postavil »Jutro« na laž, ko je izjavil: Ne gre za portfelje, gre za sporazum in za skupno delo. Vse belgrajsko časopisje hvali dostojanstveno zadržanje naše parlamentarne delegacije in dr. Korošca, priobčuje tudi pogoje o vstopu SLS v vlado, toda v teh pogojih ni duha ne sluha ne o kapitulaciji ne o kakem ponujanju.
Slovenska ljudska stranica se predobro zaveda svoje vzvišene naloge, ki jo ima kot zastopnica slovenstva. Kot stranka z najnaprednejšim kulturnim programom ve, da je njeno mesto med branitelji vere, znanosti in umetnosti, temi temelji vsega narodnega, torej tudi državnega napredka, a kot gospodarska in socialna stranka ima dolžnost najaktivnejšega nastopa tam, kjer gre — kakor ravno v sedanjem času — za najvitalnejše interese socialnega in gospodarskega razvoja naše države.
»Jutrovc« neslanosti o tem, kdo je koga potegnil, bi se pa dale prav lepo prirediti za opis tistih potegljajev, ko je Pašič Pribičeviča in Žerjava potegnil, da sta izstopila iz stranke, in sta šla v vlado, iz vlade pa ju je čika zopet tako potegnil, da »automatski« iščeta pot nazaj domov.
IG
¥ Škofji Loki?
Škofjcločani se vprašujejo, kaj je z mlekarsko šolo v Škofji Loki, za katero je predviden kredit v proračunu in o kateri je bilo toliko govorjenja in pisanja. Imenovana sta že ravnatelj in en strokovni učitelj, nešteto krajev čaka, da pošlje v Škofjo Loko svoje sinove, da sc izuče v tej prepotrebni panogi, pa vse izgleda, da sc oblasti ne zganejo in zmenijo. Ali smo žc tudi v Ljubljano prinesli belgrajsko upravo? Mi vemo, da je v Škofji Loki vse na razpolago, treba le dobre volje in hitrega dejanja, pa bi vse šlo. Zelo smo radovedni, kje je coklja, in g. kmetijskemu oblastnemu referentu bi bili zelo hvaležni, če bi nam pojasnil, zakaj zadeva ne pride z mrtve točke. Brali smo v časopisih, da se g. Radič krega nad poljedelskim ministrom Pucljem. Nevarnost je, da bo spet kdo drugi zavzel mesto poljedelskega ministra. Zakaj sc pravočasno naša uprava nc pobriga, da sc šola otvori? Še enkrat: Pojasnite!
Neminljivo sovraštvo.
G. župnik Anton Oblak iz Št. Lovrenca ob Temenici je spregovoril, avtoritativno namreč. Kakor poroča »Narodni dnevnik«, se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m. v Št. Lovrencu na Dolenjskem shod bivših podeželskih liberalcev, od leta 1919. pristašev samostojne, od letošnje pomladi slovenske kmetske stranke, ki je obenem del hrvatske radičevske stranke,
Govoril jc g. Albin Prepeluh o avtonomiji kot je svoj čas o njej pisal v »Avtonomistu< proti g. Puclju, spregovoril je nekaj besed tudi predsednik shoda g. Janko Bukovec, končno pa je »slučajno« došli g. župnik »ustregel s prošnji« g. predsednika in podal svoje »avto-ritativno mnenje«.
Naj nam g. Bukovec oprosti, toda nfl moremo se ubraniti vtisa, da ga je mnogo stalo brez smeha poslušati to avtoritativno mnenje, če se je spomnil na predvojne shode v Št. Lc rencu, ko so isti poslušalci Tfi svoj poseben način pripovedovali g. župniku svoje avtoriia-ivao mnenje.
Obstojalo pa je avtoritativno mnenje gt>-spoda župnika Antona Oblaka deloma v raz-iafci pastoralke o nedeljski službi božji. Prepričani smo, da bodo odslej vsaj vodilni molje SKS, če ne vsi podeželski »naprednjaki«, geto-.-o vsako nedeljo pri sv maši.
Nadaljnje avtoritativno dnenje je bilo na« nadanje SLS. Takole je n. pr. povedal g. župnik: »Mi nismo bili tisti, ki so svobodomiselca g. dr. Žerjava napravili za svojega političnega tajnika. To je bil g. dr. Korošec! Mi nismo javno poljubovali češkega poslanca dr. Sou-kupa, ki je lansko leto na Češkem vodil borbo in je torej morda le svobodomislec, ter dr. Korošec!« — Sodbo in komentar prepuščamo i bravcem. Prišli so v govoru g. župnika na svoj račun še pater Abel in Mussolini, »danes varuh Cerkve«, politika dr. Šušteršič in Prepeluh, Radič, ki se pri g, Oblaku ni spovedal in je torej morda le svobodomiselc, ter dr. Lueger, dokler je bil še »liberalec«. Na vrsto je prišel seveda tudi dr. Izidor Cankar in last not least g. minister Pucelj kot moralist SKS z izjavo: »Morala Cerkve je tudi naša morala«. Tudi »katoliška akcija«, ki se v Št. Lo-rencu posebno bujno razvija, je našla svoje mesto.
Avtoritativna mnenja g. župnika Antona Oblaka smo slišali žc lansko leto, ko je »slučajno« prišel na Radičev shod na Veliko Loko. Na teh avtoritativnih mnenjih v trebanjskem okraju SLS ni ničesar izgubila, SKS pa ničesar pridobila, ker dobrega g. župnika vsakdo clobro pozna. Registriramo ta dogodek le v potrdilo resničnosti stavka: So ljudje, ki ničesar ne pozabijo in se obenem ničesar no nauče.
Radičevski shodi fska maša.
in
Ko smo brali, kako se je Radič zanimal v Velenju za nedeljsko mašo, smo ujeli pre-friganca! Tako prakticira Radič povsod: kjer pozna ljudi, da bi slabo vplivalo, če bi zboroval med mašo, se svetohlinsko briga za to, da bi se ljudstvu omogočila služba božja vkljub shodu. Pri nas na Hrvatskem on tega že davno ne prakticira več. Tu enostavno ignorira cerkev in mašo in prav nalašč napove svoj shod ob času, ko se vrši služba božja. S sistematično gonjo proti Cerkvi in duhovništvu je že toliko ohladil verski čut med narodom, da se mu na take »bagatele«, kot je nedeljska maša, ni treba ozirati. Da bodo naši duhovniški sobratje v Sloveniji, ki simpatizirajo z Radičem, bolje informirani, naj jim bo povedano enkrat tudi od najbolj kompetentne strani, kar Slovencu sicer ne verjamejo, namreč: najhujši radičevci so s Cerkvijo popolnoma prelomili. Zdavnaj že so docela opustil' nedeljsko mašo in prejemanje zakramentov: duhovniku, tudi takemu, ki se s politiko ne peča, delajo težave in mu, kjer morejo, nasprotujejo. Kraji, kjer je radičevščina v najboljšem cvetu, so povsem versko hladni, cerkve skoro dobesedno prazne. Fare, ki štejejo okoli 5000 duš in več, kažejo v nedeljo skrajno žalostno sliko: v cerkvi komaj po 20 oseb, poleti se opravljajo hlapčevska dela, običajni sejmi in tržišča polna ljudstva; svetišča samevajo prazna. Naj se zamislijo gg. duhovniki v Sloveniji, ki simpatizirajo z Radičem v to žalostno sliko in naj verjamejo Ruperto — ex-perto! — Hrvatski župnik.
R:bnica na Pohorju. V nedeljo smo imeli shod SLS. Govoril je g. tajnik Kranjc iz Maribora, Predsednik shoda g. Držečnik je po govoru poudarjal, kako so naše občine oh prvi poplavi takoj začele zbirko za poplav-Ijcnce v Srbiji, a sedaj, ko smo Slovenci prišli v nesrečo ob zadnji poplavi, nam ministrski predsednik Uzunovič vrača našo požrtvovalnost s tem, da naših poslancev o poplavi niti poslušati noče. To je tem bolj obsojanja vredno, ker država dolguje našim okrajem za ceste velikanske vsote. Samo okrajnemu zastopu Marenberg je dolžna nad 403.733 Din, ali več ko poldrug milijon kron. Zborovalci so izrekli Jugoslovanskemu klubu za njegovo delo zalivalo in neomajno zaupanje.
t
Kaj se godi doma
Nova faza stanovanjskega vprašanja Ljubljane.
Po treh mesecih se je včeraj popoldne topet vršila na mestnem magistratu gremijal-na seja. Bila je to prva seja, katero je vodil vladni komisar vladni svetnik g. Mencinger. Ko so posamezni referenti podali poročila iz svojih referatov, je razvijal g. vladni komisar svoje načrte o rešitvi stanovanjske krize.
Mestna občina je napravila za ublaženje stanovanjske mizerije samo z lastnimi sredstvi več, kakor se je moglo od nje zahtevati, fšaje-manje dolgoročnih kerditov z visokimi obrestmi in dolgoletnimi anuitetami je silna obremenitev mestne občine, če pomislimo poleg tega še na dejstvo, da mestna občina ne Imore zahtevati onih visokih najemnin, kakor jih zahtevajo privatniki v svojih novih hišah, ako hočejo, da bodo hiše v doglednem času amortizirane. Pri sedanjih visokih obrestih mora mestna občina radi tega iz lastnih Sredstev doplačevati za obresti in amortizacijo. Ta doplačila gredo že v znatno višino. Ni mogoče, da bi občina si nalagala še nadaljna bremena.
Odpravljanje stanovanjske krize na ia način, da je prevzemala mestna občina za razne .stavbne zadruge garancije za najeta posojila v večmiljonskih zneskih, nikakor ne moremo smatrati za dobro finančno politiko. Prevzem garancij za stavbne kredite je zvezan z velikim rizikom za gospodarstvo mestne občine, pa utegne to dovesti občino v velike denarne težave. S tem sistemom reševanja stanovanjskega vprašanja jc treba na vsak način prenehati. Prevzemati nove garancijc, ali pa dovoljevati, da se dosedanje zvišujejo, ne bi bilo pametno niti previdno. Kreditov iz teh garancij se poslužujejo večinoma člani stavbnih zadrug, ki so v pretežni večini državni nameščenci z nestalnim mestom in podvrženi neprestanim redukcijam, Ako vpoštevamo še različne druge okolnosti, moramo le z največjo opreznostjo slediti takim poskusom, ki zahtevajo v tako veliki meri soudeležbo mestne občine.
Za ublaženje stanovanjske krize ni država doslej storila še ničesar. Ne samo da ni sezidala nobene stanovanjske hiše niti za svoje uslužbence, napravila ni niti enega poslopja, kamor bi iz zasebnih hiš spravila svoje urade. Tudi v bodočnosti ne moremo od nje kaj prida pričakovati. Pri rešitvi stanovanjske krize pa mora pomagati celokupno prebivalstvo, ker ona ni samo zadeva občine kot take, ampak so na rešitvi tega vprašanja interesirani vsi sloji prebivalstva. Radi tega morajo tudi vsi pomagati, da pridemo ven iz tega socialnega zla. V zmislu stanovanjskega zakona bi se morala ona podjetja prisiliti k zidanju stanovanjskih hiš, katerim se more dokazati, da lahko brez nevarnosti za svoj obstoj, vložijo del razpoložljivih denarnih sredstev v stanovanjska poslopja. Stanovanjski urad je pozval, 130 takih večjih podjetij, da v zmislu stanovanjskega zakona prično graditi. Toda vsa podjetja so na podlagi svojih bilanc izkazala, da jim je to nemogoče. Pač pa so se nekatera njih izjavile pripravljenim, da bi pri skupni akciji za odpravo stanovanjske bede pomagala z denarnimi sredstvi, ako se jim zagotovi vsaj deloma plodonosna naložba denarja, Kakor si je Ljubljana že večkrat pomagala s posojilom v obliki obligacij, tako naj bi se tudi za olajšanje stanovanjske mizerije ukrenili podobni koraki. Mestna občina bi kontrahirala posojilo potom obligacij, ki bi donašale 3 do 4 odstotne obresti. Posojilo bi se vračalo na ta način, da bi se vsako leto sorazmerno število obligacij izžrebalo in izplačalo. Obligacijam bi se izposlovala pupilarna varnost, kar
bi bilo tem lažje, ker bi za posojilo garantirala mestna občina z vsem svojim nepremičnim premoženjem in davčno močjo. Razen tega bi obligacije lahko krožile v iombardnem prometu, zlasti pa pri Mestni hranilnici. Na ta način bi tri četrtine vloženega denarja ostalo mobilnega. Denar pa bi bil dobro naložen in ne bi bilo za vložnike nobene nevarnosti, da ga izgube po denarnih zavodih, ki lahko pridejo v težave z izplačili. Pri nizkih obrestih obligacij, pa bi se tudi stanovanja pocenila za polovico ali celo za dve tretjini. Cene stanovanj bi se iznivelirale v korist gospodarsko šibkejših slojev, razlika najemnin med stanovanji v novih in starih hišah bi sc znižala na najmanjšo mero. S t iin posojilom v znesku 20 mil. Din bi se dalo napraviti okrog 350 manjših stanovanj.
Ako se ta ideja resno vzame v pretres in izvede, smemo upravičeno pričakovati, da bo našla dejansko oporo pri vseh slojih prebivalstva tako pri kapitalistu kakor pri delavcu, pri hišnem lastniku kakor pri najemniku. Vsi sloji se bodo združili za odpravo velikega socialnega zla,
Poleg navedenega moramo omeniti'šc nekaj. Na prispevkih za podporo brezposelnih se je nabralo v Belgradu iz cele države okrog 30 mil. Din. Po razdelitvenem ključu pripade Sloveniji ca. 5 mil. Din. Denar dobi Delavska zbornica v Ljubljani, ki bo ž njim razpolagala po nalašč za to napravljenem pravilniku. Ta denar naj bi delavska zbornica naložila v obligacije gornjega posojila. Ako se bo mnogo zidalo v Ljubljani, bo v mestu manjša brezposelnost, ker je pri stavbah zaposlenih mnogo strok delavstva, zlasti pa profesijonistov.
Za proučavanje izvedbe ideje g. vladnega komisarja se je takoj odredil poseben odsek, obstoječ iz zastopnikov socialnega referata, mestnega gospodarskega, gradbenega urada ter knjigovodstva. V kratkem se bo sklicala širša enketa, h kateri bedo povabljeni vsi me-rodajni faktorji mestnega prebivalstva.
Trsgšta smrt »loška Adamiča.
Hud udarec je zadel rodbino našega odličnega somišljenika gosp. Jos, Adamiča, posestnika, trgovca iu vrvarja v Domžalah. V petek dne 15. t. m. dopoldne ob 9. uri se je peljal gosp. Joško Adamič ml. z motornim kolesom iz Domžal v Ljubljano v spremstvu gosp. Franca Končana, pcseslnika in ključavničarskega mojstra iz Domžal. Ko sta privozila <Jo Dobrave (med Trzinom in Črnučami), sta opazila pred seboj voz, naložen z opeko. Gosp. Adamič je dajal signale, in ko je privozil tik za voz, je krenil na levo, da bi ga prehitel. Bilo je to ravno na precej hudem ovinku, V istem hipu pa je privozil nasproti avtomobil, in ker je voz z opeko vozil, kljub signalom, po sredi ceste, mesto po desni (priče pripovedujejo, da je voznik spal), je bila nesreča neizogibna. Motorni voz z gg. Adamičem in Končanom je zavezit med voz z opeko in avtomobil, pri čemer sta se oba hudo ponesrečila in obležala na tleh. Prvi se je dvignil gosp. Končan. Ko je videl, da leži Adamič nezavesten na tleh, je s težavo prišel do njega in ga spravil na kraj ceste na travo. Voznik z opeko je odpeljal že naprej, avtomobil pa so v bližini popravljali. K sreči je privozila iz Ljubljane z avtomobilom gdč. Novakova iz Kamnika, ki je takoj rado volje oba ponesrečenca peljala nazaj v Ljubljano v bolnišnico. Gosp. Adamiča so obdržali v bolnišnici, gosp. Končana pa je gdč. Novakova odpeljala z avtomobilom na njegov dom v Domžale, vendar pa se je moral v soboto radi precej težke poškodbe na nogi vrniti v bolnišnico v Ljubljano. Poškodbe gosp. Adamiča pa so bile žal iako težke, da jim je v nedeljo ob pol 1. uri popoldne podlegel. Pokojni gosp. Joško — star šele 22 let — je bil edini sin zelo uglednega posestnika in vrvarja gosp. Jos. Ada-
(Predavanje poslanca Franca S m o d e j a na II. prosvetnem večeru v »Ljudskem domu«.)
