Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm Leto XVI - N. 22-23 (336-337) MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Udine, 31. Decembra 1965 Izhaja vsakih 15 dni panorama Božič in novo leto Zopet je tu božič, tradicionalni praznik krščanstva, katerega pa vsi s hrepenenjem pričakujemo; in zopet nam novo leto skoraj nervozno trka na vrata, a vsekakor z namenom, da bi se steklo srečno. Božič, s smrečicami ali brez njih, je stopil skoraj v vsako hišo, ker je tako družinski; in prav zaradi tega je njegovo praznovanje veselo in mu daje značaj ljudskega dogodka, ki je domač in vezan na sladka bližnja in daljnja čustva. Naj omenimo tudi vpliv tako božičnega kot novoletnega praznovanja na emigrante, katerih se je dober del vrnilo za te praznike domov pod rodni krov — in mi smo nadvse veseli, da jim moremo izreči dobrodošlico — ne samo zato, ker je sedaj nastopilo takoimenovana « mrtva sezona », oziroma pomanjkanje dela, ampak da bi tudi uživali med dragimi domačimi stenami božične praznike in da bi si v veselju s sorodniki in prijatelji zaželeli opolnoči srečno novo leto. — o — Pa preidimo na bežen in zgoščen pregled leta, ki se od nas poslavlja. Leto 1965 je bilo, na žalost, nemirno leto, ki je zelo zaskrbljalo vse človeštvo in pustilo za seboj žalovanja, bolečine in brezkončna razdejanja. Predvsem je nadaljevala — in še nadaljuje — umazana amerikanska vojna v Aziji proti patriotom Južnega Vietnama in proti socialistični 'državi Severnega Vietnama. Ameriški letalci so metali velike bombe tudi na šole in bolnice, na katerih je bil vidno označen rdeč križ in pobili na tisoče otrok in bolnikov. V zavetiščih so uničili ljudi z dušljivimi plini, z orožjem, ki je bilo tako drago Hitlerjevim nacistom, mojstrom cinizma in krutosti. Potem sta se borila brez napovedi vojne Pakistan in Indija in še dva druga azijska naroda se nista pomirila, čeprav ju je pozvala Organizacija Združenih narodov (ONU), ki je Poslala na lice mesta opazovalce z nalogo, da bi napravili vse, da bi Prenehali z ognjem. V Kongu, Rodeziji in San Domingu je vedno alarmno stanje. V Braziliji je predsednik odpravil demokratične svoboščine: koliko časa bo trajala ta njegova blazna diktatura? Tudi v Indoneziji, drugi veliki državi z več kot sto milijoni prebivalcev, ki je izstopila iz ONU, se je posrečilo reakcionarnim in nedemokratičnim silam, a uPa se, da ne za dolgo, postaviti fc zakona stranke in organizacije, ki so smatrane za antidržavne. Papež Pavel VI. je šel v Azijo in Ameriko in povsod pozival na mir njed ljudmi na zemlji. Kljub potovanjem, papež ni pustil vnemar ekumenskega koncila, ki je bil zaključen 8- decembra. Splača se spomniti velikih nesreč, ki so se dogodile tu in tam po svetu leta 1965 in ki so terjale toliko žrtev; v morju (potopilo se je več ladij), v zraku (desetine velikih potniških letal je strmoglavilo), na cestah, železnicah, v rudnikih in na deloviščih. Najhujša nesreča se je Pripetila v Švici v Mattmarku, kjer ?ta postala žrtev tudi dva emigranta IJ: Beneške Slovenije. Orkani in povodnji so povzročili veliko škodo v Birmaniji, Italiji, Jugoslaviji in drugod. V Furlaniji so bi-j1 najbolj prizadeti kraji na ravnini 'n na desnem bregu Tilmenta. V Afriki je nek vulkan, ki je začel zopet Pruhati po pol stoletju, povzročil smrt več kot dveh tisočev ljudi. Med važne dogodke, posebno za nas, spada tudi obisk italijanskega Predsednika ministrskega sveta Alda Mora v Jugoslavijo, katerega so za-res prisrčno sprejeli. Ta obisk je pripomogel, da so se ekonomski in kul-Urni odnosi še bolj utrdili med obema sosednima državama. — o — Na tem mestu odpiramo srce, da *aze|jmo vsem našjm čitateljem. Prijateljem, emigrantom, skratka sem, ki so nam blizu, prav vesele Pozióne praznike in srečno novo le-l®' "i naj bi bilo polno uspehov in melo obilo osebnih in družinskih loščenj. ZELO VAŽNI PROBLEMI, KI ČAKAJO NA REŠITEV V hribovskih predelih so ceste življenjskega pomena in zato ne bi smele biti zanemarjene Zmogljivo cestno omrežje v Beneški Sloveniji in Rezijanski dolini je osnova za gospodarski in turistični razvoj teh krajev — Turistični razvoj bi bil precej pospešen s proglasitvijo mejnih prehodov pri Prosnidu v tipanski občini in Veji za prehoda prvega reda — Valorizirati podzemeljske lepote, rečne izvire in stare gradove Že staro vprašanje prometnih zvez v Beneški Sloveniji in Rezijski dolini je treba obravnavati z vso pozornostjo, saj ni dvoma, da je v hribovskih predelih še dosti bolj kot v nižinskih krajih od rešitve tega vprašanja odvisen gospodarski in socialni napredek tamkajšnjih prebivalcev. Urejeno cestno omrežje — med drugim — tudi omogoča razrast turizma, ki je v Beneški Sloveniji in Reziji za sedaj, lahko rečemo, še dokaj zanemarjen; nihče se tod ne zmeni za gradnjo gostišč in hotelov, pa čeprav je v naših krajih mnogo lepot, ki bi tujce pritegnile. Tod bi se razvoj turizma lahko oprl na številne zgodovinske, umetniške in kulturne znamenitosti, okolje je polno res lepih in mikavnih stvari — tu so podzemeljske jame, gradovi, rečni izviri in vse to bi razvoj turizma v naših krajih zanesljivo lahko omogočilo. Ko že govorimo o turizmu — o tem velikem gibalu sodobne civilizacije — lahko poudarimo, kako zelo pomembno bi bilo pospešiti proglasitev mejnih prehodov pri Prosnidu in Učji, ki sta sedaj drugorazredna prehoda, v mejna prehoda prvega reda. S tem preimenovanjem bi dobili nujno osnovo za najprikladnejšo in najkrajšo zvezo s Kobaridom in notranjostjo Slovenije. Seveda ne moremo zanikati, da je bilo dosl.ej ža narejenih nekaj"ukrepov, ki naj bi ffdmagali urediti tako pomanjkljivo cestno omrežje v krajih, o katerih govorimo. Dejansko se je v teh krajih začela gradnja ne le ene same, ampak celo več cest, res pa je tudi, da se je gradnja na teh cestah slej ko prej ustavila. Zakaj — na to žal ne znamo odgovoriti. Lahko pa povemo, da so bile doslej že mnoge ceste, ki so bile že tako slabe in skoraj neuporabne, še povsem zapuščene in brez vzdrževanja prepuščene usodi in naravnim silam. S takšnim nerazumljivim početjem so se že tako skromne prometne zveze v teh krajih še bolj skrčile. Namesto da bi odgovorni činitelji poskrbeli za kolikor toliko redno vzdrževanje, lahko sedaj ugotovimo, da so ceste v mnogih predelih Beneške Slovenije in Rezijske doline zares obupne; če nič drugega — to prav gotovo ne naredi dobrega vtisa na tujca, ki potuje skozi te kraje. Naj na tem mestu napišemo samo drobno pripombo na račun vzdrževanja naših cest: v nekaterih občinah Beneške Slovenije so ceste prepuščene skrbi samo enega cestarja. Če pripomnimo, da je ta človek povrhu vsega običajno še slabo plačan za svoje delo, je jasno, da od njega res ni mogoče pričakovati čudežev. V zadnjem času so ceste v Beneški Sloveniji in Rezijski dolini utrpele zaradi poplav zares huao škodo. Kaže pa, da je bilo nujno, da so uničujoče naravne sile opravile svoje razdiralno delo, saj edino to res lahko opozori pristojne oblasti na nujno potrebne ukrepe; da bo tu in tam treba urediti zajezitev vode, da bo treba okrepiti nosilce pri nekaterih mostovih in da bo treba kakšen odsek ceste tako urediti, da bo cesta dejansko uporabna. Ko že govorimo o ukrepih oblasti, naj napišemo, da je pred nedavnim pristojno ministrstvo odobrilo rezijski občini izreden prispevek za ureditev občinskih cest, ki so bile poškodovane pri zadnji poplavi. Vsota tega prispevka pa je bila bore majhna, saj je znašala komaj 800.000 lir. Podobne vsote so bile za isti namen odobrene oziroma nakazane tudi občini Sv. Lenart (1 milijon lir) in še nekaterim drugim občinam. V zadnjem času se je sprožilo tudi zanimanje za obnovo pokrajinske ceste skozi gornjo Tersko dolino, ki poteka prek področja Terske občine (Comune di Lu-severa); obnovitvena dela so že določena in naročena. Cestni temelj ki ga je poplava hudo prizadela, bodo zelo verjetno spet obnovili in ga okrepili s primernimi obzidki iz malte. Razen tega pa bodo menda postavili nov trden nasip, ki naj bi odvajal hudourniško vode proti zahodu in bi v prihodnje preprečil, da hudournik ne bi več ogražal zemljišč oziroma stavb. Sredstva za ta dela bo zagotovila deželna uprava (gre za vsoto 8 do 10 milijonov lir), ki hkrati tudi namerava poskrbeti za asfaltiranje te ceste do Njivice in do Tera. Asfaltiranje ceste naj bi se začelo že na pomlad. Za dokončno rešitev problema, ki smo ga nakazali na začetku članka, pa je vse to še dosti premalo. Treba bi bilo — in to bi bilo res nujno — s primernim cestnim omrežjem dejansko povezati vse vasi in zaselke Terske občine (Comune di Lusevera) s kraji v dolini. Žal moramo ugotoviti, da so vsi dosedanji prispevki oziroma vsa prizadevanja za ureditev cestnega omrežja v Beneški Sloveniji in Rezijski dolini kot kaplja v morje spričo dejanskih potreb. Za ureditev tega problema bi bilo treba vse drugačnih sredstev in res velike, iskrene prizadevnosti: že za utrditev sedanje cestne mreže bi bilo treba velikih finančnih prispevkov, da ne govorimo o novih cestah, ki so za vse te kraje življenjskega pomena. Vendar bo vse to slej ko prej le treba urediti, če naj ti predeli Beneške Slovenije in Rezijske doline zaživijo tako kot zaslužijo — v smeri gospodarskega in družbenega razvoja. CIMATA! URd P, leto nov bralcem in prijateljem doma in po svetu ČAS BI BIL, DA BI SE ZGANILI Dolina Rezije čaka na pomoč Obisk slavnega ruskega filologa - Nobene industrije • Premalo rokodelcev ■ Malo njiv in še tiste so slabo rodovitne - Emigracija Moglo bi se misliti na turizem - Vedno živ ponos na izvor in tradicije Dolina Rezije je ozemlje, ki ne naveliča, pa četudi ga vidimo večkrat in naj si bo to zaradi tradicionalne lllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,llllllllll,|l,|||||||||||||||||m||1|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Izseljenski kotiček Pavel VI. je za pomoč izseljencem Na sprejemu je papež Pavel VI. spodbudil člane Vrhovnega izseljeniškega sveta (Consiglio Superiore dell'Emigrazione), naj nadaljujejo s svojo plemenito dejavnostjo, s katero pomagajo izseljencem v vseh deželah sveta. Pavel VI. je hkrati tudi priporočil pristojnim oblastem, naj naredijo vse kar morejo, da bodo razna izseljenska vprašanja rešena v skladu z družbenimi in človeškimi