fnbHidied and diatributed under permit (No. 556) authorised by the Act of October C, 1917, on file at the gost Office of New York, N. T. - By order of the President, A. 8. Burleson, Postmaster GeneraL
0EH
0 Največji slovenski dnevnik S v Zedinjenih državah :-
Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
0] The largest Slovenian daily in the United States:-
Issued every day except Sundays and Legal Holidays.
g] 50,000 Readers jfj
=K-H-3BS3EEI67
Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 178. — ŠTEV. 178.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 31, 1918. — SREDA, 31. JULIJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
RAZDELITEV HRANE
-OOO—
NAJVEČJA EKONOMSKA KRIZA JE ODVRNJENA. — ZAVEZNIKI SO ZDAJ VARNI. — TUDI V NEMČIJI JE VEČ HRANE KOT LANSKO LETO. — AVSTRIJA TRPI POMANJKANJE. — KRIZA SE JE IZPR EMENILA V NAJVEČJO EKONOMSKO ZMAGO, KI SE DA PR IMERJATI Z ZMAGO /JA BOJI SČU. — AMER. TRAKTORJI.
-000-
Washington, 1). ('., 30. julija
1* zadnjih profil iz K v rope je ino-PmV podati natančno živilsko m luščijo v Evropi.
Ta porodila pojasnjujejo pomembni <"in živilskega admini stratorja Hooverja, ki je včeraj s svojim brzojavo.n odvezal hotele ni gospodinje obljube, tla se bodo ..držali porabe, dokler ne !»■» pospravljen letošnji pridelek pšeni-«•••. To in>roe lo obvešča tukajšnjo vlado, da so Anglija in druge za vezniške države srečno prestale rajvečjo ztuago oa bojulru.
V splošnem J«' položaj SI rde«" i 1. marea s«* j«- nahajala Augl ja v tako veliki kri/i. da je obvestila Ameriko, da m. more vojna u-spešim nadaljevati samo v -lučaju. ako s" takoj |M»alje T."» miijo bušljev pšenice n velikanska u nožiua mesa in ilni^ih potreb I p' in /.a civilno prebiva >tvo.
stvo uklonilo, ;uu je bilo mogoče takoj poslati HO miljonov bušljev /ita v Anglijo, da ga je imela dovolj do žetve, ko se je njen |x> i -žaj izpremenil v zrnato.
V Anglijo je bilo poslanih 810C faktorjev. poslanih "pa bo še "mOO; Italija jih je dobila 4IKX) Jf»00 pa j h je na poti. Francija jih je dob i I u okoli G<MH). S temi i traktorji so se obdelal« obširna polja i«.j, drže! z najmanjšo uporabo človeškega dela.
Urez varčevanja prebivalstva /družen.h držav letošnjo pomlad in brez uporabe nadomestil za k'''i|) bi ne omagaia samo Anglija tem\ t'."- v«,i zave/uik .
OFICIJELNA POROČILA
-000-
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija, 30. julija. — Na desnem bregu reke Oureq sc
nam je s pomočjo krajevnih bojev posrečilo napredovati na višinah proti jugo-iztoku od Ferc-en-Tradenois.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija, 30. julija — Pekom noči je bilo zaznamovati
živahne poizvedovalne akcije. Zavrnilo se je delne napade Angležev v okolici Morris ter na obeh straneh Ayette.
,T , . r,	, , - Sovražil k je vprizoril napade z
\ okraju oergv smo obdržali - • - - .
. , '	, ... ... imocmim cetajni proti našim novun
svoje pridobitve zadnjui dni m - ,	, ^	.
T,.	., .	. , vrtam severno oil Ourcu ter na
to kljub številnim protinapadom", -	- - -
...	1	1	rase pozicije juzuo-zapaduo od
K he i ms. Francoze, Angleže in Amerikance se je zavrnilo na eeli
ANGLEŠKO POROČILO.
Potrtost v Nemčiji
SLIKA NAM KAŽE NAPREDOVANJE ZAVEZNIKOV NA ZA PADNI FRONTI.
Nemčija j,, izvedela za t«* 'a/ INemški narod pričakuje poraza
mere in j" pridela prvo serijo po JFoch more zmagati, kadar hoče
mladunskr in poletne ofenzive, u-J ajoe. ilii t>.» potisnila angleške i riuade nazaj do obrežja, da bo /lomila Atiglešk odpor in da bo Anglija vsled živilske hrane mo J a hi prosi rj za mir.
Nem«" • ju je ilobilu okoli 33 mi-l.ioiiov bušljev žita iz l krajine.
Ameriška prepove.I zvoza živi' v nevtrtiiu' države Evrope je prisilil« te države, da >o posegle pci svojih zalogah živine, kar je imelo za posledico, da je bil vstavljen izvor maščob it* olja iz nev tralii'h držav v Nemčijo in an gleški položaj je postal ekonomski faktor proti centralnim državam.
Omejitve glede hrane so zdaj « dpravljeue ali pa olajšane v An gliji in Franeiji s pripombo, da j h ne bo treba tekom vojne več vpeljati.
llazinere glede hrane so v Nem čiji boljše kot so bile pred letom uvzemši olja in maščob, katerih vedno lxdj primanjkuje in Nemčija bo sk on »gotovo poskušala ta nedostatek nadomestiti z zelišč-n m oljem.
Avstrijsko ogrska je navezana samo na maieukottni uvoz iz Ru muiiske in 1 krajine in samo na tak pridelek, ki se tam prideluje, '•grško časopisje izraža bojazen i ad velikim pomanjkanjem ne prihodnjo z m o.
Romunska letina je skrajno \ <»voljna in velika suša. ki vlada I.....«di Nemčiji, je velika nevarnost za sadje in zelenjavo, (iose i iee in druge ujme uničujejo pri di b-k Neme je.
V Kr Iliriji ni več pomanjkanja hrane in cene s<» nizke kot že dolgo ne. Cene mesa so padle in iraneoski poljedelski mini-ter je zbral dovolj živeža, da s«, bodo i"og!i odpraviti dnevi br»«z mesa kadarkoli s.» poljubi.
Veliko ozemlja v Angliji. Fran eiji in Italiji se j,, obdela'o /
i*Temški narod je pr pravi j en odstopiti Azacijo ia Lotarinško.
London, Anglija. 30. julija. N*'ko poročilo na * Daily Express" i/ Sv:cc pravi. <la je nek v sok i.evtralci uradnik, ki j«- prišel ravnokar iz Berlina. izjavil, da tallica navzlic vsej nemški pazljivosti in prizadevanju, da se pri-
• .'e nemški poraz na zapadni Iron*, prodira med ljudske mase ;u da takt' potrtosti med ljud stvojn še n b lo opaziti, odkar st »e pričela vojna, katero smatraj« za izgubljeno, kadarkoli izvoli ge nemi Fo«-!'. da vdari.
Nemški narod hoče. da vlada -.klene mir s tem. da odstopi Al zaeijo in Lotarinško, predno ho prepozno. Nemške izgube zadnjih treh mesecev se cenijo na en mi-lj<»n mož: zadnji dve ofenzivi sta sla!i 3f>0 tisoč mož. Te izgube so popolnoma predrugačile načrte i»i »nškega vrhovnega poveljstva. If -njenei so večinoma skrajno potrt in lemoraliziraui.
Poročevalec I;.sta "Tribune di < ieneve ki je bil v Mannheiniti ob času ko so angleški avijat ki bombardirali mesto, pravi, da jc v mestu vladala velika zmešnjava. Imenuje tudi več krajev v me sni. ki
Spor v centralnih državah
Zveza centralnih držav poka. —» Nemčija in Avstrija se prepirata zaradi Poljske. — Dobrudža dm £a sporna točka.
London, An^nja. julija. — Amsterdamski poročevalec 'Daily Telegranha* brzojavlja, da se nekaj kuha med centralnimi zavezniki; prvič sta v sporu Nemčija in Avstrija zaradi poljskega vprašanja; Rolgrarska in Turčija zaradi Dobrudže.
Nemčija nikakor ne trpi anek-sije Poljske od strani Avstr je \ katerikoli obliki. Avstrija pa smatra za neobhodno potrebno, da sf ravi poljsko kraljestvo pod hab sburško žezlo. Nemčija je upala i'a se ne bo slišalo več o avstrijskem reševanju poljskega vprašanja, ko je enkrat odstopil grol černin k »t avstrijski zunanji minister. Vsleil njegovega prizadevanja je Avstrija mogla zasesti nekaj rumuuskega ozemlja pod pretvezo varnosti meje.
l*o članku Emila Zimmermanna - berlinskem Lokaj Anzeigerju
Čehioja obsojena na smrt
-000-
NA DUNAJU 30 BAJE OBSODILI NA SMRT MLADO 3EHI-NJO, KI JE BILA DVE LETI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — ČEHI IN SLOVAKI NA DELU.- - MILADA JARUŠEK JE BILA ZNANA V ČEŠKIH KROGIH.
-OOO-
Washington, U. ('.. MU. julija.I Ko mi neki služabnVi popisali TukajŠnj, češko-slovaški vodite-j-laruškovo. je z gotovostjo trdila Iji so zelo razburjeni vsled poro- la je taka ženska stanovala v lri: < !!a, da je vojno sodišče na I)ii-;ši ter tla je bila družabnica gro-: aju obsodilo na smrt gospodič-; ficc. Sosedje so izjavili, da je hipu Milado -laruškovo. mlado C'e lla grofica v zvezi z nemškim po-h:iijo iz New Vorka. Obsojena jcjslanikoni ter da se je vdeležila bila vsled tega, ker je potovala i tu^ I Jernstorffove odho<ln'.cc. - svojo domovino z istim parni-1 I plivni Cehi in Slovaki bodo
sovražnika.
•Juzno-zapadno otl Rhcims sc napadli Nemei na obeh straneh'/apadni črti in so imeli veirjeanske St. Euphra se. Vsi njih poskusi j izgnbe.
■ !a se polaste kraja, so se izjalo- Olavna sila sovražnikovega na vili ter so le nekoliko napredo. Tac,a Je	obrnjena proti llar
' nli 7.21 p:uhio od vasi.	I 1emies-Kere-en-Tardenois fr »nti
1 kjer je sovražnik tekom jutra in Tekom noči ni bilo poročati popoldneva ponovno nasko. 1 v i:-ee.sar posebno važnega s fronte „ostih raa.sah. Njegovi napa li pa severno otl Mame.	so se zdrobili pred našimi črtami
ii> sicer v gostih masah. Nj -_ro\ i napadi pa so se ztlrolwli pre.i našimi črtami in sicer pogosto s po-London, Anglija. :t0. julija, —j močjo protinaskokov. 'lekoin zailnjega dela noči so se Popoldne je raz.šii il sovražnik patrule prve avstralske iliviz je.Lvoje napade preko črte Fere-en-ki so zasedle nemške pozicije Ta rde no s v iztočni smeri. Ti lia-i-rog Merris. uspešno nastanile iz-'padi so bili prav tako neuspešni točno o.| vasi. katero so obkolile k°t delni napadi, katere je pri-
iu zavzele. Tekom tega podjetja'/,,ril z'utra-i «,ri -OZt,u ^eupiirre.
• ,-	.	,	-Inžno-zapadno od Rheims ie <d»-
-ino ujeli lhJ) m oz ter se jmlastili;	.	-	. .
...	1	, i.ovil sovražnik svoj napad na izo>
večjega števila zakupnih možnar-fhrHlllh to-Uah m0(, chaiiibrav in jev in strojnih pušk. Naše izgube Vrign.v. Sovražnika se jc povsod so bile lahke. Nekaj nadaljnih zavrnilo z velikimi izgubami mož so ujele naše patrulje tekom V Champagne, južno od Mont dneva krog Nieppe gozda.	j Fiostel. smo pognali sovražnika i/
izakopov. katere je bil zasedel tc-Sovražna artilerija b;ja danes kom njegovega liavtda v —•» •? /elo delavna proti našim pozic:-!
jam pri Merris.	1 ITALIJANSKO POROČILO.
kom kot bivši nemški poslanik grof Bernstorff, češ. da je hotela dobiti važne informacije za svoje rojake. JS tem, da so avstrijske o h'a sti usmrtile tega dekleta, so hotele posvariti Oeho-Slovake v
i ;.peli vse sile samo da bodo rešili življenje Miss Jarušek. Mr. Mika. tajnik časnikarske urada Oeško-Slovaškega Narodnega Združenja, je rekel: Mi ne vemo. kaj jc prvzaprav
London, Anglija. juija. — \* pretekli noči smo ujeli par jet i.ikov pri uspešnem pohodu v bližini Ayette.
Sovražna artiler ja je bila ak tivna severo-zapadno od Albert ier na raznih točkah med La Has--ee prekopom ter Vpres.
Gospodična *laruško\a je dobro znana tukajšnjim Čehom in Slovakom. liila je zelo navdušena delavka na narodnem polju, in je bila vedno prva, ko se je kaj pripravljajo za korist njenega na
, . ,	.	, »oda. Leta 1917 se je vrnila na
P« se da sklepati, da je sedanj,^ko. da bi pomagala svojim
sorodnikom, n katerih je si šala oa s»- nahajajo v veliki revščini Predno je odpotoval. s»» ji najbr že povedali prijatelji, da se bo z i-stiiu paruikom odpeljal tudi grot
tej deželi, da ne agitirajo več|;; Miss Jarušek. Najbržre se na proti Avstriji m da naj opustijo haja v Avstriji. Nam ni popolno svoj bf»j za boljšo bodočnost. „ ni^ znano, kaj mislijo avstrij
Nemška kontrola Rusije.
R'm, Italija, no. julija. Na eeli fronti je bilo zaznamovati medsebojne artilerijsko akcijo. A' Ifiiudiearia dolini in v Val Arsa sf- je zavrnilo naskoke sovražnika. Na fronti ob Piave so našo I oizvetlovalne čete privedle nazaj številno jetnikov ter vojnega matt rijala. Iz zraka se je izstrelilo trinajst aeroplanov.
Kerenski baje v Ameriki.
e vstr j ski minister baron Burian
.... .	lavno tako neizprosen glede poli-
so bili moi-.uo poskodova- i.	• i . - . -i i
. \ ., . skega vprašanja kot je bil grot
•no poravnajo med Tur
hra- M; mnogo oseb pa je bilo ubitih	c'Vrniu
lin ranjen h. Prebivalstvo Mann y nj|,.
ne lluima živii v uepresUnem strahu B0i1?mtsk0 n i)„bn,dže H™ ^^	ta	«
Haag, Nizozenisko m julija.- Unilopolja ui U|iati. 1Uzburjo.| f™1^ Najbf^ Jc	^banjem 1
/adnje nemške izgube so bde ze-	, je ^ y y(tf]y kot%l^ ^ J- posrečilo izvedeti od	ho-SU>vako,
h- velike. Das.ravno jih nemška	Cari(rr«ci«.. Z mmcrmann j,oživlja kilJ" ^ bl 1U,C,° Vrcdl,°St	>*) * ™
x !ada poskuša pr.kr.ti, vendat	tentrahie tlržavPi da J tek ' ;>•" "jene rojake.......naložila to
.i ll ljudje izvetlo iz pogovorov }k> kavarnah, kjer si pripovedujejo oa je padel ta prijatelj ali sorod «'ik. Vse to izvaja na ljudske ma s«- veliko potrtost. kajti ljudje j ričenjajo uvidevati, da s*- razvija vojna nroti Neinčij:. Ne govo re ve," o Franciji in Belgiji; nji-1 ova jeza je name
tekom
\ojne med seboj ne bojujejo, ker1^ bi druga'e izgubile lahko vse. knr so d ose daj dosegle.
New v o rš k i Nemci ^o skoraj gotovo
Naborna pogodba.
av-
strijskim oblastim, s kakšnim namenom je dekle odpotovalo.
Med newvorškimi češkimi kro-'g; se je razširila govorica, da bc. Washington,aI> ('., ;i0 julija _ l"'sk»«'|a vlada Združenih držav -njena Ameriki I)ans je drža%nii Department ofiei-	kaJ ^ zgodilo z Mila-
n Anglijf. proti katerem vod — „„„„„;, i..	.. Jaruškovo. o kateri pravijo
l'a č "tudi si i ta poročila razve sr'j'va. ne bodo odredbe glede u-] orabe živil v tej deželi še od-j ravljene. Danes se je objavilo v državnem depart men tu. «la mora jo Združene države, kakor tudi zavezniške nakopičiti preostanek letošnjega pridelka in ga shraniti da se zavarujejo proti suši ali slabi letini prihodnjega leta.