Nacionalni prerod pri evropskih narodih |e črpal iz korenin njihove prošlosti, njihove zgodovine. Spomin na lepše dni je živel v narodih v poslednjem človeku in ohranil v njih čut nacionalne skupnosti, narodnostno zavest.
Slovence je usoda zgodovine ločila, da so Živeli posamezni deli svojo lastno zgodovino, le veliki vojni in drugi veliki dogodki so jih od časa do časa združevali, tako da ni v narodu skoro nobene tradicije njegovega samostojnega življenja in se je ta tradicija ohranila samo po listinah in zapiskih. Čudovito žilav mora biii naš narod, da se je kljub temu vzdržal in to v najneugodnejših razmerah. Izginili so veliki narodi, o katerih ni nobenega sledu več, slovenski narod se je po več ko tisočletni borbi vzdržal in se je zdelo, da ni več sposoben za svoje življenje kot narod, da bo kot narod zaspal in umrl, se je dvignil iz mrtvila.
Najlepšo zgodovino, ki priča o moči in sposobnosti Slovencev za lastno narodno in državno življenje, imajo panonski in koroški Slovenci. Po pravici smemo trditi, da je Koroška zibelka Slovenstva v naši zgodovini. Mogočni so bili slovenski knezi na Koroškem, ki so iih obdržali Slovenci tudi nod nemško
nadvlado. Ko so se leta 820. koroški Slovenci z ostalimi južnimi Slovenci združili k skupnemu oboroženemu odporu proti vedno nara-ščujoči nemški sili, so Karantanci dobili tuje grofe kot svoje vladarje. Pa tudi tuji vladarji so se morali podvreči slovenskemu obredu ustoličenja in to v narodnem jeziku celo do leta 1414. Slovenščina je bila na dvoru koroških vojvod nekak dvorni, državni jezik. Leta 1227. je nemškega viteškega pesnika Ul-rika Lichtensteinskega na njegovem tnrnir-skem potovanju na Koroškem pri Vratih pozdravil vojvoda Bernhard s svojim plemiškim spremstvom z narodnim pozdravom: »Buge waz primi gralva Venus« (Bog vas sprejmi, kraljeva Venus). Pod frankovsko nadvlado se je dežela kolonizirala z Nemci in pod nemško upravo v Avstriji se je dežela ponemčevala. Toda zadnjih 70 let se nemška meja ni mnogo pomaknila naprej, ginevala je pa med Slovenci narodna zavest vsled sistematične ger-manizacije s pomočjo državne uprave, nemškega šolstva in z gospodarskim pritiskom. En del koroških Slovencev se je nacionalno osvestil, drugi del se je nasrkal nemškega duha, tako da za samoodločbo z ljudskim glasovanjem pod nemškim pritiskom ni bil več sposoben, kljub temu, da je zadnja leta pred svetovno vojno narodna zavest koroških Slovencev dosegla kulminacijo. Do leta 1913. nemška avstrijska javnost ni priznavala, da je ludi na Koroškem slovensko nacionalno vprašanje, in nemško časopisje je vse gibanje koroških Slovencev načeloma zamolčevalo. Leta
miča v Domžalah. Absolvlral je gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano in se nato vpisal na juridično fakulteto v Ljubljani. Bil je zelo simpatičen mladenič, delaven na vse strani in trdna opora svojemu gosp. očetu. Vse ga je ljubilo iu spoštovalo. Zato je zavladala po Domžalah splošna žalost, ko so zvedeli o strašni nesreči in pozneje o smrti tako priljubljenega gosp. Joška. Truplo pokojnega bodo danes prepeljali iz mrtvašnice deželne bolnišnice v Domžale, kjer ga bodo popoldne položili k večnemu počitku na farnem pokopališču v Domžalah. Predragemu Jošku naj sveti večna luč, težko udarjenim staršem in sestram pa naše iskreno sožalje!
Prošnja.
»Slovenec« z dne 7. oktobra in »Domoljub« z dne 14 oktobra sta poročala o nesreči, ki je 27. septembra zadela našo župnijo in občino. Povodenj je obiskala in težko zadela celo občino. Po hribih je na stotine zemeljskih plazov odneslo veliko ruše in prsti z še zunaj se nahajajočimi pridelki vred. Obenem ogrožajo ti usadi marsikak obstoj, v bližini se nahajajočih' človeških bivališč in gospodarskih poslopij. Po grapah so nad vse pričakovanje divje narastli potoki in hudourniki uničili vse, kar so dosegli.
Nekatere naše občane pa je nesreča obiskala še prav posebno težko, tako da so sedaj brez strehe in sveta, brez obleke in živil. Najhuje je prizadet Anton Ambrožič, ki je navezan s svojo številno družino le na dobrodelnost usmiljenih src. Zidano enonadstropno hišo, mlin, žago, hlev s pet glavami živine, vso obleko, ves živež, vse mu je odnesla voda. Plaz, ki je pridrvel s hriba, je nesrečo pospešil, ko nanjo še pripravljeni niso bili. Prav nič drugega jim ne preostaja, kot trkati na usmiljena srca.
Velik siromak je tudi Janez Dolinar. Že pred dvema letoma je prišel ob povodnji ob hišo, hlev, žago in kozolec. S pomočjo podpor in velikim naporom, ki mu je zrahljal tudi zdravje, je za silo postavil vse zopet nazaj. Po zadnji povodnji pa je zopet ob hišo, hlev in kozolec.
Kočarju Francetu Trnovcu so valovi odnesli vogal hiše, voda je udrla v hišo, uničila do mala vsa živila, odnesla vso obutev, kmetijsko in hu-hinjsko orodje itd.
Žagarju Alojziju Šifrerju je voda podrla kos hiše in odplavila mnogo kubičnih metrov desk in hlodov.
škoda v občini je ogromna. Cenjena je na 6,034-100 Din.
Naši ljudje so ob raznih nesrečah, ko so zadevale druge kraje, po svojih močeh vedno rade-volje pomagali rojakom sirom Slovenije.
Podpisano županstvo radi tega zanesljivo pričakuje, da ne bo brezuspešno, ako stopi pred slovensko javnost z nujno prošnjo za milodare v prid najtežje prizadetim v svoji občini. Zato prosi vse, ki jim je prizanesla grozota povodnji, da prispevajo po svojih močeh za najbednejše in da pošiljajo mil6dare na njegov naslov, da jih razdeli med najpotrebnejše. Vsak, tudi najmanjši dar, Bog obilo povrnil
Županstvo občine Črni vrh, pošta Polhov gradeč, dne 16. oktobra 1926.
Josip Trobec, župan.
Pred pretečo katastrofo.
Maribor, 17. oktobra 1926.
Shod železničarjev v Mariboru.
Ker se širijo zadnji čas vesti o zopetni redukciji Železnikih uslužbencev ter redukciji plač in doklad železničarjem, o zaprtju železniške delavnice v Mariboru, so krščanskosocialni železničarji naprosili poslanca Franjo Žebota, da jim poroča o teh perečih zadevah. Sestanek (v soboto zvečer) je bil sklican šele en dan poprej, a je bil dobro obiskan. Prišli so številni zaupniki posameznih strok. Poslanec je najprvo na splošno željo podal kratko sliko o političnem položaju. Nato je obširno referiral, kako sloji z zadevo redukcije osobja in plač oziroma doklad ter kako je KR vlada zakrivila to nesrečno razmerje. Razložil je, kako so
poslanci Slovenske ljudsko stranko intervenirali v Ljubljani pri ravnateljstvu in v Belgradu, da sa preprečijo redukcijo pred zimo. Čo bi vrgla vladu 600 do 800 železničarjev sedaj prcil mrzlo zimska dobo na cesto, bi to pomenilo strahovit udarec za ubogo železničarske družine. Poslanci SLS sa opozorili ministra, generalnega direktorja in ljub« ljansko ravnateljstvo na to, da morajo na vsak način najti kritje za to, da ostanejo vsi železničarji še naprej v službi. Katastrofalno bi bil« zu Maribor iu okolico, posebno pa za 1500 delavcev v železničarski delavnici, če bi radi pomanjkanja kreditov 1. decembra leta 1920., oziroma 1. januarja leta 1927. ustavili obrat v delavnici do 1. aprila 1927. Ministrstvo je na pritisk poslancev in na podlagi poročil ravnateljstva predlagalo finančnemu odboru v odobritev naknadni kredit za delavce na progi, v kurilnicah in delavnicah, 100 milijonov dinarjev. Od vladne večine in vlade same je sedaj odvisno, ali se bodo ti krediti pravočasno preskrbeli. Edino na ta način se jo mogoče izogniti preteči katastrofi.
Poslanec Žebot jo objasnil tudi, kako stoji s stanovanjskim zakonom. Od vladne večine (RR) je absolutno odvisno, ali bo nesocialni predlog ministra Simonoviča sprejet. Radikali in Radičevci imajo okoli 200 poslancev, SLS pa samo 20. Mi torej tu no odločamo! Poslancc dr. Kulovec ni poslal brzojavnega pozdrava zborovanju posestnikov, ampak je na povabilo odgovoril pismeno, da! ne more priti. Posestniki so imeli na dnevnem redu svojega kongresa kakih šest točk kot protest proti raznim pretiranim in krivičnim davkom. Socialisti naj raje kritizirajo »delovanje^ svojega duhovnega očeta in mecena Antona Kristana, ki se skupni Žerjavom vsak dan giblje v velebankirskih krogih in med kapitalisti. Socialni domokratje so bili 3 leta v Mariboru na magistratu gospodarji s svojim Grčarjem in Bnliunom, pa niso niti eno leseno barake postavili. Cel Maribor pa vidi, da so se pod županom dr. Lesko« varjeni vsaj začele graditi stanovanjsko hiše. Gradilo se bo še naprej.
Poročilo poslančevo je bilo sprejeto z glas* nim odobravanjem. Tudi navzoči socialisti .so sami priznali, da je kričanje znanih socialističnih glavarjev samo frazarenje in prostaška demagogija. Socialističnim lažem noben razsoden človek več ne verjame.
Zborovalci so izrazili željo, naj se vsaj vsalf mesec vršijo taki sestanki. — Po sestanku se jo poslanec posvetoval z možmi o bodočem delu.
Nezgoda spiava na Dravi.
Drava je padla zadnje dni precej pod nor« malo in so se prikazale iz vode Jia raznih mestih skale, katerim pravijo Hungersteine , ki baje stopajo iz vode ob slabih letinah in oznanjajo lakoto.
Ker bo Drava za splave, kakor smo že poročali radi poprave spustilnika na Fali zaprla od 15. novembra naprej, splavarji sedaj pridno vozijo plohe in drva.
V nedeljo popoldne je velik in z drvami </!>• loženi splav, last lesnega trgovca Vraberja iz Kaple. pri Kamnici obtičal na zgoraj omenjeni skali — oznanjevalki lakote. Splavarji — šest po številu — so se trudili z vsemi močmi, »da bi spravili splav s skale, a ves napor je bil zaman. Ker z veslanjem ter dviganjem ni šlo, si možje postavili iz desk na splavu utico, ter polegli, dokler ni prišla od pomoč. V nedeljo popoldne, ko je bilo tako lepo ln toplo vreme, so Mariborčani vreli v trumah proti Kamnici, kjer so se čudili idili na sredini Drave: 6 mirno spavajočih splavarjev, ki so v trdem spanju čakali na čolne, ki so priskočili na pomoč šele na noč.
Pretežno večino drv so morali preložiti v čolne, iu nato je šele voda dvignila splav s .skale, da jo lahko odplul proti Mariboru.
Nesreča se ni zgodila sicer nobena, a lastnik Vraber ima precejšnjo škodo s prelaganjem celih treh vagonov drv.
Drava bo za splavarje, ako se ne dvigne njena stanje, vedno bolj nevarna.
1913. tega ni moglo več, a ta silni dvig Slovencev je vojna zopet potlačila, dokler leta 1917. znana majniška deklaracija zopet ni razvnela slovenskih src na Koroškem; tedaj je bila Koroška trenutno zrela celo za plebiscit, a poznejši dogodki so nacionalno v narodu ne dovolj krepko zasidrano zavest zopet zatemnili.
\Vilscnovo načelo o nacionalni samoodločbi je vlilo slovenskemu narodu nove upe za boljšo bodočnost slovenskega naroda, ki bi se bil pod nemškim gospostvom na svoji nacionalni periferiji polagoma krčil, toda v srcih koroških narodnjakov je vstala tiha, prikrita bojazen, da ne bi se zviti nemški diplomaciji, ki je imela zveze po vsem svetu, morda posrečilo doseči samoodločbo ne za ves narod skupaj, nego za posamezne njegove in sicer v nacionalnem oziru najslabše dele. Ta strah se je uresničil. Malo nas je bilo, ki smo s trez-nejšim očesom motrili porojevanje novo nastajajočih držav. Kar bo narod v času sile in nasilja sam držal, to bo tudi obdržal, smo dejali. -Zato smo silili na to, da mora naše vojaštvo vse kraje ob meji zasesti, <} okle r ne bodo velesile odločile. Skoro bi dejal, da smo tisti, ki smo tedaj bdeli nad usodo koroških Slovencev, prestali skoro nadčloveške napore in z nezlomljivo žilavostjo storili vse, kar je bilo v naši moči. Smem danes konstatirati, da nismo opustili ničesar, kar je bilo mogoče storiti, da rešimo slovensko Koroško. Toda tedaj sem se prepričal, da Slovenci nismo kot državen narod dogoreli, da slovenski narod ni bil svoii naloci kos. da se ie nosamezniki niso
niti zavedali, usoda naroda, ki ni imel svoje nacionalne države, živeč v državi, ki vendar ni bila njegova nacionalna država. Tedaj je padla na moj predlog o zasedbi Koroške beseda: »Vsaka kaplja krvi bi nam škodovala pri antanti, ki nam bo itak dala, kar borno sami hoteli.« Tekla pa je potem res kri, a zaman, ker je bilo že mnogo zamujenega in se je v antantnih državnikih usidralo prepričanje, da nam ni toliko do Koroške, ker bi jo bili sicer takoj ob prevratu ali takoj nato zasedli. O tozadevnih naših naporih v Ljubljani, v Zagrebu, kjer mi je obljubil v imenu srbske vlade še pred zedinjenjem s Srbijo štiri divizije polkovnik Milan Pribičevič, in pozneje v Belgradu, bi napisal lahko celo knjigo, pa dovolj govore interpelacije, ki sva jih stavila s poslancem Grafenauerjem.
Vendar je bil glavni razlog, zakaj smo izgubili Koroško, povsem drugi, za nas v ti-slem času skoro nepojmljivi, ki ga je navedel prijatelj pri naši mirovni delegaciji v Parizu v pismu z dne 12. januarja leta 1919. z besedami: »Antanta je nam na severni meji skozinskoz sovražna. Vodilna ideja njene politike je odškodovati Avstrijo na naše stroške za razne izgube na Tirolskem itd.«
Dne 26. maja 1919 je četvorica določila Karavanke /a mejo nemške Avstrije, samo da bi neka komisija še naknadno navidezno ljudstvo "konzultiralas. Po protestu naše delegacije je četvorica 30. nmja določila plebiscit v celem celovškem basenu brez Mežiške doline. V orolest proti temu ie naša delcaaciia
Bnes>ne novice
k Predavanja na šolah o zaslužnih možeh.
Pi 'osvetno ministrstvo je odredilo, da se pri-rede dne 30. oktobra, o priliki pokopa zelnikih ostankov raznih zaslužnih srbskih mož, iu so začasa vojne umrli v tujini, na novem pokopališču v Belgradu, prirede po vseh šolah predavanja o teh možeh, posebno pa o vojvodu Putuiku, Stojanu Novakoviču in Andri Ni-količu.
■k Prenos nemških ostankov vojvode Put-nika. V Nico je te dni dospel general Štefa-novlč, da odredi potrebno za prenos zemskih ostankov slavnega vojvode Putnika. Putnik, ki si je bil v balkanski vojni 1912—13 stekel svetovno slavo, se je v svetovni vojni po umiku v Albanijo naselil v Niči, kjer je 1917 umrl. Z njigovimi zemskimi ostanki preneso v domovino tudi trupla sedmih srbskih narodnih poslancev, ki so začasa svetovne vojne umrli v Franciji.
•k Zakon o onnovnih šolah. Prof. dr. S. Čajkovec je doyršil zakonski načrt o osnovnih šolah po smernicah prejšnjega prosvetnega ministra St. Radiča. Sedanji prosvetni minister je izročil načrt posebni komisiji, da ga predela po njegovih intencijah.