potrebami. Papež je poudaril, da več kot milijon delavcev vsako leto potuje iz dežele v deželo po Evropi, pri čemer si iščejo kruha zase in za svoje družine: Vse to — je pripomnil pa-vel VI. — ustvarja močno vez med posameznimi evropskimi deželami in bo slej ko prej pripomoglo k skupnosti teh dežel na vseh socialnih področjih. POROČILO EGS Komisija Evropske gospodarske skupnosti (E G S) je predložila evropski skupščini osmo poročilo o socialnem stanju v EGS; poročilo se nanaša na minulo leto. Poročilo, ki vsebuje vrsto zanimivih statističnih podatkov, opisuje, kakšen napredek je bil v letu 1964 dosežen na naslednjih področjih: na področju populacije v deželah članicah EGS in na področju aktivnega števila prebivalcev; nadalje na področju gospodarskega razvoja, zaposlitve, delovnih odnosov, mezd in delovnega časa, strokovnih združenj, socialnega zavarovanja, zaščite pri delu, vzajemne pomoči, družinskih vprašanj in na področju socialnih služb. Že bežen pogled na podatke iz omenjenega poročila nam pove, da se je socialno stanje v deželah članicah EGS izboljšalo v skladu s splošnim gospodarskim napredkom v teh deželah; delavski zaslužek se je v letu 1964 izboljšal In tudi splošno stanje zaposlitve je dobro. V tem pogledu je precej pripomogel porast prometa na skupnem tržišču. Res pa je, da se je v letu 1964 še bolj kot v prejšnjih letih pojavilo v ospredju vprašanje zaposlitve ter v zvezi s tem vsa socialna in gopodarska vprašanja, ki iz prvega izvirajo. Za splošno stanje zaposlitve je bilo posebno značilno to, da je v letu 1964 vladalo v vseh deželah članicah EGS precejšnje pomanjkanje delovne sile, posebno specializirane — razen v Italiji, kjer se je, nasprotno, nezaposlenost nekoliko povečala. V glavnem se je torej v vseh deželah članicah EGS nezaposlenost v primerjavi z letom 1963 nekoliko zmanjšala, razen — če še enkrat poudarimo — v Italiji, kjer je nezaposlenost porasla od 3,9% na 4,2% za mezdne delavce. V letošnjem letu pa se je ta odstotek nezaposlenosti v Italiji še precej povečal, posebno v gradbeništvu. KOLIKO IZSELJENCEV IZ ITALIJE JE V JU2NI AMERIKI Po najnovejših statističnih podatkih Generalne direkcije za izseljeniška vprašanja italijanskega zunanjega ministrstva se je število izseljencev Italije, ki so se naselili v Južni Ameriki, povzpelo že na 1,798.708 ljudi. V raznih deželah Južne Amerike so se izseljenci iz Italije naselili takole: Argentina 1,283.000, Brazilija 305.700, Či- le 16.170, Urugvaj 3.000; Venezuela 166.000, Bolivija 941, Kolumbija 3.400, Kostarika 1.400, Salvador 500, Ekvador 800, Gvatemala 300, Haiti 200, Honduras 90, Mehika 4.000, Nikara-gua 107, Panama 900, Paragvaj 1200 in Peru 11.000. V BELGIJI VEDNO MANJ DELAVCEV IZ ITALIJE Dotok italijanskih delavcev v Belgijo vedno bolj upada. Medtem ko jih je prišlo lani (1964) še 7100, jih je prišlo v prvem polletju letošnjega leta (1965) samo še 4070: v prvem trimesečju 2616 in v drugem trimesečju 1454. Vzrok za to je treba iskati v manjšem številu delovnih dovoljenj, ki so jih vsi emigranti dobili od belgijskih oblasti. V prvem četrtletju letos so belgijske oblasti izdale vsega skupaj 8139 emigrantskih dovoljenj za zaposlitev, v drugem četrtletju pa samo 4561. Od dovoljenj, ki so bila izdana letos v drugem četrtletju, so jih 1795 dobili delavci iz Španije, 1134 jih je bilo podeljenih delavcem iz Severne Afrike, 1454 pa so jih dobili izseljenci iz Italije. vljudnosti in gostoljubnosti prebivalcev kakor zaradi njegovega posebnega naravnega odela, ki ga predstavljajo krasni panoramični razgledi iz visokih in dostikrat zasneženih gora in žuboreče vode, v katere ribič namaka trnek, da lovi postrvi. Potoki in potočki, ki tvorijo hudournik Rezijo, izvirajo ob vznožju mogočnega Kanina in potem brazdajo celo dolino, ki je dolga kar 21 km. Rezija se razteza kot velika kuščarica na tem in onem bregu reke. Rezijuta (Resiutta) ali Na Belem so kot vhodna vrata in ena sama je cesta, ki vodi v Sv. Jurij (Bilo), v Ravenco — nekoč so jo imenovali Marijina Ravnica — kjer je tudi sedež občine Rezije in strokovna šola, v Njivo, Osojane in Stolbico pod Kaninom. Učja pa leži na južni strani Muškega pogorja in je dostopna preko prelaza Krnica. O tej vasi, ki je več mesecev na leto popolnoma odrezana od ostalega sveta, je treba govoriti posebej, ker je tako težka njena situacija. V Ravenci, kjer še govorijo o avtocesti Trst-Trbiž-Dunaj s predorom skozi Muzce na jugu in z drugim na severu, da se bo prišlo na dan v Kluži, lahko občudujemo prekrasne panorame, med temi tudi Kaninsko in Muško pogorje. Predno nadaljujemo se nam zdi naravno, (Nadaljevanje na 3. strani) IZKORISTIMO NAŠE NARAVNE LEPOTE Turistične perspektive Beneške Slovenije Kaj bomo naredili s podzemeljskimi jamami pri Landarju in pri Zavrhu, kako bomo v prid turizmu izkoristili naravne lepote kot sta šumljajoča izvira Tera in Nadiže ali druge posebnosti kot je na primer znana božja pot na Starigori s svojimi idealnimi vzpetinami in prekrasnimi razgledi ? Le malokdo ali sploh nihče pri nas ne govori o turističnih perspektivah Beneške Slovenije — čeprav ni jasno, zakaj je tako. Ta del dežele je namreč kot ustvarjen za tako imenovani mali turizem — za izletništvo, za rekreacijski turizem — in ima za to tudi vse naravne pogoje, samo izkoristiti bi jih bilo treba. Koliko manj prikladnih predelov dežele, kjer je bila narava bolj skopa s svojimi darovi in kjer še zdaleč ni toliko naravnih lepot, je vztrajna propaganda doslej že spremenila v turistična središča, kjer turizem cvete in se razvija in pomeni velik del dohodka za tamkajšnje prebivalce! Lepote Beneške Slovenije lahko človek dejansko vzljubi že prej, preden sploh stopi na ta čudovito lepi košček dežele. Povzpnite se - na priliko - na grič videmskega gradu, oziroma še bolje, stopite v tamkajšnjo zvezdarno; ob jasnih dneh boste uživali ob pogledu na prelepo panoramo, ki se bo odprla pred vami. To je Beneška Slovenija s svojimi griči in visokimi gorami v ozadju, ki se izgubljajo v sinjini, do koder vam seže pogled. Od daljnjega Krasa — naj nam bralec ne zameri, če smo s pogledom segli nekoliko onkraj meja prave Beneške Slovenije — nam oko zdrsne v Vipavsko dolino, nad njo pa vidimo Nanos, Trnovski gozd in v ospredju Brda; bolj proti levi nam pogled obstane na dolini Nadiže, ki se jih ob strani vrstijo Korada, Stara gora, Kuk in še bolj zadaj Škrbina; v ozadju pa se dvigata Matajur in Krn, katere značilni lik prevladuje nad tem delom panorame. Delno vidimo tudi gorsko verigo Kolovrata. Za tistega, ki gleda to panoramo z videmskega gradu ali z zvezdar-ne, pa se še dalje tam na levi v jasnih dneh odpre pogled na mogočni Triglav, ki je s svojimi skoraj tri tisoč metri najvišja gora Julijcev, in še na druge gorske velikane — na Kanjavec, Veliki Bogatin in na Jalovec. Na severozahodu se pne v nebo gorski masiv Kanina, ki zapira Rezijansko dolino — tudi nezasluženo zapuščeno in skoraj neznano; bliže v smeri gledalca pa leži Veliki vrh, kjer v več izvirkih izvira Nadiža. Onkraj meje se Veliki vrh nadaljuje v Stol — oba se v panorami nekako prelivata v nižje vrhove Bernadije Le-ta skriva v svoji notranjščini znamenite podzemeljske jame pri Zavrhu (Villanova), ki so naravna znamenitost prve vrste, saj so med najlepšimi v Evropi; žal pa to lepoto naše dežele pozna le malo ljudi — v glavnem vedo za te podzemeljske jame samo speleologi. Levo od Kanina se nam pogled ustavi na nazobčani gorski verigi Muzcev, pod katero izvira in se prebija dalje reka Ter, še levo pa zaključujeta to skupino Lanež in Čampon v ospredju, zadaj za njima pa skoraj dva tisoč metrski Lopič. Ko se obrnemo proti severu, se nam pogled ustavi na bližnji dolini Tarčenta, ki jo z ene strani pripi-ra Bernadija, z druge pa Štela, skoznjo pa se kot skozi nekakšen žleb prebijajo modre vode Tera. In ko že govorimo o turizmu — lahko takoj začnemo naštevati prelepe panorame, ki se nam odpro še z drugih opazovalnih točk, denimo iz Črnega vrha, s Porčinja in Gorenje vasi, ki oklepa notranji del Nadiške kotline. Nekaj pa je, kar predvsem manjka za uspešen razvoj turizma v Beneški Sloveniji in Rezijanski dolini: to je primerno cestno omrežje. Dejansko bi nemudoma morali začeti urejati to vprašanje; lahko bi, na priliko, že začeli urejati slikovito staro vojaško cesto, ki teče ob desnem bregu Nadiže in ki povezuje kraje v občini Podbonesec, datira pa še iz časov prve svetovne vojne (1915-18). Ta cesta se vije v izredno slikovitem okolju in bi za turizem pomenila prometno zvezo prvega reda — žal pa je danes, lahko rečemo, v res obupnem stanju' Cesta, o kateri govorimo, bi lahko pritegnila veliko število domačih in tudi tujih turistov k znameniti podzemeljski jami pri Landru, ki jo po pravici imenujejo nacionalni spomenik; v notranjosti te pod-zemljske jame stoji starinska kapelica, posvečena Sv. Janezu, ki velja za najstarejšo cerkveno stavbo v Nadiški dolini in k njej romajo verniki tudi z one strani meje. Kakor bi bila neodpustljiva škoda zanemariti takšno zgodovinsko znamenitost kot je podzemljska jama s kapfelico pri Landru, tako je tudi velika škoda, da z.a turizem niso izkoriščene slikovite nadzemeljske jame pri Zavrhu. Turističnih zanimivosti pa je tod se vec — denimo v bližnjem Tarčetu, ki je bil nekoč občinsko središče. Današnji turisti, ki hodijo tod okoli — posebno tisti, ki se zanimajo za zgodovino teh krajev — lahko tu občudujejo nenavadne okrogle kamnite plošče, ki so bile svoj čas pravcati mlinski kamni; iz teh plošč je bila narejena nekakšna okrogla kamnita miza, okoli katere so se zbirali predstavniki šestnajstih občin kot upravni odbor Landarske banke in javno razpravljali o vprašanjih, ki so zanimala vse prebivalce. Ta Landarska banka je bila pravzaprav nekakšna skupščina Nadiške doline, ki je hkrati z Mjersko banko, predstavljajočo občine iz doline Sv. Lenarta, tvorila parlament beneških Slovencev (Arengo), se pravi glavno skupščino vse Beneške Slovenije. Že sedaj, ko za obisk turistov ni dejansko prav nič poskrbljeno, si Prekrasna panorama Čedada, ki jo je mogoče uživati s Hudičevega mosta. Na levem bregu Nadiže je stara uršulinska cerkev, skoraj ob reki pa je langobardski tempelj, v katerem so neprecenljivi umetniški zakladi, edinstveni na svetu. od časa