Hoover jeva zasluga je. da je bil spomladi od vrnjen poraz An glijc vsled lakote. Angl ja je prosila za 15 miljonov bušljev žita Združene države so ga imele sa iuo 17o miljonov bušljev in za svojo porabo so ga potrebovale do prihodnje žetve 200 miljonov bušljev. Hoover je šei brez odla šanja na delo. Naprosil jc amer.. Ško prebivalstvo, da naj omeji u-porabo žita na polovico, ali 10C miljonov bušljev. Ker se je Jjud-
j<» je avstrijsko vojno sodišč« idilo na smrt zaradi, špijo-
. ......-u- ....... - i i v -,	. .	jeino naznanil, na je ona danes v
..merskimi t.aktorji n- ilosegt I w Nemega p» njihovem	mnenju voj	, ,	, ,	.	oa j
,„,„ , i , . - „ , - . - ...	J J	Londonu odobrena naborna no- , ;e mnogo \e. jt usp«»h, kot pa je no. ki bo izgubljena ..	,	- - - , - - obsii
i...,. .. i- i •• i. .. , i, . t- i-	, , -	godba med Združenimi državami,
kar "m kol. \.aila prieakovala. Posebno v Kolinu	prevladuje	Z , . v ,	. ' .aže
j ,.ui : ... i	i u i	Anglijo in Kanado ui da stopi da- r, , • , . x	...
me,i prebivale, strah, da bodo en JvJiiim	1 I Zelo vrjetna je tud; verzija, da
tentne sile vdrle v Nemčijo. Pred
kratkim se je pf>ročalo. s«» bl'- _
zn Kolina postavili podstavek iz >4 Uso(' A^enkaneev v angleški « ementa za veliki top. Z,|aj pa |Vi- drzaVI' med terul 26 tlsoč v hajajo slična poročila tudi že iz 111 skozl okoh 60 tlsoc Canadcev drugih krajev. Nikakega povoda v Zdrilže,,ih državali. • d za dvom. da so ti cementni Ameriškim državljanom med 21.
Vsled tega bo prizadetih kakih «^ijskišpioni očrnili pri av, r	strijski vladi mlado eesko dekli-
eo. ker so jezni na njenega brata, zavednega Ceha S. Kratoeh-\ila. k: stanuje v hiši št. 433 E. CS. St. v New Yorku. .
Iz Švice je dospelo poročilo, tla
podstavi odredbe proti morebitni 31. letom, ki žive v angleški dr- Jr „eka m,ada ženska odpotovala
na krovu parnika Friderick VIII. spremstvu bivšega nemškega
invaziji Nemčije; v vsakem oziru	bo. dovoljeno 60 dni, da se
tako misli prebivalstvo Kolina. priglasijo, ali pa vrnejo v domo- (...... > t ...... ,
V Grambergerwaldu je bilo po vino za službovanje. Po preteku poslan-ka v" Združenih "dr^vah" stavljenih šest tak b podstavkov;	časa bodo podvrženi draftu, rrrofH Bernstorffa. Njen namen jo
postavljeni so tako, da je jasno »ko jih ne oprosti ameriško po- bil dognati, kako daleč je prišla da bodo varovali municijske to- slaništvo.
varne v Westhovenu. Zgrajeni so ------—(m-o siai see zavzemajo ceski poi
biii v zadnjih treh mesecih pod be in v molčanju izvajajo sami j slane i glede neodvisnosti čeških
ske oblasti o njeni misiji.
1'rednik češkega časopisa 'Hlas Lidu', (Jregr, je izjavil;
Nocoj smo dozuali, da se je Miss (jarušek odpeljala z isto lati jo kot grof Bernstorff. Odpeljala se je kot spremljevalka ne-, ke ugledne Amerikanke. Ta ženska čaka sedaj deklico bodisi v; Franciji bodisi v Sviei v neposredni bližini avstrijske meje. Zdi se mi. da opravlja ta dekli-važno službo, ki je v zvezi z Poljske federacije, Če akov in Jugoslovanov. Se-niorcin reči. če si jt
__ nevarno nalogo pro
^Vstri-Jr i sto voljno, ali če ji je bilo naročeno.
Gospodična Jarušek je bila pri-\ ližno dve leti v New Yorku. Vi Ameriki ima edinega sorodnika svojega mlajšega brata.
Ta miadi mož je pred dvemi leti zavrgel svoje lastno ime ter si nadel ime prvega češkega mučeni ka. ki je bil žrtev nemškega nasilja, S. Kratochvila.
Nadeiovanje in prizadevanje svoje sestre je bil tako ponosen; iia jo je smatral za veliko junakinjo. kot napr'aner smatrajo Francozi Devico Orleansko.
Jasno je. tla je v New Yorku veliko avstrijskih špionov. Jasno j, tudi. da je v New Yorku veli-N em cev iz Češke. Ti ljudje sc bolj zahrbtni, bolj izdajalski in '(liko slabši kot so pa Nemci iz lajha.
Izpostavljeni ujetniki. Ženeva, Švica. 29. julija. — Ka kor pravi neko poročilo iz Bazela
vojaškim nadzorstvom za postav- svoje mišljenje; spoznavajo, dajoežel. Dobila je avstrijski potn? ljanje težkih topov.	se je ost obrnila in da se bliža |l:st ter reklp. da je njeno newyor-
Ljudje v Kolinu izprašujejo ura, ko Nemčija ne bo mogla vee ško bivališče hiša stv. 8 Ilerder-
£ vstrija pod nemški upliv in kak-!je b lo izpostavljenih 32 Ameri šro stal šče zavzemajo češki poi kancev, med ujimi nekaj častnikov. katere so pred kratkim vjeli
rko so Angleži in Amerikanci žv( zadržavati svojih sovražnikov. Za-tako blizu mesta, da so te odred- radi tega so prepričani, da mora-be potrebne. Odgovora pa ne do jo biti oa najhujše pripravljeni.
son Place. Ta hiša je sedaj zaprta, toda svoj eas je stanovala v nji grofica on Seckendorff.
Nemci, blizu železniške postaje v Mannheimu na Badenskem ob Re r.u. -—
Amerikanci so zato na tem kraju. da zavezniški avijatiki ne bodo bombardirali mesta.
London, Anglija, 30. julija. — Cehi so tekom zadnjih bojev našli en iztis madžarskega lista po menu Svetovna revolucija z dne 21. junija, ki jc vseboval skupno odredbo nemškega in avstrijskega cesarja, ki dokazuje, da se Nemci in Madžari v Sib riji bo ju jejo pod direktnem poveljem iz Berlina.
Povelje se glasi;
"Vsem nemškim, avstrijskim in madžarskim vojnim ujetnikom v Rus ji.
1.	Vsak. ki se tekom vojne v "jetništvu izkaže s kakim posel) r;m delom, ki je v prid njegove comovitie. je opravičen za izboljšanje svojega položaja.
2.	Vsi, ki se pokore temu povelju. bodo po vrnitvi dobili dvomesečni dopust.
3.	Kdor pa v Rusiji ne deluje z:: svojo domovino, bo strogo ka-> nova n. Kdor se nedostojno ob-
i aša v ujetništvu in izdaja svojo j domovino, bo A največjo strogost j jo kaznovan. Za izsleditev izda I jaleev je bilo določenih 300 miljo- j nov mark. Posebni zavodi bodo' skrbeli za domač je ujetnikov.
Wilhelm IL, Karl I.
Berlin. 23. aprila 1918."
Zavezniško bombardiranje mest
London, Anglija, 30. julija. -Zrakoplovno ministrstvo je sinoči izdalo naslednje oficijelno poro- j čilo:
"V noči otl 28. do 29. julija so naši avijatiki napadli inesta Offen-burg, Rastadt. Baden, Stuttgart in Solingen. Bombardirali in obstreljevali s strojnimi puškami so sovražne aerodrome hi številna letališča. Vsi naši aeroplani so se vrnili.
V jutru 30. julija je naš ška-dron uspešno bombardiral železniško postajo v Offenburgu. Dosegli so se lepi uspehi. V zračnem spopadu so bili uničeni trije sovražni aeroplani; pogrešamo en stroj".
Chicago, 111., 30. julija. — Za i.imanje glede bival ščh Aleksan «'ra Kerenski-ja. prejšnjega ruskega ministrskega predsednika je bilo nanovo vzbujeno vsled <>b-javljenja brzojavke, ki jc dospela r.g ameriško obal.
Soglasno s to brzojavko, ki j<i bila naslovljena na urednika n>--l.cga čikaškega trgovskega lista, .ie baje Kerenski dospel v neko atiantiško pristanišče iz Anglije potujoč incognito, da se prepreči s tem možno usmrčenje Kcr^nski-ja od strani tukajšnih agentov ruskih boljševikov. Ladja, s katero je potoval Kerenski, je bila napadi na od nemških podmorskih čolnov ob irski obali, a se je ubranila napadu.
Francis v Arhangelsku.
Washington, D. <"., 30. julija Ameriški poslanik Francis j--, ku korr vsi zavezniški poslaniki, odklonil povabilo boljše viške vlade da bi šel v Moskvo. Namesto tega je š"l Francis v Arhangelsk.
Najbrže bodo Arhangelsk. ki je / železnico zvezan z diplomatično f:restolico Rus'je. Vologdo. porabili za pristanišče, kjer se bodr izkrca vale zavezniške čete. ki bo c'o obnovile vzhodno fronto; v ravno isti amen bo služilo prista l-išče v Koli.
DRUŽINSKA VEST.
Mr. in Mrs. Anton Burgar, 44 P.alleck Ave., Ridge\7ood, L. I., naznanjata zaroko svoje hčerke Frances z Dr. M. J. Pleshe iz New Yorka, — Naše iskrene čestitke.
GLAS NAKOPA. 31. JIT,. 1018. -
NARODA'I Amer. mornarica
■ EOXXKIQ PUBLISHING flOMPAVST	-
(Rortnian Ditty.)	Združene države imajo onstran
♦	Dwaed and published by ta«	Atlantika 250 bojnih ladij. — Bil
_ __•ocporatfcm.).	Eric Geddes hvali delovanje Ame
imANK 8AK8BB. Preddent_LOUIB BENBDIK, jBwpw«-	rikancev.
Place of Bnilnow of tke corporation and addresses of above officer* j	_
82 Oortlandt Street, Borough of	New York City, N. X.
Pa eelo leto velja Hat m Anerlko 2a celo leto ca mesto New lock |0.001
te Oanado ............. ...... |SJ0 Za pol leta mm. mesto New York.. 8.0« '
Ca pol leta 2.00 Za Četrt leta sa meato New York fca Četrt leta ........1.00 Za inozemstvo n celo leto... • • •
London, Anglija. 30. julija. — V angleško-auieriških operacijah
M
"GLAS NARODA" Uhaja vsak dan l^vaemSl nedelj ln praniikov._
-GLAS NARODA"
{"Vote* of the People") |tMH fererj day except Sunday* and Holiday
_Snbacriptlon yearly <3-00.
Advertisement on nrwwt__
Dopisi brea podpisa ln oeebnoeti se ne priobCuJeJa Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Honey Order.
kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejfcH Hrama naznani, da hitreje najdemo naslovnika.	_
M Oortlandt Bt^
"O L A 8 N A K O D A"
New York City
Telefon: 287trCiortlandt.
Avstrija in Srbija
jjjq hT.i nikjer nobenega dela, kjer bi
§,1)0 ' bilo sodelovanje tako popolno kot v mornarici'*, je rekel danes First Lord angleške admiralitete Sii> ifrie Geddes. 44Na tej strani morja j- zdaj 250 ameriških bojnih ladij Ir 3Ir. Roosevelt, podtajnik ame-riške mornarice je zagotovil, da —— bc število teh v bodoče še na rasti o.
Veseli nas, da moremo pozdraviti ta dodatek k zavezniški po morski sili, kajti vsaka dodatna ladja pomeni bolj odločno vojno proti podmorskim čolnom.
V novejšem času se potrebuje veliko število ladij, da spremljajo prihajajoče ameriške transporte. Ako je ladja v spremljevalni službi. iie more zasledovati in bo-__________	riti se s podmorskimi čolni. Ža-
t	.to bodo ameriške ladje, ki bodq
Te dni j. pozval ameriški državni tajnik vse Amerikance, naj dodatne tcmu brodovjU) oprostile
se spomnijo male junaške Srbije.	enako število angleških ladij za
V nedelj') so namreč potekla štiri leta. odkar je poslala Avstrija intenzivilo ofenzivno delovanje Srbiji ultimatum. Srbija je bi'a pripravljena ugoditi vsem toekam .ppoti podinorskim 5olnom
ultimata razen *ni.	j Ameriški mornariški podtajnik
in ker :n ugodila tej točki, se je začela vojna, svetovna vojna. jjooscvejt je rekel:
ki še zdaj dhja. Avstrija je sporočila Srbiji, da mora odgovoriti I «priSc| sem tostrail morja v
na ultimatum tekom štiriindvajset ur.	_ namenu, da se učim. Zaradi tega
Sir Edward Grey je reke!, da je ta ultimatum naj nesramne js., &;;m prišel na rušilcu £ez Atlautik. je kdaj poslala kaka civilizirana država. Avstrija je namreč 0gta, bom ua tcj strani liekaj te. zahtevala, naj se Srbija popolnoma odreče svoji neodvisno- dnQV Ja dejansko vidini) j-ako sti. Toda Sir Edward Grev je sodil po tedanjih razmerah.	stvari gredo
Sodil je po razmerah, ki so vladale v mirnih časih. Oni ultima- g gir Er/ Geddcsom sem ob. turn je bil !-.' začetek nesramnosti, krivi« in nepoštenosti, katere Lskal Queenstown in našel sera sta nagromaulli Avstrija in Nemčija v teli štirih letih vojne.	stvarij da delujejo ravno tako. ka-
Srbija je bila na poti Nemčiji in Avstriji na njunem prodira-, kor sem Q njih	da deluje.
nju proti \ ziiodu.	....... , , v jo, — razumna, združena energi-
Cc bi n - bilo te dežele, bi imeh Avstrija in Nemčija takorekoc ja anf?leških in ameriSkih sil, k}
prosi o pot. Nemčija in Avstri ja sta se poslužili dobrega izgovora de}ujej0 za Cn
za uničenje le male junaške dežele.	' ___
To je 1 >:I — umor Franca Ferdinanda.
Boljše zdravljenje za manj denarja.
kar jih njem
| Profesor Doktor B. F. Mullin \
p	Slovenski zdr a vnik-špecijalist	8
i 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. t
it Firilr mm - -*- •	'	■	J
I
Jaz sem nastarejši zdravnlk-spe-eijalist za Slovence v PittsbnrgUu. Zdravim že več kot 38 let bolne moške in ženske. Ozdravil sem 2e na tisoče in tisoCe oseb in morem tudi vas. V zdravljenja raznih bolezni imam največjo isknšnjo. Rabim samo najboljša zdravila, imam najboljši električni stroj za preiskavanje, potom katerega se vidi celo vade telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jih zdravim. Zdravim razne bolezni uspeS-j no m naglo. Govorim čisto sloven* -'V *ko. Moje cene so zmerne. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k m«ni kot k prijatelju.
Ora^M we: od 9. are zjutraj do 6. zreče«. V nedeljo samo od 10. ure zjutraj do 2. popoldne
E	=
Jugoslovanska a	-
Katol. Jedneta
J51
Razmere na Turškem in na Bolgarskem
Newyorski časopis 4" Siul
je iz teh krajev v Washington, ne naznanjajo sumo. da Turki ne morejo napi tj. pač pa tudd, da sc je
dobil i/. Pariza poročilo, da je do-fipel tja iz Carigrada liek nevtralni dčplouiat, Kateremu so popol-1 posrečilo (Jeurgijcnu in Arineu-nonw znane razmere na Turškem.
V svojem opisu, pravi., "da bo-| do imele razmere v Turčiji v bliž-
ultiinatu. Vsled
Veliko naročilo.
nji bodočnosti silno nevarne in usodepolne posledice za nemško zvezo" *.
Že nekaj časa se opaža, da Turčija ni nič kaj zadovoljna s centralnimi silami. Nemški diplom.it-je so napravili iz turške vlade Nemčiji poslušen stroj, ki je pod nadzorstvom En ver paše in Talaat .beja.
Turčija ni več tako pokorna kot je bila prejšnje čase. ampak se je začela upirati. Dežele lačnih Turkov niso Nemci zadovoljili s trans-kavkaškimi provincami, kateie so jim pripadle na brest-litovski
Srbija tt»rt*j ni hotela ugoditi vsem točkam v
tega jo je Avstrija napadla.