* Nova originalna in lepa monštranea. Župnija Gomilsko v Savinjski dolini je naročila pri vseučiliščnem profesorju g. Plečniku v Ljubljani načrt za novo monštraneo. Gosp. Plečnik je načrt, ki je res originalen in bo gotovo dobil več posnemovalcev, dovršil in bo dela izvršil do letošnjega Božiča ljubljanski * asar g. Kregar. Značilen za to monštraneo je izredno velik prostor za hostijo v sredini, ki je pri drugih navadno po možnosti majhen, da je hostijo, ki je vendar središče monštran-ce, komaj videti. Podstavek monštrance bo iz zelenkastega pohorskega granita ter prevlečen na zunaj s srebrnimi ornamenti. V podstavek bodo vdelani v Pragi brušeni dragoceni kamni, katere je nabral g. Plečnik sam po raznih kamnolomih na Pohorju. S to originalno monštraneo bo g. Plečnik dokazal, da se da ustvariti z domačim materialom umetnina, kakor bo ta ironštranca, ki bo tehtala le dva in pol kilograma.
Vzajemnost, društvo duhovnikov za la-vantinsko Skotijo. Na občnem zboru stanovske organizacije lavantinske duhovščine Vzajemnosti dne 16. avgusta je bil izvoljen sledeči cdbor, ki se je istega dne takole konstituiral: predsednik stolni prošt Martin Matek, podpredsednik bcgosl. prof. dr. Josip Sornrek, tajnik stolni kanonik dr. Josip Cukala, blagajnik stolni vikar Anton Ikavc, odborniki: Cer-jak Jožef, č. kanonik, čiček Jožef, č. kanonik, Martin Medved, dekan, Matej Strakl, župnik, Alojzij Rezman, gimn. profesor, Pavel Živort-nik, prof. na moškem učiteljišču. Kot članarina se je določil znesek letnih Din 20, kot prispevek za pogrebni sklad ostane po starem sklepu /.a vsakega umrlega člana enkratni prispevek Din 5. Ta znesek bodo pobirali dekanijski poverjeniki četrtletno, ko se naznanijo od škofijstva preminoli sobrati. Vzajemnost bo ohranila svojo zvezo s Savezom v Zagrebu, potegovala se bo naprej za zboljšanje de-solatnih gmotnih razmer katoliškega duhovni-štva, ki mu od bore draginjske doklade odtegujejo dvakrat toliko kot državnim uradnikom, a dosledno odrekajo ugodnosti, ki jih imajo državni uradniki.
ic V Mošnjah bo v nedeljo 24. oktobra ob pol 15 blagoslov spominske plošče, ki nosi imena 32 vojnih žrtev. Vzidana je ob vhodu v zunanjo cerkveno steno, s katere se je odstranil ob prevratu dvoglavi avstrijski orel. Tisti, ki so spadali pod breški zvon, bodo imeli 'm svoj spomenik.
~k Osebna izprememba v Muzeju srbskih Jiemelj. Ravnatelj Muzeja srbskih zemelj Petar Pavlovič je upokojen; na njegovo mesto je
imenovan dosedanji kustos istega zavoda Dušan Stoji čevič.
*	Imenovanje na belgrajski medicinski fakulteti. Dr. Matija Ambrožič, načelnik dečje poliklinike v Ljubljani, je imenovan za profesorja pedijatrije na medicinski fakulteti v Belgradu.
•A Zgodovina glasbone umetnosti na belgrajski fakulteti. Prosvetni minister je izpopolnil uredbo o belgrajski modroslovni fakulteti z dodatkom, da se na fakulteti predava tudi zgodovina glasbene umetnosti.
*	Umrl je v Belgradu upokojeni gimnazijski ravnatelj Zivojin Simič, star 78 let. Pokojnik je bil odličen pedagog.
*	Smrt odličnega srbskega častnika. V Belgradu je umrl artilerijski major Nikola Vu-jič-Vučič, star 84 let. Pokojnik je bil eden najedličnejših častnikov stare srbske vojske ter se je udeležil mnogih srbskih vojn in bil mnogokrat odlikovan. V zadnjih vojnah sta mu padla dva sina častnika.
~k Prva planinska fotografična razstava v Zagrebu. Minolo soboto se je v Zagrebu otvo-rila prva planinska fotografična razstava, ki jo je priredilo Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« v zvezi z zagrebškim Ski-klubom.
■k Zanimiva arheološka ekspedicija. Včeraj je odpotovala v Gabovo Polje in Glamoč v zapadni Bosni arheološka ekspedicija, ki jo vodi msgr. F. Bulič. Člani ekspedicije so: muzejski ravnatelj dr. Abramic in asistent dr. Grgin ter dunajski vseučiliški profesor za arheologijo dr. Reisch. Ekspedicija hoče preiskati hipotezo msgra Bulica, da se morajo v gori navedenem kraju nahajati ostanki starega rimskega mesta Stridona, kjer je bil rojen sv. Hieronim.
*	Uniformiranje srednješolskega dija-štva. V prosvetnem ministrstvu izdelujejo načrt o obveznem uniformiranju srednješolskega dijaštva obojega spola. V Belgradu je uniformiranje deloma že izvedeno.
•k Potres. 18. oktobra ob 7 uri 21 minnt 26 sekund je seismograf v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležil potres v razdalji 15 km od Ljubljane. Prosimo cenjene poročevalce, ki so potres čutili, da poročajo zavodu.
■k Na Krekovi meščan sko-gospotliniski šoli v Zgornji Šifki pri Ljubljani (prej Šelen-burgova ulica l) 'se je moral vsled preselitve šole pouk za eno leto prekiniti ter se je sedaj 15. oktobra zopet deloma pričel in sicer s šivanjem. Dne 26. oktobra se pa prične popoln pouk, to je pouk v kuhi, teoretični pouk itd. Toliko v vednost onim, ki so namenjene šele s 26. oktobrom vstopiti. V sredi novembra se bedo pa pričeli večerni kuharski tečaji za boljšo kuho; natančneje pozneje. — Vodstvo.
•k Župni urad Poljane nad Skcfjo Loko obvešča vse, ki bi hoteli kaj darovati posebej za nesrečne poplavljence v župniji Poljane nad Škofjo Loko, da darove sprejema tudi po čekovni položnici, ček. račun št. 11.696. Prosimo! — Matej Tavčar, župnik.
-k Veterinarska fakulteta v Zagrebu. Zagrebške »Novosti« poročajo o skrajno nedo-stalnih razmerah na tamkajšnji veterinarski fakulteti. Cela fakulteta nima niti ene učilnice in se vtši pouk v vlažni, zadušljivi kleti; trupla živali morajo vlačiti dijaki in profesorji preko celega dvorišča, za okužene živali sploh ni prostora in jih morajo odklanjati, profesorji morajo rabiti svoje lastne instrumente itd. Obisk na fakulteti se razvija sledeče: leta 1919-20 je bilo 48 dijakov, 1920—21 77 dijakov, 1922 44 dijakov, 1928 74 dijakov, 1924 106 dijakov, 1925 122 dijakov, 1926 138 dijakov, a za 1926—27 se je vpisalo 178 dijakov, od tega 64 v prvi semester.
-k Kie dobiš za 10 Din popolnoma nov, štirisedežen avtomobil, konja, kravo, radio-aparat, salonsko uro, moško kolo, obleke, že-
Pozor m pasice!
Cenjene naročnike, ki prejemajo »Slovenca« po pošti in so si zagotovili pred 1. oktobrom pravico do soudeležbe pri žrebanju za nagrado 3. četrtletja, opozarjamo na ovojno pasico, pod katero prejmo »Slovenca« v sredo, dne 20. oktobra. Na teh pasicah bodo natisnjene številke, ki pridejo pri žrebanju v poštev!
♦»♦»♦♦*"......t	W»HtM»ttWt<,<
pne ure, perilo, čevlje, knjige, preproge, bisere, servise, gospodarske stroje itd.? Edino v izredno bogati loteriji Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki poseduje tisoč dragocenih dobitkov. Srečke dobiš po vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru itd., pa tudi pri vseh orlovskih odsekih. Lahko pa tudi pišeš ponje na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami. Ako naročiš 10 srečk, dobiš tri srečke brezplačno; če pa naročiš in raz-pečaš 100 srečk, si na lahek način prislužiš 4C0 Din.
■k Prva železna hiša v Zagrebu. Osješka livarna in tovarna strojev je te dni postavila na Pantovčaku v Zagrebu prvo svojo železno hišo po Forsterjevem patentu. Vila ima šest sob in vse postranske prostore, centralno kurjavo, vodovod in električno razsvetljavo ter stane do 210.000 D!n brez zemljišča. Hiša je varna pred ognjem in odporna proti mrazu in vročini, ker je heraklit v stenah slab prevodnik toplote. Na videz je kakor zidana hiša. Tovarna izdeluje tudi delavske hišice za 46.000 dinarjev; hiša z dvema sobama stane 55.000 dinarjev.
•k Okradena redovnica. Pri prestopu iz bosenskega na zagrebški vlak v Brodu na Savi je neznan žepar ukradel neki redovnici torbico z 9000 Din.
* Jugoslovanski parnik rešil ameriško jadrnico. Dne 5. avgusta je parnik »Izabran« dubrovniške družbe Bačič dobil brezžični poziv na pomoč. Takoj se je odzval in našel sredi Golfa ameriško jadrnico »Albert W. Ro-binson«, ki se je v silnem viharju že potapljala. Parnik »Izabran« je rešil celo posadko in privlekel v luko tudi težko poškodovano jadrnico. Ameriško ministrstvo za trgovsko mornarico je poslalo sedaj kapitanu in moštvu »Izabrana« toplo zahvalo.
Aretacija nevarnega razbojnika. Te dni so v Splitu aretirali nevarnega razbojnika Ilijaša, ki je že opetovano ušel iz dubrovni-ških ječ.
■k Nesreča na Savi. Minolo nedeljo ponoči so se vračali z jugosokolske veselice v Jfl-senovci učitelja Ivan Nihoda in Ivan Grba ter logar Mačkic. Hoteli so se prepeljati preko Save s čolnom, a vihar je čoln prevrnil ter so vsi trije utonili.
■k Sinoda avgsburške cerkve. V Novem Sadu je začela te dni zborovati sinoda avgsburške — lutrovske — cerkve v Jugoslaviji. Sinoda ima rešiti cerkveno ustavo in imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov.
•k Uspeh vojaških vaj zagrebško in kar-Iovške garnizije. Poveljnik Savske divizije general DTag. Ljub. Uzun Mirkovič je objavil pohvalo poveljnikom in četam zagrebške in karlovške garnizije za odlično sodelovanje pri skupnih vojaških vajah v dneh 6. do 10. oktobra. Pohvala naglaša, da je tako častništvo kakor moštvo pokazalo za vaje veliko zanimanje in najboljšo voljo; disciplina je bila vseskozi vzorna in čete so kljub izredno težavnemu gorskemu terenu odlično prestale vse ogromne napore. Po petdnevnih težkih vajah je moštvo ob povratku v Zagreb korakalo še
z brzino 5 km na uro in naredilo pri defilaciji
najbcLši vlis.
'k Vsi bivši salezijanski gojenci in orato-rijanci se tem potom prosijo, da se sigurno udeleže prijateljskega sestanka v nedeljo, dne 24. oktobra na Rakovniku. Ob 9 bc) sv. maša, ob 10 zborovanje. Čut hvaležnosti do bivših predstojnikov zahteva, da se v čim večj&m številu udeležimo, posebno ker se bo ta dan izvolil odbor za »Zvezo bivših«. Po zborovanju bo skupno kosilo, zato prosimo pravočasnega kratkega obvestila na ravnateljstvo zavoda. Tisti, ki bi bili slučajno zadržani, se prosijo, da sporoče po dopisnici, da žele pristopili k zvezi in navedejo svoj natančen naslov. Na veselo svidenje po dolgem času! — Pripravljalni odbor Zveze bivših salezijanskih gojencev, Rakovnik — Ljubljana.
•k Zveza kopališč in letovišč kraljevino SHS v Zagrebu, Jelačičev trg 6, sklicuje za 9. november veliko zborovanje vseh kopališč, letovišč ter društev in zvez za zboljšanje tujskega in turistovskega prometa. Na dnevnem redu bedo vsa vprašanja, ki so važna za to gospodarsko panogo. Vsi interesenti se pozivajo, da se prijavijo najkasneje do 25. okto-bi -a, ako žele prisostvovati. Obenem naj tudi javijo, katera vprašanja žele, da se stavijo na dnevni red. Definitivni pozivi se bodo razposlali dne 25. oktobra. Od prometnega ministra je zaprošena znižana vožnja za to zborovanje.
-k Gospodje, ne pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din, krasen, modern raglan ali suknjo.
PorfygaSk®9 prvovrstno, toči ICošak, ICrekov trq.
izjavila Wilsonu, da se ne udeleži izročitve pogojev nemški Avstriji. Nato je četvorica dne 4. junija sklenila ločen plebiscit v južni in severni coni. Vsi protesti naše delegacije niso nič izdali.
Od naše parlamentarne delegacije v Belgradu se je intenzivno pečal s koroškim vprašanjem samo Jugoslovanski klub.
Jaz sem imel vtis, da predsednik naše vlade v Belgradu ni dovolj energičen in da ne hrabri uaše delegacije. Na nobeno osebno intervencijo ni pokazala, da se dovolj briga Za naša mejna vprašanja na severu in nobene naše tozadevne interpelacije ni pripustila aa dnevni red. češ, da bi to državi škodovalo.
(Dalje.)
Najstarelša republika.
Andora, majhna državica'v pirenejskem gorovju (obsega 452 kvadratnih kilometrov in Šteje okoli 6000 prebivalcev), med Francijo in Španijo, se sme ponašati, da je najstarejša republika na svetu. Njeni prebivalci so se v svojem težko dostopnem ozemlju trdno in zvesto držali stare tradicije, in razvoj enega tisočletja je šel mimo teh gorskih sinov skoro brez sledu. Na čelu te države, ki ne pozna nobenih pisanih zakonov, stoji predsednik.
Sedanji državni poglavar Andore je 55-lelni Pere Font Altimir; on reprezentira še povsem DatriarbaMno dostojanstvo in prepro-
sto poštenost prejšnjih časov. Neki tujec, ki je s svojo družbo obiskal Andoro, ga opisuje kot visokega, krepkega .moža kmečke zunanjosti, ki živi med svojimi čedarni kot kak bomerski knez. Velikih dohodkov mu njegovo dostojanstvo ne daje, kajti njegova plača znaša samo 75 frankov na leto. Toda mož se tudi ne čuti toliko uradnika, kolikor le bolj kmeta, ki kot prvi med svojimi rojaki živi od svoje zemlje in svojih čred.
Predsednik nas je sprejel zelo prijazno in nas povabil na znjutrek, tako pripoveduje obiskovalec. Oče Altimir pripada napredni stranki, toda on ve, da se mora pri njegovem ljudstvu počasi »napredovati«, če se sploh hoče priti naprej. Pripovedoval nam je, da se je cela dežela dvignila kakor en mož, ko se je gradila cesta od španske meje skozi Andoro; ljudje niso hoteli o taki prevratni izpremembi nič slišati. Drugikrat je hotela neka tuja družba tu v središču te mirne in svobodne države ustanoviti igralnico, toda spričo hudega razburjenja Andorcev se je morala ta misel takoj opustiti. V Andori tudi ni nobenih časopisov, dva tujca sta hotela hi izdajati list, je pravil predsednik s širokim smehom, a narod ju je vrgel ven.
Predsednik prebiva v prijazni hišici, zgrajeni v švicarskem slogu. Njegova hčerka nam je odprla in sledili smo ji po čistih, lesenih stopnicah v veliko izbo, kjer nas je sprejela domačica. Gospa predsednica nam je oostresla z viuom in pogačo, nakar je šla zo-
pet na svoje delo na vrtu. Ko smo si potem ogledali domačijo, nas je na dvorišču obkolila cela množica prašičev, ki jih je morala domača hči šele pozapreti po svinjakjh. Velik čebelnjak nam je s ponosom razkazoval gospod predsednik kot svoj najljubši »šport«.