do časa prihajajo ogledovat znamenito podzemeljsko jamo pri Landru poznavalci te zgodovinske in naravne znamenitosti. Jamo pri Landru so že obiskali televizijski snemalci in od časa do časa jo obišče kateri od najbolj prizadevnih in kulturno razgledanih turistov — tudi iz tujih dežel, posebno pa iz Jugoslavije in Avstrije. Turističnih privlačnosti, ki jih nudi Beneška Slovenija, pa je še cela vrsta. Tu omenimo vabljivi vzpon, ki privede turista na Matajur, in nadalje nič manj prijeten in slikovit sprehod, ki po vzpenjajočih se poteh iz Čedada in Sv. Lenarta pripelje izletnika do srednjeveškega naselja na Starigori. To naselje je večidel prijetno prenovljeno in je znano tudi po tem, ker je tam obiskana božja pot. Zelo lepa so tudi snežišča po pobočjih Reške doline, turistična privlačnost pa so vsekakor mnoge tamkajšnje gotske cerkvice, okoli katerih prirejajo domačini svoja tradicionalna cerkvena proščenja; predvsem tu omenimo cerkvico sv Kvirina, ki je bila zgrajena leta 1493 in pred katero se je v senci stoletnih lip vsako leto na dan Sv. Petra in Pavla (29, junija) zbrala že omenjena glavna skupščina vse Beneške Slovenije (« Arengo »), združujoča Landarsko in Mjersko banko (Banche d’Antro e di Mer-so). Navsezadnje pa ne smemo pozabiti omeniti tudi starinske cerkvice « Pri lipi » nad Št. Petrom Slovenov, ki je najstarejše versko središče v Beneški Sloveniji. Še in še bi lahko opisovali naravne lepote in znamenitosti Beneške Slovenije, pa nam prostor tega ne dopušča. Na tem mestu samo še poudarimo, kako nujno in prav bi bilo, da bi pristojne oblasti omogočile razvoj turizma v Beneški Sloveniji in Rezijski dolini s primernimi ukrepi: predvsem bi bilo nujno — kar smo že večkrat poudarili — preimenovati nekatere sedanje drugorazredne mejne prehode v prehode prvega reda (gre za prehode pri Prosnidu, Učji in pri Livku), kar bi omogočilo dotok tujih turistov, hkrati pa bi se s tem tudi odprle nove tranzitne smeri. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Več pomoči našim emigrantom Naj se ustanovi “Center za socialno varnost,, Francoska vlada je že ustanovila takšen center v Parizu, ki skrbi za varstvo delavcev ekonomskih emigrantov Naš list se je vedno zavzemal in se še zavzema za stoletni problem emigracije, ki pobira iz naših vaši in zaselkov najboljšo delovno silo in vedno smo želeli, da bi ta nesreča nekega dne prenehala. Tudi v zadnji številki smo se dotaknili te žalostne tipke, ko smo pisali nekaj vtisov iz knjige - Sangue degli emigranti » (Kri emigrantov), ki okruto razgalja razloge, ki so in so bili baza problema. Na vsak način mislimo, da je prav in potrebno, da bi se ustanovil v Vidmu, glavnem mestu Furlanije, « Center za socialno varnost », kakršnega je že ustanovila francoska vlada v Parizu za varstvo delavcev emigrantov. Ta center naj bi bila ustanova, ki bi koordinirala vso te-manko, ki je vezana na emigracijo oziroma na zakonodajo, ki daje koristi delavcu, ki je, na žalost, dostikrat prepuščen samemu sebi od odhoda od doma in žalostnega slovesa od svojih dragih in prijateljev. Ta ustanova naj bi se tudi trudila, da bi se nekateri varstveni zakoni, ker so nezadostni, izboljšali in naj bi tudi skrbela za asistenčne mere in mere socialnega značaja. Iz Furlanije se izseli vsako leto — in mnogi so iz Beneške Slovenije in doline Rezije — več kot deset tisoč delavcev. Kakor vidimo, jih je mnogo. Naj se jim torej pomaga. Najboljša pomoč pa bi bila seveda ta, da bi jim poskrbeli delo na do- mačih tleh in bi jim tako ne bilo potrebno hoditi po svetu za koščkom vsakdanjega kruha. Zopet so se povrnile pod rodni krov « naše zimske lastovice ». Privabili so jih božični in novoletni prazniki iz Švice, Nemčije, Francije in drugih držav, da bodo skupaj s svojimi najdražjimi uživali sladkost božične in Silvestrove noči. Tu vidimo emigrante na kolodvoru ob izstopu iz posebnih vlakov, ki so jih pripeljali v Videm. Vizoni, ki spada pod občino Neme, leži visoko v hribu na desnem bregu žuboreče Krnahte. Od tu se odpira krasen razgled po vsej furlanski nižini do morja. iiiiiiiimiiiimimiiimmiiimmiiiiimiiiiiimiimimniiiiiiiiH Naj bi tudi naše kraje pokazali po televiziji Pred kakim tednom je italijanska radio-teievizija (TV 7) pokazala na ekranu nič kaj všečen dokumenta!--ni film — tako iz demografskega kot iz ekonomskega vidika — ki Pa je bil navsezadnje poučljiv, ker je pokazal zares obupno stanje nekaterih krajev; dokumentar, ki je povedal milijonom in milijonom gledalcem, da je v Fratturi, vasi v občini Scanno v Abruzzih, okoli 200 žena brez mož. V Fratturi so poročene ženske kot bi bile samske, kajti vsi njihovi možje so v inozemstvu, neporočene pa so obsojene ostati device, ker ni moških. Ekonomsko je te vas na izredno nizki stopnji — kot večina vasi Beneške Slovenije, ker revno kmetijstvo pomaga le toliko, da ne umrjejo od lakote. Toda slučaj vasi iz Abruzzov, ponavljamo, ni edinstven, imamo jih nešteto. So vasi, ki imajo v Fratturi, izredno težke življenjske pogoje in ki so izolirane od ostalega svete zaradi slabih cestnih povezav, p°' sebno v zimskem času — tako je pri nas v Učji — ko zapade za dalj časa visok sneg in zapre ves pr°' met. Ker nas zanima pobližje življenje prebivalcev slovenskega jezike videmske pokrajine, ki je često; krat žalostno, bi bilo prav, da bi italijanska radio-televizija kdaj p°' kazala kak dokumentarni film, ^ naj bi bil resnično posnet, tudi o Beneški Sloveniji; film, ki naj bi prikazal realno življenjsko stanje tistih ljudi, ki okušajo emigracij0 in za katere se odgovorne oblasti premalo menijo in pomagajo in ki so skoraj vedno ignorirale trpljenj0 ljudstva. Illllllllllllll|||||||||llllllllllllllllllllllllllll,|||,|„|||,|,lllllllll>|1 Gregorčičeva hiša muzej ? Na Tolminskem nadaljujejo z zbiranjem denarnih sredstev za pre°' reditev rojstne hiše « Goriškeg0 slavčka » Simona Gregorčiča v m0' zej. Hišo so od sedanjih gospoda^ jev že odkupili. Zbirajo pa tud) opremo, pohištvo in predmete, jih je pesnik imel, ko je službo^0 v različnih krajih na Goriškem. je znano, je ta inventar shranjel1 po različnih muzejih, nekatere P°' snikove knjige, molitvenike, kleča1' nik in druge osebne predmete Pa hranijo tudi nekateri posameznik1, Podietja, šole, občine in P°s0-mezniki so doslej že prispevali v/e kot milijon in pol dinarjev, kar b® zadostvovalo za odkup Gregorčič0' ve rojstne hiše. Slovesnost ob ot' voritvi bo v avgustu prihodnje 'e' to, ko bo na Vršnem tudi večje sr° Čanje planinskih društev iz obe sosednjih področij. ČEDAD so se V nedeljo 19. t.m. se je vršila v Čedadu komemoracija, da so počastili spomin osmih italijanskih in slovenskih padlih partizanov, ki so jih ustrelili pred 21. leti naci-fašisti v bližini športnega igrišča, kjer je bila postavljena tudi spominska plošča. To spominsko svečanost sta organizirali ANPI (Zveza italijanskih Partizanov) in čedadska občina. S priložnostnimi govori sta prof. Vittorino Zani iz Vidma in slikar Luigi Bront iz Čedada orisala grozo-de jstva nemške okupacije, zgodovino odporniškega gibanja in žrtvovanje osmih partizanov, ki so dali življenje za ideal svobode, pravice in miru med narodi. Komemoracije so se udeležili tudi svojci padlih, jugoslovanski konzul v Trstu Jože Gačnik, predstavniki čedadske občine, župani iz Ogleja, Remanzacca, Palazzolo dello Stella, deželni odbornik Romano, pokrajinski svetovalec Namor, tajnik pokrajinske ANPI Vincenti in še več drugih. Pred spominsko ploščo so položili tudi dva venca, ki sta jih poklonili čedadska občina in jugoslovanski konzulat v Trstu. Demografsko gibanje Koncem meseca novembra je čedadska občina štela 10.944 prebivalcev, ki tvorijo 2891 družin ib 13 skupnosti. V tem mesecu se je rodilo 16 otrok, umrlo je 12 °seb, v občino se je priselilo 36 ljudi, iz občine jih je šlo 45, porok pa je bilo 5. Podbonesec Ostanki iz prazgodovinske dobe Landarska jama postaja vedno oolj zanimiva, čeprav je zelo stara — na stopnicah, ki vodijo proli jami, je. vsekana v eni izmed njih letnica 1007 -—- še vedno ni bila dovolj raziskana. Pred nedavnim so se lotili nadaljnjih raziskovanj speleologi iz Čedada. Ko so pred dnevi šli pogledat, če je njihovim napravam v jami voda napravila škodo, so ugotovili, da je vodni tok odnesel deset metrov dolgo in en meter debelo plast apnenca in tako so Prišla na dan okostja zelo velikih živali, največ zob, dolgih tudi po deset centimetrov. Tudi Pred osmimi leti so pri nekem kopanju našli na istem hribu kosti živali iz prazgodovinske dobe rn zato so gotovo tudi te, ki so Ph našli pred dnevi, iz predavni-in od živali, ki so izumrle. Pri nadalnjem raziskovanju so Pasli tudi nekaj plošč z napisi. Q najdbah je bil obveščen čedad-ski muzej, ki bo poskrbel za Proučevanje. Sv. Len Smrtna kosa V videmski bolnici je umrl 34 letni Gianluigi Sauli, tajnik demografskega urada na občini v Vidmu. Ob spremstvu velike Phrožice ljudi so ga položili k zadnjemu počitku na domačem Pokopališču v škrutovem. Nova maša . Kne 26. decembra je bral novo faso p. Gino Simac iz Kozice, ki j® član misijonske Marije Tolaž- lce iz Torina. Ob tej priliki je Pna izdana posebna brošurica, Posvečena novomašniku. Dober lov Skupina lovcev iz šenlenarške Pbčine je organizirala skupen lov Pa divje prašiče. Imeli so srečo in ustrelili kar dva, ki sta vagala več kot 150 kg. Lova so se udeležili Camillo Dugaro, Aldo Leonardi, Alojz Vogrič, Aladino Dor-njak in Jožef Kjabaj. Prašiče so držali več časa obešane, da so si jih ljudje lahko ogledali od blizu. Tudi letos so prašiči napravili po njivah dosti škode in zato so bili dobrega lova zadovoljni tudi kmetje. Sagra v Kravarju in Jagnjedu Tudi letos smo lepo praznovali sv. Lucijo, naš vaški patron. Čeprav ni bilo še doma emigrantov, je bila gostilna kar nabito polna ljudi. Skoraj vsaka družina pa je spekla tudi gubanco, ki se dobro prilega k vinu, posebno v slast gre pa otrokom, ki komaj pričakujejo, da pride naokoli leto, da spet jedo to domačo slaščico. Na dan sv. Miklavža so imeli sagro pa v Jagnjedu. Tega dne so se spomnili tudi boja, ki je bil v okolici vasi 28. oktobra 1917, ko so združene nemško-avstrijske divizije prodrle fronto pri Kobaridu. Vršila se je priložnostna cerimonija, katere so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Iz