Ni pa ž!o v>e tako gladko kot s) preračunali dunajski in	bcrlin-j Baldwi„ LlK.oln(>tiVe Com.Panv
hUi gospodje.	naznanja, da je sprejela naročilo narodne zavesti" Wv zahtevati
Srbja j^' dvakrat pregnala napadalce iz dežele. V tretjič jih za 510 na daljnih lokomotiv. lx>-!za*c	i" zapadui del Perzije.
lii mogla pregnati, ker so jo itolgari napadli odzadaj.	komotive so namenjene z a Per-' Ne samo. da ni hotela Nemčija
Štiri leta so potekla od onega ultimata.	shingovo armado v Franciji. garantirati Turkom tega ozemlja.
Kje je danes Srbija in kje je Avstrija?	To je že drugo načilo. ki ga je 1«»« J''1 pomagala
Srbsko ozemlje je pregažeuo, na tisoče in tisoče Srbov	je po- sprejela družba v kratkem času. P" vili,(WVi,Ja,,JU
mrlo. Toda njena armada, še vedno obstoji, in duh tc annade je ne-	i. ,	A , -
vale knstjanska mesta oli Č rnem
Tetanus.	niorju ter morilo prebivalstvo, so
--ilospele do kavkaških gora. ne da
zlomljiv.
•Jugoslovani so se strnili skupaj. Po štirih lotili vojne so bolj; ? kupni in edini kot so bili za časa miru. Veliki narodi so se zavzeli za Srbijo in za bodočnost Jugoslovanov.
Sedaj po Štirih letih moli narod Združenih držav za boljšo bo- ■ Hi«- ~ "Telegraf" poroča, da je por. lam so se pa morale vstavit. Jočnost svojega junaškega zaveznika. Na mWjone Amejrikaueev iiz]mil,,lila med »emškimi vojalu,A ^stmese.ni ofenzivi si hm m., dela, na stot:so% ,e jih bori in miljoui so pripravljeni za boj, da!luida bolezen tetanus, ki se siri s gle -priboriti poti naprej, kljub te
■itralujvito ilajrlieo.
Netherlands mu
Expoi-t Co. bo najbrže poslala v to ozemlje samo čete CJeorgijcev
eent -zavzeti nekaj važnih stiate-gičuih točk.
Turki &e vprašujejo, kako se more ta narod na eb*to osanilje-lioni bojišču tako junaško vstavljati. Turški vojaki strokovnjaki »o mnenja, da Nemcem niti v glavo ni padlo, da bi poskušali Turki dohiti kdaj to ozemlje.
Vsled tega so skoraj prepričani. ila dobivajo Armenci in <icor-gijei svoje vojaške potrebščine iz ruskih i>ristanišč, kaitere kontrolirajo Nemci.
Zadnji čas so si centralne t>ile zelo prizadevale, da bi poravnale spor meti Tu učijo in Polgar-ko. Vsled tega je bil tudi avstrijski cesar Karol v (-ariga adu. Toda teren.-i. Turki so začeli prerok o- n;t; (.inii,rjev obisk, niti prizadevati o preporodu velike "otoiuaai- vanje nemških diplomatov ,ii moglo poravnati *literene. Oikar so dale centralne sile iJolgarsKi Do-bmdžo, je zahteval Envcr paša. da mora dati lJoIgarska Turčiji dolino reke Marice in del egejake o ba i i.
To ozemlje je bila odstopila Turčija Uolgarski pod nemškim pritiskom, ker so se Bolgari edi-uole pod tem pogojem vmešali v boj ter postali člani centralnih zavezniku \. Bolgarska pa ni hotela tega storiti, vsled česar se je na-sproi.<Lvo med njo in Turčije povečalo. Zadnja poročila že na naj njajo o spopadih med turškimi in bolgarskimi četami. . Neka brzojavka iz Carigrada naznanja, da bo poskušal Envcr pasa z oboroženo silo zavzeti oni« -njeno ozemlje, če bo Nemčija še tla!j časa nasprotovala zahtevam
Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.j r
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISITTjER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORE NT A, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 _ 2nd Ave-, W. Dulutb, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jed note, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nc bode oziralo-
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
t ranskavkaških Turške čete. ki so uuiče-
Amsterdam, Nizozemsko, 30. ju-, bi se jim nudil kak poseben odpor. Tam so se pa morale vstaviti.
da je znano, da kontrolirajo
povečati odnosiiega
bo ta želja uresničila.
Avstrija »c pregazila Srbijo.
PregaziU jo je z nemško in bolgarsko pomočjo.	Nemčijo veliko množino seruma in Armencev.
Zadnji teden so na avstrijskih tleh, v avstrijskem parlamen-	proti tej bolezni.	J Zadnja -poročila, ki so dospela
tu obdolžili Avstrijo njeni lastni podaniki. Češki poslanci so ji za-	——————---------
bin, li v obraz, da je njeno delovanje zločinsko ter da so njeni zlo-	nfl iet0. V skd vojne se bodo vseld tega stroški povečali za štiri
čini 'tari že stotine let.	tisoč milijonov dolarjev.
Avstrijski podaniki so se spuntali proti svojemu nepravičnemu Seveda morajo tako Združene države kot Nemčija
gospodarju. Na tisoče Jugoslovanov, Cehov in Slovakov je prijelo	Svo'"e dolgove, a taka povečanja ne bodo izpremenila
za orožje te/ odšlo na boj proti nji in njenim zaveznikom.	»jjložaja.
Njeni zatirani narodi čakajo samo prilike, da bi se dvignili pro-	__ooo_
ti »iji v boj ;a prostost, katero >>o jim svečano obljubili narodi, ki
se bore proti Avstriji.	___
Srbija i«' simbol sveta, ki so ga napadli centralni zavezniki.	ura mimona na uro
Najbolj značilna je t>ila izmed vseh, od Belgije pa do Združe-	___
nih držav. Z vsemi silami je poskušala preprečiti izbruh vojne, ko	.	« 7
je p, izprevidela, rla je njena ros tost v nevarnosti, se ni bala pri-	Domnevana nezmožnost navadnega lajika, da si predstavlja dospelo iz ( arigrada otieieluo po-
jetl za orožje ter braniti svoje upravičeno stališče.	eM b,,ij°n <^'^rjev, je dovedla nckeg poročevalca iz Washington«
Princiju, za katere se je Srbija tako junaško borila in vsled iU	jena pravil te ^-ilke bolj PrjP1*«^
katerih je toliko pretrpela, — j- rekel Mr. Lansing, — so principi, zi katere se bore Z<lružene države.
—--ooo---
V kratkem čas-u se bodo izvršile podobnih. Noben mladi mož naj na Balkanu velike izpreinembe. ne bo v skrbeli, dokler zainore /, Jasno je, da Nemčija nc bo teh iz- mirno vestjo i 11 odkritosrčnostjo premem b ničkaj vesela.	| reči: — Delam toliko, kolikor mo-
jrem. ('e si aciIciu let za i-!o plačo i v službi, se ne briga j /..t t«>. V t< o ^(•(iinili letih se j< razvilo on », kar '.je v u-hi. Težko in nevarno zate •l>i bilo, če bi sr sedmih letih m-r;u vi!a nobena tvojih zmožnosti.
Ko se je pa razvi! i. ne skrbi, Im» že jji isel čas. boš napredoval.
Dobn nauki
Veliko mladih mož je in fantov.' ki ne dosežejo ničesar, ker jim manjka želje po napredovanju in1 odločnosti. Veliko je pa tudi takih. ki so preveč željni napredka: in vsled tega ne dosežejo iiičev;r.| Prilik, ki jim nudijo, nočejo.! oziroma nc znajo izkoristiti, ampak hrepene, tla bi dosegli kaj boljšega in kaj večjega. V vsakem i klubu.
DRUŠTVENA VEST.
\ sol tot o večer, dne :!. avgusta
priredi SLOVENSKO DELA V -SKO PODPORNO DRUŠTVO svoj prvi DRUŽINSKI VEČER \
v vsakem pool-r«,omu ier!l'n,st,?r»I» našega rojaka Franka
na dr.Ufiit prostorih lahko vidite 3Irak;t' -11	Ave.. I'.rook-
nrlade fante in može. ki kade. pi-! l-vu- N- ^ • K'lU"r ^	k dru-
P,.; i..... >tveni odbor preskrbel vse po-
jejo m u!
da
ne mo-
pa neprestano tožijo, rejo niče-iar doseči.
Tupatam se oglasi kdo. ki pra-!s vi: — Tri leta sem delal na istem j prostoru in za isto plačo. Nc vem.
jtrebno. da se ne bo našlo gosta, ki
Turčije.	, f
Turško prebivalstvo je nezado-	Im sc "staL
voljno, v armadi se pa vtak dan j -^Uadi mož. ki tako «rovori. m
50
Finance Amerike in Nemcye
Na ta način se nas informira, da znašajo stroški nekako milijonov dolarjev ua dan ali dva milijona na uro.
Ae bolj priprosto se napravi stvar, če se reče, da izda narod •>{ '.333 ua — minuto. T(j je svota. katero bi gotovo vsakdo rad imel v banki.
Ali je prevelika? —
Dobro, I.ajti razdeli se jo še naprej ter reče, da izda ameriški narod v.',ako sekundo	00.
Narod Združenih držav ima živo željo, <la bi se teh $o5."».00 na sekundo izdalo na najbolj ekonomičen način, ki je mogoč v tako dra^i zadevi kot je svetovna vojna. Nikakih drugih meja se ne $250,000,000. stavija glede stroškov.
Mir je draga stvar in edino mesto, kjer se ga more kupiti, je
Pesimist'čni Amerikauci. ki zrejo z vznemirjenjem na naše na-ru šč n jo če narodne obligacije, črpajo lahko veliko olajšave iz primer-ja'i/a finančnega položaja Združenih držav z onim Nemčij**.
Skupne eire Združenih držav se ceni na nekako 000 ali dvesto pedeset tisoč milijonov dolarjev.
Naše letoc dohodke se ceni na nekako j>etdeset tisoč milijonov razdrobljeni oltar militarizma, mesto oboževanja vraga, proti kadi larjev.	Icremu hite' naši ljudje s presenetljivo naglico. Potovalni stroški Naš narodni dolg. vključno tretje i>osojilo svobode, j>a znaša ,-0 - eliko večji kot pa so trije centi, katere zahteva ravnatelj nekako dvanajst tisoč milijonov dolarjev. McAdoo za eno miljo potovanja po železnicah.
Pred vojno je izdala naša vlada na leto nekako tisoč milijonov Mir, proti kateremu hfte naši vojaki «n ostali zavezniki, pa tolarjev. Po končani vojni bo treba ceniti izdatke za obresti, od- bo tako dragocen, da ga nc bo mogoče sploh izraziti v številkah, štev«i obresti, katere nam bodo plačevali zavezniki za posojila, za Časten mir. ki bo stal petdeset bilijonov, bo prav tako velika vojno zavarovanje ter za druge izdatke, ki se bodo vsled narave kupčija, kot je bil nakup otoka Manhattan za $24.00. stvari pojavili na najmanj tisoč milijonov dolarjev na leto.	Mogoče so bili celo trenutki, v katerih je Peter Miuuit mogo-
Vsled tega nam bo treba dobiti po končani vojni vsako leto če domneval, da se ga je _ osleparilo.
i>ar bilijonov dolarjev na dohodkih, kar bo majhna naloga za na-j	__ooo___
rod tako ogromnega bogastva, zmožnosti in virov.	\
Vire Nemčije pred vojno so cenili na osemdeset tisoč milijonov	\W v	• •	• •
joiarj* v.	varčevanje in posojanje %
Letni izdatki nemške vlade so znašali nekako osemsto milijo-i	"	___"
nov dolarjev,	|	. .
. v,	- , . , .. . .. « ....	. , .	Sir ill lam Goode je "izjavil, da so od julija 1917 pa do apri-
Dolg Nemčije znaša sedaj trideset tisoč milijonov dolarjev m u 191g Zdrilžejje države ekl;>ortirale v dežele zaveznikov SO mi-
njen: vin so &e v izdatni meri osuaili.	- , ... , .. . , ,
iijonov busljev pšemeiuh produktov.
Po vojm bo imela Nemčija še nadaljne izdatke drugega znača- Glede teh se trdi, da jih je 50 milijonov predstavljalo prosto-
ja, k. bodo znesli skupaj nekako štiri tisoč milijonov dolarjev. : VJ;jne žrtve ameriškega naroda pri uporabljanju pšenice.
Obresti za vojua posojila bodo znašaie nekako tisoč petsto mi- Trojna ekonomija je in trojno posledice tega varčevanja s
'ijonov dolrjev, če ta posojila ne bodo še narasla. Čeprav je Nem- j pšoroco.
čija umazana napram svojim vojakom ter njih družinam, bo mora-1 Prištedilo se je pšenico *a našo armado ter za armade naš3i
la vendar plačevati nekako tisoč milijonov dolarjev na leto na po. j ^veznikov: priStedilo ie ameriškemu narodu denar, katerega
i se je uporabno za nakup vladnih obveznic, kcjnoie.	^ Tretje varčevanje pa obstaja v tem. da se pomaga k zmagi v
Njen vojni dol&o morabiti-plačan nekega dne in treba bo uve- vojni, k skrajšanju vojne ter s tem tudi k reševanju življenj vo-Jjaviti nova obdačenja v znesku tisoč in petsto milijonov dolarjev ;akoy.
pojavljajo upori.
onem času, ko je bil podan nemški general .Mackensen, da prevzame vrhovno poveljstvo nad
turškimi četami v Mali Ai-'iji. jc|lia-la-	1
Ko je bil Napoleon l»o;» • ■ >;irtf 50,000 na otoku sv. Helene, je ve
ve. da je nspe.h o«lvisen od razvoja onih zmo/uesti, ki tiče v njem. On jih lahko razvije, -amo če jih hoče. brez ozira na to. kje se na-
ročilo, da je dezertirado turških vojakov.
Neko p»Ho«-ilo iz Smiine. ki je bilo ravnokar jjotrjeaio, pravi, da so se turški oddelki v Mali Aziji spuntali, da so vojaki pobili nem-
oovedal to-le zgcnlbo:
nc i>i našel zaželjene za na ve. Sli-alo bo dobro ubrane glasove na pravo kranjsko hal nioniko. čulo ho jie'i narodne pe-mi. ka kor tudi igranje ifa gla-ovir po 11 <i š i mladini. Zalo snu-Io rečemo, da ho ta večer nudil vsakemu toliko la/novrstnih zabav, katerih j«- .bilo do sedaj še le malokdaj pri enakih prire litvah go-toiu na raz]M>Iago. < lani so pokazali svojo jvstrajnott in možatost v boju s !;o mačeho K. S. K. J< I vstanovili svoje lastno
svojo ra noto in
ši<e častnike ter da so dezertirali j no govoriti. Rekel je. daje že pet celi regimenti. Angleži so baje sa- let poročnik i»i da se ne more višje
društvo, katero obeta lep napre-Nekega <lne je pri paradi stopi! dek. Cverjeni smo toroj. da ne bo iz vrste mlad poročnik t'-?* prišel J rojaka, ki čut i s svojimi rojaki, da k meni. I'.il je zelo razburjen. Na ne hi bil prisoten na družinskem vsak način je ho<tel z menoj osnb-, večeru a soboto večer 3. avgusta.
(31-7 1 .S'
mo ^Tslcd tega tako napredovali v Mezopotamiji in Palestini, ker vlada v turški armadi velik nered in ker se Turki nočejo jiokorit.i poveljem svojih nemških ča-vtni-kov.
Turčiji tako primanjkuje hrane, da pomre na tLsoče in tisoč«' l.iudi vslod lakote. Vso *hrta no kontrolira
povspeti. Ja ' snu mu odvrnil: — To pripiši samemu sebi. -Fa/. ^-eni bil sedem let poročnik vidiš, kaj s-m dosegel.
VABILO.
< lani društva "Od boja ilo zdaj pa zmag« št. 22 SDl'Z. v La Sallc.
