Gospodarske stvari. Plemeno tele. Ako ai krava veliko vredaa. tudi tele ae bode, Bog zaa, kako lepo. To v6 vsak gospodar ia torej si pridržuje aa pleme le teleta dobrih krav. To je naravao ali to ni vselej mogoče ia vaelej tudi ae izda. Kako hoče obdržati tele od dobre krave, če je aima? Ia kaj pomaga dobra krava, če pa povrže o času, ki ae ugaja posebao zarodu? Oboje je goapodarju aeljabo ia ae vŁ si pri vsej skrbi pomoči v tem. Odkrito rečemo, da tudi mi ne vemo za kako pomoe, ki bi vaem ia vaelej izdala ali aa aekaj opomeaimo naše gospodarje — aa čaa. o katerem ae povrže tele. Le-ta za pleme ai brez pomeaa. Kolikor aas uči izkušiaja, aajbolje obaese se tele, ki se je povrglo po zimi, še tje do aprila. Tele, ki ae povrže o tem času, velja še tudi od krave, ki ai posebao dobra. Uzrbkov za to pa je dvoje, prvi je pri kravi, drugi pa pri teletu. Krava, ki povrže po zimi, je v aošeaju po letu, jeseai ia še kaj v zimi. Po leti ia jeaeai je aavadao aa paši ali pa ima doma krmo, ki ji ugaja ia razhodi se tudi lebko. Po zimi pa je že viaoko v svojem čaau, zato ae ji tudi atreže, kolikor je mogoče ia tedaj je lehko ,,dobre kože", tele pa se razvija v ajej redno ter ae trpi škode. Tako tele pa ae potlej že samo vtrdi tak6, da se izpuati lehko aa pašo v letaem čaau; sicer mu prizadeva mušja zalega veliko sitaonoati, 6e še ai godao za pašo ter mora celo leto oatati ae v hlevu. Le-ta paša je teletom že prvo leto akorej potrebaa, gotovo pa jim je koriataa izla8ti še telicam. Oae so rade potlej dobre molzaice, sicer pa so rode ia sploh aiao za oči. Kupec se jib ae prime, da si so še debele. Kdor torej boče dobre krave ia lepe vole, aaj izbere za pleme, če le količkaj more, teleta, ki so se povrgla po zimi, druga pa aaj spravi v deaar. Spomladi ia poleti, ko ima obilo delavcev aa svojem gospodarstvu, pride mu tak deaar gotovo dobro. Izjemo aaj aapravi le takrat, ako mu povrže krava, ki je, kakor pravimo, aa dobrem glasu, spomladi ali poleti ter si naj obdrži njeao tele. Nikakor pa naj ae opusti paše ali vsaj prostora dati teletu, da ae giblje na prostem, kedar mu ne braai slabo vreme. Tako aas uči izkušiaja. Les v zemlji. Lesii je zmerom maaj ia da bi ta tudi ae bil zastoaj, brez potrebe ai, da ga pustimo gajiti v zemlji. Posebao pri stavbali, plotih ia eaacih aapravah aam ai ljubo, če segnjije les v zemlji v tem, ko je zuaaj še v dobrem staau. Da se les drži tudi v zemlji dolgo, dalj ko je mogoče, za to se pripravlja aa razae aačiae, toda eao hodi predrago, drugo pa ae izda ia tretje dela aeprilike, zato vse opustimo velikrat ter leaii ae pripravimo za to, da si ga obdržimo v moči še tudi, kar ga pride v zemljo. Sedaj, ko se kuri po mestih pa že tudi na kmetih sem ter tje s premogom, aabaja ae tega pepela pbilo ia ljudje ne vedg skorej, kam z ajim. Ako se potrdi aaaledaji svet, pa je še za ta pepel veliko prostora. V jamo, v katero ima priti aoba, aaaiplje se zmes iz polovice pepela ia tretjiae vgašeaega apaa. Najbolje je, če se pusti zmea sulia ia pravi ae, da velja, če ai drugače, premogov pepel ali tudi apao samo. Kdor ima veliko graje ter potrebuje vsled tega veliko kolja ia aobic, njemu bi vaekako ta avet ustregel. Draga ai ia tedaj ae da atvar poakuaiti. S kacim železom napravi se aekaj širja lukaja, kakor je je splob treba za kolje, aaaiplje ae potlej z oao zmesjo ia kol se vtakae tako v jarao, ,da stoji sredi le-te zmesi. Ni treba, da še opoaieaimo posebej, da je to posebao še za oae poaestaike, ki imajo aa svojem zemljišču bmelja. Kar ae koli prihraai, to je dobro. Sejmovi. Dae 17. jaauvarija v Kapelab. pri Brežicah, v Petrovčah ia Goreaji Radgoai. Dae 20. jaauvarija v Araožu, pri av. Mohorju, pri av. Leaartu v alov. gor. ia dne 21. jaauvarija aa Teharjab.