Rez jonske doline Pokrajina obdarila otroke iz Učje V Učji se je vršila vrsta konferenc o odnosih med družino in šolo, ki jih je organizirala ustanova « Faina ». Govorili so jim šolski inšpektor Grassi, učitelj Gresseli, dr. Mainardis, inšpektor Picot, učiteljica Piva, učitelj Michelutti in še več drugih. Ob koncu so razdelili otrokom pakete, ki sta jih zanje poslali pokrajinska administracija in šolsko skrbništvo. Huda nesreča Močno poškodovano so prepeljali v huminsko bolnico 52 letno Marijo Di Biasio por. Madotto iz Sv. Jurija. Žena je gnala skozi vas na verigi privezano kravo. Tej je spodrsnilo na poledeneli cesti in je zbezljala. Začela je teči in vrgla ženo na tla in jo vlekla za seboj za kakih 30 metrov. Rešili so jo domačini, ki so ji takoj priskočili na pomoč. Dobila je hud pretres možganov in več drugih poškodb po telesu. Iz Kanalske doline Bodo postavili v Rajblju topilnico? Že več let so nam zelo pri srcu problemi rajbeljskega rudnika in v prvi vrsti bi radi videli, da bi se puieg rudnika postavila tudi topilnica za predelavo cinkove rude. Kot smo že povedali, topijo sedaj rudo drugje, največ v inozemstvu, kar je seveda ne samo neudobno, ampak tudi drago. Danes pa moremo povedati veselo novico, da je vlada sprejela sledečo resolucijo, ki so jo predstavili nekateri furlanski parlamentarci. «Zbornica obvezuje vlado in posebno ministrstvo za državne udeležbe, da pospeši, sporazumno z deželo Furlanijo - Julijsko Benečijo, proučitev, načrtovanje in potem gradnjo potrebnih naprav v Furlaniji za predelavo in sekondar-no izdelavo rude, ki jo kopljejo v rabeljskem rudniku, kateri je sedaj pod upravo A.M.M.I. ». Paravnajte naročnino Lepo prosimo vse naročnike, da poravnajo naročnino za leto 1966, ki znaša, kot smo že poročali, za Italijo Lit. 1.000 (polletna 600), za inozemstvo pa Lit. 1.500 (polletna 800). Ker ne moremo računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji, se zanašamo na Vas in pričakujemo, da nakažete vsoto našo upravo v Vidmu (Udine), Via Vittorio Veneto, 32 ali pa jo pošljete po pošti na naš tekoči račun štev. 24/7418, naslovljen na « Matajur » - Udine. Inozemski naročniki lahko poravnajo naročnino na vsakem poštnem uradu z mednarodnimi položnicami ali pa naj nakažejo dolžni znesek v kuponih Med naročniki, ki bodo poravnali naročnino tekom 31. januarja, bomo izžrebali bogate nagrade v knjigah in gramofonskih ploščah slovenskih narodnih pesmi. « MATAJUR »» TAVORJANA Cesta v Mažerole asfaltirana Pred nedavnim so začeli z a-sfaltiranjem ceste, ki vodi iz Ta-vorjane v slovensko vas Mažerole, ki leži visoko v hribih. Za ves čas, ko bodo dela v teku, bo cesta zaprta. Ljudje komaj čakajo, da bo delo končano, kajti sedanja cesta je bila posebno v nekaterih krajih izredno slaba in je bilo težko voziti po njej in zato so se je izogibali tudi nedeljski izletniki. Odlikovali očeta žrtev v Mattmarku Videmski prefekt Bevivino je v imenu vlade na posebni ceri-moniji, ki se je vršila v Vidmu na pokrajinskem uradu za delo, podelil Rihardu Ceconu, očetu Aleksija, ki je postal žrtev v Mattmarku, odlikovanje « Stella del Lavoro ». Enako odlikovanje je bilo dano tudi v Rimu očetu Lucijana Specogna, ki je tudi tragično preminul v Mattmarku. Praznik kamnosekov Dne 13. t.m., na dan sv. Lucije, je bilo v Tavorjani zelo živahno, ker so imeli « sagro », obenem je bil pa tudi praznik kamnosekov, katerih je v tavorjanski občini vse polno. Kamnoseki so praznovali v prostorih otroškega vrtca. Poleg lokalnih zastopnikov oblasti sta bila prisotna tudi deželni odbornik Giust in deželni predsednik za rokodelstvo Di Natale, ki sta prisotnim povedala, da bo dežela dala poseben kontribut, da bodo utrdili kamnoseški sektor. Huda nesreča Pred dnevi se je hudo ponesrečil 59 letni kmet Silvio Paluz-zano. Ko je peljal voz s parom volov, so se ti splašili. Mož je vstal in skočil, da bi vole pomiril, a pri tem je padel in voz gaje stlačil ob steno. Močno si je poškodoval prsni koš in trebuh. Vaščani so mu takoj priskočili na pomoč in poskrbeli za njegov prevoz v bolnico, če ne nastopijo komplikacije, bo ozdravil v enem mesecu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii iz prve strani Dolina Rezije čaka na pomoč da se spomnimo, kako je odlični jezikoslovec, slavist, bibliograf, pa-leograf in arheolog Izmail Ivanovič Sreznevskij (1812 - 1880), slaven zaradi svojega « Lexiron » monumentalnega slovarja ruskega jezika, obiskal leta 1839 dolino Rezije, to je ozemlje, o katerem bomo danes govorili. Njegova glavna naloga je bila ta, da je zabeležil način življenja, družinsko in socialno stanje, stopnjo izobrazbe, stare tradicije in verovanje, vraže, igre, praznike, kako se oblačijo, hranijo in drugo. Sreznevskij je zatrjeval, da pripadnost doline Rezije najprvo pod Beneško Republiko in potem pod habsburško cesarstvo « ni ovirala Slovencev, da bi ostali vedno isti». In res, ostali so do današnjega dne isti! Že takrat je slavni filolog pisal takole: « Rezijani so srednje postave, lepo raščeni, lepe zunanjosti, njihova fiziognomija je brez karakterističnih posebnosti, so močne in zdrave konstitucije. Nisem videl bebcev in niti ljudi z golšo, katere srečujemo tako po-gostoma v sosednih gorskih področjih, kjer prebivajo Nemci. To so dobri ljudje, veseli in brez nasilnih strasti. Včasih so maščevanje obračunavali po posebnih in dobro določenih zakonih, ki pa so ostali danes le spomin nanje, kot ma- ščevanje samo. Sedaj pa gledajo, da pomagajo eden drugemu in vsi so v dolini kot ena sama družina. Hiša reveža je zares revna. Iz dvorišča se stopi v izbo, ki je črna od dima. Miza z leseno klopjo okoli in nekaj sklednikov so vse pohištvo. V sredi sobe ali ob strani je ognjišče, kjer gori ogenj pod kotlom (stanjeda), v katerem kuhajo polento. Zjutraj in zvečer je izba vsa zakajena, tako da je nemogoče vstopiti. Sosednja soba, ki je majhna in ima eno posteljo in je brez peči, je spalnica. Spodaj je hlev, v katerem je krava in prašič in polno listja, da je toplo. Vaške poti so včasih tako tesne, da se ne more obrniti, ne rečem voz, ampak niti konj. Nerodovitnost zemlje primora, da morajo mnogi zapustiti dolino in oditi na Kranjsko, Koroško in celo na Dunaj. Kmetijstvo je v obupnem stanju. Je malo njivic in še te so kamenite in slabe; čeprav jih dobro obdelajo, dajejo le malo pridelkov in so nezadostni za preživljanje vsega prebivalstva ». Občina Rezija — tako se imenuje vsa dolina — meri 120 kv kilometrov in od teh jih je 53 pokritih z gozdovi ali grmičevjem in so večina občinska last. Na vsak način je občina, ki jo, kot Beneško Slovenjo, prištevamo med pasivna področja furlanskih hribov. Ta naš obisk v dolino Rezije nam je na žalost le ponovil negativne vtise, ki smo jih dobili preje. Zares povsod manjkajo najosnovnejše reči: kanalizacije, otroški vrtci, šole, primerna gostišča itd., in kar najbolj manjka, je vir kakšnegakoli dela. Da je Rezija zašla v tako bedno stanje, mislimo, da je nekoliko temu kriva indiferentnost in zanikrnost odgovornih organov, ki so podpirali in še podpirajo emigracijo, ki je v zadnjih letih dosegla strašen razmah. Vendar ostaja za dolino Rezije emigracija — tipičen in ponižujoč pojav naše zemlje — še vedno edino rešilno sidro, to se pravi edina izbira za življenje in preživetje. Kakšen je letni dohodek na osebo? Prav gotovo najnižji na vsem italijanskem polotoku: okoli 120 do 130 tisoč lir nasproti 350 do 400 tisoč lir narodnemu dohodku, ki je sam po sebi nezadosten. Dolina Rezije bi morala morda še bolj kot druga ozemlja spremeniti svojo sliko, ki postavlja v ospredje svojo melanhonično in včasih zaskrbljajočo resničnost. Povsod, in še prav posebno v Koritih in Liščecah, v krajih, ki so skoraj odrezani od sveta, srečujemo zaskrbljene obraze, obraze, ki izražajo fizično in moralno trpljenje; obrazi, ki predstavljajo neke vrste sliko njihove skrajne revščine, njihove ponižnosti, ki se zde, da tudi izražajo čustva človeških očitkov proti tistim, ki jih, čeprav bi mogli in je tudi njihova dolžnost, prav nič ne briga trpljenje in pravice drugih. Zgleda, da hočejo tu nekaj s silo iztisniti. Je zaklopka emigracije — ta žalostni pojav, ki odnaša proč vse zdrave može in primora žene na trda dela — eden od instrumentov, ki najbolj podpira zaželjeno zmanjšanje slovenskega življa v videmski pokrajini. Toda ta, mislimo, je napačna pot, ki so jo zbrali, da bi do konca izvedli svoj nečloveški načrt. Na sliki vidimo vas Osojane, ki je še danes, čeprav je tudi tu zelo padlo število prebivalstva, največja vas občine Rezija. Šolarjev je tu izredno dosti, ki pa morajo obiskovati strokovno šolo v Ravenci. Želja mnogih je, da bi odprli vsaj en oddelek strokovne šole v Osojanih, da bi jim ne bilo potrebno hoditi tako daleč Rezijani pa so povsem složni glede volje, da se bodo odločno nadaljevali boriti, ne samo za možnost — in tu zaupajo še v obljube deželnih in vladnih krogov — da bi prišlo do tako zaželjene ekonomske obnove, ampak tudi da bi bile resnično branjene in zaščitene njihove narodne in jezikovne pravice. S-1. Božični in novoletni običaji v Terski dolini Še govori beneška zemlja o svojem življenju, še hranijo Velika glava, Mali vrh, Muzac dediščino slovenske grude: bolest in pesem, kamen in vriskanje, prvine v katerih se zrcali duša našega člo-veka-trpina. Še živi peščica zemlje slovenskega zapada, ki hrani izročilo ponižanih beneških mater, ž^ ijenje nepoznanih očetov, življenje, ki živi z besedi in v srcih in se širi od roda do rada že več stoletij. Terski Slovenci bivajo po malih in skromnih vaseh, v preprostih trdo zidanih hišah, pokritih s korci. Njihovo življenje ne pozna truda ne počitka. Misel jim je ponižna. Vera jih spremlja od rojstva do smrti. Prirojeno veselje jih nikdar ne zapusti, niti v nesreči. Zlasti se vesele ob božičnih praznikih, ko pridejo domov izseljenci. Ob tem času vas in ljudstvo zaživi in zasanja o Kristusovem rojstvu, zaužije božično skrivnost s sladkostjo in s srečo, ker Kristusovo rojstvo jim je luč in simbol enakosti in bratstva. Ob Božiču je vsak rodni hram obdan s tančico skrivnostnega veselja in prazničnega vzdušja. V predbožičnih dneh se mlade žene in mladenke trudijo s čiščenjem, z urejevanjem domačih prostorov. Dom zadobi občutek