! Iti — so val»!jeni. da se polnostevil-" * "	j no vdeleže redin- mesečne	v
Ko je povcnlal Napoje.,n to mla-jnedeljo 4. avgusta, ker j< volitev demu poročniku. j<- bil vladar cele clruštveni^a odbora. Obenem s«-Francije in še ]rar drugih naro- tudi opozarja, da člani, ki žive i/. do v. Do tega stdišča s-- j«- hi! sam \ en lasal]-.kc okolice. plačajo skupina vladnih častnikov, kateri'povspel. V Pariz je prišel kot sla- mese^ s svojim nei>ošteiu:iii delovanjem hoten dwek z zapuščenega otokta.' IjajU
Korzike.	j redno vsak m •-•see asesinc.ut, da >
Ko je postal pnročiiik. se je za- tem olajšate delo tajniku. Na svi-|čel razvijati. Študiral j" umetno-st dcuje na seji! ki gledajo te traiispoi-te,j vojskovanja. Pisal je zgodovino'	K. A-zcnšek. tajnik.
lakote umirajo. '	otoka Korzike, pa nihče je ni bo-j--
Turčija ima Ie malo upanja. da[tel objavit:. Napisal je dramo, ka-'	IŠČE
bi nadomestila vse svoje izgube, tero pa niso nikdar vprizorili. A-'se dobre dogarje. Jaz imam zelo
zaslužijo velike s vote denarja. Skozi me.-»ta gre na tLsoče in tisoč«; voz. napolnjenih s hrano, dočini ljudje
plaeajo
ni asesment napn-j. l/.ofl>-se stispondaeije! Plačajte
če bi se še naprej družila z Nemčijo. Ta zveza ni bila nič naravnega in je pri prebivalstvu naletela na velik odpor. Nemci niso zaupali Turkom, Turki pa Nemcenu ne. —
Spor z Bolgarsko in diference z Berlinom bodo dale Turčiji pri- se nm izjalovile. Če bi 1«1 kdo
liko, da bo izpremenila svojo litiko. Nemčija spoznava, da narašča zavezniški vpliv v jugo-iRtočni Evropi.
To vidi posebno v strmoglavlje-nju prmiemškega luiaiistretva na liolgai-skem in vidi obenem, kakšen vtis je napravila ta stvar na Turškem.
kademija v Lvonu je razpisjibi na-Uiober les in plačani zelo visoke gradt> za najboljšo pesem. Vdelc- cene za francoske dolge — Max žil se je tekme. toda nagrade ni Fleisher, li58 Lewis St., Memphis, dobil. Inka r je bilo še najhujše.'Tenn.
o njegovi pesmi so rekli, da i»i j-
nič vredna.	|	UID1MNIVC
To je bilo samo i*«r stvari, ki s<i'	nAniuUnilVC
1 bodisi kakršnekoli Trste Izdelujem ia
drugi na njegovem mestu, bi go-' tovo rekel: — Na pni vil sem vse. kar sem mogel storiti. Vse sem poskušal. pa nisem ničesar dosegel.
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo sa-nesljivo vsakdo pošlje, ker. sem te nad 18 let tnkaj v tem posla in sedaj v „ ,	.	. , , 0, svojem lastnem domu. v popravo via-
Toda Napoleon m-obupal. ^^ kranjske kakor v* dVnge l»rmo-pridnostjo in vstrajnostjo se je nik«. stare knpim ali sprejmem v sa-povspel do vladarja.	meno.
'To je samo en primer. Zgodo-	JOHN VVENZIL,
viua jih navaja še tisoče in tisoče |AI9
GLAS XAROl
31. JUL. 191!
Ali je tvoj denar faren?
€ Moj
-ooo-
denar je varen! — je vzkliknil delavce. — Vsak teden ga dam svoji ženi in ona ga tako spravi, da ne more priti do njega noben tat.
Krog njoga so sedeli drugi delavci ter kadili i/, svojih kratkih pipie. Bilo je opoldne, ko so imeli eno uro počitka. Ko so pojedli svoje skromno kosilo, so se začeli pogovarjali o denarju.
—	l>a, moj denar je varen, — je ponovil Mike. — Ti ne veš, kako je pametna moja žena. Tako zna skriti denar, da ga noben tat nc bo dobil.
—	Da. kaj bi pa bilo, če bi ti zgorela hiša — jc vprašal Joc.
—	.laz poznani moža, ki jc izgubil na ta način $3000. Toda moj denar je varen. Jaz ga imam tukaj.
-	■ l'o teh besedah je potrkal na svoj debel pa.s — Mene nič ne briga, tudi če kdo ve, kje hranim denar. Oni. ki bi mi ga hotel odvzeti, bi se moral boriti z menoj.
—	Kaj pa. če t>i te kdo zavraLno napadel ' — jc vprašal Sam, ki jc govoril samo tedaj, ko je bila potreba. — Ti imaš manj pameti kot
pa Mike, ki hrani svoj denar vjv Franciji. Moj denarje varen.
l>ahko se reče, da Sam ju že dolgo vrsto let govori) tako dolgega
Amerikanci v ognju
tudi prej dobil. In še obresti bom dobil i»oleg.
—	To je pa precej dobro. — je rekel Mike. — je je res tako, mu bom pa tudi jaz posodil nekaj sv«- j jega d earnrja. Kje pa je ta možak * Ali misliš, da bi vzel moj denar!?
—	Onstran ccaite stanuje, — je odvrnil Sam. — On bo p«zil na tvoj denar, kot pazi na mojega. Lahko mu posodiš eai sam k voder ali pa tis<»č dolarjev. Oni, ki bi vzel temu možaku denar, bi moral bitii bo rilec, kakoršuega še ni videl svet.
—	Kaj pa dela z denarjem, katerega niu po-sojaii.' — je vprašaj Rns.
—	Največ ga uporabi zato, — je rekel Sam, — da križa Nemcem načrte glede nadvlade celega sveta. Z denarjem, ki mu ga posodim, skrbi, da mi ne požgo hiše. S tem denarji m ščiti mojo ženo in otroke pred sovražnim bajone-
Amerikanci so navzlic najhujšemu ognju napredovali. — Amerikanci so grdo natepli pruske in bavarske Čete.
Z ameriško armado v Franciji,
30. julija. — Amerikanci iz srednjega zapada in vzhoda so danes potisnili svojo črto skozi zastorni ogenj, ki je bil najhujši, kar so jih še Nemci v zadnjih mesecih vpri-zorili na kateremkoli delu fronte.
Njihov napredek je velikega pomena. dasi znaša samo dve milji: smatra se pa za briljantno opera cijo z ozirom na odločilni nemški protinapad.
Tudi na obeh straneh so Francozi potisnili naprej, medtem ko se je na vzhodu in zapadu neprestano pritiskalo na sovražnika.
hiši. liečein ti, da tvoj denar ni varcu.
— Jaz sem mislil, da je moj denar varen, — sc je oglasd močan K us. — Kadarkoli sem dobil plačo. sem poslal precej denarja domov. V stari domovini sem bil kupil malo farmo, katero bi pa danes prodal za deset dolarjev, če bi mi jih hotel kdo dati. Vojna jc uničila vse moje prihranke. Izgubil sem težko prislužen denar, sedem let sem delal, p.i zastonj, so mi uničili farmo.
Vsi so umolknili in začeli premišljevati. Tedaj se je pa zopet oglasil malobesedni Sam :
Zgodaj danes zjutraj se je poro-tom. S tem denarjem me brani, dajčalo, da se je umaknila četrta gar-ne postanem suy.enj nenuskeg-a da toda pozneje se je izkazalo, da kajzerja, kot so postali belgijski so Bavarci reorganizirali svoje če-delavei. S tem denarjem hrani m'te m da so Se vet]ll0 Jia front|. za_
oblači mojega najstarejšega sina radi njihovega odločnega odpora
jim gre vse priznanje, dasi je bil njih napor brez uspeha.
Amerikanci so vzdržali dva močna napada tekom noči in proti jutru so pričeli svoje operacije, v katerih so se proti noči nahajali
govora. Njegovi tovariši so ga začudeno gledali. Joe je naenkrat segel za srajco ter odpel svoj težak. z denarjem napolnjen pas.	, ^
-	Vem, kaj misliš. — je rek d.! f^"® ^ Ser^a na dolgem po-- Tudi jaz bom izročil svoj de.	gozda za Nesles. k. je
nar onemu možaku. Poznam ga, maJ,lno mesto vzhodno °<l Sen?-Stric Sam je njegovo ime. Povej, »eset-Nesles. proti čegar zavzetju kje naj kupim vojnovarčevalue 80 se XeTUCI trdovratno branili, znamke	Keko Oureq so pustili daleč za
Nemci j — Tudi j*z jih bom. — je rekel seboJ iu so napredovali proti se-Hus in potegnil i/, žepa celo peri- vero-zapadu
če drobiža.	Nemci drže postojanke v Nest-
—	S tem, da kupujete vojno- les gozdu, odkoder pa topovi ne-varčevalne znamke, pa še niste j uspešno streljajo.
— Tovariši. — je rekel. — moj j opravili vsega, _ je nadaljeval! Pozno popoldne je že bilo, ko jt
denar je varen. Izročil sem gajsant — Postanite pravi nečaki,bil ves Seringes očiščen sovražni-
svojemu najboljšemu prijatelju.(Strica Sama	se njegovega
ki je najmočnejši možak na »ve-j jezik;, ter skrbite, da se ga bodo
učili t tuli vaši otroci. Zmešajte se
tu. In kar je še več. vsakdo ve, da je nepremagljiv. Vsakdo ve, da lahko plača .svoje dolgove, ker je najbogatejši mož na -svetu. C'e se mu reče, da naj vrne izposojeno svoto, jo bo vrnil takoj, brez odlašanja. Vsak teden mu posodim
z Amerikanci. Živite z nami te.r postanite taki kot smo mi. Tukaj postanete lahko bolj samostojni, knt pa v katerikoli evropski deželi. Kar imate denarja, ga inve-
svojega denarja. Leta 1923|stlraJtc v Ameriki, spoznavajte, lui bo plačal pet dolarjev. C'e bom j kaj pomeni ameriško državljan-pa denar prej potreboval, ga boni stvo in postanite Amerikanci I --ooo-
Tržaško pismo
)00-
Sta\ka je končana.
Te dni je šlo odposlanstvo stav kujočega delavstva pod vodstvom poslancev Olive in Pittonija ter dr. Pueeherja k namestniku, da mu predlože zahteve delavstva.
V daljšem govoru je namestnik odgovoril. Njegov govor se krije z obljubami, ki jih je dal ministrski predsednik dr. Seidler štraj kovcem na Dunaju. Vlada obljublja javnost vedno informirati c [»oteku mirovnih vprašanj.
Glede aprovizaeije namestnik priznava njene težkoče in pomanj kljivosti. Pravi, da je ta zadeva njegova vedna skrb. Minister mu je )>a obljubil odpomoči. l*pa tu di na zopetni uvoz žita iz Rumu li i je.
Tudi urlede kurjave in plina br '/boljšal položaj v kratkem. Že Ije delavstva po razširjenju molilne pravice za občine in glede odprave lniltitrizacijr vojaških obratov je vlada obljubila upoštevala Ln se jc skliceval namestnik i.a tozadevno izjavo ministra za notranje zadeve. Vlada si bo pri zadevala kar j«* v njeni moči, u goditi dealvskim željam.
Odposlanstvo je poročila v De lavskem domu stavkovcem o svoj
moranega na nekem shodu odgovarjati na to vprašanje. — Rekel je:
— Ljudje se vprašujejo: Čemu sedaj to gibanje, fco je vsled vladnih i/jav in obljub ponehala stavka po vsej Avstriji! Ne vprašujte nas. Oibanje je izšlo spontano iz ljudstva. Štrajk je znamenje, da ljudstvo nc mara več tej prenašati.
Zdi se torej, da te stavke re* niso započeli tačasni vodje soc. dem., ampak tla so bili potegnjeni v vrtinec, ki je imel svoj poeetek drugod. Zasluga je VA njih, da se je stavka mirno vršila in tako hitro končala.
S tem so socjalistični vodje sto
ka. Nemci so se umaknili v sever ni del mesta, kjer so zelo uspešno rabili strojne puške- V tem boju ni nobena stranka rabila artileri je. Po ulicah se je vršil boj mož proti možu in Amerikanci so se po kazali mojstre ter pognali sovražnika iz mesta.
Povest o bojih za pos« st farme Meurcv, ki leži južno od Seringes. bo še dolgo ostala v zgodovini divizije. Nemci so pri svojem umikanju pustili za sebojmočan oddelek strojnih pušk in pehote. Amerikanci so potiskali naprej skozi rumeno pšenično polje, ki je bilo razbito od strelov in poteptano.
Ameriški topovi *o otvorili ljut ogenj, toda navzlic temu je ostalo še mnogo Nemcev, ko je prišlo do bojev mož proti možu. V skupini gospodarskih poslopij je sovražnik napravil močno obramo Tukaj so Nemci vstrajali pri svojih pu škah in Amerikanci so vdrli v poslopja in pobili strelce na njihovih mestih.
Ta boj je bil brez usmiljena in kratek, toda tipičen m°d posameznimi sličnimi spopadi, ki se dogajajo po celi fronti. Pruske in bavarske garde so se borile soglasno s svojim izvežbanjem. disciplino in tradicijo, toda bili so premaga ni. —
Severno od farni" so Amerikan
Na Vrhovih
Spisal P. Perko.
(Konec.)
' Vedel sem. da te dobim tukaj," dobi primerno odškodnino. Kaj bo zato sem prišel. Obljubil sein bil. s posestvom, k' ne ve. 2a enkrat da bom hodil ob nedeljah popol- mu je v mislih tnelina pod Klajte-dne sem gor in gledal proti go-Jnikoviui gozdom — tista, kjer sc relijski strani. To seni tudi stori!.'dobi tako lep in sun pesek. Ta pe-Vsako nedeljo sem bil tukaj in|sek je trta cementno opeko baje ka-tudi danes sem prišel.''	jkor nalašč. Ko bi se tu postavila
"Tudi s ( ilo sva večkrat gle- niala opekarna, bi to bilo v korist dali proti dolenjski strani ", je vsemu okraju. Sosedne gorske va-prizuala F ranica.	j si imajo hiše pokrite s slamo. Ko
"Tako?" je popraševal vesel.'bi se dobivala opeka v bližini, bi 'Kako je s C-ilo.' Kako je na Vr- sosedje posegli po tej priložnosti hovih	j in drug za drugim bi krili strehe
Povedala mu je vse: o Cili, o z opeko. in čez leto in dan — ta-Vntonu. o smrti — celo o sebi ter j ko misli Benkovič — bo na Vrho-o tisti čudni izprenicuibi, ki sc je vi h v resnici tako, kot' je sanjal bila dogodila z njo. . . O, kako je Anton. . Franica! To mi je v naj-
Rad I h izvedel za naslov svojih dveh prijateljev ANTONA M0-UOVKC in ALOJZIJA ŠESTA N. (_>l>a sta doma iz vasi Hudeževo pri llii-ski Bistrici na Notranjskem. Pred dvema letoma stri se nahajala v Virginia. Minn., in zdaj ne vem. kje >e nalila jat a. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za n ju naslov, da mi naznani, ali naj -se pa sama 'javita. — Frank Moljovee. Box 131. Norwich, Pa. (31-7—1!-4> •
večje veselje in tolažbo!"
* In kaj narediš ti, Čila! Ali
poslušal z vnemo! Kako mu jc ra-stel pogum ob zavesti, da ga Franica upošteva ter mu pripoveduje'ostaneš.'"
na dolgo m široko, kot še nikdar.!	se<luj ,R, vcm Rck,a sem
In nekaj moškega in ponosnega lla se posvetujem s teboj. Spomini je prišlo v to visoko |>ostavo. v tej na Antona me vežejo na kraj. A jeklene žile in mišice, tako da je i i spomini so vča-sih tako tužni in >tal pred njo ves drug, kakor vča- žalostni. . . Franica, kaj naj stopil...	rim:"
in ko mu je povedala vse, tedaj Tedaj pa je Franica že imela je bilo, kot da ji bere iz duše mi- sklep -torjen in kar določno ter dt m pa namen njen, zakaj jc pri- brez omahovanja je rekla: šla na Dolenjsko.	| >	pojdcK z menoj na Do-
"Franica , je rekel, "tako naj lenjsko iu stanovali bodeva sku-bo iu tako mora biti! Jaz mislim, paj."	. ^
rila naj proda domačijo ua Vrbo-, <;i]a se je začudila. Saj pri Fra vih hi naj se preseli k nama... "| „iei na domu pač ni prostora zanjo. A drugje?
, , .	, ,	... Franica ji je razložila dogovor
In Mohor je povedal, da misli z M<lllorjeill in z domačimi.
Želim zvedeti za prijatelja V INCH NO A K LEŠNIK. doma iz Zaloga pri Ljubnem. Pred štirimi leti sva bila skupaj v Seattle. Wash. Kdor ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležen, ali a naj se sam oglasi, imam nekaj važnega za sporočiti. — John Muzga. t»41G Varian Ave.. Cleveland, Ohio. (:{l-7—2-S>
"K nama —? Kako to misliš.'" "1 — kako?"
pač tako, kot je mislil vedno. Pri; Zajčevih je treba gospodinje ter Franica bi bila za to... . Stariši so
AA.....
'"ila je omahovala. "Vem. kaj misliš.