Preden smo zapustili Andoro, je občinski svet nam na čast priredil pojedino. Peljal sem se tja s predsednikom v mojem avtu po ulicah, ki so bile tako tesne, da so ljudje komaj mogli mimo nas. Dvakrat sem moral med vožnjo ustaviti, ker so nekateri državljani medpotoma z gospodom predsednikom konfe-rirali o državnih poslih. Očividno jim ni bilo prav nič všeč, da se njihov poglavar vozi v j avtomobilu, toda oče Altimir je smeje dejal: i »Takole voziti se je pa le bolj prijetno kot pa peš hoditi.«
V mestni hiši zavzema glavni prostor je- j dilnica, ki je obenem posvetovalnica; v drugem koncu poslopja je pa ogromna kuhinja, v kateri bi se lahko speklo celega vola. Zdi se, da se državni očetje and o r siti najraje posvetujejo za polno mizo ...

O Kaj bo z deložiranci? Z ozirom na na« šo notico ped tem naslovom v nedeljski številki »Slovenca« smo prejeli od mestnega magistrata sledeče pojasnilo: G. vladni komisar dr. Mencinger, ki je prevzel vodstvo poslov na mestnem magistratu, je takoj posvetil vso svojo pozornost vprašanju nastanitve deložiran-cev v območju mestne občine ljubljanske. Na njegovo iniciativo se je vršil 14. oktobra pod njegovim osebnim vodstvom komisijski ogled položaja deložirancev na prostoru pred bivšo šentpetersko vojašnico. Pri komisijskem ogledu so se ugotovile vse podrobnosti prizadetih, pri čemur se je ugotovilo, da so se skoro vsi tam nastanjeni preselili na ta prostor iz občine Moste. Nekateri izmed njih so pristojni v druge občine, imajo pa službo v Ljubljani, eden med njimi je pa izvrševal svojo obrt v Mostah, kjer je bil deložiran, priselil se je pa na ta prostor, kakor sam izjavlja, po navodilih župana v Mostah. Ker so se komisijskega ogleda udeležili skoro vsi predstojniki posameznih magistratnih oddelkov, je gospod vladni komisar takoj na licu mesta odredil vse potrebno, da se beda deložirancev v območju mestne občine ljubljanske kolikor mogoče hitro omili ter se jim še pred zimo omogoči bivanje pod streho. Tozadevno postavi mestna občina več barak, kjer bodo za silo nastanjeni deložiranci. Tozadevna dela so že razpisana. Storili se bodo pa tudi drugi potrebni koraki, da se omogoči preskrba dovoljnih stanovanj. Gospod vladni komisar hoče posvetiti ravno temu vprašanju največ pozornosti.
O Imenovanje na ljubljanskem vseučilišču. Dr. Baldvin Farija, docent na modroslovni fakulteti v Belgradu, je imenovan za izrednega profesorja na modroslovni fakulteti v Ljubljani.
O Umrl je preteklo nedeljo vladni svetnik gosp. Andrej Senekovič, gimnazijski ravnatelj v pokoju in predsednik Ciril-Meto-dove družbe. Naj v miru počiva!
O Za poplavljence. Društvo »Edinost« je zbralo za svoje tri člane, ki so bili prizadeti po zadnji povodnji, Din 715. Če upoštevamo, da so pri društvu zgolj mestni delavci in urad-niki, je to pač lep znesek, vreden posnemanja. Darovalcem prisrčna hvala, dobra srca — posnemajte!
O Ogenj v vrvarni na Ledini. V vrvarni Antona Albrehta na Ledini je izbruhnil sinoči okoli četrt na 10 ogenj. Vrvarna se nahaja v mestni baraki na Ledini tik za dvoriščem mestne elektrarne. V isti baraki, kjer je vrvarna, stanujeta dve ruski rodbini. Poieg te barake se pa nahajajo v neposrednji bližini še druge lesene barake, ki so vse obljudene. Stranke sosednih barak so že po po osmi uri zvečer ču'ile oster dim, a si niso mogle razlagati, cd krd naj bi ta dim prihajal. Okoli devetih zvečer je pa opazila stranka Zadnik iz sosednje barake plamen, ki je švigal pri špranjah ven. Domači sin Mirko Zadnik je takoj s pomočjo v goreči baraki stanujočega
MOŠKA ORI.FKA ali ŽENSKI PLAŠČ (3 metre volnenega s u k n a)
K) Din!
Fino DOUBLE-BLAGO za moško suknjo, 2M metra
samo 250.— Din. Fini Velour za ženske plašče, meter po 90.— Din Pliš, meter po..........180,— Din

'feVBVai 5) MlSMudVld
VODNIKOV TRG 2.
Rusa vdrl v delavnico Antona Albrehta, kjer je gorelo predivo, nabasano pod streho nad delavnico. Obenem sta obvestila policijo in ognjegasce, ki so takoj prispeli z brizgalno na kraj požara. Vsled hitre in izdatne pomoči sosedov se je posrečilo ogenj še v pravem času udušiti lako, da nima vrvar Anton Albreht posebne škode. Pogorelo mu je pač precej pre-diva. Ognjegasci so ukrenili nato vse varnostne odredbe, nakar so se zopet odpeljali z brizgalno, ki topot ni stopila v akcijo. Kako je nastal požar, se ne ve. Zdi se, da se je predivo vnelo po neprevidnosti kakega delavca.
0 Nasadi na Sv. Jakoba trgu. Sv. Jakoba rrg bo v najkrajšem času urejen ter so že dograjeni hodniki ob cerkvi. Nasproti dekliške šole so napravljene okusne travnate gredice z nasajenimi mladimi akacijami. Bojimo se le, da ne doleti te nasade ista usoda kot svoje-lasni slikoviti »Likozarjev park«.
O Usoda reducirane slovenske uradnice. Splitska »Nova doba« poroča, da so dovedli v Split Slovenko, kateri se je omračil um. To je neka bivša poštna uradnica, ki je sedem let službovala na ljubljanski pošti, nato pa bila reducirana. Dobila je nato službo gospodinje pri nekem župniku na dalmatinskih otokih. Toda ni se mogla privaditi novemu položaju in delu, mučilo jo je domotožje. Začela je kazati make duševne obolelosti in končno se ji je um popolnoma omračil. Sedaj pošljejo nesreč-lico v Ljubljano.
O Poizkušen vlom v Kmetijsko družbo. Včeraj zjutraj je sluga Kmetijske družbe g. Marn, ki stanuje v družbinem poslopju v Gosposki ulici, opazil, ko je hotel pospraviti v družbini pisarni, da so vrata pisarne že odprta; nato je dognal, da sta obe veliki železni blagajni navrtani. Vse drugo pa je našel v popolnem redu. G. Marn je takoj obvestil o tem policijo in svoje predstojnike. Policija je takoj odposlala na lice mesta policijskega nadzornika g. Zajdelo v spremstvu detektivov. G. Zajdela je ugotovil, da je svedrovec prav spretno izvršil vlom. Tekom noči se je vlomilec splazil preko vrtne ograje, ki je za poslopjem, in nato vlomil od zadaj v pisarniške prostore. Z Gosposke ulice ni mogel vloma nihče opaziti, ker so okna na Gosposko ulico zapre-?.ena s težkimi zastori. Vlomilec pa je gotovo z jezo moral ugotoviti, da v obeh blagajnah hi nikakega denarja. Vlom je najbrž izvršil en sam vlomilec, dočim je moral drugi strašiti. Po orodju in načinu vloma se sklepa, da je vlom izvršil profesijonalen tržaški svedrovec. Vlom je bil izvršen s tako zvanim »parkljem«:, kakor imenujejo vlomilci svoje orodje. Vse vesti, da znaša vlomilčev plen skoro ?0.000 Din, so se izkazale za neresnične.
O Policijska kronika. Aretirana je bila neka deklina iz Novega mesta, ki je bila svo-ječasno izgnana iz Ljubljane. Te dni je zopet prišla v Ljubljano in si je hitro poiskala primerno veseljaško družbo. V nekem predmestju pa jo je spoznal stražnik, jo aretiral in odvedel na policijo, kjer so jo po zdravniški preiskavi oddali v bolnico. — Iz državnega vzgajališča na Kodeljevem so pobegnili trije šestnajstletni dedki. — Narednik M. P. se je peljal z motorjem in se je hotel v bližini kolodvora v Šiški izogniti avtomobilu. Pri tem pa je podrl dijaka Josipa Kropača. Kropač se je malenkostno oprasnil. Poškodovano pa je znatno njegovo kolo, na katerem se je peljal. — Nekdo je bil ovaden radi tatvine lo-vorjevega lista iz Italije v Jugoslavijo. — Policija je prejela ovadbe nekaterih malih tatvin, dveh telesnih poškodb in enega vloma. Zabeležila je eno kaljen'c nočnega miru, en slučaj hazardne igre s kartami in 10 prestopkov cestno-policijskega reda.
Vremenoslovci
prerokujejo, da bo letošnja jesen deževna. Zato naj vsakdo hiti nakupit si dežni p 1 a S č k tvrdki
LOŽAR & BIZJAK
LJUBLJANA, Sv, Petra cesta Stev. 20.
Matrflhor
□	Dr. Medvedov spomenik gotov. Spomenik pokojnemu msgr. dr. Medvedu, ki je mojstrsko delo umetnika Sojča, je popolnoma gotov in ga bodo postavili na pokopališču v sredo. Strokovnjaki, ki so si ogledali to delo, so sc izrazili vsi zelo pohvalno.
□	Polkovnik Jernej Alijančič umrl. V Zagrebu jc umrl več let v Mariboru v pokoju živeči polkovnik g. Jernej Alijančič. Rajni je bil rodom iz Novega mesta in tudi kot višji avstrijski častnik vedno zaveden Slovcnec. Po prevratu se je naselil v Mariboru. Iz Zagreba jc bil prepeljan v soboto v Maribor, kjer sc bo vršil v torek ob pol 3 popoldne pogreb na pokopališče na Pobrežju in bo pokopan z vojaškimi častmi. Ostani mu ohranjen časten "spomin!
□	Osebna vest. G. kaplan Stanko Canj-kar odpotuje prihodnjo soboto v Pariz, kjer -■o nadaljeval teološke študije,	;
□	Škrlatinka na Pobrežju. Na Pobrežju i Dri Mariboru so se pojavili koncem zadnjega tedna kar tri težji slučaji škrlatinke. Hiše je razkužil mestni fizikat v nedeljo popoldne, Šolnike so prepeljali v bolnico,
□	Zadnja iz stare baronske rodbine amrla. Na zgornji Polskavi in krog Prager- i skega jc imela zelo velika in razsežna pose- ' stva baronica Post. Baroni Post so se pre-/slili iz Poljske na Štajersko. Baronica Post je imrla zadnjo soboto, dočakala je starost 90
let in z njo je izumrla ta stara in daleč znana baronska rodbina. Baronično premoženje in posestva sta podedovala njen oskrbnik in njegova žena v zahvalo, ker sta za pokojno v starosti tako lepo skrbela.
□	Obrtno-nadaljevalna šola v Maribora opozarja na to, da Se niso vpisani vsi vajenci in vajenke za šolsko leto 1926-27, ki se ima začeti v prihodnjih tednih. Zato se naj prijavijo nemudoma na mestnem magistratu k vpisovanju. Zamudniki bodo kaznovani.
□	Bedno stanje natakarjev in naraščaja. Večkrat smo že prejeli iz teh krogov poročila, ki pričajo, da je ta stan v socialnem oziru precej na slabem. Ne le težko, celo 15 in še več urno delo, tudi slaba plača, nezaposlenost, manj strokovna izvedenost, vse pač še tlači ta sloj, ki pa je končno posebno v tujsko-pro-metnem oziru važen faktor. Kolikor nam je znano, imajo sicer eno stanovsko organizacijo, ki pa je premalo živahno delavna. Ker je v interesu lastnikov podjetij, ki imajo natakarje kot svoje nastavljence, smo naprošeni naj jih s to notico opozorimo, da se sami zavzamejo za dobro in primerno socialno stališče natakarjev in za dobro strokovno izobrazbo naraščaja.
□	Nezgoda. Žile si je po nesreči prerezal na levi roki 21 letni delavec v tovarni Der-wuschek v Lajteršpergu, Anton Dvoščak. Prepeljali so ga v bolnico.
□	Nadzorovalni pregled vinarske šole in gospodarskih ustanov na tem zavodu se je vršil pretekli petek in soboto. Udeležila sta se ga načelnik ministrstva kmetijstva g. Rittig in g. Stibler. Ob prispevkih, ki jih država skromno odmerja za to šolo, je vendar šola v vzornem redu, kar priča pač, da ima stro-kovnjaško vodstvo in moči.
□	Konjskega tatu, ki je ukradel v Konjicah posestniku Sodinu voz in konja, so prijeli v Pregradi na Hrvatskem. Izkazalo se je, da niso tatvine izvršili cigani, pač pa neki Feliks Ramper iz Slatine. V Pregrado se je pripeljal skupaj z nekim drugim moškim, ki pa je pobegnil. Okradenemu posestniku so vrnili zaplenjen voz in konje.
□	Težavna aretacija. V nedeljo ponoči je ustavil na Glavnem mostu službujoči redar nekega Radija, ki se je vozil na kolesu brez luči. Fant je v tem momentu vrgel kolo proč, udaril stražnika v prsa ter pobegnil proti Glavnemu trgu, Tu so ga prijeli trije vojaki, nakar ga je zgrabil zopet stražnik, hoteč ga odgnati v zapor. Aretirani se je skušal na vse načine oprostiti, vrgel se je na tla ter hoteč redarja podreti. Na pomoč je prišel še drugi stražnik in Radija sta odgnala v zapor. Sumi se, da je kolo, katerega je ostavil, ukradel.
□	Policijski drobiž. Dne 17. oktobra so bile eretirane 3 osebe. R. Alojzijo je zalotil stražnik v parku, kjer je prenočevala na klopi. Ivana G. je okradla svojo sostanovalko ter ji odnesla volneno jopico iz omare. Radi suma tatvine in razgrajanja je bil aretiran neki R, Manjših prijav je bilo skupno 17.
□	Nesreča z motornim kolesom. V nedeljo sta se vozila g. Skaza iz Ptuja in soproga z motornim kolesom iz Kamnice proti Mariboru. Na Koroški cersti pred hišo št, 65 je kolo na mokri cesti spodrsnilo in oba kolesarja sta padla na tla. Dobila sta poškodbe na levih nogah. Na rešilni postaji so oba obvezali, nakar sta nadaljevala vožnjo proti Ptuju.
Lepota
je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar.
Elida IdeaI=milo da koži zdravo barvo ter elastičnost
mladosti.
v
Cisto, blago in izredno parfumirano. Olepša Vas le
IDEAL-MILO
Temeljito parfumirano.
od vlade imenovani gerent. In ako misli manjšina petih ali šestih članov pritisniti na večino in vsiliti pri tem svoje mnenje in nazi-ranje s takimi sredstvi, kakor se je to vršilo pri zadnji seji, moramo to imenovati neodgovorno počenjanje.
PRORAČUNSKA SEJA OKOLIŠKE OBČINE CELJE.
V nedeljo zjutraj je bila sklicana za pol deveto uro seja občinskega zastopa z namenom, da sprejme proračun za prihodnje šolsko leto. Dosedanji račun je izkazal letnih okoli 450.000 Din potrebščin, ki so bile tudi krile. Letošnji je pa še enkrat tako velik in to radi tega, ker je treba plačevati amortizacijske kvote, katera znaša za leto 1927. Din 492.000. Finančni odsek se je sporazumel za kritje tega proračuna in je vsled tega bilo upati, da bo proračun sprejet. Najhujšo opozicijo proti sprejetju tega proračuna je pa dvignila nemška stranka, ki je s svojim načelnikom Petschuchom že izven občinske dvorane in tudi med ljudstvom zelo agitirala proti kritju za šolo v taki obliki, kakor je to sklenil finančni odsek. Temu stališču se je tudi pridružil občinski svetnik Omladič, ki je takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje vstal in podal izjavo, da zastopniki Gaberja in H ud i nje ne morejo sprejeti nameravan proračun in zato zapuščajo sejo. Pri tem je odšel iz dvorane in njemu sta se pridružila še dva Nemca, Petschuch in Novak, vsled česar je postala seja nesklepčna.