nebeškega miru in tople domačnosti. S preprostostjo uredijo v kuhinji božično drevesce, ki ga okrasijo z raznovrstnimi sladkarijami ter ga položijo na mizico v najvidnejši kotiček izbe. Pod drevescem napravijo s svežim mahom valovito pokrajino. Tu vidiš blagodišeče senožeti, zelene griče, suhe struge studencev, pla-njavice, ceste posejane z drobnim, či- stim peskom. Ob cestah stoje lesene ograje iz suhih tenkih vejic (brušč). Po medlorazsvetljenih stezicah pasejo bele in črne ovčice pokrite z volnenim kožuh-čem. Pod milim nebom, na vzvišenem sijajnem kraju sredi revščine in radostne narave pa se smehlja nebogljeno Dete, Bog-stvarnik vsega sveta. Ni plenic, ne zibelke, ne jaslic, temveč ležišče z lepo urejenimi in porezanimi bilkami sena. Kot pri prvotnih scenerijah jaslic, ni hlevčka ne Jožefa ne Marije; le Dete leži s sladkimi očmi. Dobrosrčna kravica in osliček ga grejeta. Pred božjim Detetom trepeče v rdečem kozarcu noč in dan lučka, simbol vere, ponižnosti in radostne ljubezni. Kuhinjski kotiček se je izpremenil, postal je družinski oltar, prazničen, blagoslovljen oltar molitve. V letih, ko je huda revščina domovala v Terski dolini, so domačini prodajali drva za pičel zaslužek. Njim samim pa so pomanjkovale, odpadlo vejevje, stare drevesne korenine po gorah. Ves ta tako nabrani les so shranjevali za božični čas in pričeli so ga žgati ob pričakovanju polnočne maše. To suhljad imenujejo <• luč », ker ob gorenju svetlika (lužinja) in daje bolj živo in belo svetlobo. Ob pričakovanju polnočne maše so se vsi družinski člani zbirali okoli ognjišča ter si pripovedovali dovtipe, vmes pa molili, kramljali, se ogrevali pa tudi velikodušno pili novo dobro vino iz « čtitare >> (zemljena posoda) in iz « pivnice ». Ob razrušenju ognjišč je običaj izumrl, popivanje pa je le ostalo. Na božični večer, na •< amandiz » imajo terski Slovenci na- '//////M PRAPOTNO Cesta Bodigoj-Frdjel V kratkem bodo do konca zgradili cesto Bodigoj-Frdjel, ki jo bo delal delovni kantir, katerega nameravajo odpreti. Na razpolago imajo 600 tisoč lir. KODERMACI - Župnik don Attilio Baldusso je bil premeščen v Flambruzzo pri Rivignanu. Ob odhodu ga je pozdravilo dosti vaščanov. POROKE - Poročil se je bolničar Giordano Sirk iz Prapotnega z bolničarko Emo Bernasconi iz Čedada in zidar Luciano Bordon iz Prapotnega z delavko Erno Ruppel iz Frankfurta. Vaščani jim želijo dosti sreče na skupni življenjski poti. NEME Iz občinske seje Na svojem zadnjem zasedanju je občinski svet med drugim sprejel sklep za nakup zemljišča, da bodo razširili pokopališče v Črneji. To je postalo namreč že tako tesno, da so v zadregi kam pokopavati, ker je vedno več ljudi, ki odkupijo grob in ne puste prekopavanja. Dokončali bodo tudi delo okoli šole na Vizontu, zgradili nove vodovode v Tamarju, Krnici in uredili cesto, ki vodi v Krnice. To so vsi urgentni problemi, na rešitev katerih čakajo ljudje tistih vasi že celo vrsto let. Zlata maša Dne 15 novembra je obhajal svoj zlati mašniški jubilej župnik Anton Vidmar, doma iz Črneje. Zlato mašo je bral v cerkvi, kjer je bral novo mašo, to je v kapelici nun « Dimesse » v Vidmu. V tej pol stoletja dolgi dobi je g. Vidmar služboval po raznih farah Beneške Slovenije, med temi v Gorenjem Brnasu, Tipani in Lazah. SOVODNJE Deželni odbornik za kmetijstvo obiskal Nadiško dolino Pretekli teden je deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Comelli obiskal več občin v Nadiški dolini. Najprvo je bil v Sovodnjah, kjer je skupaj z županom proučil najnujnejše probleme. Potrebovali bi cesto Lo-žac-Matajur, za katero predvideva načrt 110 milijonov lir stroškov, poljsko pot v Mašeri in da bi se končno zgradila cesta, ki vodi v Brdca. Nato se je odbornik podal v Grmek, kjer so ga tudi sprejeli občinski svetovalci in mu razložili občinske potrebe: ojačenje vodovoda v Lombaju in Obrankih, postavitev javne vage v Lesah in vado skuhati riž v mleku. Starejši si pravijo rečenico: « Na amandiz. to 'ma skuhati riž! » Ker je naš preprosti in dobrosrčni človek dobro poznal revščino, se mu je včasih zasanjalo po boljši jedi; zlasti dobra jed je prijala otrokom; ta je razlog, da so starejši brili norce z otroki in jim dopovedovali, da bodo ob polnočni maši zastonj darovali riž in naj ne pozabijo zveti s sabo žlice. Vneto so priporočali: Pojta, nu ču dati riž nacuj na amandiz! » (Pojdite, bodo dali riž, nocoj na božični večer!) Marsikdo je nasedel! Novo leto pa spremljajo s streljanjem, z vriskanjem in ukanjem, s plesom in pijačo. Ob nastopu novega leta mu naborniki zazvonijo in tedaj si vsi iz srca voščijo srečo, se javno pobotajo za morebitne nevšečnosti in si odpuščajo stare sprtije, ker hočejo pričeti veselo in čisto novo leto. Otroci pa v jutranjih, še mračnih urah do poldneva hodijo od hiše do hiše proseč: « Koledo novo Ijeto, Buoh Van dejte 'no dobrò Ijeto! » (<• Koledo novo leto, Bog Vam daj dobro leto! ») Povsod jih radostno sprejmejo in se z njimi pošalijo, nato jih bogato obdarijo z jabolki, orehi, lešniki, kostanjem, sedaj pa tudi s pomarančami in okusno sladkarijo. Ženice so neverjetno prepričane, da « Kolédarji » prinašajo srečo. Če vstopi prva na prag prosit « koledo » deklica, verjamejo, da bo kravica rodila « bokinico », če pa pride deček prvi, se bo rodil « bo-kinič ». Na to zelo pazijo in ves dan si veselo dopovedujejo, kdo je prvi stopil. Taki so še živi običaji naše zemlje. GORJANI - Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so sprejeli proračun za leto 1966, ki pa je, na žatost tudi letos, pasiven. Za kritje pasive bodo morali prositi za državno posojilo. NEME - Pri pregledu volilnih seznamov so ugotovili, da šteje sedaj občina Neme 40 volivcev manj. Padec je pripisovati veliki emigraciji. Sedaj šteje občina 2630 volivcev. POLJE - V bolnico so morali peljati 61 letno Bernardo Franz, ki je padla na poledeneli cesti, ko je šla v gozd po drva. Pri padcu si je zlomila več reber. ČENTA - Videmska « Cassa di Risparmio » je dala osnovni šoli 30.000 lir prispevka za nabavo telovadnega orodja za tečaj korektivne telovadbe, ki ga bo organizirala didaktična direkcija. ŠENČUR - Umrla je 75 letna Be-pina Muloni, žena šenčurskega cerkovnika. Bila je poznana daleč naokoli kot dobra in poštena žena. Njenega pogreba se je udeležila vsa vas. VIDEM - Pred dnevi je obiskala skupina tehnikov in delavcev iz ljubljanske pivovarne « Union » pivovarno « Moretti » v Vidmu. Gostje so si ogledali moderne naprave in se še prav posebno zanimali za oddelek, kjer polnijo steklenice. Ob koncu obiska je uprava « Moretti» priredila kosilo, katerega so se udeležile tudi notranje komisije. KLODIČ - Dne 10. t.m. je po kratki, a neodpustljivi bolezni zaprl svoje trudne oči 62 letni Alojz Loszach - Vigi Balentarčicju iz Seu-ca. Bil je zelo priljubljen mož med vsemi, kar je pokazal tudi njegov velik pogreb. RAJBELJ - Prelaz na Predelu je od 30. novembra zaprt. Tako bo do spomladi prekinjen promet med Trbižem in bovškim kotom, kar bo gotovo velika škoda za tujski promet in za ekonomske stike med obema državama. BRDO - Občinski svet je na svojem zadnjem zasedanju med drugim sklenil, da bodo prosili RAI-TV, da bi postavila na gori Berna-diji sprejemnik. V Terski in Krnaht-ski dolini se namreč zelo slabo vidi televizija. PLATIŠČE - Pretekli teden je umrl 80 letni Luigi Sturma. Vse njegovo življenje je bil en sam dolg delovni dan. Zaradi njegove delavnosti in poštenosti je bil priljubljen med vsemi. PODCERKEV - 18 letnega Lovrenca Zuaniča, ki je 30. julija t. I. ubil svojo teto Marijo Mulič, so premestili v umobolnico v Montelupo Fiorentino, kjer bo ostal pet let. 1.......1,1111................................... '»»...........»...........«...........»»..........»'»»i....................... mil...............................................m............................................................................. imunim.............. gradnjo nove poljske poti, ki bi vezala Brdo in Peternel z dolino. Deželni odbornik je povsod obljubil, da se bo interesiral, da bodo vsi ti problemi vključeni v načrt javnih del v prihodnjem finančnem letu. Prašiča je izgubil Živinski trgovec Natale Medveš je pretekli teden doživel nič kaj prijetno dogodivščino. Kupil je debelga prašiča od Antona špe-konje iz Podbonesca. Ko ga je peljal v Ažlo, da bi ga tam prodal, je ugotovil, da je prašič izginil. Takoj je mobiliziral več ljudi, da so ga začeli iskat po vsej okolici. Našli so ga v Pod-bonescu na neki njivi, okoli pa vse polno ljudi, ki so ga hoteli pobiti s koli, ker so mislili, da je divji prašič. S težavo so ga ujeli in zvezali, da ga je potem Medveš prodal. FOJDA Kje so naši ljudje Prešteli smo koliko naših ljudi je doma in koliko jih je po svetu. Prišli smo do grenkega zaključka: od 4100 ljudi, kolikor jih šteje naša občina, jih je po svetu kar 791 in sicer 224 jih je v Švici, 97 v Nemčiji, 95 v Belgiji, 54 v Franciji, 21 po raznih drugih evropskih državah, 300 pa jih je preko oceana. Te številke nam povedo, da so odšle od doma najbolj zdrave in močne sile. To je žalostno in emigracija se še nadaljuje. Tudi v prihodnjem letu namerava oditi po svetu še cela vrsta delazmož-nih ljudi in tako bodo vasi še bolj prazne in malinhonične. Za božične praznike je prišlo domov precej emigrantov, zlasti tistih iz Švice in Nemčije. Dne 26. decembra se bodo zbrali vsi skupaj v Fojdi, ker je za ta dan organiziran « praznik emigrantov ». župan je poslal vsem novoletno voščilo in jih povabil na slavje. SV. LENART SLOVENOV Pomoč družinam oškodovanim po neurjih Deželna uprava je podelila naši občini 1 milijon in pol lir kon-tributa kot pomoč družinam, ki so utrpele škodo zaradi neurja. V isti namen je podelila 2 milijona tudi občini Dreka, 1 milijon 900.000 lir Srednjem in 1 milijon Grmeku. Ojačenje luči Tele dni je dala občina v apalt električarska dela javne razsvetljave. Sedanje žarnice bodo nadomestili z neon luči. Načrt predvideva za to delo 3 milijone in pol lir. /« nase mlade hvalee Sladka Bila je nekoč revna, pridna deklica. Živela je sama s svojo mamo in ničesar nista imeli jesti. Pa je šla deklica v gozd in tam je srečala staro ženo, ki je še poznala njeno siromaštvo. Podarila ji je lonček, ki mu je bilo treba samo reči: « Lonček, kuhaj! », in še je