Na Vrhove ki bi jih
i j- • i . »f	- i- i .misliš ter na spomine, ki bi nI
da do voljni, brat Martin zeli tako.1 .	. . 1 ... ,
i. - i • * • - M - •	- ; nioraJa pustiti... A laz ti obe
kaj bi torej se odlašali 111 prenu-'	,../	, ,	,	,
>l)evali!	jtam. ( ila: vsako leto enkrat ob
Želim zvedeti za naslov moje sestre < ll.-K IKX KVAH. omožcue FKKLIN, doma iz Kamnega vrha «ii njen mož iz Sreiiinc pri KKkcm. Pred 10. leti sta bila nekje v IVnusvlvjunji. Kdor ve /a njen naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležna. ali pa naj se sama oglasi, imam nekaj važnega za sporočiti. - Mrs. Frances Fabian. 3S30 St. t lair Ave.. Cleveland. Ohio.	(31-7—2-S i
No in s tem .jo bilo toliko kot dogovorjeno, da se vzameta, iu si-
:-šreva Antonov grob iu mimogre-jde se oglasiva tudi na Vrhovih. .Ali ti je všeč tako.'"
Ah. Franica. ti si tako zelo
sta odšli proti Vrhovom.
iti vladi veliko uslugo, i' t"k tN . stavke napravlja na nas t s, dtf!C1 "a .?°tU V™U ?rozd" 7a,1?h na sta tu dve struji, radikalna in - najhujw nemSko vojno znanje. Tu
/mema. Prva ie stavko začela SO N,lTllL'1 razv,h naJhnJ«1 zastorni hote« porabiti ' bedo ljudstva v	K° Je	poVelje za Pro
dosego svojih pol i trenili namenov drugi se je pa posrečilo jo pravočasno napeljati v strugo in č,... pesek.
Zakaj ?
Ker je tržaško prebivalstvo zelo nezadovoljno z aprovizacijsko j komisijo zara«li slabe prehrane.
diranj*\ so Amerikanci drvili čez žitno polje in naravnost skozi zastorni ogenj- Na bližnjem griču opazovali boj štabni častniki. Videli so padati strele iu pogosto opazili, da je kak strel napravil v vrstah veliko zev, toda čete se niso vstavile.
Ko so prišli skozi zastorni ogenj.
... — J i I) ■ . - , ..... . .	^ jiiinii SRU41 /.afliuiin u^'.'Ill,
a v dlje m* i pri namestniku. Razgo- ' r" u ko,ll,slJl P* son-	so šli v nemške postojanke, napad-
vor je trajal od 9. zvečer do 1. ^ ^to je pa	h mJ<lcIke strojnih ^ ^ ure zjutraj; na kar so klenili. naj innlJlvo, da ne bo stavkal soeija-
naj
s« pozove tlelavstvo. da začne zo- ''st Poeeher proti članu a-p< t z delom, dasi niso zadovoljni Provizaeijske komisije dr. Pue-z izjavo vlade, ker ni dovolj pre- l',u*rJ". Kako pa je tudi ubiral cizno odgovorila ter >e i zaveza- ta raj,e stroje na shodu delav-la, da bo takoj in popoluoma u- cev:
godila t vž u jam delavstva.	1 — ^ ne domišljamo, da bo
Strajk je pa vendar dosegel vlada čez noč napolnila prazn^ svoj naiiien. namreč kot protest magazine, te se ne more storiti proti vojski in položaju, ki ga veliko, naj se pa stori vsaj tisto je le ta povzročila delavstvu in malo, kar je mogoče, vsemu prebivalstvu, ki želi miru.
Temu poročilu o stavki hočemo dodati še lt-kaj vtisov in zanimivosti.
Ko je nenadoma izbruhuila V New Vorku so aretirali Emila stavka, so se Tržačani vpraševali: Pichta. ki je svoj čas služil pri ne-— t emu ta štrajk, ko smo ven- kem nemškem artilerijskem pol-dar imeli pred par dnevi stavko)ku. Na glavi je imel žensko lasu-iz istih vzrokov kot sedaj (za mir ljo in je bil oblečen v žensko oble-ir. kruh) in so se takrat delavci ko. Po poklicu je krojač in izdelu-zadovoljni z vladno izjavo podali:je žerske Priče so izjavile, da je ra delo?	Jtudi druge Nemce preskrboval z
Tudi dr. Puecher, vodja trza-'skimi oblekami. Proti njemu se bo čkih socijalistov, se je čutU pri- uvedla obširna preiskava.
Nemec v ženski obleki.
tenje.
Zajetih ni bilo inuogo ujetnikov: le tu pa tam so koga pripeljali. Louis Loetz iz Sioux City je sam pripeljal 14 Nemcev. Napadel je IS Nemcev, ki so bili ločeni od svojih tovarišev. Štiri je ubil, 14 pa jih je pripeljal kot ujetnike.
Amerikanci so vprizorili veliko krvoprolitje. 8 ujetih Nemcev je izjavilo, da so edini ostali od kom-panije. ki je štela .86 mož. Včeraj se je njihovo število skrčilo na 30 z enim poročnikom. Danes pa jo bil ubit poročnik ni drugi, raziui njih, ki so ostali.
-Jaz Frane Krhin. doma iz Miho-vice št. 37, občina št. Jernej $>ni Novem mestu, iščem svojega, strica Antona. Naslov: Franz Krhin. Prigioniero di Guerra, Korpor., Final marina Italia.
• (31-7—2-8)
cer ako le mogoče še do zime.
"Toda nekaj bom zahtevali a. da1 , , . -	j	dobra
e postaji v piismo. 1 o, da ima
,'il'a v zgornji hiši stanovanje do|
mirti. Ali je prav tako.'*"	>'	* *
"Kako ne bi bilo prav.'"	In danes so Vrhovi do malega
ln zi*pet je bilo novice in govo- taki. kot jih jc Anton gledal v du-
.iee dovolj za vso trste, ki radi go- du in načrtih. Pojdi, draigi čita-
\ore in radi poslušajo. Lcjte si. tel j skozi lepo Zuojilsko dolino im
la bo t-orej Mohor vendarle dobil poglej na hribovje, ki proti-solnč-
Franieo in pa da pride Oil a z tlo- ni strani, ločeno od drugih g!-ebe-
renjskega ter bo stanovala pri nov. dela neke vi*ste svojo skupi-
^ajee\ih odzgoraj... Kdo bi si no. To si< Vrhovi. Pa poglej, kak-
mislil !	šni s<» Vrhovi danes in kakšni so
Najbolj vesela pa ie bila novica bili pred leti! Vse je Izpromenje-
f.A Martina. Od nekdaj je že trdi!, no. Hiše so pozidane in se ti belijo
la bi bilo tako najbolj pametno, od daleč, kot da so se izkopale v
>a seje trcpica branila, ker ni ve- mleku. Slamnate strehe skoro ne
lela zakaj. No sedaj je vendarle najdeš. Pod Klančnikovim gcz-
2jpre videla, kaj je prav...	j dom stoji mala opekarna, last
Ves večer je bil poln hvale o Benkoviča iz Znojil. Iz te ope-kaa*-
Mohorju. Kako pošten in moder 3ie so se pokrile hiše z lepo belo
fant da je: kako leži posestvo v vpeko i,n poka'cale vse drugo lice.
epe m kraju; kako so vse gorice Ob \znožju grička stoji hiša. ki je
.iivil leti nanovo rigolali ter zasa- najlepša izmeil vseh. To je nekda-
lili z novo trto itd.	j "je posestvo Antonovo, sedaj last
Drugi dan pa je zapregel kobilo Benkoviča ki stanuje deloma do-
la vse zgodaj iu šlo jc proti kolo- ma, delom;', na Vrhovili. Benkovič
Ivoi-u kakor za stavo. In na kolo- odprl tu prodajalno, ki je bila
Ivoru je pristopil k njej ter ji sc- za Vrhove kar naravnost potreb-
^el v roko, rekiWl-:	'	na. Cez Vi hove uiimro«č vtxli cesta.
"Veš. Franiea, ne raimcri. če veže obe dolini: Znojilsko in
;o;n rekel včasih kako besedo. De- Tuhinjsko. Ako se zgradi še že.lez-
lam in skrbim za hišo kar morem,1 oica po eni izmed obeh dolin —
pa da bi se kdo drugi ženil k hiši,	potem bo Izpolnjena tudi ta
jaz pa doma: to ne gre, to veš edina želja, ki jo šc gojc Benkovič
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo ".Mirni Dom" št. 4.", SDBZ. v Johnstou-n. Pa., v nedeljo 4. avgusta na slovenski zemlji v Mnrrelville. Pa. Vstopnina za gospode ; dame proste. Vljudno vabimo vsa društva iz johnstowiiske okolice, ka-ivor tudi ptisamczne rojak«* in rojakinje. da nas poselijo gori omenjeni dan. Za hladno pijačo in drutro bo skrbel odbor.
0|H»mba. — ('lanom g<u i omenjenega društva se naznanja. <la se bo seja vršila il^poldne ob 10. uri in ne popoldne. Asesmeut se bo pobiral <h> 1. ure. Potem pa vsi na piknik, (iregor Ilreščak: (31-7—2-8)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu/.nim srcem naznanjam sorodnikom. znaneem in prijateljem, tla .je nei pro-sna smrt po kratki in mučni btilezni pretrgala nit življenja moje nad vse ljubljene soproge
MARLJE JAKŠ, roj. Sintič.
Pre videna s sv. zakramenti je v najlepši dobi svoje starosti J2 let izdihnila svojo dušo dne '-'l. julija ob uri l."> minut popoldne.
Pokojuiea je bila rojena dne 23. julija	v Youngstowmi. Ohio.
Poročena je bila dne 23. novembra lf>14 v (ireen^burgu. Pa., ter bila mati 2 leti in 11 mesecev hčerke Sabine ter 1 leto in S mesecev starega sinčka Kdwina.
Prisrčna zahvala sorodnikom, prijateljem iu znancem, kateri so ji bili tolažba že v nje mučni bolezni, navzoči oh njeni smrtni uri, ter vsem ki so j•» spremljali k večnemu počitku, kjer smo jo na rojstni dan dne 23. julija z lepim ob-grolmim eovoroni g. Louis CJoreu-ea izročili matt-ri zendji na katoliškem pokopališču v Grcensbur-j gn. Pa.
Pripor<n'-am jo rojakom v Mag opomin, tebi pa. nad vse ljubljena mi soprogu, boil i lahka svobodna, zemlja !
Žalujoči ostali: Louis Jakš, soprog.
Sabina in Edwin, hčerka in sin.
Rozalija Sintič,
mati. v drugič poročena Kajn.
John iii Jožef, brata. Rozak Antonija, Ana, Katarina in Margareta, sest re.
'.Jreeiisburg. Pa.. Box G2!».
«ama... *
Namuzala se mu je in odhitela, ker sprevodnik je že klical: Ko-ško, Zida urnost, Ljubljana.
VIN.
C'«!a je čakala ua njivi ob raz-1 p«*tju. kakor sta se bili dogovorili, j Takoj je zapazila Fra.niea na njej. da je veseiejša in živahnejša Kot je bila. V obnašanju in besedah se ji je poznalo, da se jc v tem času kolikor toliko potolažila vsled smrti Antonove.	j
"Ah. Franica. ne verjameš, kdo .jc bil tukaj med tem časom, ko te :ii bi4o. Benkovič iz Znojil!'' i "Benkovič —
"Da! Pomisli, kako je to prišlo. Benkoviča so zanimale razmere na Vrhovih že same po sebi. Ko pa mu je Anton še v zadnjih tre not-kih polagal na srce, *i?aj se on — njegov prijatelj rzza mladih let — zavzame za njegove nrisli in načrte. tedaj mu je bil dal Benkovič besedo, da «i ogleda Vrhove in da stori, kar mu bo storiti mogoče. . . Ne, in sedaj je Benkovič prišel, si ogled&l vse. vse preračunal in vse premislil hi... Kaj pravi«. Franica. kako sva se dogovorila?" "Kako?"
"Tako-le. Benkovič prevzame hišo, svet in gospodarska poslopja za tisto ceno kot je bil kupil Anton. Posestvo bo dal za enkrat v najem. Hišo misli popraviti takoj. V levem koucu naj bo- »oba na razpolago Cili do aniti, ako bo želela ostati na Vrhovih. Ako tie,
m vaščaui na Vrhovih.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. U, Pittsburgh, Pa. — V A v
stro-Ogrski živi 10 različnih na rodnosti, v Kusiji pa nad 110.
Dr. Koler
SLOVENSKI 7MAVNK
138 Few At«., Kttsbvtk. fa
JETIKA! JETIK A i
•Tetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoLznajde-nim zdravilom Neumasan Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, kei- veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, b«» žo videl njega veljavo. Zdravilo Neu-inasan košta .fo.3r» in se dobi pri:
A. B. KOLA H CO.. (27-7 26x : Naslnvauk. Minn.
I^Mhf osebno blago, .tudi tako ^^^ ki se mnogo krat prikriva
To je razno tako blago ki se ne more dohiti [Ktvsod in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, r°ven aH premožen. Zelo zaui-niiv, jtodučljiv in obsežen seznamek lil ecnik iHišljem brezplačno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 'Jo centov; v zalogi imam tudi vsa v knjigi opis^aa zdravila.
MATH. PEZDIR,
City Hall Station P. O.. Box 772. New York. N. Y
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo "Smarni-ea" .št. 26 KDPZ. v H x po rtu. Pa., v seboto 10 avgusta v poljskem 'domu. Začetek ob li. uri zvečer, j Vstopnina za moške Tor, .V vojni i da vek; ženske so vstopnine pro-'ste. S tem se vljudno priporočamo j cenjenim društvom v Exportu, (White Valley in Delinoiitu. kakor jtuili vsefiiu eeujeneniu občinstvu J ;z < ele okolice, da isas blagovo^lijo na omenjeni večer obiskat in nam 'priskočiti na pomoč k boljši društveni blagajni. Za vesele i»<»skoč-J nice bodo skrbeli temlnirsisi iz .McKecsporta. Pa., za vsestransko po*trc/bo i:i za sveže pivo pa izvoljeni odbor. Ob enakih prilikah j smo tudi uri pripravljeni drage volje dobro za drago.
( lane omenjenega društva se opozarja, da se \si te veselice v deleži j o. ker kateri >e ne vdeleži. pa naj bo že bližnji ali oddaljeni, bo plačaj en dolar v društveno blagajno. ker obveznost je vsak«-ga člana, da podpira svoje društvo. Torej na veselo svidenje v soboto 10. avgusta!! Vabi odbor.
(31-7 1-81
Pr-šljite nam UKio EN DCtAR in p^'ali ram bomo popoln 2cnilnniki katalos s natančnim Opiram, SLIKAMI, imen* in naslovi mno-tih dzklet in nekoliko odoT. Vi iMria dnbrm
ni poAtener* mo^a. I^ihkoMmi pi9-t*> in «kle-
nete eračra zakon. Mi mo zmožni »tonti pošteno is dovoljeno poarcdnvanjr. zato no Utrdite dolarja, ki j« poaredi mad vam! in ZAKONSKO SREČO. Pišit« š« dane* na:
RELIANCE F. CLUB Bo* 376	Ivon Antrim. Trni.
VABILO
na plosno veselico, katera se priredi v korist nove slove*iske dvorane v soboto 10. avgusta v l"ni-versalu. P;i. Za^Vt^k ob H. uri zvečer. Vabimo mjake in rojakinje okolice, da iki« blagovolijo p<fse-t-ili ua omenjeni dan. Vstopnina moške oOr. f>r vojni davrk ; (lame pn-ste. Za \ se potrobno biKle skrbel za t'» izvoljt-ni odbor.
31-7
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 7DRU?:r.NIH DRŽAVAH__
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oslraj« ■e na to, kateri zdravnik rti nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vate zdravje.
Oddaljenost al) pa pomanjkanje denarja naj f*M ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogat« ln revne. Jmz sem t Ptttsburghu najboljši ipeeljaliat %a moške Id nem nastanjen že, mnogo let. Imam najbolje opremljen o rad, tudi stre J ca X-Sarke, n katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam .svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmord ranih zdravlL Ne bodite boje0 ln pridite k meni kot k prijatelja. Govorim ▼ vaflem Jezika. En obisk ras bo prepričal. kaj morem za vas stori tL
Imam Brllchov sloviti 606 za krvne bolezni ln ocdravlm bolezni ▼ nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne la letne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične, boiesal.
Prof. Dr. H. G. BAER,i
PITTSBURGH, PA
•11 gMITHFIELP 8T,
mt sproti prtBto VAŽNO^—Odrefl to ln prinest s seboj.