To počenjanje od strani Nemcev, ki so z agitacijo pri drugih občinskih svetnikih omogočili tako pičlo število udeležnikov pri seji, je izzvalo pri drugih občinskih odbornikih odkrito ogorčenje. Tudi mi moramo tako postopanje kar najodločneje obsojati. Naše stališče glede šole je bilo znano. Bili smo odločno proti temu, da bi se pričela šola zidati, in sicer izključno samo iz finančnih vzrokov. Tudi, ko je šolsko poslopje pričelo dobivati temelje, smo mislili, da se bo poslopje dalo uporabiti v druge namene, in priporočali še vedno ustavitev dela. Ko je pa šola rastla in rastla in prišla zdaj pod streho, nam ne osta. ne drugega, kot šol« plačati. Bridko je sicer, a vsekako bolje, da poskrbi za kritje izdatkov od ljudstva izvoljen svobodni odbor, kakor pa
(	Protestni shod proti nameravanemu
ukinjenju stanovanjskega zakona je služil za lepo priliko socialistom, da so udrihali po dveh zmajih: proti »klerikalizmu« in krščanskemu solidarizmu. Videlo se je, da je bil pravi namen tega shoda le boj proti SLS, katero sta oba govornika v svojem govoru neštetokrat prav »milostno« omenjala. Šele na tem shodu smo slišali, da se je kompromis med demokrati in socialisti pri bolniški blagajni razbil, ko je govornik udrihal tudi po bolniški blaga'ni. Ali je pa morda prišlo so-i cialistom vendarle do zavesti, da so sklenili 1 točasno z demokrati skrajno nenaraven zakon? Značilno je tudi, da ni smel govoriti nikdo drugi, kakor samo dva socialistična govornika, ker besede ni dobil niti g. Koren, občinski zastopnik iz Celja, ki je znan kot resen politik, a mu predsednik na koncu svojih fraz ni hotel dati besede, najbrž v bojazni, da ne bo g. Koren mnenja predgovornikov morda vendarle malce korigiral. — Shoda se I je udeležilo kakih dvesto do tristo ljudi, veči-I noma iz radovednosti. Pravih poslušalcev, to je pristašev socialistov, je bilo kakih petdeset. Govorila sta izključno samo g. Ošlak iz Maribora in g. Bobm iz Gaberja. Sprejela se j ie znana resolucija. Nameravanega pohoda po 1 »kapitalističnem« Celju pa ni bilo. Tudi no-I benih drugih nesreč ne.
■®* Izredna seja okoliške občine se vrši radi nujnosti rešitve proračuna v četrtek ob sedmih zvečer.
0 Kolodvorska, restavracija je bila že dvakrat na licitaciji. Drugič se je licitacija vršila dne 14. oktobra, a nihče še ne ve, kako je izpadla. Izgleda, da obstoja neki konzorcij, ki skuša dobiti v svoje roke vse kolodvorske restavracije v Sloveniji.
•©■ Vrnitev vojaštva. V soboto se je vrnilo v svojo celjsko garnlzijo vojaštvo, ki je bilo nekaj tednov na vojaških vajah v bližini kolodvora.
■Gr Vošniakova hiša na kralja Petra cesti je bila na fasadi že skrajno potrebna poprave. Sedaj so s to renovacijo pričeli.
•©■ Trotoarji v našem mestu so bili že večkrat predmet javne kritike, a do sedaj sko ro brez uspeha. Le v Prešernovi ulici pred trgovino F, Čuk se sedaj popravlja trotoar, ki
je pa v celi dolžini Prešernove ulice skrajno potreben popravila. Prišlo bo zimsko vreme, ko se bodo vsled neštetih jam, ki se nahajajo na trotoarjih in ki jih sneg in blato pokrijeta, na novo dogajale nesreče. Sicer je pa že pogled na te razbite in razrvane plošče skrajno neokusen in grd.
© Cercle fran^ais v Ptuju naznanja, da se vrši začetni tečaj francoščine ob torkih in petkih ob 6. do 7. ure zvečer, od 1. novembra dalje pa od pol 6. do pol 7. ure zvečer v IV. razredu realne gimnazije, nadaljevalni tečaj pa ob sredah od 6. do 7. ure zvečer, od i J;, novembra dalje od pol 6. do 7. ure zvečer 1 v društvenem lokalu. Članarina za obisk tečajev znaša 20 Din na mesec. — Čitalnica je odprta od 8. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Knjige se izposojujejo v sredo od pol 6. do 6. ure zvečer in v nedeljo od pol 11. do pol 12. ure dopoldne.
Kamniška železnica. Pred kratkim je »Slovenec" izrazil na upravo državnih železnic željo, da bi odredila nekoliko poznejši čas za odhod večernega vlaka v Kamnik. Verjamemo, da bi temu aH onemu to prijalo, vendar pa je večina tistih, ki rabijo ta vlak, gotovo čisto zadovoljna z dosedanjim časom odhoda večernega vlaka. Smelo trdimo,'da bi bilo najmanj 90 odstotkov od teh zoper poznejši čas, saj so to po veliki večini listi, ki se vozijo vsaki dan in komaj čakajo, da po celodnevnem delu čimprej dospejo na svoj dom. Pač pa bi imeli prošnjo na upravo železnic, da izboljša kamniško progo tako, da bo smel vlak voziti z nekoliko zvečano brzino, ker ta počasna vožnja pomenja za tiste, ki se poslužujejo vlaka vsak dan, ogromno izgubo časa. Par minut bi se dalo tudi pridobiti, če bi vlak manj čakal v Domžalah. Sicer smo pa upravi hvaležni za več zboljšanj, ki nam jih jo naklonila zadnja leta ravno na kamniški železnici.
Popravek. Poročilo v »Slovencu« z dne 8. r. m. o tatvini, izvršeni v Godiču pri Pireu, ne odgovarja resnici. Tukaj o tej tatvini ni nikomur ni5 znanega. S tem bodi tozadevna notica popravljena.
Smrtna kosa. Umrl je 15. t. m. na Brezjah pri Mekinjah posestnik Primož Košir (p. d. Vrtačnik) v 79. letu starosti. 13il je poštenjak od nog do glave in kremenit značaj. S svojo pred kratkim umrlo ženo je živel v srečnem zakonu blizu 54 let; cerkveni ključar farne cerkve pa je bil skozi'celili 41 let in je kot lak za nje lepoto žrtvoval veliko časa in denarja. N. v m. p. t
Kočevfe
Sadni trs. Zadnje dni je bil naval domačega sadja zelo velik. Prodajala so se jabolku, hruške, ! grozdje in sedai kostanj. Tn hi bilo vsu> v redu, da ne bi bile cene temu šadju tako visoke. Grozdje, j prinešeno z dežele, stane i kg 10 Din, na trgu Ie 8 Din. Hruške, srednje debele, se prodajajo komad
po 1 Din, jabolka po 0.50 Din za komad, kostanj pa liter po 3 Din. Tem potom so obračamo na pristojno oblast, da malo pregleda cene sadja.
Sejem se je vršil v soboto, 16. t. m. Bil je dokaj živahen. Kramarjev je bilo veliko, več kot ponavadi. Tudi vsakovrstne živine so pripeljali do-hti. Ta sejem je vedno najbolj obiskan v letu. Za gradom so postavili stojnice na nekem kraju tako skupaj, da je bil prehod zelo težaven. Saj je bilo nekoč že prepovedano, da se ne sine postaviti stojnic za gradom v dve vrsti, sedaj se pa je to kljub prepovedi izvršilo.
Poprava pešpota. Za gradom so nasuli pešpot z gramozom in peskom, ki pa ni fin in droban, pač pa je tak, da ee lahko na njem dosti Čevljev raztrga. Ali se ni mogel dobiti za to leš, kakor se je to zgodilo na stranski poti skozi >Guadendorf« na kolodvor?
Delavski kongres v Tržiču.
mitnica
Ribniški cestni odbor. Ze od prej je znano Jiašim čitateljem. kako jc bil po krivici razpuščen ribniški cestni odbor. Po šesttedenskem SDSarskem gerentovanju je priromnl cestni odbor iz Ribnice zopet nazaj v Sodražico, toda tedaj že z dolgom 45.000 Din. dočim je pustil prejšnji načelnik aktivno premoženjsko stanje. Za prejšnjega načelnika I.O-vrenčiča pa so pripravljali s podporo od izvestne strani celo že »gavge«. Kaj vse je vedelo povedati »Jutro- po svoji navadi o »sleparijah«. No, pred par tedni je tročlanska strokovna komisija, ki je pregledala takratno gospodarstvo in denarno poslovanje, ugotovila popoln red v gospodarstvu cestnega odbora. Revizija je seveda stala več tisočakov in pa davkoplačevalce nadaljnih 15.000 Din pri dovozni cesti na kolodvor. Ta žalostni »uspeh« gonje naj si zapišejo liberalni kverulanti za ušesa. >Jutro« od 4. julija t. 1. o »korupcijski« aleri, ki je kradlo čust bivšemu načelniku, pa naj si zataknejo za klobuk.
Obrtno gibanje. Trgovino z ženskimi klobuki Je v. »Oblakovi« hiši otvorila gdč. Ana Dermota, ki prevzema tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Kovač g. Gojko Vidovič, ki je pred kratkim kupil »Rogličevo« vilo, gradi nasproti vile kovačijo. — Pekovski mojster g. Karol Preželj bo predelal svojo pekarno v parno pekarno. V ta namen namerava razširiti svojo hišo proti »Sokolskemu domu«.
K projektu Zasavske ceste. Civilni inženir g. Pavlin iz Ljubljane je pričel po svojih strokovnjakih v sredo, 13. t. m., z zakoličkanjem trase od Save do Zagorja. Zakoličkanje je že izvršeno. Sedaj se bodo pričela natančna merjenja. Tozadevni članek v četrtkovem »Slovencu« je bil po tiskar sitem škratu izkrivljen. Vsota za preddela načrtov se mora pravilno glasiti le 100.000 Din, ne pa 1,000.000 dinarjev.	•«
Meščanska šola. Zeljno pričakuje prebivalstvo tiaše občine, da se otvori ta prepotrebni zavod. Več staršev ima svoje otroke izven Trbovelj na meščanskih šolah in bi jim odpadlo z otvoritvijo veliko breme, ko morajo sedaj v drugih mestih vzdrževati svoje otroke. Je pa še druga stvar, katera ni malenkostna, in to je premog za kurjavo. TPD je že pred vojno obljubila, da hoče za to šolo, če se ustanovi, dajati premog in drva brezplačno, in če se bodo gospodje obrnili na družbo, jim bo obljubljeno kurjavo gotovo dala, ker znano je, da Če družba nekaj obljubi, to tudi drži. Šolo bodo pa tudi obiskovali večinoma otroci uradniških in delavskih družin in je že to zadosten vzrok, da družba vodstvu šole brezplačnega premoga ne bo odklonila.
Slab Lukežev sejem. Drugekrati najbolje obiskovani Lukežev sejem, ki se je vršil včeraj, je bil rad slabega vremena zelo slabo obiskan. Kramarjev se je še precej nabralo, ker so odpotovali še v nedeljo, ko je vreme kazalo lepo in solnce prijazno sijalo; slabše je z živino, katero je človek lahko na prste seštel. Razpoloženje na sejmu je bilo slabo in več kramarjev je že takoj odpotovalo. Tudi gostilničarji, ki so se preskrbeli z jestvinami, mnočno tožijo, da so imeli izgubo.
sjz Miklova Zala se ponovi. Dvorana Društvenega doma prošlo nedeljo, je bila nabito polna, ko se je proizvajala igra »Miklova Zala«. Da ugodi dramatični odsek Prosvetnega društva tudi onim, ki igro vsled raznih ovir niso mogli obiskati, se je sklenilo, da se ta lepa narodna igra ponovi, in sicer v nedeljo, 24. oktobra t. J. v Društvenem domu. Predprodaja vstopnic v obeh konzum it).
Trojane. Kot je že kraj Trojane izza časa starih Rimljanov znamenit, tako je tudi v sedanji novejši dobi vasica Trojane s svojo prijazno okolico marsikomu priljubljena. Ob lepem vremenu in prostem času pribite iz raznih krajev tujci na Trojane, da se nasrkajo svežega zraka, in tudi v zimski dobi je na Trojanskem klancu prav živahno, kjer se drsajo in vozijo na sankah stari in mladi in še celo z Vranskega prihite se zabavat. V vseh ozirih je ta kraj na višku, samo poštna zveza zasluži vso grajo. Dočim so v predvojni dobi prihajale tri vozne pošte na dan v Trojane, dobivamo sedaj vso pošto po poštnem slu izMotnika. Toda tudi v tem oziru se nam obetajo boljši časi. Po neumomem in vztrajnem delovanju in prizadevanju našega odločnega župana g. Gašp. Gukjatija je v zadnjem času razpisala poštna direkcija v Ljubljani vozno pošto iz Trojan proli Zagorju. Dražba in prevzem vozne pošte se vrši dne 30. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne pri županstvu Trojane. Zato naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala g. županu za njegovo vztrajno požrtvovalnost za dobrobit njegovih občanov, ker edino le po njegovi zaslugi se vpostavi zopet redna poštna na Trojane, do ne bomo ostali glede pošte popolnoma ločeni od sveta.
Skavtizem,
SKAVTIZEM NA ŠOLAH ZOPET DOVOLJEN.
Zupa skavtov za Slovenijo je prejela od svojega glavnega stana obvestilo, da je ministrstvo prosveto s svojim odlokom 9. N. br. 12.151 z dne 12. oktobra 1926 dovolilo, da smejo sluivtske župe in njih podrejeni stegi zopet započeti svoje vzgojno doto med šolsko mladino. Župe in stegi pa morajo začasno delovali samostojno, brez zveze z glavnima btanoma, kjer se mora spor šele rešiti, kar se bo v kratkem izvršilo. Ministrstvo se je gotovo na podlagi številnih prošenj žup in st&gov uverilo, da se ogromna večina skavtov ni niti za las ni odmaknila od svojih zakonov in nima ničesar skupnega s sporom, ki notabene ni niti jugoslovanskega izvora, ampak ga je zanesel med voditelje neki emigrant.
Skavti sirom Slovenije! Pripravite se že sedaj, dn bosto lahko pričeli z delom takoj, ko dobite v kratkem tudi potom šole obvestilo o dovoljenju! J Nato zopet vestno po zakonih dalje in v teh težkih . časih mislite ve$ n^ RPtPfto dfufiim kakor na lastni i blagor I. ,
Prvi splošni kongres tovarniškega delavstva na soboto in nedeljo v Tržiču je uspel nad vse sijajno. Ne bomo tajili, da smo nekoliko dvomili o popolnem uspehu z ozirom na sedanji težki položaj, pod čegar pezo je delavstvo skoraj popolnoma otopelo. Toda, ko smo prišli v soboto popoldne v Tržič, smo bili takoj na jasnem: Kongres mora uspeti.
Prvi dan.
Na delegatsko zborovanje so poslale vse tovarniške organizacije do 60 delegatov. Delegatsko zborovanje se je pričelo točno ob 5 popoldne. Došlim delegatom so se pridružili še zastopniki domačega delavstva, tako da je bilo na zborovanju mesto pričakovanih 30 clo 40 delegatov, čez 100 oseb.
Ko je tov. Rutar otvoril zborovanje in ko je pozdravil razne zastopnike, je podelil besedo prvemu referentu o razmerju med delodajalcem in delavcem dr. Alešu Ušeničniku.
Dr. Ušeničnik je pokazal razliko med predkapitalistično in sedanjo kapitalistično dobo. Povdaril jc načela, na katerih sloni sedanji kapitalistični sistem. Proti posledicam liberalnega kapitalizma sc more boriti le organizirano delavstvo. Delavstvo more le stop-njevajc uveljaviti svoje zahteve po zboljšanju svojega položaja, t. j. kolektivne pogodbe, gospodarska skupnost (delavski sveti, soo-dločc-vanje v vodstvu), konečno solastništvo podjetij.
Referent Kremžar je govoril o gospodarski krizi in položaju tovarnišlcega delavstva. Navedel je glavne vzroke gospodarske krize v Evropi in v naši državi (napredovanje tehnike v industriji, potom katere jc Amerika nadkrilila Evropo, valutna negotovost, slaba uprava). Gospodarske razmere vplivajo tudi na delavstvo, ki je poslalo malodušno in sc ne briga za organizacije. Mora pa zopet nastopiti in se pripravljati, ker sme pričakovati zboljšanje razmer le tedaj, če bo samo sodelovalo.
Tovariš Lombardo jc ugotovil, da je v gorenjskih okrožjih čez 6000 tovarniškega delavstva in da ni niti ena tretjina organizirana. Pokretu delavstva škoduje tudi prevelika raz-kosanost v organizaciji sami, ker ima skoraj vsaka stroka svojo zvezo. Tako stanje pa otežkuje duševni stik in kontrolo.
Vsi referati so bili skrbno pripravljeni ter v taki obliki, da se jc mogel razumeti vsak delegat. Ko so končali referenti, se je vnela živahna debata, ki je bila vseskozi na višku.