začel kuhati dobro, sladko kašo. Če pa je rekla. « Lonček, stoj! » je spet prenehal kuhati. Deklica je prinesla lonček domov svoji mami. Tako sta bili rešeni svojega uboštva in stradanja in sta se najedli sladke kaše, kadar koli sta hoteli. Ko je nekoč odšla deklica z doma, je rekla mama: « Lonček, kuhaj ». In lonček je začel kuhati, da se je do sitega najedla. Nato je hotela, da bi lonček spet nehal, a se ni spomnila prave besedice. In lonček je kuhal. Kaša je stopila še čez rob lončka in se je kar kuhala in kuhala. Nakuhala se je polna kuhinja in še cela hiša. In nato še druga hiša in potem ceste, kakor da hoče nasititi ves svet. Nastopila je prava stiska. In šiv človek ni vedel, kako bi se dalo odpomoči v tem čudu prečudnem, ki jih je doletelo. Nazadnje šele, ko je ostala samo še ena hiša prazna, je prišla deklica domov ter rekla samo: « Lonček, stoji ». In kakor bi trenil, je lonček obstal in nehal kuhati. Vsakdo pa, ki je hotel spet pri- ti v mesto, se je moral pregrizti skozi sladko kašo. JELEN IN JELENČEK Nekoč je jelenček rekel jelenu: « Očka, večji in hitrejši si od psa in velikansko rogovje imaš’ Lahko se braniš. Čemu neki se vendar psov tako bojiš? ». Jelen se zasmeje in odgovori: « Saj imaš prav, sinko, toda, kaj hočem: kadar začujem psa, se tako urno zadrevim v beg, da na to še pomisliti ne utegnem »• UBOGI MIHEC — Tako sem žalosten! Moj oče je bil pri zobozdravniku in je dobil nove zobe. — In zakaj si žalosten? — Ker sem prepričan, da jih bo dal predelati in jih bom moral potem nositi jaz, kakor nosim za njim hlače. OGORČENJE Skrben gospodar je umiral, zato je dal poklicati dva soseda, da bi napravil testament. Toda žena mu je ves čas, ko je narekoval KRAVA IN svojo poslednjo voljo, segala v besedo, tako da se je mož nazadnje razhudil: « Hudika, drži že enkrat jeziki Katra; Ali umiram jaz ali ti? »■ PASJE VESELJE — Zakaj pretepaš psa? — Zato, da mu napravim vsa] malo veselja. — Kaj praviš? — Boš videl kako bo vesel ko ga bom nehal tepsti. IZGOVOR « Kakšna lenoba si! Ura je osem, pa si še vedno v postelji! »• « Jaz sem lenoba? Dragi moji jaz vedno vstajam s soncem. Toda jaz nisem kriv, če že dva dni ni sonca ». Pride krava v trgovino založeno res obilo, bulji v porcelan, zlatnino, milo, ure, torbe, svilo, v dolgem repu z repom maha, dokler prodajalka plaha le ne vpraša čudno kravo: « Krava, prosim, kaj želijo? Kar želijo, to dobijo-Kaj želijo torej? » « Travo ». « Toda milostljiva krava, tu se ne prodaja trava ». « Čudno! Kaj mi ne peveste! Kaj pa torej tukaj jeste? » « Kruh, klobase, torte, juhe ». « Bogve jeste kakor muhe ». Pa se krava je obrnila in se nikdar več vrnila. « No, kako je? » vol jo vpraša. Nič ni v mestu. Slaba paša ». MATEJ BOR Domislice Kdo je zares zvest? Tisti, ki se vsak dan znova zaljubi v — istega človeka. * * * Kaj je prijateljstvo? Skrivnosti, ki si jih zaupamo. * * * In kaj je prijatelj? Nekateri ljudje postanejo prijatelji, ko so si razkrili svoje skrito srce, drugi šele potem, ko so se skupaj napili. • * * Prijatelji so dobra zdravila za srce — vendar je treba poznati dozo. * * * Nikoli ni sovražnik zmeraj sovražen, prijatelj zmeraj prijateljski. Vsak filister, ki začne malo misliti, zmerja čez filistre. * * * Nekateri poplačajo, drugi samo plačajo. * * * Vsi ljudje so nagi — pod obleko. Kaj sodi znanstvenik Fuchs o vprašanju Čigav bo jutrišnji svet? v: "• • - '• Kitajska bo čez petnajst let dosegla že takšno moč, kot bi jo imele ZDA in Evropa skupaj - Mi smo bolj skromni in manj preroški, pa vprašujemo samo to, kako se bo v teh petnajstih letih rešilo pereče vprašanje narodnostne manjšine Beneške Slovenije in Rezijske doline Včasih se tudi « Matajur » lahko zanima za vprašanja, ki resda preraščajo njegov okvir, vendar so splošno pomembna. In eno takšnih vprašanj je tudi naslednje: čigav bo jutrišnji svet, katera svetovna velesila si bo v njem zagotovila Prvo besedo? Prepričljiv odgovor na to vprašanje je nedavno tega podal znani fizik, profesor Wilhelm Fuchs, ki se je pri svojih ugotovitvah opiral na povsem objektivne podatke. Kaj trdi v svojem elaboratu profesor Fuchs? Zahodnemu delu sveta se v prihodnosti ne obeta nič dobrega — Pravi Wilhelm Fuchs - vsaj tako kaže po sedanjih statističnih podatkih. Po demografskih pokazateljih sodeč bo Kitajska že čez Petnajst let, se pravi zanesljivo do 1980. leta, postala daleč najmočnejša velesila na svetu. Wilhelm Fuchs se ob tem vprašuje: kako naglo narašča moč posameznih držav na svetu in kakšne so posledice vsega tega? Teoretični izračuni, ki se opirajo na znanstvene izsledke, mu hkrati omogočajo tudi odgovor na gornje vprašanje: Atomska moč Združenih držav Amerike je danes trikrat večja od te moči v SZ. Fuchs nadaljuje: Sovjetska zveza bo šele čez tričetrt stoletja, se pravi 2040. leta, tako ntočna kot so danes ZDA. V svojih razglabljanjih nadaljuje Wilhelm Fuchs z ugotovitvijo, da ho Kitajska že 1970. leta dosegla nioč Sovjetske Zveze. Deset let Pozne!e — se pravi 1980. leta — Pa bodo Kitajci vsaj številčno že jako močni, da bodo lahko odtehtali ZDA in Evropo skupaj. Zelo zanimiva se zdi ugotovitev, ki jo navaja profesor Fuchs kot neizpodbitno napoved za prihodnost: po njegovih besedah naj bi se v prihodnje Sovjetska Zveza, ki bo začutila « rumeno nevarnost », tesneje navezala na ZDA, slej ko prej pa se bo s to zahodno velesilo tudi združila v skupni blok proti Kitajski. Edino tako — trdi Fuchs — se bo Sovjetska Zveza še lahko zavarovala pred mogočnim rumenim sosedom. Ta diplomatska poteza, pravi profesor Wilhelm Fuchs, bo za deset let prehitela odločitev, ko bi bile ZDA prisiljene ponuditi SZ takšen aranžman. V vsako hišo... MATAJUR V svojih razglabljanjih navaja prof. Fuchs še tri desetletja, ki naj bi pomenila mogočne prelomnice v svetovni politiki: to naj bi bile letnice 1970, 1980 in 1990. V vseh teh letih naj bi se moč Kitajske bolj in bolj krepila. Že 1975. leta — zaključuje Fuchs bo štela Kitajska eno milijardo prebivalcev, kar potrjujejo podatki ••■■Hilli Illlllllllllllllllll Hlinil .1.II.Illllllllllllllllllll.Illlllltll.IIHIIIIIIII V sodbi O našem materinem jeziku, slovenščini, po naših vaseh Beneške Slovenije so izrekli svoje mnenje odlični italijanski stari pisatelji. Pomen jezika, vloga najbolj zapadla koščka slovenske zemlje v odnosih med dvema kulturama, se °ere iz tehtnih misli pošteno mislečih italijanskih mož. Oni so že Pred pol stoletjem opozarjali svoje r°jake, da se včasih uprizarja brez-Potrebna gonja proti mirnemu prebivalstvu Beneške Slovenije, češ da je potrebno pobijati nek pan- s|avi2em. . Naj navedemo besede dveh ta-k'f| italijanskih pisateljev. Prvi je zgodovinar Prospero Anjini, ki je zapisal na strani 520 obširne knjige « Il Friuli Orientale » e~le besede: « Per quelle leggi Provvidenziali di storico progresso j*he reggono i destini de’ popoli, fiche gli Slavi dimoranti in Italia sopra i vertici delle Alpi e delle •’ealpi Giulie, senza dimenticare a loro favella, apprenderanno la °stra. Gli Slavi del Friuli sono 0rse Predestinati a servire di a-e 1° j| qua|e congiunge la coltura aln è permesso parlare in sloveno Ina sentenza «l«‘Ila Corte Costituzionale precisa eli«» la Regione non più» «Iettare mtrme sulla tutela «Ielle minoranze linguistiche Molto opportunamente, a un anno e mezzo dalla costituzione della Regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale, il « Bollettino d’informazioni degli Sloveni in Italia », che esce a Trieste, ha pubblicato un ampio quanto utile resoconto circa le questioni slovene trattate appunto durante questo periodo. Come si sa, del Consiglio Regionale fanno parte tre sloveni e precisamente il dott. Josip Škerk (Slovenska skupnost - Unione Slovena), il dott. Karel Šiškovič e Josip Jarc (entrambi del P.C.). Il Consiglio Regionale si è riunito la prima volta il 26 maggio 1964 e il suo Presidente provvisorio De Sandre sottolineò « l'uguaglianza di tutti i cittadini davanti la legge » mentre il Presidente effettivo eletto, dott. D. de Renaldini, parlò della necessità del « rispetto di cittadini di altra lingua ». Nella sua seconda seduta, una volta eletta la Giunta (Governo) e il suo Presidente, dottor Alfredo Berzanti, quest'ultimo non nominava affatto gli sloveni. Il 25 giugno 1964 Šiškovič e Jarc chiesero invano che i verbali delle riunioni consiliari, venissero, ai sensi dell’art. 3 dello statuto regionale, redatti anche in lingua slovena. E quando il 13 luglio successivo Šiškovič e Jarc tentarono in aula di parlare in sloveno vennero interrotti da missini e liberali mentre il Presidente de Rinaldini obiettò che non esiste una legge che permette l'uso di una lingua che non sia quella italiana (è insomma successa la stessa cosa che toccò al nostro Direttore quando faceva parte del Consiglio comunale di Taipana). Respinta il 23 luglio 1964 la proposta di parte comunista circa la creazione di un ufficio speciale per le minoranze nazionali. Sei giorni dopo il Consiglio Regionale approvava questo emendamento al secondo comma dell 'art. 9 del Regolamento: « Nei casi in cui si tratterà di problemi che riguardano la comunità slovena, verrà chiamata a partecipare alle riunioni del Comitato stesso una persona competente nel campo specifico ». Il 20 ottobre 1964 l'avvocatura dello Stato presentò alla Corte Costituzionale un « ricorso » del Presidente del Consiglio dei Ministri per la risoluzione del conflitto di attribuzione tra lo Stato, che avoca a sè il diritto di tutela delle minoranze etnico-linguistiche, e la Regione Friuli-Venezia Giulia. Con il ricorso lo Stato ha voluto dimostrare che la Regione, con l’approvazione di certe disposizioni ha esorbitato dai limiti delle competenze attribuitegli dallo Stato, violando con ciò gli artt. 4, 5, 8, 14, 16, 18 e 29 e invadendo la sfera di competenza dello Stato. Pertanto la Corte accolse il ricorso e, con sua sentenza del 10 marzo 1965, annullò ogni disposizione denunciata. Va però ricordato che il Consiglio Regionale il 10 novembre 1964 si espresse favorevolmente circa la resistenza in giudizio contro il ricorso del Presidente del Consiglio dei Ministri. Invano al Consiglio Regionale il 20 ottobre 1964 venne chiesto (istanza Škerk) che venisse istituita all'Università di Trieste