Voditelji nase velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, po prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi.	\	'	' v »
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.
Vlada Združenih držav zahteva od nas. ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	\ /V, , . ~
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada	m
S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.	-	' . ,; :
EVROPA JE IZČRPANA.	. :	, 7
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	^	' '	'<, ,Vf'
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.	'.V7
Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.	J
Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad mili ion naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili.
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke.
Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma.
NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Šttdite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
Ki
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.	- — -
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če stedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.	-
Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na naiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILx *'0 VOJNO. Toda aH ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?	'
* Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vi«do v finančnem ozira	, ,,-> >	r
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO l —
Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. . /
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?	r
Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi so tako ekono-
miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago.
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti ''over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. ' • ~ " ~ 9 *
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INK0RP0R1RANA
27. OKTOBRA 19C8
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
uti&VNI ODBOR:
Pwltednlk: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wuh. Street, Denier, Colorado.
Podpredsednik: ANTON VODlSEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FttANX SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station. Dearer. Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denver, Colo, Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street. Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ. 48S7 Washington St, Denver, Colo.
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik : FRANK H EN I (J S MAN, 12:50 Berwind Are., Pueblo, Colo. >. nadzornik: M1HALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Sprlnca.
POROTNI ODBOR:
1.	porotnik: PETER MEIX)S. Route 8, Box 166, Pittsburgh, Kansas.
2.	porotnik : JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., LeadvUle, Colo. «. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsvlll, Colorado
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. 8. BURKET, 4487 Washington St., Denver, Colo.
URADNO GLASILO:
GI*AS NARODA. 82 Cortlanot Street, New York, N. T. Vso deimrne nakauilre In vse uradne utvari se počiljajo na gl. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
R4.Č1/N MED DRUŠTVI IN ZAP. SLOV. ZVEZO.
za mesec junij 19i8.
VPLAČALI
PREJELI
IZPLAČILO ZA
Ime društva
sklad
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
Dr. sv. Martina it. 1 Dr. Slovan st. 3
Dr. Zapadni Junaki it. 4 Dr. Planinski Bratje it. 5
Dr. Zvon št. 6
Dr. Kr. sv. Rožn. venca it. T Dr. Biser št. 8
Dr. Napredni Slovenci št. 9
Dr. Slov. Bratje št. 10
Dr. sv. Janez Nepomuk st. 11
Dr. Zgodnja Danica št. 12 Dr. Junaki št. 13 Dr. Sloga Slovencev št. 14 Dr. Triglav st. 15 Dr. Zapadna Zvezda št. IG Dr. Hrabri Slovani st. 17 Dr. sv. Alojzija št. 19 Dr. Planinke št. 20 Dr. Grintavec št. 21 Dr. sv. Mihaela št. 22
Dr. Cleveland št. 23 Dr. Marija Pomagaj št. 24
Dr. Wilburton, št. 25

99.23 129.95
19.56 103.17
10.41
42.03 30.56
28.96 3.91
19.36
6.75 16.22 24.85 6.56 113.S1 j 4.13 9.12 13.13
38.37 39.92
13.05 9.45 5.66
Rezerv, sklad	Boln. sklad	Stroški Vrh. zdr. in tisk. zn.		Dohod, konv.	Pošk.	Skupaj	Ime .prejeuiatelja	ovota	—N j— i—	—	
											
25.00	102.20	14.84	- 9.60	74.00	6.25	331.12					
28.00	134.40	19.98	13.00	28.00	10.05	363.38	Kose Radovich Johana Sloek	15.00 42.00	Bolniška Bolniška	podpora podpora	
		3.20					Knep Frank	51.00	Bolniška	podpora	
	21.70				1.55	46.01					
3.00	114.10	16.50	3.50	10,00	8.15	258,42	Tina Kostelic Julia Pcrine	58.00 25.00	Bolniška Bolniška	podpora podpora	j
1.00	12.60	1.80					Anton Godec	135.00	Bolniška	podpora	in operacija
			0.50	1.00	0.90	28.21					
	46.90	7.02	0.50	61.00	3.40	160.S5	Angela Modic	31.00	Bolniška	podpora	J
	32.20	4.60			2.30	69.66	Joseph Pilich Frank Kozjan	15.00 59.00	Bolniška Bolniška	podpora podpora	
				-			Jernej Skorjanec	16.00	Bolniška	podpora	i 1
	32.90	4.70	0.25		2.35	69.16					
	4.20	0.60			0.30	9.01					
	22.40	4.01			1.60	47.37	Jos. Kisevec *	21.00	Bolniška	podpora	
		1.20					Marv Zalar	50.00	Operacija		
	8.40				0.60	16.95					^^m-- - •
	17.50	2.50			1-25	37.47					
	27.30	4.00		1.00	2.00	59.15					rr
	6.30	0.99		9.00	0,45	23.30					.f' -
55.00	133.70	23.00	15.25	200.00	9.70	550.46	John Christ	61.00	Bolniška	podpora	s-
	15.40	2.40			1.10	33.03					
	10.50	1.51		1.00	0.75	22.88					
3.00	16.10	3.30	0.50	23.00	1.15	60.18					
	37.10	5.50	0.75	3.00	2.75	87.47	John Kuzma	45.00	- Bolniška	podpora	
	27.30	3.42	2.75	18.00	1.95	93.34	Jos. Bizjak	12.00	Bolniška	podpora	
							Martin Sarieli	97.50	Bolniška	podpora	
6.00	16.80	4.75	13.25	11.00	1.20	66.05					*
	6.30	1.20		12.00	0.60	29.55					
	5.60	0.80	0.25		0.40	12.71					X
Društvo t»v. Martina, št. 1 v Denver, Colo. — Predsednik : John Cesar; tajnik George Pavlakovich, 4T17 Grant St.; blagajnik: John Predovieh. — Seja so vrši vsakega lo.tcga v Sv. Jakoba dvorani na Logan St. — Vsi v Deu-ver, Colo.
Društvo Slovan Št. 3 v Puelilo. Colo. Predsednik: Jolin Kociuan. — Tajnik: John <*erm, alti Palxu SL — Blagajnik: ("iril Mover.
Društvo Zapadni Junaki št. 4 v Mid-valli", 11 ah. Predsednik: Frank Ka-(■telle: tajnik: Frank Misluuash, box 211; blagajnik: Ijrnae Mishmash. Seja sc vrši vsakega Iti. v mesecu. Vsi v Mblvalle, Utah.
Društvo Planinski Itratje, št. 5 v I^adville, Colo. — PredKcdulk: Adolf Anžič; tajnik: Juhu Hočevar 507 W. 2nil St.; blagajnik: Frank Zaitz. Seja so vrši vsakega 21. v lastni dvorani ua lilTT Kini St. v Lcailviile, Colo.
Društvo Zvon št. 6 v Colo Springs. Colo. Predsednik : Kapseli; tajnik: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blagajnik: Frank Klun. — Seja se vrši vsakega 12. v meseeu v Slovenskem domu v Colo Springs. Colo.
Društvo Sv. Ko/n. Venca. št. 7 v Denver. Colo. — Predsednica: Mary Prijatelj; tajnici: Murv Starešini?, W70 Logan St.; blagajnii-a : Frančiška Itaudek. — Seja se vrši vsako drugo nedelj«* v me^M-u v dvorani sv. Jakoba na I^i>gan St. —• Vsi v l»euver. t'olo. Društvo Iliser, št. 8 v MuUI>er>,
Društvo Sloga Slovencev, št. II v Standartville, Ltah. — Predsednik: John Potočnik; tajnik: Josip Kopav, l«»x 100] ; blagajnik; Jernej Potočnik. Seje se vrSe vsako drugo nedeljo v meseca. — v.si v Standartville, Utah.
Društvo Triglav, št. 15 v Bingham, Utah. — Predsednik: Petar Predovič; tajnik : Petar Bubanovieh Rit. 1, box I'll; blagajnik; Niek Balieh. — Seji* se vrse vsakega 13. v mesecu. Vsi v Dinpbam. Utah.
Društvo Zapadna Zvezda, št. 16 v Pueblo, Colo. — Predsednik: Frank t.rahek: lajnik: Robert Bobleck, Sta. 5; blagajniea: Anna Blatnik. — Seje se vrse dvakrat v mesecu in sicer drago in tretjo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo Hrabri Slovani, št. 17 r
Frederick, Colo. — Predsednik: Joe Kreinenšek. Frederick. Colo.; tajnik: John .Majer. It. I., box 40 v Erie, Colo.; blagajnik: Frank Skrbi na. v Frede-riek. Colo. — Seje sc vrše vsakega. 10. v mesecu.
Društvo sv. Alojzija, št. 19 v Denver. Colo. — Predsednik: Anion Men-
cin : tajnik: John Janežu", o." »00 Wash. St.; blagajnik: Frank Okoren. — Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Denver, Colo.
Društvo Planinke, št. 20 v Leadvil-le, Colo. — Predsednica: Neža Kržan; tajnica: Frances Ponikvar, <Uu W. 3
Skupaj sprejeto za ases. skupaj obresti na bankah
Skupaj dohodki
2475.73Skupaj za bol. pod. 66.06 Skupaj za operacije
2541.79
Skupaj
663.50 300.00
763.50
St. 20. Planinke. Lead v i le. Colo. Frančiška Koekevar. Št. 21. Grintovee. Ely. Minn. Frank Martinjak. št. 22. S,-. Mihaela, Tooele. Utah. Frank Ambrosh. st. 23, leveland. Oh o. zastopa Frank Okoren, tš. 24. Marija Pomagaj, Salida, Colo. Katv Drobniek. St. 25 ue pošlje delegata.
-000--
Drugi izdatki za mesec junij.
--000-
Vrhovni zdravnik Burket John Belite za stanarina pisarne Glasilo (1 las Naroda Frank Skrabee
Service I'lag Express poštnina in drugo Skupaj
Operacije skupaj Bobi.ška podpora skupaj
Skupaj izdato za mesec .junij Skupaj dohodki za i^ti čas
Preostanek za mesec junij Bivša imovina
17.50 ' 6.50 15.00 50.00 10.00
JIH. 00 100.00 663.50
862.50 2541.70
1679.29 26184.53
Kjui*. — Predsednik: Petar Medoeh; Sr-: ''lagujnica : Pavlina Božič. — Seje se vrše vsakega 10. v mesecu. Vse v Leadville, Colo.
Društvo Griutovef. št. 21 v Ely, Minil. — Predsednik: Ferd. Kulrnr; tajnik: Math Polajner, box 1!89; bla-
lajnik: John Crepin^ek, RFD li, bos ; blagajnik: John Creplnšek. — Seja se vrši vsakega tti. v mesecu. — Vsi v Mulllieryy, Kaus.
Društvo Napredni Slov rad, Št. 9 v
Imovina dne 30. junija 1918
Z bratskim pozdravom
27863.82 Frank Škrabec, tajnik
000-
Canmi City. Colo. — Predsednik: An-	: Frank Erzar. — Seje se vrše
ton Dremelj: tajnik: Frank KoejanJvsake^ 10- v mesecu. — Vsi v Ely, Prouppet Heights; blagajnik: Frunk | Mi,JI1-Koncil i Ja. — Seje se vrše vsakega Iti. v mesecu. — A si v Canon City, Colo.
Društvo Slovenski Bratje, št. 10 v Vietor. Colo. Predsednik : Petar (Je-
sbel ; tajllik: Josip Meldc box UJJ; blagajnik : .lo>ip Alehle. — Seja se vrši vsakega 15. v mesecu. — Vsi v Victor, Colo..
f>rtislvn Sv. Janez Nepomuk, št. U
v Itoekv&lr. Colo. Predsednik: .l«ie lllaluik; tajnik: Jacob Zalar. box 250; blagajnik : Josip 1'utrja. — Seje se vr-\ -ak'^a U. v mesecu. — \'si v Ruck-
Valo, Colo.
Društvo Zgodnja Danica, št. 12 v Clear Creek, l tah. — Predsednik: 1..
Društvo sv. Mihaela, št. 23 v Tooele, tltah. — Predsednik: Mih. SajatorlC; tajnik: Frank Ambrosh, box 7r>; blagajnik: Anton Rupar. — Seje se vrse vsakega 15. v mesecu. Vsi v Tooele, Utah. _____________
Društvo i 'leveland, št. 23 v Cleveland. Ohio. — Predsednik : J»uis Mez-nar; tajnik: John Kadunc fKilO Carl Ave.; blagiijniea: Agnes Ijeovich. Seje vrš«.- vsiiko jirv»» neOeljo v mesecu. Vsi v Cleveland, Ohio.
Društvo Marija Pomagaj, št. 24 v Salida, Colo. — Predseduica: Anna I Fear; tajnica: Victorija A. Drubnieh
Mihelleh: tajnik: Ant. Sever, box 13; * , "1 * , . \ja \ " , blagajnik: Andrej Fijacko. _ Seje se I '	^ b^nlca : Anna Ho-
vrse vsa kesa 13. v me^-u. - Vsi v nj{,L,<h- ~	^ TrS° VSak°
Clear Creek, Utah.	U0d0lJ° V meSGCU-	T Sahda' Col°"
Oruštvo Junaki št. 13 v Frontenac,
Kans. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton lisjak box 118; blagajnik : I ami i s Preložnik. — Seje se vrše vsakega 1-. v mesecu. — Vsi v Fron tenae. Kans.
Društvo št. 25 v Wilburton. Okla. —
Predsednik: John Podbevsek: tajnik: John Majdič, box fUT: blagajnik: Peter Urankar. A'si v Wilburton. Okla. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Cenjeni krajevni tajniki so proSeni, da siioroC-e vse premembe pri društvu al! glavnemu tajniku /v«ze ali pa naravnost na uredništvo Glas Naroda, da se zamore imenik aradiiikov pravoC-asno popraviti.
Po sedaj prijavljeni delegati za 5. glavno zborovanje ZSZ.
-000-
št. 1, društvo sv. Martina, Denver. Colo. George Pavlakovič, Louis Presek. John Peketz st.
Št. o, S'l.van. Pueblo. (\>Jo. E. J.. Meiisinger. Frank Bcrtz, Anion Kochevar, John Ket/.man.
Štev. 4. Zapadni Junaki. Midvalc. Utah. Peter Blatnik, št. 5, P" Bratje, Leadville. Colo. Adolph Anžiick, Frauk Zait/ ml.. Jolin Fajdiga.
St. Zvon. Colo. Springs. Colo. Joe Kapseh.
St. 7. K>\ Sv. R(»ž. Venca, Denver. Colo. Rosie Presek.
št. S. P.iser. Mulberry. K;ins, zastopa P. Medosli, gl.porotnik.
št. Napredni Slovenci. Canon City. Ftah Rifd. Blatnik.
št. 10, SI. Bratje. Victor. Colo. Peter Geshell.
Št. 11. Sv. Jan. Ne p. Rockvale. Colo. Jos. Blatiok.
St. 12. V\r. Danica Clear Creek. I'tah, zast. F. Skrabee, gl. taj,
St. 13, J maki. Frontenac, Kans. Frank Trlep.
St. 14. SI. Slovencev. Standartvile, Ftah Marko Režek.
St. 15 ne pošlje delegata
Št: IG. 1'ap. Zvezda, Pueblo.. Colo. Robert Reblegck, Ant. Jar-š!n, Ijouis Levjin.
Št. 17, Ur. Slovani, Frederick, Colo. John Majer. Št . 19, Sv, Alojzij, Denver, Colo. Frank Okoren.
Premembe članov in članic pri.ZSZ. za mesec junjj.
Pristopil 1- št. 1 John Klun rojen 1885. eert. 19'J7, za $1000: Joseph Per ha j rojen 1882. eert. 1998 za $1000: Jos. Shrav rojen 1S91 eert. 199«, za $500: John Beyt>; rojen 1882, eert. 2000 za 1000^ \ '.cceinc (iakv rojen 1871». eert 2001 za $500: Stephen Schmidt rojen 1SM6. ee.-r. 2002 za $1000; John Anzelc rojen 1895, eert. 200:j za t"»00: John Virant rojen	eert. 2004, za$250: John Kadunc
rojen ls7S .-rt. 2005 za $500: Frank Javoruik rojen 1878 eert. 2C0G za -500; Mihael 5<estrUi rojen 1896, eetr. 2007 za $500: < h. Požel j rojen 1889. eert. 2008. za $1000: Leopold Supan roj. 1892 eert. 2009 za $500: Alojzij Strubelj rojen 1889. eert. 2010 za 500; Terezija Kersich rojena 1880, eert. 2011 za $500; Leopold Kersich roien 1879 eert. U012 za $500- Frank Mež ua rpjen 1878, eert 201£ za >-250; Joint Vidmar rojen 1893, eert. 2014 za $500: Peter Jlo-1 c rojen 188». eert. 2015 za $500; John Grebene rojen 1893, eert. 20Iti za $1000: Jnhu Skrjam- lojen 1888 eert. 2017 za $250; <Jh. Hočevar rojen 1887. eert. 20L8 za $250: Joseph Skemerski rojen 1S9U, eert. *J039 za $1000; John Sajovee rojeu 1885, eert. *J020 za $500; Frank Arko rojeu 1891 eert. 2021 za $1000.