Še pred osmo uro so napolnile množice dvorano »Našega doma«, na kar se jc razvil zares tovariški družabni večer. Komcrz so povzdignili še nastopi drama-tskega odseka, ki jc prednašal odlomke iz »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Nastopili sc tudi pevski zbori, ki so odpeli pod vodstvom svojega mladega, pa agilnega pevovodje brezhibno vse točke. Nič manj nismo občudovali dovršeni nastop igralcev. K uspehu večera je pripomogel tudi oddelek jeseniške godbe. Na komerzu so govorili dr. Ušeničnik, župnik Škrbec, tovariš Pukšic iz Jesenic, tovariš Kordin in še več drugih delavccv in delavk; od domačega delavstva pa tovariš Majcršič. Bil je v resnici delavski večer.
Drugi dan.
Solnce nedeljskega jutra je že našlo na nogah vse goste in tovariše ter tovarišice iz Tržiča. Točno ob določeni uri se je podala množica na kolodvor, da sprejme novodošle tovariše, predvsem našega starosto tovariša Gostinčarja, našega vodjo posl. Gosarja in dr, Ranta. Vlak je pripeljal v postajo ob ve-
OPERA.
10. oktobra, torek ob 20: VERONIKA DESENIŠKA.
Ab. A.
Intimni operni večeri v ljubljanskem Narodnem gledališču. Pod tem naslovom namerava uprava Narodnega gledališča vprizoriti v teku sezone serijo večerov, kateri bi bili posvečeni kultu, intimne, tako rekoč komorne operne umetnosti. Proizvajala se bodo dela, ki so sicer namenjena odru, katerih oblika pa predstavlja vendar nenavaden tip. Na programu so sledeča dela: Pergolesi: La serva padrona (Služkinja-gospodin jn); Janaček: Zapisnik zmizeleho (Dnevnik izginolega); Stravinski: L'histoire d'nu soldat (Povest vojaka). Več nie'o-dramskih ricitacij z godbo Fibicha, It. Straussa itd. ter končno ciklična predavanja pesmi.
Prvi večer bo v sredo 27. t. m. na predvečer praznika osvobojenja bratskega češkega naroda. Na programu je Janačkov ciklus »Zapisnik zmizeleho«, ki je izšel 1. 1922. ter se izvaja sedaj prvič v naši državi. Na to velezanimivo prireditev opozarjamo že danes. Da bo obisk mogoč vsakomur, je uprava odredila za to prireditev izredno nizke cene.
Želje aboucntov. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani dobiva tu pa tam anonimne dopise, v katerih razni abonenti javljajo svoje želje glede gledališkega repertoarja in njegove razvrstitve. Uprava izjavlja, da se bo rada ozirala, v kolikor ji jo to lo mogoče na izražene želje, a to le na one, ki se ji javijo s podpisom.
Marf.bor&Ro gleeilšče
Torek, 19. oktobra ob 20: VERONIKA DESENIŠKA.
Ab. A.
Sreda, 20. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 21. oktobra ob 20: MORALA. Ab. B.
LfudsM oder
v Ljubljani
Nedelja, 24. oktobra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI (Hera in Leander); režira ga. Marija
Vera k. g. članica narodnega gledališča v
selih vzklikih gostov in domačinov. Nato se jc formiral sprevod, kojemu je bila na čelu pol-noštevilna jeseniška godba, ki je sploh najboljša društvena godba v Jugoslaviji. Ne pretiravamo prav nič. Cel Tržič je bil na nogah in strmel nad 500glavo množico delavstva, ki je korakalo veselih, samozavestnih korakov po ulicah. Ko so se razlivali mogočni akordi med zidovjem, so bila vsa okna odprta. Samo ob sebi se razume, da se jc podala ta množica krščanskih socialistov najprej v božji hram, da se priporoči Bogu in izprosi njegovega blagoslova. Cerkveni govor je imel g. dr. Rant. Bil je govor, iskrsn, globok, kakor se jih malo sliši. Govoril je o krščanski družini, o Kristusu in o skupnem sodelovanju s ccrkvijcf. Besede so padale na rodovitna tla. Med sv. mašo, katero je daroval tudi g. dr. Rant, je pel prav dovršeno domači cerkveni zbor.
Komaj je bila končana sv. daritev, so napolnile množice društveno dvorano in galerijo, Tovariš Rutar otvori II. kongresno zborovanje, pozdravi tovariša dr. Gosarja, domačega g. župnika, zastopnika Delavske zbornice, predvsem pa tov. Gostinčarja, katerega je tudi predlagal za predsednika kongresa. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil kongres g. župnik Škrbec in povdaril, da bo rešil delavstvo le katoliško zavedni delavec.
V	imenu Delavske zbornice pozdravi kongres tov. Marinček, povdarjajoč težave, katere obdajajo zbornico pri njenem uveljavljanju v družbi. Popolen razmah bo le tedaj mogoč, če bo načelovala stanovsko zavednemu in neustrašenem delavstvu. K stanovski zavednosti naj služijo kongresi delavstva. V imenu katoliških akademikov je spregovoril tov. Pitako. Podčrtal je ljubezen katol. akademske mlaoii-ne do delavstva in je zagotovil, da so pota krščanskega socialističnega delavstva tudi njegova pota. V imenu papirniškega delavsiva je pozdravil kongres tov. Peternelj iz Preske.
V	imenu tržiškega delavstva pa tov. Majeršič.
V svojem referatu »Slabost in moč« strokovnih organizacij je navedel tov. Gosar vzroke, ki povzročujejo krizo v strokovnih organizacijah. (Splošna gospodarska kriza, prehod iz enega gospodarskega načina v drugega, boj delavskih organizacij za politični vpliv.) Rešitev delavstva je le v discipliniranih organizacijah pod vodstvom značajnih delavskih voditeljev. Take pa more ustvariti le krščanstvo.
Tovariš Žužek je utemeljeval pomen in upravičenost krščanskih strokovnih organizacij, tov. Gajšck pa potrebe organizacijo, posebno pa delavskega tiska. Po končanih referatih je predlagal tov. Lombardo resolucije, ki so bile sprejete soglasno. Zaključen govor je imel naš starosta Gostinčar. Naglašal je potrebo organizacije, in siccr krščansko-so-cialistične organizacije tako navdušeno in s tako mladeniško čilostjo, da je človek mislil, da ima pred sabo Gostinčarja, kakršen je bil kot bojevnik pred 30 leti.
Popoldne je bila delavska veselica, ki ni bila nič manj prisrčna, obenem pa sijajna in tovariška kakor ostale prireditve. Da jc tako, je pokazal odhod gosiov. Takrat se je namreč dvignilo vse občinstvo kot en mož in spremljalo v triumfalnem sprevodu ob veselih zvokih orlovske himne in ob prenapolnjenih ulicah občinstva tovariše nedomačine. Vse ulice so odmevale vzklikov na krščanske socfaliste in na Krekovo mladino.
Mirno smemo reči, cla je bil kongres v Tržiču najlepša letošnja prireditev v Katoliških vrstah. Tržič pa je bil ta dva dneva pod izključnim vtisom kongresa tovarniškega delavstva.
Kongres žesistva na Bledu.
Kongres Narodne ženske zveze v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev bo 25., 26. in 27. oktobra t. 1. na Bledu v hotelu Toplice. Poleg doslej prijavljenih delegatinj (180) iz vseh krajev naše države, od Ohrida do Maribora, so udeležita kongresa tudi predsednica Internacionalno ženske zveze Lady Aberdeen in glavna tajnica van Eeghen. Dnevni red kongresa: 1. dan, 25. oktobra, začetek ob 10 in pol dopoldne: 1. Otvoritev. 2. Svečana seja na čast Lady Aberdeen. 3. Izvolitev zapisnikarje, komisije za pregled mandatov in overovate-ljic zapisnika. Isti dan popoldne ob 16 predavanje Andje Ivaničke o luksasu in varčevanju ter debata. Zvečer čajanka s koncertnim delom, ki ga izvajajo gospe Dana Koblarjeva, Pavla Lovšetova in Cirila Škerlj-Medvedova. 2. dan, začetek ob 10 in pol dopoldne: Predavanje Mileve Petrovičeve Mir in Podmladek Rdečega križa« v francoskem jeziku. Popoldne ob 17 predavanje Alojzije štebi-jeve o poglobitvi dela v ženskih društvih z debato. Zvečer predavanje Danice Bedekovičeve o boju proti prostituciji z debato. 3. dan, začetek ob 9 dopoldne: 1. Poročilo uprave. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo komisije za pregled mandatov. 4. Načelno vprašanje o zaščiti ugleda žen, javnih delavk in ženskih organizacij. Tsti dan popoldne, začetek ob 15 in pol: 1. Dopolnitev pravil. Predlogi za delo Zveze v bodoči poslovni dobi. 3. Citanje in overitev zapisnika. 4. Eventualnosli — Za udeleženke kongresa je dovoljena četrtinska vožnja za vse oseb-in in brzovlake. Društva naj izdajo legitimacije de-legatinjam in gostom za vožnjo z navedbo številke rešen jn ministrstva za promet. Učiteljicam, profesoricam in otroškim vrtnaricam je dovolil minister za prosveto dopust od 22. do 30. oktobra, ako se udeleže kongresa. Na kongres so vabljena vsa ženska društva, tudi če niso včlanjena v zvezi. Prosimo društva nečlane, da se priglase zanesljivo do 21. oktobra na naslov: A. štebi, Rožna dolina, cesta X-6, pošta Vič pri Ljubljani. Navedejo naj imena udeleženk-. Celodnevna oskrba s stanovanjem na Bledu velja 75 Din na dan. Članice ljubljanskih ženskih društev naj se zglase v četrtek 21. oktobra ob 4 popoldne v prostorih Splošnega ženskega društva na Rimski cesti, kjer bodo dobile vse sotrehue oodgtke jn jjoiasjiila, ako. jjh že žele. - - -
Koncert v Škcfji loki.
Ljubljanski cerkveni zbor frančiškanske žup« nije Marijinega Oznanjenja je priredil minulo ne-deljo 17. t. m. cerkven koncert pod okriljem »Rdečega križa« v kapucinski cerkvi v Škofji Loki v korist poplavljencem.
Zbor, broječ 8 sopranov, 8 altov, 7 tenorjev in 8 basov, je dirigiral skladatelj g. P. Hugolin Sattner s sodelovanjem g. prof. Vedrala na orglah.
Spored je obsegal 16 točk, večinoma domačih sldadaleljev, katero je zbor z veliko preciznostjo, z globokim umevanjem, z lahkotnim in čisto naravnim prednašanjem izvajal, ter s tem osvetil z žarno lučjo cerkveno pesem in pokazal vso lepoto novejše cerkvene glasbe. — Zbor je pod taktirko mojstra P. Ilugolina jasno pokazal, da ima moderna cerkvena glasba čisto nov izraz, pa ne iz kaprice, ne iz brezpredmetnega hlepenja po tem, kar je novo, ampak iz srčne polrebe, iz dušnega doživetja, iz notranje nuje. Zbor je pokazal, da sodobna glasba hoče v prvi vrsti čim natančneje — če moči adekvatno — izraziti notranje čuvstvo z vsemi sredstvi, ki so temu izrazu primerna.
Sama melodija je novejšemu glasbenemu ob-čutu premajhno, preslabo sredstvo, da bi poglobljeno glasbeno življenje docela izčrpalo. Zato išče novih sredstev in vodi melodijo na bolj izrazito, bolj krepko, bolj izbrano linijo in ji daje bogatejšo harmonično obliko, tej pa izdatnejšo rabo disonanc, ki v nujni vezi vežejo harmonije med seboj; pestrejšo kromatiko, bujnejšo modulacijo in gibkejš! kontrapunkt.
Zbor je v bogatem sporedu odkril in pokazal da je temu neverjetnemu bogastvu, ki ga ima novejša glasba, poglavitno vodilo in načelo preprostost in elementarnost brez fraz, to pa v taki meri da se sodobna umetnost po vsej pravici more ime« novati umetnost elementarnosti, to se pravi, da po-iz.kuša z najmanjšimi, najpreprostejšimi, čim ele-mentarnejšimi sredstvi kar največji efekt doseči. To je pa zbor v veliki meri dosegel.
Da pokaže lepoto novejše cerkvene glasbe tudi onim, ki h koncertu niso mogli priti, je zbor v ta namen ob dveh popoldne v Uršulinski, ob treh pa v akustični Starološki cerkvi zapel po tri skladbe. Z veliko dovršenostjo izpete pesmi so tudi tam globoko segale in vžigale srce vernega ljudstva.
Vsa čast, hvala in priznanje dirigentu in zboru, ko je vršil veliko kulturno, obenem pa tudi človekoljubno delo. Organist Lovro Hafner.
Lahkoallctsko prvenstveno tekmovanje med SK Ilirijo in ASK Primorjetn. V soboto 16. in v nedeljo :L7. popoldne se je vršilo na igrišču ASK Primorje lalikoatlelsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Tekma je potekla brez vseh incidentov, kar je pripisati brezdvomno vzornemu vodstvu zveznega delegata g. Grunda iz Zagreba, ki je predsedoval vrhovnemu sodu. Prvenstvo za 1. 1926. si je po trdom boju priborila Ilirija s 76 točkami, dočim je dosegel dosedanji prvak ASK Primorje 75 točk. Vprašanje točke v metu kladiva je za Ilirijo sporno; tudi če ne dobi 76 točk, temveč samo 75, je vseeno prvak, ker ima 9 prvih mest, Primorje pa 7. Nekateri rezultati so bili prav lepi in časlni. Tako je dosegel v troskoku Režek Ivan, Ilirija, daljavo 12.805 m, kar znači nov slovenski rekord; ali pa Omerza, Ilirija, v teku na 400 m čas 54.4 in v teku sa 800 m 2.05 dve petini.
V	nastopnem podajamo rezultate: 100 m:
1.	Dr. Perpar (Pr.), 11.4; 2. Stepišnik (II.); 3. VVeibl (Pr.). 200 m: 1. Dr. Perpar 23.2; 2. Stepišnik; 3. Weibl. 400 m: 1. Omerza (II.) 54.4; 2. Močan (Pr.); 3. Janowsky (Pr.). 800 m: 1. Omerza 2.05 dve petini; 2. Gaberšek (II.); 3. Slapničar (Pr.). 1500 m: 1. Slapničar (Pr.) 4.43.4; 2. Žorga (Pr)-3. Senčar (II.). 5000 m: 1. Slapničar (Pr.) 17.31 ena petina; 2. Gaberšek (II.); 3. Žorga (Pr.). Hoja 3000 m: 1. Režek Boris (11.) 14.46.6; 2. Trost (Pr.); 3. Slamič (Pr.). Skok v višino: 1. Šiftar (11.) 1.60 m;
2.	Ciinperman (Pr.), 3. Medica (Pr.). Skok v daljavo: 1. Dr. Perpar (Pr.) 6.15 m; 2. Stepišnik (II.);
3.	Režek Iv. (11.). Troskok: 1. Režek Iv. (II.) 12.805 m; 2. Gregorig (II.); 3. Vukmanovič (Pr.). Skok ob palici: 1. Štrekelj (II.) 2.91) m; 2. Vrhovec Lojze (II.), 3. Adamič (Pr.). Sun kroglje: 1. Zupan (II.), 11.12 m; 2. Slamič (Pr.); 3. Vukmanovič (Pr.). Met diska: 1. Slamič (Pr.) 33.425 m; 2. Podobnik (Pr.); 3. Smersu (II.). Met kopja: 1. Orehek (11.) 45.835 m; 2. Cimpertnan (Pr.); 3. Weibl (Pr.). Met kladiva: 1. Zupan (U.) 34.69 m; 2. Slamič (Pr.); 3. Rotar (IL). Vrsta 4X100 m: 1. Primorje 47.4; 2. Ilirija.
Ha žena: Primorje : Atena 5:3, Primorje rez. ! Atena rez. 2:1, Ilirija : Maribor (v Mariboru) 7:3, Mura : Rapid (v Murski Soboti) 6:0.
Lahlcoatlelski dvomateh Ilirija : rrimorje za prvenstvo Slovenije je končal z zmago Ilirije. Ilirija je dosegla 76 točk ob 9 prvih mestih, Primorje 75 točk ob 7 prvih mestih.
Nogometno prvenstvo v Zagrebu: V nedeljo odigrano drugo kolo prvenstvenih tekem je prineslo predvsem nepričakovano zmago Croatije nad Gra-djanskim v razmerju 2:0. V istem razmerju je zmagal HAŠK nad Concordijo, dočim so Zeljezničarji igrali z Derbyjem neodločno 1:1. Viktorija :Šparia 2:0, Ilirija:Makabi 3:1.