la Cattedra per la lingua slovena nonché una scuola agraria con lingua di insegnamento slovena (in quella circostanza si condannarono anche i tentativi di snazionalizzazione con gli espropri dei terreni di proprietà degli sloveni). Circa la toponomastica in lingua slovena a Doberdob (Doberdò del Lago) deliberata nel settembre 1961, così rispondeva, per ultimo, il... 18 gennaio di quest’anno, l'Assessore dott. Vicario (de): » La toponomastica, ai sensi dell'art. 5 punto 19, dello Statuto, rientra nella competenza legislativa secondaria (detta anche concorrente) della Regione, per cui, con legge regionale, tutta la materia potrebbe essere disciplinata « ex novo » in armonia con i principi delle leggi dello Stato nella specifica materia. E appunto, ai sensi di tale disposizione statutaria, il Prefetto di Gorizia ha ritenuto soprassedere ad ogni determinazione in ordine alla deliberazione del Consiglio Comunale di Doberdò del Lago, relativa alla modifica della denominazione di alcune vie comunali. Tuttavia, nella carenza di nuove norme, vigono tuttora la legge 23-6-27 numero 1158 (legge fascista), concernente la denominazione di nuove strade e piazze pubbliche ed il R.D.M. 10-5-1923 numero 1158 che attribuisce al Ministero della Pubblica Istruzione il compito di approvare le modifiche della denominazione delle vecchie strade e piazze comunali. Pertanto, affinchè la Regione possa subentrare nelle competenze amministrative del Ministero citato, occorre apposito provvedimento legislativo, che la Giunta (Governo) avrà cura di promuovere nel quadro della regolamentazione dell’intera materia ». Questo finora il risultato di quattro anni abbondanti di sollecitazioni e petizioni! E chissà mai quanto dovrà attendere Doberdò per dedicare alcune sue vie a nomi insigni di poeti e scrittori sloveni. Sempre in tema di toponomastica merita ricordare che nella seduta del Consiglio Regionale dell’11 luglio 1965 ven- ne discussa una interpellanza (presentatori Pittoni PSI, Pacco PC, Škerl US) sul divieto della Questura circa la scritta bilingue sul monumento ai 300 partigiani caduti a Muggia dei quali ben 180 erano di nazionalità slovena; e invano Pacco chiese con dignitosa fierezza l'annullamento di tale divieto nonché un solenne scoprimento del monumento, e invano Škerk ha fatto presente che l'autorità è ricorsa ad una legge di stampo prettamente fascista e che la popolazione slovena ha visto nel provvedimento una grave offesa ed un’altra prova che si è ancora sempre molto lontani dalla parità dei diritti che pure è garantita dalla costituzione. Circa il progetto di legge sugli organi e procedure per la programmazione regionale, il 27 gennaio 1965 Jarc e Sema (P.C.) presentarono questo emendamento: « In tutti i casi in cui si tratterà di problemi che riguardano la comunità slovena, le caratteristiche storiche della località, le caratteristiche del paesaggio, il patrimonio artistico, nonché lo sviluppo della cultura, della lingua, delle scuole di ogni ordine e grado, delle istituzioni esistenti fra gli sloveni, verrà chiamata a partecipare alle riunioni degli organi di programmazione una persona competente nel campo specifico proposta dai tre Consiglieri eletti nel Consiglio Regionale ». Durante il dibattito (maggio 1965) sul primo bilancio regionale, il dott. Škerk — dopo aver sottolineato che l'art. 3 dello Statuto Speciale ootrà considerarsi attuato interamente solo quando tutti gli appartenenti del gruppo etnico sloveno deila Regione, cioè del territorio di Trieste e di quelli di Gorizia e di Udine, saranno in grado di poter concorrere al rin-forzamento della fiducia e della pace degli animi, di cui sono presupposti essenziali: la condizione di uguaglianza di o-gni gruppo linguistico rispetto agli altri e di ciascun cittadino, a qualsiasi gruppo appartenga: la compartecipazione di tutti i gruppi al potere autonomo locale; la predisposizione degli strumenti e mezzi per lo sviluppo economico, culturale e sociale in uno spirito di comprensione e di reciproca collaborazione al fine di valorizzare ed elevare gli ideali e gli interessi di ciascun gruppo linguistico nellambito locale e in quello internazionale — ha ricordato che, in sede di Assemblea Costituente, la Sottocomissione per l'organizzazione dello Stato aveva approvato alla unanimità la seguente mozione: «Le zone abitate da popolazioni misti-lingui formeranno distinte unità territo- iiiiiHiiiiit mi ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ili 111111111111111111111111111111111 m mi iiiiiiii n iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiini ih n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n n n n m mi mi m n n m n n ineiia di Ramandolo 0 una chiesetta che vaie un tesoro Il paese di Ramandolo, oltre che per i suoi vigneti che danno un ottimo vino dal quale appunto prende il nome, è famoso anche per una delle più vecchie chiesette della Slovenia friulana insieme a quella del Tiglio (Lipa) e di San Quirino (Sv. Kvirin), ove nei tempi della repubblica di Venezia, gli Slavi del Friuli che componevano « il piccolo parlamento » o l'arengo delle Banche d'Antro (Landar) e di Merso (Mjersa), il 29 giugno di ogni anno, si riunivano per trattare gli interessi della vallata. La chiesetta di Ramandolo risale al secolo XV. Furono gli abitanti di Torlano, di Ramandolo e di Valle Montana (Kona-lič) che vollero edificare la chiesetta; e la edificarono non tanto per comandamento divino, quanto per fede, orgoglio e comodità. Infatti la tradizione vuole che essa sia stata costruita per l'apparizione di San Giovanni; ma, siccome il sasso, dove esisterebbe l’impronta del p’ede del santo, non è venerato come reliquia, è chiaro che non ci fu alcuna apparizione. La chiesetta fu invece costruita perchè quell'altra, di San Giorgio, alla quale si sale da Torlano, andò in rovina. Di essa rimane ancora qualche affresco, e la cupola sfondata, anch'essa con ricordi di affreschi. Dunque il 14 aprile del 1482, il Notaio di Nimis (Meme), Paolo Mignei stese l’atto di fondazione della chiesa e di donazione di un ronco per essa. Fu fatto un patto fra i tre citati paesi con il quale ognuno si impegnava a portare l'opera a compimento senza la possibilità che uno potesse ritirarsene. La chiesa veniva dedicata a Dio, alla Beata Vergine e a San Giovanni Battista. Si sa pure che il giorno dopo, alla presenza dello stesso Notaio, fu donato un altro ronco alla chiesa dalla confraternita di S. Maria di Nimis, però con qualche gravame annuo. Sulla costruzione della chiesa si hanno dei documenti oltreché le tradizioni (leggende) antiche come quella citata del sasso, che esiste ancora, di G. Giovanni Battista. Su quel sasso sarebbe comparso per grazia di Dio, il santo ad una donna che stava attingendo l'acqua dalla fontana ed a lei le avrebbe ordinato l'erezione della chiesa in suo onore. Come prova della sua apparizione il santo avrebbe lasciato l’impronta del piede nel sasso. La fontana si trova a ovest poco discosta dalla chiesa. Finita la costruzione della chiesa, si cominciò a fare la cantina; ed i suoi muri si possono trovare ancora oggi nel luogo adibito attualmente a cantina della osteria. Al contrario delle pievi, la chiesa non ebbe sagrato. I morti venivano perciò seppelliti altrove e probabilmente a San Gervasio di Nimis. L'architettura è sobria e rispecchia il tempo della costruzione, sebbene qualche finestra sia stata chiusa. Gli affreschi sono dovuti forse alla stessa mano di quelli di san Gervasio di Nimis. Essi rispecchiano l'arte del 1400 pur essendo stati eseguiti più tardi. Verso il 1500 gli affreschi furono intonacati senza molto riguardo. Poi tornarono alla luce e assunsero grande importanza perchè scarse sono le pitture del 1400 in Friuli. L’altra risale al 1512 e conserva le statue della B.V. col bambino, di San Giovanni Battista, di San Rocco, San Sebastiano, Santa Elisabetta e di Santa Brigida. Esse furono dorate per la somma di 45 ducati. Dopo aver cambiato mille posti, finirono in sacrestia, da dove poi scomparvero. All’epoca del restauro, che avvenne nel 1931 ad opera della Sovraintendenza ai Monumenti, esse furono ritrovate presso un antiquario a Udine, e quindi rimesse nella chiesa. Tuttavia pare che una statua, forse quella di San Sebastiano, non sia autentica. La pila dell’acqua santa è di marmo, e, nella sua semplicità, è molto bella. E' stata murata sul lato sinistro (e adibita a fonte battesimale) affinchè non venga trafugata. Alcuni segni di colpi stanno a indicare che un tempo la volevano togliere da Ramandolo. Una tradizione dice che la porta della chiesa fu donata dai conti di Savorgnan che avevano la giurisdizione sulla zona. Fu collocata in malomodo poiché qualche pezzo fu invertito. Comunque anche oggi essa rimane come fu posta in origine. Questa chiesetta ad cgni modo è storicamente importante anche perchè il complesso della sua architettura e degli affreschi che la ornano non rispecchiano l’arte italiana o friulana del tempo; non si può dire, ad esempio, che essa si avvicini alla scuola pittorica di Tolmezzo, ma piuttosto che rispecchia uno stile come può essere quello carinziano e sloveno del tempo. Il sistema delle absidi, con quei cornicioni interni a romboide, si possono rivedere altrove, nelle zone della Carinzia e Slovenia. Chissà che in quei tempi la Slovenia Friulana occidentale non fosse percorsa da maestri pittori dì quelle regioni? Si sa che a Tarcento si era stabilito in quel periodo un certo Thoner, oriundo dalla Carinzia, che svolgeva la sua attività nella zona. La pittura e la costruzione della chiesetta di Ramandolo richiama pure quella del Tiglio (Lipa) e di San Quirino (Sv. Kvirin) nonché quella del vecchio cimitero di Faedis (Fojda) che per mancanza di fondi non potè mai essere restaurata. In quel periodo la Slovenia Friulana era sicuramente in strette relazioni artistiche con il resto della Slovenia. Tornando alla chiesetta di Ramandolo, essa ebbe una memorabile visita il 17 agosto 1871 in occasione della consegna delle campane; vi salì l'arcivescovo Andrea Casasola colui che concesse l’imprimatur per la stampa del primo catechismo sloveno per la Diocesi di Udine. Essa venne allora riconsacrata, e