Prestopili od številke 19 k številki 11: Louis La vrteli eert. I'>(57 in Joseph La uri eh cert. 1371
Prestopil od štev. 22k štev. 1: John Čeč eert«. »t. 811.
Pristopih k štev. 3: John Vidmar rojen 1888, eert. 1969 za ■$1000: Joseph Heglcr rojen 1889. eert. 1970 za $1000; John Kerne rojen 1882. eert. 1971 za $500: Mihael Princ rojen 1891 eert. 1972 za >500; Maiv Anžlevar rojena 1888 za $1000; Marv Jcsih rojena 1890 eert. 1974 za $1000: Anna Papesh rojena 1899 eert. 1975 ■ao, f1000; Marv Kotzman rojena 1889. eert. 1976 za $500; Josip Kfvtzinan rojen 1883 za $500; eert. 1977{ Matt Sknfea rojen 1887 eert. 1978. za $500: Johana Hegler rojena 1896, eertTl979 za 500; Joseph Mi k Kelt rojen 1878. eert. 1980 za $1000; Marv Miklieh ro-jana 1886, eert. 1981 za $1000- Matija Debevc rojen 1879 eert. 1982 z« $100u: Frančiška Debevc rojena 1893, eert. 1983 za $500; Frank Anžlevar rojen 1884 eert. 1984 za$500; Joseph Papesh rojen 1893 cen. 1985 za $1000; Anton Beneie rojen 1888, eert 1986 za $500; Anion Stražišar rojen 1§76 eert. 1987 za $1000: Johana Strnžišar rojena 1886 eert. 1988 za $500; Alojzij Babich rojen 1880 eert. 19.-9 za $500; Frank Strah rojen 1893 eert. 1990 za flOiX): Anna Strah rojena 1894 eert. 1991 za $500; Frančiška Zalar rojena 1888 eert. 1992. za $1000; Katarina Vivoda rojena 1888 eert. 1993 zh $1000: Joseph Xesan rojen 1882. eert. 1994 za $500; Josephir" Kochevar rojena 1890 eert. 1995 za $1000; Caroline Me-\er rojen 18c0. eert. 1996 za $1000.
Prisiopili k štev. 5: J. M. Gornik rojen 1899 eert. 2022 za >1^00: Marv Malesieh rojena 1890 eert. 2023 za $1000; Andv Novak rojen 1901 eert. 2024 za $!QOO.
Zvišal smrtnino John Težak ert. 258- iz $500 na $1000. Pristopila k št. .6: Annie Trinajstih rojena 1893 eert. 202p za
Zvišal smrtnino Anton Debevc iz $500 na $1000.
Črtan 01! št. 15 Frank Lebar eert. 850.
Suspendirana od št. 15: Joseph Evae eert. 1120 in Anna Evae ect. 1464.
Pristopili k štev. 16 Zapadna Zvezda: Anna Crnak rojeni! 1890, eert. 1956 za $1000: Josip Lanišek rojen 1886 eert 1957 za $1000: John Vidmar rojen 1887. eert. 1958 za $1000; John Kukar rojen 1896 »ert. 1959 za $500: liose Adamich rojena 1902. eert. 19H0 za $509, Joe Težak rojen 1885 eert. 1961 za $1000: Barbara Težak rojena 1890 eert. 1962 za $1000: Frank Adamich rojen 1898 eert. 1963 za $1000: Frank Novak rojen 1886 eert. 1964 za $1000: Useph Adamich rojen 1901. eert: 1965 za $1000: Frank Cuzak. rojen 1879 ."-rt. 1966 za $1000- Ilelen Novak rojena 1891 eert. 1:>07 za 81000: Frank (Jcrvais rojen 1887, eert. 2026 za $1000: — Kudolph Kralj rojen 1899. eert 2027 za $1000; John Bczija rojen 187eert. 2028 za $1000: Johaiia Brunovich rojena 1892 eert. 2029 / t T,00: Jennie Skube rojena 1901 eert. 2030 za $1000: Jakob ' '-dgan rojen 1891 eert. 2031 za $500: Frances Petrovič rojena 1902 eert. 2032 za $500: Anton Gradishar rojen 1886 eert. 2033. /a £500: Louis Erjavec rojen 1893 eert. 2034za $500: Marj' I>ol-g:ui rojena 1894 eert. 2035 za $500; Anna Kochevar rojena 1901. eert. 2036 za $">00: Josip Ogolin rojen 1887 eert. 2037 za $500; — Ma y Bozaic'i rojena 1895, eert. 2038 za $1000: Anna Jaklevieh rojena 1900. eert. 2039 za $1000; Marv Kogovšek rojena 188S. eeri 2010. za $1000: Rose Kaplan rojena 1901. eert 2041 za $1000: Anton Perne rojeu 1887. eert. 2042, za $1000: John Adamich rojen 1902, eert. 2043 za $500, Rose Lesar rojen 1892. eert. 2044 za $500; Marv Pernic rojena 1903 eert. 2045. za $1000; Rosic Lesar, rojena 1883, eert. 2046 za $500,- Jos. Pleše rojeu 1901 eert. 2047 /a $500: Josip Pole rojen 1902 eert. 2048. za $500; John Klančar roje:; 1874 eert. 2049 za $500: John Jcršin rojen 1889 eert. 2050 z., 1000; Amelia Jcršin rojena 1893 eert. 2051, za $500; Rose P<-eh.'k rojena 1901 za $500, eert. 2052; Anton Kremšek roj. 1877. ee rt. 2053. za $500: Fruces Meher rojena 1901, Če rt. 2054 za 1000 ; Anna Cesar rojena 1885, eert. 2055. za $500; Josip Beitz rojen 1878 eert. 2056 za $500: Agata Beitz rojena 1885. eert. 2057 za $500; — AiifJtla France!j rojena 1900 eert. 2058 za $500: Anna J. Heglcr, rojena 1900, »ert. 2059, za $500; Mary Sevšek rojena 1891 eert. 'Jb y0, zh $1Q00; Iguatz Godec rojen 1890 eert. 2061 za $500; Ana Ke-bar rojena 1003 eert. 2062 za $500: Marv Slak rojena 1890. eert. 2063 za $500. Frank Franz rojen 1885 eert. 2064 za $250; Mary Babieh rojen;« 1900 eert. 2065 za $500; Štefanija Babich rojena 1901, eert.	za $500; Joseph Šuštar rojen 1902 eert. 'JtHiT za
sl.'HlO; Joe V. Tomšič h rojen 1885 eert. L'068 za $500; Frank Saiu rojen 1898 iiert. 2076 za $1000.
Zopet sprejeti k štev. 16 Antou Robida eert. 1124 in Marija hraševae eert. 1580.
Odstopil Joe Drobuich eert. 1394.
Črtani: Martin^ Slobodnjak eert. 1606, Paul Zernik eert. 1526 iu John Snider.
Zopet sprejet k štev. 19: Joseph Dejakovich eert. 1411. Suspendiran: Louis Zeinl jak eert. 5.
Pristopila k štev. 20 Josephine Stevens rojena 1881 cert 2069 z i $1000.
Suspend-rani od .štev.22: Anton Madžurau eert. 1537, Mike Se r-dar eert. 1540 in Angelika Madžuran eert. 1545.	*
Pristopili k številki 23: Louis Zakrajšek rojen 1888 ccrt. 2070 za $1000; Louis Kovacevieh rojen 1885 cert. *J071 za $500; Frank. Kesie rojen 1894 eert. 2072 za $500: Kudolph .Orel rojen 1874 cert. 20/j za $500, Frank Aveie rojen 1876 eert. 2074 za $500; Frances
Antončie rojena 1881, eert. 2075 za $500.
*
Prestopil od štev. 19 k štev. 23 Erazem Gersche eert. 1583. w
Zopet sprejet: Matt Le veh eert. I«i36.
Suspendirani: Frank Lah eert. 1092; Matija Kraševae eert. 1625 in Viktor Intihar eert. 1945.
Z bratskim pozdravom
Frank Škrabec, tajnik.
tw MASI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NAHOD A i^ UAJVBČJI SLOVENSKI WKVJWL V W J>*ŽJkV*X
Razmotrivanje o 5. konvenciji.
Leadville, Colo.
. Cital sem vse, kar se je dosedaj pisalo in priporočalo v korist za peto redno konvencijo ZSZ. Strinjam sc z vsem, kar so dosedaj priporočali, sanio z enim se pa ne strinjam, kakor tudi ne članstvo "Pl. Bratje" št. 5 ZSZ.
Ta predlog je namreč, da bi se preinot"! glavni urad i/. Deuver-v Pueblo. Kakor jaz izprevidim in člani "Pl; Bratje" št. 5, bi bila to velika pomota. Ali moramo misliti, da takf> važna stvar st ne premakne tako kako kali star zaboj. Nadalje 111 n ramo dobro premisliti, da je velika škoda za vsak težko prihranjeni dolar po nepotrebnem proč vržen, kajti to se dobro ve. da premestitev glavnega sedeža ne bo brez stroškov.
Torej, cenjeni delegati in dele-gatinje. prosim vas. da v post» vate to moje priporočilo in nasvete, ker mislim, da so resnični ;n pravični jti moje >ree mi tako veleva.
Dragi sobratj.c mogoče .si bo • ie kdo izmed vas mislil, da ^e ho ceni prerekati in prepirati zaradi premestitve glavnega urada Z. S. Z. Nikakor ne, ampak gre za s.var, ki je velike važnosti. — Denvei>ke razmere meni tudi niso znane, pa dobro vem. da je naša ZSZ. napredovala od zadnje
i-onveneijc. Smelo trdim, da iu»bc i;a slovenska nrganizaija ni tolika kakor Z-SZ. To pa zato, ker imamo vestne delavec v glavnemu odboru. Da se prej ni mogla dvignili, so bili/ kakor je meni zna-i'o, krivi glavni uradniki oziroma del cgati. ki so lake volili v »I. urad. Drugi vzrok je pa bil. kef 1 iso imeli razširjenega glasila, — kajti glasilo, ki je bilo tedaj, je odmevalo samo v Puebli iu bliž-l.ji okolici. Njegov «las ni bil do-iti glasen, da bi se bil razširil po Združenih državah.
Dragi mi sobratje. na delo!
Priporočajte in agitirajte za l.or.stno ZSZ. Ne pozabite pri priho<lnji konvcnieij za našo slovensko mladino napraviti potrebne korake, da bo tudi mladina deležna ZSZ. .Sedaj je iu naj o-ilaue glavni urad ZSZ. v Denver, Colo., mi pa na delo v korist Zveze.
Želim vsem delegatom in dele-gatinjam obilo sreče in napredka pri prihodeji konvenciji.
Adolf Anžaček.
H konvenciji Z. S. Z.
Razpravlja P. Geshell.
Zadnje čase se je začelo nekoliko razpravljati od strani nekaterih glavnih odbornikov, kakor tudi delegatov glede prihodnjo konvencije ZSZ. Sicer ni citati l.akih posebnih predlogov v direktno korist Zveze, in dopisniki dasi mogoče imajo najbolje na-lrene. svojih nasvetov zadostno i^e podpirajo.
(Nadaljevanje ba-6. strani.) 1
GLAS NARODA. 31. JUL. 1918
SLOV. DELAVSKA
UaUMTljua dn* 1& IT(qiu , 1908»
PODPORNA ZVEZA
lokorporiraaa 22. »priU 1909 * državi Psu
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI i Predsednik: IT AN PROSTOR, 1006 Norwood B'<L, Olavalaad. OMa Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, West Newtoa, Pa« 9Utrni tajnik: BLAŽ NOVAK, »34 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVIiOVClC. «34 Main St^ Johnstown. Pa. «. Pom. tajnik: ANDREJ VID RICH, 20 Main Street, Cowmangb. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELEL «502 St. Glair Are., Cleveland, Ohio, blagajnik: ANTON HOČBVAB, & W. D. 2. Box 27.
NADZORNI ODBOR t predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box M, Wllloet, Pa. L aadrornlk: NIKOLAJ PO V ŠE, 1 Grab SL, Namrey Hill, N. tL Pltta»
bars h, p*.
L aadsornik: IVAN GROflEU, 8» U. lB7tb St., Cleveland, Okla. ^
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box ix
L porotnik: FRANC TEROPČl(X R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith, AzR L porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St^ Sprlngflald. HI.
VRHOVNI ZDRAVNIKI	_
Dv. AOS IP V. ORAHBK. 843 R Oblo St., Plttabwgfe, Pa, ~
(Hsisl inl: CM Mala SA. JahniUwa, Pm.
URADNO GLASILO t "•Lil BARODA". 12 Oortlandt Street, Now Tart Ottf.
Oso Jens drnJtra, odroma njih nradnlkl, so aljudno protoni. poWJatS vsa dopise naravnost na glamego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj se poAlJe edino potom PoKtnlh, Ezpn-anlh aH Bančnlb denarnih aakaznle. nikakor pa ne potom privatnih Mor. Nakaznice naj os
naslovi JaJo: Iliai Novak, Title Trust & Qnarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov g\. tajnia.
V ainčajn. da opaslJo droJttvenl tajniki prt poročilih glavnega ta}* alka kak* pomanjkljivosti naj to nemudoma nastanijo oradn glavaoga cajnlka. na se * prihodnje popravi.
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.

Nadaljevanj«
Go-
Počakajva, da se Tam
V; ve »te to! — je vpmšal v vidni zadregi.
__ Da, jaz prav dobro vojn, kje ste dobili motiv za svojo sliko
— "tn odvrnil, ne da bi ga pogledal.
—	Ali poznate nekega Bellairsa? — me jc vprašal po dolgem pte v darku.
—	Ah. nujbrže vam je pistil dr. Urquart.
—	Da, Janes sem dobil pismo od njega.
—	Potemtakem imava pa dovolj časa, da se pogovorimo o Bel-klmi, To je ravno tako dolga zgodba kakor je neumna ^;>od, /di Rf Rti da se jh^in veliko pogovoriti, bodo ljudje malo porazgub-li, da bova sama.
—	Seveda, to bo se na jbol jšc. — Ali pa pojdiva k meni. naju ne bo nikdo motil. — Nazdravje. gospod Dodd !
Po večerji sv« .»dšla v njegov atelje. Bil je precej prostoren ter l.renapolnjen s slikami.
—	Tako, zdaj sva sama. — Sedite, gospod Dodd. — Povejte, mi, kaj vam leži na srcu.
Naslonil sem se nazaj ter začel pripovedovati. — Povedal sem ?MU vse oil onega časa, ko sem eital porodilo o ponesrečeni "Lasta-v't*i"* trr do ledaj, ko sem potoni pisemskih znamk izvedel, kje se nahaja.
Sedaj pridem pa jaz na vrsto — je rekel. — Moja zgodba je žalostna, silno žalostna. — Ko jo boste si šali, *e boste gotovo čudili, kako da morem spati. — Samo enemu človeku sem jo povedal.
Komu ste jo povedali?
—	Svoji materi.
—	Da, mislil sem si.
Prisegel som. da je ne povem nikomur več — Ker ste pa vi izgubili tnl'kn denarja in ste toliko žrtvovali, ste skoraj opravičeni, da slišite.
Pripovedoval j*' in pripovedoval. — In ko je končal, so že peli petelini po vasi.
Poskusa! bom točno pono\iti njegove besede.
t r r jt
Dvaindvajseto poglavje.
SIN MILJONARJA V STISKAH.
i
Singelton Carthew. oče mladega Norrisa. je bil velik širokopleč mo/'ikar. Obutljiv je 1 >a 1 kakor godbenik, dolgočasen kot ovca in ;:opf*t /vest \ ikor pes. Kot vsi norci tudi on ni mogel trpeti lieum-V doli: i letih »i jc vbil v glavo, da je njegov sin Norris malo » r»'tabkomisijen in da ni vreden -in svojega očeta. V tem prepričanju j«* živel in po tem prepričanju se je ravnal.
S sinom .e le malo občeval.
Kljub t"uui p;: ni mogel Norrisu nihče ničesar očitati. BI je pt'deven, till, miren in ni poznal sebičnosti.