V	lielgradu je zmagal praški prof osi jonalni DFC (Doutacher Fussball Club) nad Beogr. SK s 5:1, nad Jugoslavijo pa z 2:0.
Zveza si. kol, društev v Ljubljani priredi ob priliki motoklubskih dirk Slovenija dirko na ljubljanski grad 24. t. m. ob 2 popoldne za zvezno prvenstvo. Dirkači naj se prijavijo do 23. t. m. zvečer v društveni pisarni Karlovska c. 4.
Predzadnje kolo prvenstvenih tekmovanj v Mariboru. V nedeljo sta odigrala prvenstveno tekmo ISSK Maribor in TSK Merkur, iz katere je izšel zmagovalno Maribor v razmerju 6:0. Da bo Maribor zmagal, je bilo sigurno, vendar pa se jo splošno pričakovalo ostrejšega odpora s strani Merkurja, ki je proli Svobodi predvedel krasno igro. Maribor je igral jako lepo, ter zlasti z glavo predvedel naravnost vzorno igro. Bil je napram Merkurju tehnično in taktično v premoči. Merkur se je jako žilavo branil. Moštvu manjka predvsem homogenosti. ter je preveč defenzivno. Sodnik g. Ra-dolič ni zadovoljil.
ISSK Maribor : SK Ilirija 3:7. Po dolgem času sta odigrali rokometni družini prijateljsko tekmo. Zdi se, da je s to tekmo prelomljen led, ki jo ločil obe družini. Ta korak Maribora je s športnega stališča najtopleje pozdravljati, ker bo le v korist športu. Družini sta nastopili v običajnih postavah, le da je za Maribor nastopila nekdanja lli-rijanka Petanova, ki je sicer jako dobra igralka, toda preveč surova. Mariborčanke so bile sicer v premoči, toda predvedle so precej surovo igro. Temu in veliki tehnični premoči Ilirije sc ima Maribor zahvaliti, dn je podlegel v tako velikem razmerju. Glavno krivdo na porazu pa nosi vrata-rica. V napadu je bila najboljša Ozvatičeva. Pri Iliriji pa se jo odlikovala vratarlca, ki je pred-vedla naravnost krasno obrambno igro. Sodnik g. Cizel je bil nesiguren.
SD Rapid je v prijateljski tekmi z lahkoto premagal jjj£ Svobodo. Tekma sama ni nudila
Gospodarstvo
0 napačnih socialno-ekonom-tkih naziranjih v široki javnosti.
Znameniti švedski narodni ekonom profesor Gustav Cassel, eden izmed redkih narodnih ekonomov, katerega upoštevajo vsi kulturni narodi, je ob priliki 601etnice svojega rojstva napisal kratko razpravo o težkočah socialnega ekonoma v boju z napačnimi so-Bocialno-ekonomskimi naziranji široke javno-r.ti. V naslednjem podajamo nekaj misli iz njegove nadvse zanimive razprave.
Socialna ekonomija zavzema kot znanost posebno mesto, ker mora, če hoče praktično uveljaviti rezultate znanstvenih razisko'vanj, stati v nepretrganih stikih z široko javnostjo. To delovanje pa privede socialnega ekonoma vedno v nasprotje s popularnimi naziranji in ga prisili, da neprestano vodi borbo proti takim napačnim naziranjem. Neprestano mora opozarjali na predpogoj gospodarskega življenja — na omejene možnosti zadovoljitve naših potreb.
Če se n. pr. v državnem gospodarstvu dovoli sredstva v to ali eno svrho, se redkokdaj pomisli, da se tem potom odtegne sredstva svrham, ki 50 mogoče važnejše. Naloga soci-jalnega ekonoma pa je, da pretehta z ozirom na omejenost razpoložljivih sredstev in druge eventuelno nujnejše potrebe važnost nameravane uporabe teh sredstev in da opozori na posledice, ki morejo drugje nastati. Socijalni ekonom prihaja vsled tega v nasprotje z najrazličnejšimi interesnimi skupinami, predvsem onimi, ki stavijo zahteve, katere obremenjujejo javna sredstva. Bojevati se mora z zdravniki, šolniki, arhitekti, industrijalci, frgovci, generali, zastopniki delavstva itd. in opozarjati na posledice, ki se morajo vsled obremenitve davkoplačevalcev pojaviti v gospodarstvu. Socijalni ekonom sc mora zanimati za vsak nameravan projekt, ki obremenjuje državne finance; preiskati mora vse konsekvence, ki se morejo v bodočnosti pojaviti v tej ali oni stroki narodnega gospodarstva ali pa v vsaki stroki v manjšem obsegu. Šele ko se-šteje vse posamezne kvarne vplive in jih primerja s pričakovanim uspehom, si lahko ustvari sodbo o socijalno ekonomski upravičenosti nameravanega projekta.
Publika in politični krogi lahkomiselno računajo z zneski, katerih sc mnogokrat niti predstavljati ne morejo, in to velja predvsem za one kroge, ki sklepajo o izdatkih denarja, katerega morajo drugi zaslužiti. Če se n. pr. v državnem proračunu dovoli gotova vsota v to ali ono:svrho, tedaj je treba pomisliti, kaj bi se lahko doseglo s to vsoto na kakem drugem polju.
Socijalni ekonom se mora predvsem bojevati proti frazam in napačnim socijalno-eko-nomskim naziranjem priprostega ljudstva, ki si razlaga vsak problem tako, kakor se mu pač na prvi pogled prikaže. Vzemimo n. pr, problem draginje. Publika smatra, da draginjo povzroča edino brezvestna špekulacija v času pomanjkanja blaga. Politiki pa podpirajo to naziranje in izdajajo naredbe proti špekulaciji, maksimirajo cene itd. Znanost se je od početka postavila proti takemu napačnemu pojmovanju in dokazala, da povzroča draginjo v prvi vrsti obilica denarja, ki se pojavi vsled napačne finančne politike države (kritje državnih potreb z izdajo novih bankovcev) s katero se na umeten način ustvari kupna moč. Države tako dolgo niso mogle sanirati svojih
financ in svojega denarstva, dokler niso spoznale, kje tiči bolezen.
Da se prepreči gospodarjenje na podlagi napačnih naziranj je potrebno vzbuditi v širokih masah prebivalstva pravilno razumevanje takih problemov, kajti eksperimentiranje se v gospodarstvu strašno maščuje. V resnici je nepojmljivo s kakimi naziranji operira javno mnenje. Potom carinske politike sc hoče zaščititi gotove pridobitne sloje, ne upošteva se pa dejstva, da vsaka zaščita, ki more koristiti enemu sloju, donaša drugim škodo, ki je pri gotovi višini zaščite večja kot korist. (Pro-tekcijonizem ravno vsled tega upropašča srednjo Evropo). Na drugi strani strani pa se gotovi krogi branijo z ozirom na posebne razmere potrebne carinske zaščite, v svrho olajšanja produkcije in brezposelnosti. Na podlagi napačnih naziranj se favorizirajo slabotne produkcijske panoge, rentabilne pa se pobijajo. Potom pretiranega obdavčenja in drugih težkih obremenitev se povzroči ncrentabil-nost produkcije in brezposelnost, toda javnost ne uvideva napak, temveč zahteva radikalne mere s strani države proti podjetjem.
Posebno zanimiv primer napačnih, toda popularnih naziranj, je sovraštvo proti kapitalu in to v vsakem slučaju. Ze izraz kapital razburja duhove. Navaja se, da je življenje več vredno kot denar, pri tem pa se nc pomisli, da ni mogoče zadovoljiti vsakdanjim potrebam ljudstva brez sodelovanja kapitala, da ni produkcije brez kapitala. Zahteva se zboljšanje življenskega standarta, istočasno pa se z vsemi sredstvi onemogoča ustvarjanje novega kapitala, ki more edino povzročiti blagostanje širokih mas prebivalstva (primerjaj blagostanje ameriškega delavca z bedo našega).
Te misli navajamo v premišljevanje vsem onim, ki mislijo, da so potrebe gospodarstva postranska stvar in da je gospodarstvo samo zato tu, da plačuje davke; kakor tudi vsem onim, ki še danes nc uvidevajo svojih napak in so še vedno prepričani, da je mogoče se okoristiti na škodo drugih.
Hmeljarjem!
Žalec, 18. iO. 1926.
Dne 15. t. m. me je naprosil g. K. — zastopnik inozemske tvrdke, ki nakupuje vsako leto mnogo hmelja pri nas — da grem v tukaj-sem bil navzoč v Hmeljarni ravno ob času, ko skih pecljev, vejic in listov, ter mi dejal: »Vse to so nabrale tri ženske v dveh dneh iz dveh bal hmelja, katerega sem kupil po vzorcu od hmeljarja M. iz P, vasi. Imel sem srečo, da sem bil navzoč. Hmeljarni ravno ob času, ko so hoteli delavci vsebino izpraznili v sušilnico v svrho žvepljanja. V sušilnici je takrat že ležalo čez 40 bal hmelja in bi skrajno zanikrno obrani hmelj zelo kvaril hmelj cele sušilnice. Takoj sem ukazal, da se mora hmelj prebrati in potem šele žveplati. Kako bi bila tvrdka, katero zastopam, nejevoljna in koliko stroškov bi ji povzročilo prebiranje približno 50 centov (po 100 kg) hmelja. Ko sem navedeni bali prevzel, sta tehtali 111 kg, po prebiranju in basanju pa le 100 kg. Torej sem imel 11 kg zgube, skupaj 1210 Din, ker sem plačal hmelj po 110 Din. Za prebiranje in zopetno basanje sem plačal 300 Din — je torej moja efektivna škoda pri dveh balah hmelja 1510 Din. Kdo mi jo povrne?
Recite Vašim hmeljarjem, da jim zamore le skrbno obiranje hmelja in poštenost pri pro-
daji hmelja ohraniti hmeljarstvo kot stanoviten vir blagostanja.«
Tako je govoril g. K.
Šestinštirideset let žc uči Hmelj, društvo hmeljarje Savinjske doline, kako sc mora hmelj pravilno obirati, sušiti, basati in prodajati — a vse je bilo »bob v steno«. To se pravi veliki, lepi in dobri kos belega kruha, ki nam ga hmeljarstvo nudi, z nogami teptati)
Prav se nam bo zgodilo, ako sc nam bo krušna košara višje in sčasoma prav visoko potegnila — zakaj pa trpimo zanikrneže v naši sredi, zakaj jih ne ožigosamo javno.
Ugled celega okoliša trpi zaradi nekaterih zanikmežev, katere hočemo v bodoče imenoma po časopisih navesti, tako da se jih bodo vedeli izogibati hmeljski prekupci.
JzplaiiJo '"ipova 4 odstotnega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini se prične t. nov. Finančni minister je potrebno vsoto že stavil na razpolago Generalne mu ravnateljstvu državnih dolgov.
Iz evropskega triišča sladkorje. V sredini septembra se je na evropskem tržišču sladkorja pojavila rastoča tendenca sladkornih cen. Da je bila ta tendenca deloma umetno uprizorjena, nam dokazujejo rastoče zaloge sladkorja v onih evropskih državah, ki proizvajajo sladkor in ki imajo odločujoč vpliv na tendenco svetovnega tržišča, t. septembra 1926, pri prehodu v novo kampanjo, so znašale zaloge sladkorja v teh državah 18.4 milij. q., napram 13.6 milij. q. 1. 1925 in 8.7 milij. q. 1. 1924. V Češkoslovaški so zaloge narasle na 2,00.000 q napram 1,508.000 q. v 1. 1925. in 367.000 •■q. v 1. 1924, v Nemčiji pa na 3.739.000 q napram 1,654.000 q in 1,399 000 q. Tudi v Nizozemsk'\ Franciji, Angliji, Belgiji in Poljski se opaža močno naraščanje zalog. — Z drage strani se poroča, da so dviganje cen povzročile visoke prekomorske tovor-nine, ki onemogočajo konkurenco s strani kubanskih producentov. V Evropi je pričakovati letos slabšo letino v sladkorni pesi, vendar bo potreba popolnoma krita.
Mednarodni trusi za financiranje trgovine in ! industrije. V Londonu se pripravlja velikopotezna | akcija za ustanovitev mednarodnega finančnega ; trusta, ki naj bi se imenoval A. B C. Trust. Pogajanja vodi znana angleška banka lTenny SchrSder Co. Na trustu b> bile udeležene angleške, ameriške, francoske, nemške, nizozemske, belgijske, češkoslovaške, avstrijske in švedske banke. Namen trusta je bil financirali mednarodno trgovino in posredovati dolgoročne kredite.
Tudi v Nemtiji primanjkuje premoga. Kakor poroča >BOrsenkurier«, je nemški državni komisar za premog izdal nova navodila v svrho zasiguranja domačega konsuma. Čeprav se je produkcija znatno dvignila, se opaža pomanjkanje premoga in to vsled forsiranega izvoza v Anglijo. Po teh navodilih je premogovnikom prepovedano dobaviti premog v inozemstvo brez dovoljenja državnega komisarja za premog.
18. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13.49), Italija 231.02—233.02 (230), London 274.40-275.20 (274.80), Ne\vyork 56.46—56.66 (56.55), Pariz 164—160 (165), Praga 167.40—168.20 (167.80), Dunaj 7.975—8.006 (7.99), Curih 10.9275-10.9575 (10.9425).
Curih. Belgrad 9.145 (9.1425), Pešta 72.45 (72.425), Berlin 123.175 (123.15), Italija 21.175 (21.10), London 25.115 (25.1125), Ne\vyork 517.50 (517.50), Pariz 14.8875 (14.92), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73.05 (73.05), Bukarešt 2.79 (2.75), Sofija 3.745 (3.74), Amsterdam 207 (207), Bruxel-les 14.4925.
Dunaj Devize: Belgrad 12.5025, KodanJ 188.65, London 34.345, Milan 29, Ne\vyork 707.85. Pariz 20.39, Varšava 78.25. — Valute: dolarji 707.50, fracoski frank 20.52, lira 28.87, dinar 12.486, češkoslovaška krona 20.9225.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—73.50, vojna odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 94—95, zaklj. 95, Praštediona 865—870, Kred. zavod 165—175, Strojne 98 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55-65, Šežir 104 den.
Zagreb. Agrari 42.50—43, vojna odškodnina 307—308, k asa 307—308, okt. 307—309, nov. 809.50 bi., Hrv. esk. 100—101, Kred. 100—101, Hipobanka 55.50—56, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 865 do 870, Ljublj. kreditna 155 bL, Srpska 130—131, Se-oerana 450—460, Slavex 105—120, Slavonija 31.50 do 31.75, Trbovlje 300—310, Vevče 102 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 808.200, Živno 720.000, Alpine 372.000, Kranjska industrijska 475.000, Trbovlje 388.000, Hrv. esk. 148.500, Leykam 120.000, Hip. banka 68.500, Avstrijske tvornice za d uči k 279.000, Miuidus 1,070.000, Slavonija 37.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukova drva, suha, meter-ska, fco meja, 21 den. Bukovi plohi, neobrobljeni, 90, 100, 110. 130 mm, od 2.50 m naprej, foo rjakl. postaja 1000 bi. Smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m, fco nakl. post. 200 den. Letve (smreka, jelka), 24-48, I., II., III., 4 m, fco meja 495 den. Trami merkantilni, 6-8, 5 m, fco vag. nakl. post., 1 vag., 260, 260, zaklj. 260.
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakl. p. 280 bi., pšenica 78-74, fco vag. nakl. post. 275 bL, koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. post. 152.50 bi., koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post. 80 bl-koruza nova, fco vag. nakl. post. 115 bi., rž, 71-72 2%, fco nakl. post. 187.50, oves novi, fco nakl. post 150 bi., ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post 160 bi., ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post 165 bi., ječmen polkrmilni, 65-66, fco vag. nakl. post. 180 bi., otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 115 bi., fižol beli, %%, fco vag. slov. post. 155 bL krompir rani, fco vag. slov. post. 110 bL, lanena seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podra-vina, fco Ljubljana 870 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. oktobra 1926.