Očetova ie/.a je pa prikipela do viška, ko se je začel Norris zanimati za umetnost.
Ko je malo dorasel, so ga poslali v višje šole v Oxford.
Študiral je precej pridno, pri tem pa tudi pridno delal dolgov**, Ko sr je vrnil na počitnice, in ko so začele prihajati v hišo U« rja t ve, ni L.I o kričanja in jeze ne konca ne kraja.
Stari je tako kričal kot da bi moral prodati vsled sinovih dolgi/ "-se svoje posestvo.
— Prepričani bodi oče — je rekel sin. — da sem se ravnal natančno po tvojih navodilih. Pomagati pa ne morem, če sem zabredel % Ho'gove. — Ce bi mi dal na razpolago malo več denarja, bi se gotovo tie zgodita kaj tanega.
Ko je b»l star Norris petindvajset let. je bil zapravil vso svojo doto. zabrede! je v velike dolgove, pole;; tega je pa postal tudi strasten igralec na karte.
Stari se ga je še enkrat usmilil in še enkrat poravnal njegove • iolgove. Za kazen ga je poslal daleč v svet. Odpotovati je moral v Novi Južni Wales, domov ni smel pisariti pisem, potrebno svoto de-rarja je pa naložil oče pri nekem avstralskem advokatu.
Pri odhodu mu je zabičil da sj ne sme vrniti v Evropo, t'e bi se ;a vseeno vrnil, je namera »'al starec po vseh časopisih javno na-zuaiiiti, da ni več plačnik za saiove dolgove.
Norris ji* poslušal starca iu je slednjič rekel, da je zadovoljen z ojegovim načrtom.
Odšel je v Avstralijo ter si pustil od advokata izplačati 75 funtov štcrl-agov. Po preteku štir najst dni ni imel niti belič v žepu. Kazalo mu ni drugega, kot poiskati si kako sltržbo. Ker ni imel niti toliko, da bi plačal za stanovanje, je moral prenočevati na pi ostem.
V tej stiski se je obrnil na advokata, ki mu je hranil očetov •leuar."	»
Ko mu jc začel na dolgo in široko razkladati ves slučaj, je re Jcl advokat:
—	Vse i.ii je dobro znano, gospod Cartliew. Nikar ne mislite, da ste vi edmi, katerega pošljejo bogati ljudje v to" mesto. Tu-kv mate en funt sterling. Svojemu prvemu .pisarju bom naročil, da vam da vsak dan en šiling. V soboto vam bom dal dva, kajti v nedeljo je moja pisarna zaprta. Ta denar boste pa dobili le pod tremi pogoji : Mene nc smete nadlegovati, kajti moj čas je drag; v mojo pisarno ne smete priti pijani in tretjič, kakorliitro dobite denar, morate oditi. — Sedaj sva opravila. — Z Bogom, gospod Cartliew!
Tri tedn«- je prihajal vsak dan v njegovo pisarno po šiling, da r.s lakote umi! Spal je v nekem parku. Če je bil pa slučajno dež, je najel posteljo, toda tistega dne ni jedel.
Ko je uelega popoldne sedel v . parku, je videl štiri pijance, ki so preepali malega psa. Žival se mu je začela smiliti. Šel je k njim iu jim iztrgal ubogo žival.
To njegjvo delo je videl nek človek, ki je takoj prišel k njemu rekoč:
—	Lepo ste naredili, gospod. Toda lopovi vam bodo v zameno n pravili kako neprijetnost. — Boste videli, da bo tako.
—	Kaj :ni hočejo 1 -- Mojega položaja ne morejo poslabšati.
—	Ali ste brez dela?
—	Da, — je odvrnil Norris
—	Tudi /az sem slučajno broz dela — je odvrnil njegov novi zk a nee.
—	Jaz pa še nikdar n f»em imel nobene službe.
—	Ali ::iniate nobenega poklica?
—	.laz znam zapravljati denar, poznam konje iu se razumem malo na mouiarstvo.
—	Ali slo /e poskušali dohiti službo pri poiiciji na konjih?
—	Da. 1 da polir jski zdravniki so mi rekli, »la sem preslab.
Kaj p:«, če bi pri železnici poiskali kako službo!
A'i v jo lahko dobi1
—	Vsak jo dobi. kdor vpraša zanjo.
S«-l jt. ua označen naslov. - Po kratkem prevdarku so sprejel: v >!užbo.
Poslali no jra z drugimi vred par mitj južno od mesta, kjer so poslavljali pn-go za neko novo žele>:n'eo. Delo je bile /.eio naporno, posebno v sird toj^a ker so marali delati na močvirnatem kraju.
Delal j" pa:jmesecev tor -i prislužil precej denarja.
(Dalje prihodnjič.)
Vojna divja v Franciji,
Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United States Food Administration
H konvenciji Z. S. Z.
-000-
X _»	(Nadaljevanje s 5. strani.) .
-ooo--
Agitira sc namreč za preselitev Zveze, lavnega urada Zvez(» iz Denver-j Zveza, dasi obstoji že deset let .ia A" Pueblo, kakor tudi da sedaj-i še danes nima trdne podlage, to na plača glavnega tajnika ne za-J j« ona sloni pri nekem strebru uostuje.	kateri se vsak čas lahko izpodbi-
Kar se preselitve tiče. ne bom Ako se to zgodi, bo Zveza J;a tem mestu kritiziral, niti sve. |;:drsni5a nekam in najbrž v kak-toval. dokler ni bolj tehtnih" in šno klerikalno brezdno, iz kate-natanenih vzrokov. Dotaknil se. in ga' jo nik j a bom, kar se tiče plače, ker se lazpravlja. da sedanja tajniku ne zadostuje.
Jaz i;i marsikdo drugi rad vr-,;anie. da ne zadostuje, v kolikor sc pa v knjigovodstvo in drugo uradno delo tajnika razumem, — smelo trdim, da je primerno plačan.
Delo. katero ima on pri Zvezi, ne more presezati deset dni na mesec. Toraj. ako se nam svetuje, da naj plačamo sto dolarjev ali še več, za desetdnevno delo. tepra jaz ne smatram za korist, pač pa vse kaj druzega.
Sem pa za to, da se mu da plača po naraščanju Zveze, toraj po of directors!, naraščanju dela. Sicer je pa mo j Gospodarski odbor naj bi edini jc prepričanje, da se , dokler jc imel moč reševati denarne in dru-
jo niKoii nc bo mogoče potegniti.
Raditega bi jaz priporočal, da se da Zvezi enkrat za vselej trd no podlago, to je svobodomiselno s pravo in čisto demokratsko u-pravo.
Do d-ines smelo trdim, da nobena slovenska organizacija nima demokratičnega sistema, kar st t:če uprave, nima ga toraj tudi ne ZSZ.. kot je podedovala in povzela pravila od druge organ zaci-jc. je povzela tudi način uprave.
Zveza bi morala imeti pole;* u-pravnesra odbora, to je predsednika. tajnika, blagajnika ali pod ta,i nika. še gospodarski odbor (board
Zveza še mala, naloži tajniku, poleg tajniškega dela še delo blagajnika kakor tudi tlelo zaupnika. Na tak način se toraj tajniku plača lahko zviša, za kar bo moral tudi več delati.
Lahko s«> mu poveri še kakšno r'rugo delo, kot na pr. agitae ja potom glasila, ali na kak drug i ačin, tako da se ga lahko zaposli za ves mesec in potem se mu plača tudi za ves mesec.
Ne bom nadaljeval o takih in
ge zadeve in naročati delo upravnemu odboru.
-Nadzorni odbor bi pa ne imel nobenih drugih dolžnosti, kot i.adzorovati račune n delo uprav nep-a in jrospodarskega odbora.
Vsi drupi odbori in odborniki so brez pomena in brez vsake po-irebe pri organizaciji, ker gospodarski odbor rešuje vse zadeve* katerih p«> ne more on rešiti, gredo na splošno glasovanje.
("anek v pravilih, kateri dolo-s!ičnih zadevali, pač pa pogovori- ta nač!n splošnega glasovanja mu se malo o ustavi in pravilih naj se v toliko izpopolni, da bo
		---------• ^
1 ^ / * v. f ((/■ - ' v/ C. • - V v.. - A ; 1 ^j	'-s ':- l . , H "; "' . , -	N- \ . v v » " V "A
j		
i ! ' *—>		
*» * * ' 1 v A t t v- ^ v ' ■ - _ t < \	► *	1 i i
r ^ ^ i . V * o / \ k- -		\ i * - ■ t
Kadar Jo kako drnStvo namenjeno kupiti bandero, ustavo, regaljo, god bene Instrumente, kape itd, ali pa kadar potrebujete ure, verižice, privesk«, prstane l»d„ ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vprašate. Uprafianje tu stana le 3e- pa si bodete prihranili dolarje.
Oealka več vrst poMIJanto bmplt&a PlSlte ponj.
IVAH PAJK 4 CO,
Conem&ngh, Pa.
določal glasovanje na društvenih sejah, in vask član ,kateri glasuje. naj vpiše svoje ime v za to pripravljeno knjigo. Predlogi za splošno glasovanje, stavljeni od gospodarskega odbora ali kakega društva, morajo biti podpirani p redno grejo na splošno glasovanje.
Glede zavarovalnine in podpore , se izprememb skoraj ne moje pr sporočati, kajti ako se zvišajo ua eden ali drugi način, po. višati bi se moral tudi asesment česar pa članstvo nikakor ne mara.
Konvenija naj se še uadalje vrši vsaka tri leta, in delegacija naj se kolikor mogoče skrči. Po mojem prepričanju en delegat zadostuje za eno društvo, pa če je se tako veliko. Vpelje naj se v ustavo tudi določba, katera naj določa, da morajo biti delegati državljani Združenih držav, pred-uo se morajo vdeležiti konvencije ali kandidirati v kak urad. Le r< m potom se izognemo eventuel-nim sitnostim na sodiščih ali v kakih drugih uradih.
Ravno tako naj se vpelje ela i:ek v ustavo, kateri bo določal, da noben odbornik ne sme kandidirati v en in isti urad, ko je cdsložil svoja dva termina.
Bratje glavni odborniki iu delegati, upam, da bodemo koliko toliko vpoštevali te prave in čiste demokratične nasvete, kakor tudi da bodemo jedrnati in kratki ua konvenciji, da tako prihranimo denar in čas.
Nasveti za konvencijo.
Ely, Minn.
Dan se krajša in čas glavnega zborovanja ZSZ. se bliža. Delegati in članstvo se je nekoliko o-g'asilo glede konvencije, o glavnem pa se je jako malo razmo-tr'valo, namreč glede naših pravil. katera so zelo površna in pomanjkljiva y raznih točkah.
Namesto da bi delegatje in naše članstvo razpravljali glede bo ctočih pravil, so se pa pričeli prepirati glede gl. urada. Nekateri s o za premestitev, drugi so pa. da naj se tam posljuje, kakor se jc dozdaj.
Ni moj namen, kakega delegata in člana kritizirati, ali pravico ima vsak člau izražati svoje mnenje.
Brat Germ je storil precejšno napako, ker je prišel s takim predlogom na dan. On priporoča, da naj se sedež premesti, in tu d i navaja vzroke, zakaj bo boljši obstoj iu napredek organizacije v Puebli kakor v Denverju Pravi, da bi pristopilo k organizaciji krog 1000 novih članov.
Ne rečem, da nimate toliko Slovanstva v Puebli, ali vprašanje je. če bodo pri volji vsi pristopiti pod prapor ZSZ. Ako vidite, da imate dosti Slovanstva vam priporočam, da samo na delo za pridobivanje novih moči. V potrebi bi vam svetoval da vsta-i ovite novo žensko društvo. Nikakor pa ne priporočam slavni delegaciji, da Ip premestila glavni urad. Denver je glavno mesto države Colorado in središče Slovanov po Zapadu. Informacije in nadzorstvo se reši ustmenrm potom.
Strinjam se pa s člani društva štev. 23. Cleveland, kateri agiti-rajo za združenje. Bratje m sestre, v združenju je moč. Poseb-t.o malim zvezam in jednotam je potreba združiti se. Laltko še jim pripeti strašna kriza, v kateri potem ni več rešitve. Združenje ni tako hitro, kakor si ga kdo predstavlja. Jas priporočam' sL
delegaciji, da odobri posebno resolucijo, katera bi odgovarjala združenju in izvoli naj sc potreb-ui združevalni odbor.
Preidem nekoliko k pravilom.
Člen IV. b. "člani s splošnim glasovanjem" naj bi se glasil — "referendum in inicijativa".
Predlogi morajo priti na splošno glasovanje po preteku dveh mesecev. Podpirani morajo biti od testih d ruštev. To velja tudi za to čko G. Asesment za poškodbe in podporo naj bode 75e. na mesec. — Člen S. — V temu členu imamo pot zaprto za novo pristople kandidate. Bolniška podpora naj se izplača novo pristopi i m po preteku 3 mesecev, ne pa po tj mesecih. Po prijavi bolezni naj b> bili deležni po preteku 5 dni, — namesto 9 dni.
V okraju, kjer je možko in ženskino društvo, naj bi ne mogle ženske pristoptl k moškemu društvu, pač pa k ženskemu.
Kar se pa tiče plače gl. tajniku in blagajniku, priporočani si delegaciji, da jim naj se izboljša. V dandanašnjih kritičnih časih človek ne more za isto plačo delati, kakor pred 3 leti.
Cenjeni delegatje in delegati-rje, izrazil sem svoje mnenje in upam, da ga boste vpoštevali, a-ko se vam vidi umesto. Sobrate pa iz Denvcrja in Puebla prosim da za enkrat opuste premestitev g!, urada. Pomisliti je treba, koliko bi bilo nepotrebnih stroškov.
Vsi na noge za pridobivanje novih moči k Zvezi!
Bratski pozdrav!
Jacob Kunstelj,
član dr. št. 21 ZSZ
0 5. konvenciji
Društvo "Grintovec" št. 21 Z !••. Z. je jui svoji redni mesečni *eji vgkiepalo glede premestitve glavnega urada iz Aenverja v Pueblo, Colo., kot je bilo že v našem Glasilu poroeano.
Mnenje našega društva je, da ostane glavni urad še zanaprej na mestu, kjer je sedaj. K temu zaključku nas je privedla današnja draginja, ker bi preselitev stala ogromno svoto denarja.
Zatoraj apelira naše društvo na vsa druga društva, spadajoča L ZSZ. da
naj enako vkrepajo.
Sprejmite bratski pozdrav vsa društva, spadajoča k ZSZ., kakor tudi glavni urad od društva "Grintovec" št. 21 v Ely, Minn. Ferdin. Kuhar, M. Polajnar, predsednik.	tajnik.
Frank Erzar, blagajnik.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelju JOHN S K ULJ. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Minnesoti. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi -naznani, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Lavrič. liox S13, Rich wood, W. Va.	(29-31—7)
Želim izvedeti LOUISA MAH-KOVEC. Doma je iz Zaloga pri Devici Mariji v Polju, star 30 let. Pred 3. leti je bil v Gleneoe, Ohio, in preje pa v Clevelandu. Kdoi ve za njegov naslov, naj mi blagovoli liazmaniti, za kar mu bom hvaležen, aili naj se pa sam oglasi. — Erank Rode, 5327 Standard Ave., Cleveland, Ohio.	(26,29,31—7)
844 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Dr. LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPECIJAUST MOŠKIH BOLEZNI
MoJa streka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Ju sam že zdravim nad 23 let ter Imam skuSnje t vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-
snatl v a So bolezen, ua vas ozdravim ln vrnem moč ln sdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju mn&ih
bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa
le, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Ju ozdravim zastrupljeno kri, maznlje In Use po teleta, bo* lecnl t grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, flvčna bolezni, os'abelost, bolezni ▼ mehurju, ledicab, jetrab In Selodcn, rmeolco, revmatlzem, katar, zlato Silo, narduho Itd.
tr Uradne ure so: V ponedeljkih, rredab ln petklb od 9. ara »Jut rs J do S. popoldan. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. nre zjutraj do 8. nre zvečer, ob nedeijab pa do nre popoldne — Po pofiti oe zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drruri edravnlkl rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie la starega kraja, lato ras lažje zdravim, ker vas
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve* z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank S&kser.
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Miss
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330066 Grguriž
No. 260573 Gilbert Giuaeppa No. 823065
Kastelic John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Kučič Matija No. 45015
Mikolich John No. 323252
Modic Ivan No. 329720
Novak Kozi No. 45313
Oswald Jos.
No. 260621 Pintar No. 1306a
Sarnide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spanieek Rozi No. 828894 Starčevič J oh ana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 2agar Frank - No* 44272


..sWWsBlfc •V^WiCwjfcw