Višina barometra 308*8 m
	Opazovanja		Barometer	Toplota » C'	Rel. »laga	Veter ln brzina	Oblačnost	Vrsta padavin		ca 'i a	H ■N _
	krni	ras			* %		0-10	ob opazovanju	vmmtfo7»		
		7	760-9	11-8	94	N 0-5	10	dež	3*1		
		8	761-7	11-4	95	NE 3	10	dež			
	LJubljana (dvorec)	14 19	764-6	8-5	85	SE 3	10	dež dež			
		21	766-8	6-4	85	E 1-5	10			14-6	6-4
	Maribor		763-8	9-0	98	E 5	10		2-0	19	9
	Zagreb		762-8	11-0	89	ENE 5	10			20	11
	Belgrad	8	760-8	13-0	91	mirno	10			23	U
	Sarajevo		763-0	9-0	85	mirno	10			23	7
	Skoplfe		761-1	14-0	69	SE 0-5	0			26	
	Dubrovnik		760-4	19-0	83	mirno	9			27	7
	Split	7	7604	17-0	93	NE 0-5	10			25	17
	Praga		754-6	4-0	—	W 3	7			7	3
Najvišje temperature veljajo, za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za torek, 19. t. m.: Spremenljivo vreme; oblačnost polagoma
pojema. Vetrovi s severa. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 2.6.
Sir H. Rider Haggard:	21
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Andreas de Fonseca,« je odvrnil in se priklonil, »zdravnik v tem mestu, precej dobro poznan, posebno pri lepem spolu. No, senor Diego, sprejmem tvoje ime, saj imena so prazen nič; včasih jih kaže izpre-meniti, kar pa ne briga nikogar drugega kot onega, ki ga ima. Kakor vidim, si tujec v našem mestu — ne bodi tako iznenaden, senor; človek, ki pozna mesto, ne zija in ne strmi okrog sebe in ne vprašuje mimogredočih po potu; Seviljčani tudi ne hodijo po leti na solnčni strani ulice. Sedaj pa dovoli, da te vprašam, ako me ne boš smatral za preveč predrznim, kakšen posel more imeti tak zdrav in mlad človek pri mojem konkurentu tam na drugi strani ceste?« In pomignil je proti hiši slovečega zdravnika.
»Posel človeka je kakor njegovo ime, njegova lastna zadeva, ki nikogar nič ne briga, senor,« sem odgovoril, ker sem svojega gostitelja v mislih prišteval v krog onih zdravnikov, ki delajo sramoto našemu stanu, da javno preže na bolnike, da bi ulovili kaj zaslužka. »Vseeno ti rad povem. Tudi jaz sem zdravnik, dasi še ne docela izučen, in iščem mesto, kjer bi kakemu slovečemu zdravniku pomagal pri vsakdanji njegovi praksi in si s tem pridobil izkušenj in zaslužka.«
»Kaj! Ali je res? No, senor, potem bos zaman vpraševal v oni hiši tam na drugi strani,« in iznova je pomignil proti zdravnikovi hiši. »Tak človek, kot je on, ne vzamo nobenega učenca brež velikega plačila; tudi ni navada v našem mestu.«
»Potem si moram drugje iskati kruha ali drugače.«
»Nisem mislil lako. Sedaj, senor, pa poglejva, koliko poznaš zdravilstvo, in, kar je še važnejše, člo-
veško naravo. O prvem ne more nikdo izmed nas nikdar dosti vedeti, oni pa, ki pozna zadnjo, bo vodnik moških — ali žensk — ki vodijo moške.«
In začel je z raznimi vprašanji, ki je bilo vsako tako premeteno in je segalo tako naravnost v jedro predmetne zadeve, da sem se čudil njegovi bistroumnosti. Nekatera teh vprašanj so bila zdravniška in so se nanašala po večini na ženske bolezni; druga so bila splošna in so se pečala bolj z njihovim značajem. Naposled je končal.
»Zadoščaš, senor,« je rekel. »Mlad si, a zmožen in mnogo obetaš, dasi ti primanjkuje izkušnje, kar pa pri človeku v tvojih letih ne more biti drugače. Imaš prave zmožnosti, senor, in srce, kar je nekaj dobrega; nadalje imaš tudi voljo in veš, kako jo treba voditi.
Priklonil sem se in se na moč trudil, da se mi ne bi videla na obrazu zadovoljnost, ki so jo vzbudile njegove besede v meni.
»Vseeno pa,« je nadaljeval, »bi me vse to ne nagnilo, da bi ti stavil ponudbo, katero ti hočem staviti; marsikateri mledenie, ki je zalši od tebe, je nazadnje nesrečen ali popoln bedak, ali slabe nravi in obsojen v pogibelj, kar si seve lahko tudi ti. Ampak stavim ti vseeno svojo ponudbo, ker mi v nekem drugem pogledu prijaš. Morebiti se celo sam ne zavedaš tega, ampak ti imaš v resnici lepoto, senor, lepoto prav redke in posebne vrste, ki bo zamikala polovico seviljskih gospa in gospodičen, ko te spoznajo.«
»Jako laskavo zame,« sem rekel; »ali pa smem vprašati, kaj pomenijo vsi ti pokloni? Skratka, kakšna je tvoja ponudba?«
»Na kratko povedano, taka-le. Potrebujem pomočnika, ki mora imeti vse te lastnosti, ki jih vidim v tebi; pred vsem pa eno, o kateri samo domnevam, da jo imaš — diskrecijo, fini takt in molčečnost. Tak pomočnik ne bo slabo plačan; vsa moja hiša bi bila na uslugo in imel bi take priložnosti za spoznavanje svela, kakršne se ie malokomu nudijo. Kaj praviš?«
»To-le, sen :>r, da bi rad nekoliko boli poznal po-
sel, pri katerem bi pomagal. Toda ponudba je preveč dobra in bojim se, da bi moral tvojo darežljivost zaslužiti s tem, da bi opravljal delo, pred katerim bi se pošten človek umaknil.«
»Tehten ugovor, vendar pa ni docela točen in pravilen. Poslušaj; povedali so ti, da je oni zdravnik tam preko ceste, v čigar hišo si pravkar šel, in še tile« — pri teh besedah je naštel štiri, pet imen — »največji svojega poklica v Sevilji. A ni tako. Jaz sem največji in najbogatejši, in jaz imam več posla kot vsaka dva njih skupaj. Ali več, kaj sem samo danes zaslužil? Ti povem. Ravno nekaj malega več kot petindvajset zlatih pesov (1 pesos okoli 330 Din), stavim, da več, kot so prejeli vsi ostali skupaj. Gotovo bi rad vedel, kako da toliko zaslužim; gotovo bi tudi rad vedel, ako si toliko prislužim, zakaj nisem zadovoljen in se ne odpočijem od dela. Dobro, tudi ti hočem povedati. Jaz služim denar s tem, da ugodim nečimur-nosti žensk in jih obvarujem pred posledicami njihovih neumnosti, Ako boli srce kako gospo ali gospodično, pride k meni po tolažilo in svet. Ako ima mo-zolčke na obrazu, prihiti k meni, da jih odpravim. Ako ima kakšno skrivno ljubavno zadevo, sem jaz tisti, ki jo potolažim. Poizvem ji prihodnjost, ji pomagam, da izbriše preteklost, ji dam zdravila za namišljene boli, prav pogosto pa jo ozdravim resničnih. Polovica seviljskih skrivnosti je v mojih rokah; ako bi hotel govoriti, bi pripravil dolgo vrsto plemenitih hiš v sramoto in prepir. Ampak jaz ne govorim, jaz sem plačan, da molčim; ako pa ne dobim plačila, vseeno molčim zavoljo svojega ugleda. Stotine žensk me smatrajo svojim rešiteljem, jaz jih smatram za svojo norice. Ampak dobro vedi, jaz ne tiram tega postopanja predaleč. Za pošteno plačilo utegnem dati ljubavno pijačo iz barvane vode, ne dobi so pa pri meni otrovana roža. To si morajo drugje poiskati. Popolnoma pošten sem v svojem pogledu. Jaz vzamem svet kakršen jc, to je vse, in ker so ženske precej abotno, imam dobiček od niihove neumnosti, obogatel sem ž nio.f
IIIEIHE EIIIEII!
s e ^ ?
•o
s>p
a S-
-1 C c M
n r- 3 o f _ 5 o,
E. B i —
p- »o, °
0
ro. .
5 g
1	P g
K »
c
■>i m a 2. t«
H 3" 55 o
13 o <
c r— n
s-g- B
fr* tO
^ co r pr o
. m
00 S.
•3 « 2 2
_ N«
a o
s. 3
O S
B' S
m. w
3 £»
D cu
H> O)
P
■ °
I o 'o < Ou3 Ž.
ra 2 — »	O
N g D	<
s p 2 ~ i
-H _ 00
B "2 s: f
2. f° p s.
S
(u 0) o
li n *
.a
° e B o pr*
S 3 6' S ™ 5 5 p I-1 !>
70 3	X	—
o S	P	jO B 2
D P	f	f
;m=Hi
■liisiii
g
w Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ul. 6/1.
HUMAMK
Telefon št. 980
CEUE.
MARIBOR Jos. Martine, Gosposka 1?
»MRBOMt
LJUBLJANA
tfieslnl lrg| 7
vseli ml domskih Klofeuhov po noj-nove|$lii oDJlhafo. lotno In ccno.
Dr. 1«	HiM
zoftozdraviilSfi in okrožni	
zdravilih v Š	um MI
zopet vsah dan redno ordinira	
motorna kolesa, novi modeli 1926, z novo izdatno izboljšano vžigalno napravo ter mnogimi drugimi izboljšavami, kakor tudi vsakovrstni rezervni in spremni deli ter spec. »Harley-Davidson« Sije že na potu. •— Vprašanja naj se naslovi na novo generalno zastopstvo za SHS:
»Tchn. komerc, dražbo z o. z. v Ljubljani, Nunska ulica Stev. 19.«
Tfelcfon 138.	Brzojavni naslov: Tekode.
ŠPORTNI KLUB »DISK«, DOMŽALE, naznanja tužno vest, da je nenadoma umrl dne 16. oktobra njegov ustanovitelj in tajnik, gosp.
Doško Adamič
Zaslužnemu tovarišu naj bo ohranjen časten spomin!
Domžale, 16. oktobra 1926.
FILOMELA SENEKOVIČ naznanja v v globoki žalosti v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Filomele, Pavle in Miroslava ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njih srčnoljubljeni preblagi soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Andrej Senekovič
vladni svetnik, gimnazijski direktor v p., predsednik »Ciril-Metodove družbe« itd., odlikovan z redom Sv. Save
včeraj dne 17. t. m. po kratki in mukc-polni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, boguvdano preminul.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 19, oktobra 1926 ob pol 16 pop. iz hiše žalosti, Prulc-Jane-žičeva cesta St. 12, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi nemškega viteškega reda v sredo, dne 20. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne.
V Ljubljani, 18. oktobra 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Mostni pogrebni zavod v LJubljnni.
MAM OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Uin ali vsaka besedo SO par. Na|man|il oglas 3 alt S Din. Oglasi natl devet vrstic se računajo viic. Za odgovor znamko 1 Na vprašanfa brez znamke ne odgovarjamo!
IIBIRHMBESBSBBBBlEBlSSRISEISaBEia
Sobarico
perfektno, pošteno, ki zna tudi nemško, iščem za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7163.
~~ANTON SNOJ~" ROZA SNOJ
roj. PLANINC POROČENA Dol pri Ljubljani,
dne 19. oktobra 1926.
pošteno in pobožno, ki zna nekoliko kuhati in hoče opravljati druge hišne posle, išče Vera Kasu-movič, zdrav, soproga v Koprivnici, Hrv. - Slov. sobarica je že pri hiši.
Dr. Tone Jamar
zopet redno ordinira.
mrvi-1, fi w—anemnaa
VRTNARSTVO
IVAN JEN1EC
Maribor — Razlagova 11
priporoča nagrobne in druge vence in šopke po nizki ceni.
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani prodaja lepa štajerska
OTROŠKA POSTELJICA
skoraj čisto novn, jo poec-nl naprodaj. - Naslov povo uprava lisla poii Stev. 7130.
Krojno učiBisče
Ljubljana - Stari trg 19,
dne 20. oktobra pričetek tečaja za moško in dam-sko krojenje. - Izdelava krojev po meri. 7162
ijcenejše
modroce - žimnice -otem^ne - divane »
in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja
FRANC JAGER Kolodvorska ulica 27.
Popravila se točno, solidno in najceneje izvrše.
Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 5.
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje
FLORJANčIč, T hbljana, Nunska ulicr, .. v. 3.
v zabojih po cirka 30 kg po 3 Din za kilogram.
za 3 do 5 DIJAKOV
se išče za čas od 1. nov. do Velike noči. — Ponudbe upravi lista pod: Stanovanje št. 7149.

ali samostani!
Večje gospodar, poslopje, ki meji na žel. postajo, z 21 ha gozda (sečnega gozda), 10 ha njiv in travnikov, naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Lepo, obširno posestvo« štev. 7093.
NAPRODAJ JE
okolu 600 lil starega, dobrega, belega In rdečega vina po nizki ceni ter bo oddajo v najem kleti z zalogo sodov zaradi opustitve vinske trgovine. Proda se ludi elegantna, odprla in malo rabljena KOČIJA z gumijevimi in nadomestnimi kolesi, zelo poceni, pri A IvRAVAGNA - PTUJ.
NRGR0BNICE
Tretji premenjeni natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20"—.
Jugoslovanska f^jrgarna Ljubljana
Velikajdbira ~nami$ie cene!
Zimsko perilo
copate, rokavice, sveterje
klobuke
dežne plašče čevlje
čepice, kravateitd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2
V promet, kraju v mestu ali na deželi, vzamem v najem takoj ali pozneje dobro idočo "^C
GOSTILNO
ali ZAJUTRKOVALNICO
Ponudbe na oglasni oddelek lista pod: Oktober.
ItKMPJZ^
* T. RABIČ *}
Ljubljana ^VORSKK^
Maribor
Aleksandrova c. St. 25/111. nudi lepe slike in zelo poceni. "^C
m^m^mmHfi iiilli . ' t- 4-/Vil
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne ustmene in pismene izraze globokega sočutja in tihega sožalja povodom smrti našega blagopokojnega gospoda
Antona Hafnerja
se. vsem sožalovalcem kar najprisrčnejše zahvaljujemo. Našo iskreno zahvalo za prečastno spremstvo na njegovi poslednji poti še izrekamo: vlč. duhovščini, občin, odboru in g. županu Jos. Glo-bočniku, učit. zboru in šolski mladini, Ciril-Metodovi podružnici in njenemu podpredsednku g. Fr. Demšarju za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu in gg. pevcem za prelepe nagrobne žalo-stinke in darovalcem cvetja in vencev, dalje načelstvu Hranilnice in posojilnice, zastopnikom Bralnega, Gasilnega in Prosvetnega društva, »Sokolu« kakor tudi sploh vsem udeležencem žalnega sprevoda: Bog povrnil
V Železnikih, dne 18. oktobra 1926.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Dvonadstropna HIŠA
je naprodaj v sredini trga Žužemberk na Dol, Pripravna za trgovca ali večjega obrtnika. - Hiša ima 2 krasni stanovanji, pritličje ter dvorišče. — Več pove Anton Mrvar, Žužemberk št. 38. 7189
Skedenj vstLtT
opeko krit, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7203.
PS*PQJJ za Žrozdje ali
I I caa sadje, skoraj nova, se proda po nizki ceni v kantini Kralja Petra vojašnice, Ljubljana, na Poljanah.	7194
l/lo\sj|« dobro ohra-JMClVil njen, se ceno proda. - Naslov pove uprava lista pod št. 7193.
Peči, štedilnike,
slamoreznice, brzoparilni-ke, vodne in gnojnične črpalke, vodovodne cevi, streSno lepenko, cement, mesoreznice nudi najecn. FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 1.
Kdor Inin rumeno ln zeleno
prst za barvo, belo glino
DKBEI, KREMK\SKT PR. SEK In ZELEZNO HI 1)0, naj poSlje vzorce nn naslov
j. cvek, KAMNIK.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska tilirn štev. 4,

..PS2UZBA SV. CIRILA IN METODA" v LJUK/LJApe® naznanja
tužno vest, da je njen častni član in velezaslužni predsednik, gospod
im
Sta IBt
HI
m f®
tt II
pH
•if
vladni svetnik In gimnazijski ravnatelj v pokoju
včeraj, dne 17, oktobra 1926 zatisnil svoje oči.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 19. oktobra 1926 ob pol 16. uri iz hiše žalosti Prule, Janežičeva cesta št. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Družba sv. Cirila in Metoda bo svojega mnogoletnega predsednika, ki si je za njo pridobil neprecenljivih zaslug, ohranila v trajnem, hvaležnem spominu.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1926.
>Jm
I«
Za .Iiutoslounsko tiskamo v Liubliaai: K vol Če4
Izdaiateli: dr. Fr. Knlove«
Urednik: .Imun Fr. KmIHč.