si stabilì che il parroco di Nimis venisse, ogni anno, la terza domenica dopo pasqua, giorno stabilito per il patrono. Quel giorno è sagra annuale e tutti ne approfittano per degustare lo squisito celebre vino. Il luogo circostante è bello e solatio. La chiesetta rustica da’ un senso di elevazione nelle sfere celesti e di misticismo. Peccato che accanto ad essa sia stata costruita una casa in cemento in stile moderno, casa che in realtà stona sgradevolmente quanto mai nei confronti di quel piccolo e antico gioiello artistico che è la bella e frequentata chiesetta di Ramandolo. riali, ordinate in modo da garantire, in armonia con le istituzioni democratiche dello Stato, l’uso della lingua e lo sviluppo della cultura, il rispetto , e lo sviluppo dei costumi, delle tradizioni ambientali e degli interessi locali ». Pertanto, mentre alcuni problemi del gruppo etnico sloveno hanno trovato, o stanno, sempre a stento (ma non nella provincia di Udine), per trovare una soddisfacente soluzione, ne sono moltissimi altri che, lungi dall’essere risolti, non sono stati nemmeno affrontati; e tra i problemi tuttora insoluti figurano: 1) la parificazione della lingua slovena con quella italiana e l’assunzione d'un numero corrispondente di sloveni in tutti gli uffici pubblici della Regione ove vive il gruppo etnico sloveno; 2) una giusta rappresentanza degli sloveni in tutti gli organi amministrativi ed in tutte le commissioni, in ispecie regionali, che tratteranno e decideranno delle questioni relative alla minoranza slovena; 3) la tutela del territorio etnico sloveno al fine di non pregiudicarne la composizione etnica; 4) l’istituzione delle scuole e dei corsi professionali sloveni di tutte le spe; eie e gradi; 5) l’adattamento degli asili infantili, delle scuole elementari e medie slovene alle necessità ed ai bisogni dell’individualità etnica della minoranza slovena; 6) il riconoscimento dell'originaria toponomastica slovena per le località dove vivono gli sloveni, con conseguente collocazione delle tabelle toponomastiche bilingui all’ingresso degli abitati; 7) il diritto delle associazioni ed istituzioni culturali, educative, sportive, di beneficenza e delle organizzazioni slovene di essere partecipi delle sovvenzioni pubbliche e di poter usare degli impianti pubblici nello stesso modo previsto ed attuato pet le organizzazioni ed istituzioni dei cittadini di lingua italiana; 8) il diritto degli operatori economici sloveni a parità di trattamento nelle sovvenzioni e nelle compartecipazioni con quelli italiani; 9) H rimodernamento ed il funzionamento dell'agricoltura, il ridimensionamento e la eliminazione delle servitù militari specie nelle provincie di Udine e Gorizia; 10) l'acquisizione di nuovi posti di lavoro con garanzia di precedenza nel collocamento per i residenti nella Regione, senza discriminazione a danno degli appartenenti alle minoranze etniche; 11) la concessione di agevolazioni per la costruzione e le assegnazioni di case popolari ed economiche anche per gli appartenenti alla minoranza etnica slovena; 12) l’inclusione delle offese al nome, lingua e cultura della minoranza etnica nel concetto di « vilipendio alla Nazione ». Va ricordato che il 6 agosto 1965 il dott. Škerk, evidentemente in conseguenza delle dimostrazioni fasciste antislovene del 30 luglio 1965, presentò un prò; getto di legge sulle disposizioni penali a tutela delle minoranze nazionali e linguistiche, progetto che la Giunta approvò e che venne discusso il 15 ottobre 1965 dalla Prima Commissione del Consiglio Regionale. I due articoli che più interessavano erano: 201 bis). Si applicano le pene previste dall’art. 291 a chiunque pubblicamente offende le tradizioni, la lingua e la cultura delle minoranze nazionali e linguistiche; 415 bis). Si applicano le pene previste dall’art. 415 a chiunque pubblicamente incita all'infoll®" ranza o all’odio nazionale e razziale. Per finire diremo che nella Provincia di Udine mai e poi mai si è fatto nulla di nulla per i quarantamila cittadini hi parlata slovena i quali si accontenterebbero di poter per il momento di godere almeno di alcuni dei benefici cui 9'a godono i cittadini di parlata slovena del territorio di Trieste e quelli — ma in minor misura — della provincia di Gorizia, a cominciare dagli aiuti finanziari e dall’insegnamento scolastico da impartirsi nella lingua madre. ■■Illuni Illumini....................Ili).....Illuni....................mi....immuni................................................... immillimi......imi...iiiiiiii.......min....ninni mimimi................ imminim...imi...mini............... mi......■""" Dove si devono puntare gli occhi SLAUIA FtlULAIM E VAL RESI! Denominazione, limiti e divisioni delle Prealpi Giulie Bacini montani - Torre e Xalisone - Rilievi agronomici Situazione forestale e zootecnica • Spopolamento 2 All’incirca nei Comuni della zona montana si registrano questi dati di produzione: Taipana: patate ha 28 q.li 3.780, vite ha 1 q.li 10, mais ha 54 q.li 970; Lusevera: patate ha 23 q.li 2.760, vite ha 2 q.li 13, mais ha 33 q.li 610; Stregna: ha 35 q.li 3.850, vite ha 28 q.li 350, mais ha 43 q.li 636, grano ha 37 q.l-i 550, orzo ha 2 q.li 26; Savogna: patate ettari 60 quintali 6.120, vite ettari 25 quintali 325; mais ettari 24 quintali 394, grano ettari 21 quintali 315. Grimaeco ettari 40 quintali 4.600, vite ha 40 q.li 450, mais ha 12 q.li 180, grano ha 22 q.li 310, orzo ha 1 q.li 12; Drenchia: patate ha 40 q.li 4.440, vite ha 25 q.li 260, mais ha 5 q.li 75, grano ha 15 q.li 210, orzo ha 2 q.li 24, segala ha 1 q.li 12; S. Leonardo: patate ha 55 q.li 6.600, vite ha 70 q.li 1000, mais ha 148 q.li 2864, grano ha 22 q.li 395, orzo ha 2 q.li 26, segala ha 1 q.li 13; S. Pietro al Natisone: patate ha 70 q.li 8.400, vite ha 201 q.li 3000, mais ha 159 q.li 3282, grano ha 40 q.li 270, orzo ha 2 q.li 28, segala ha 1 q.li 12; Pilifero: patate ha 75 q.li 7.500, vite ha 104 q.li 1300, mais ha 86 q.li 1542, grano ha 10 q.li 160, orzo ha 1 q.li 14, segala ha 1 q.li 12; Montenars: patate ha 18 q.li 1.440, vite ha 43 q.li 500, mais ha 12 q.li 240. Complessivamente sono stati messi in lavorazione: per le patate 444 ha (produzione q.li 49.300), vite 539 (7208), mais 576 ( 10793), grano 173 (2660), orzo 10 ( 130), segala 4 (49). A loro volta i Comuni della zona pedemontana-col-linare offrono queste cifre complessive: patate ha 530 quintali 63.720, vite 3396 (49640), mais 1898 (42763), grano 428 (8280), orzo 17 (304), segala 18 (322), avena 16 (215). A Faedis, Nimis e Tarcento le produzioni variano di poco. Pertanto l’economia agricola in generale è imperniata sulle seguenti coltivazioni elencate in ordine di importanza: mais, patate, piante legnose da frutto, frumento, segala, orzo, carote, rape, prato da vicenda, fagioli, vite, grano saraceno. Esigua la praticoltura e ciò influisce suH’allevamento del bestiame. Scarsissime sono le concimazioni chimiche e la concentrazione di letame avviene soltanto su piccoli appezzamenti. Dal censimento agricolo del 1930 rileviamo i dati di ampiezza delle proprietà (o aziende) agricole delle due zone: Montana (Alta Slavia): fino a 0,50 ha aziende Infida 0,51 a 1 ha 197, da 1,01 a 3 ha 736, da 3,01 a 5 ha 713, da 5,01 a 10 ha 1169, da 10,01 a 20 ha 605, da 20.01 a 50 ha 106, da 50,01 a 100 ha 3, da 100,01 a 500 ha 2. oltre i 500 ha 1. Quindi un totale di 3698 proprietari con ha 25.481. Pedemontana-collinare: fino a 0,50 ha aziende 1501» da 0,51 a 1 ha 977, da 1,01 a 3 ha 2487, da 3,01 a 5 1245, da 5,01 a 10 ha 1121, da 10,01 a 20 ha 309, da 20,Ol ?. 50 ha, 70, da 50,01 a 100 ha 11, da 100,01 a 500 ha 1°» oltre i 500 ha 2. Totale proprietari 7733, ha 29.575. E veniamo al settore forestale. Di estese formariO' ni vere e proprie non è il caso di parlare. Abbondano ih' vece i prati-pascoli più c meno arborati o cespugliati» e mentre il catasto agrario valuta la superficie boscat^ totale a 22.641 ha, il catasto forestale dà la cifra d1 20.079. Nella zona montana (Alta Slavia) prevale il casta' gno e in quella pedemontana-collinare il faggio che ric°' prono rispettivamente il 60 e il 65% della superficie boscata. Però soltanto il 1% dei castagni dà frutto. S*' vogna, Nimis e Tarcento sono i centri maggiori sia c°' me produzione di castagni da frutto (si coltivano all’in' circa in ogni Comune 120-125 ha di terreno) che di fu' staie di castagno (rispettivamente 222, 545 e 279 ha)- (continua) Srečno novo leto želioo BUONANNO AUGURANO CIB BOVEC Industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije Industria dei merletti e dell' abbigliamento del letto cmqo^ d LJUBLJANA Tovarna pletenin Ljubljana mtrjo'tfi Obrat Kobarid KVZ Kmetijsko vinarska zadruga Vipava s svojimi enotami in poslovalnicami ter v sodelovanju z zasebnimi kmetovalci proizvaja priznana vipavska vina ter prvovrstne trsne cepljenke po naročilu Se priporočamo! HOTEL llllllll Il I I n KOPER Hotel minuli SREČNO NOVO LETO 1966 vam želi kolektiv hotela TRIGLAV v KOPRU s svojimi obrati hotel ŽUSTERNA, restavracija motel RIŽANA in gostišče STADION. TRENTA BOVEC kovinsko Industrijsko podjetje « 1 * ^ Impresi! industriale metallurgica A Alpska modna industrija RADOVLJICA mira z obrati v Radovljici, Lescah in Novi Gorici nudi potrošnikom široko izbiro MODNIH PLETENIN v priznanih kvalitetah doma in na tujih tržiščih tJa tekstilna tovarna AJDOVŠČINA Tekstilna tovarna Ajdovščina izdeluje razne bombažne tkanine: kretone, cefirje, polpopline, fla-neie in flanelaste rjuhe v pestrih in enobarvnih vzorcih. Indant-hrensko stalne barve ter apretu-ra proti mečkanju, daje tkaninam Tekstilne tovarne Ajdovščina veliko uporabno vrednost. V predilnici pa v specializaciji proizvaja: Nm 60 česano, 34 in 16 kardirano, kakor tudi 60 in 34 sukano bombažno prejo. m m(«x 5oS s svojo dolgoletno tradicijo in najsodobnejšo opremo proizvaja: — verige za vse panoge industrije, transporta, široko potrošnjo, do najtežjih sidernih verig za opremo ladij pnsebno priporoča nakup visoko kvalitetnih snežnih verig TOVARNA VERIG - LESCE PRI BLEDU Damski frizerski salon Parrucchiera per signora Mele Predati Klodič - Villa di Mezzo di Barbiere - Brivec Piazza P. Diacono, 21 Ti LJUBLJANA, Beethovnova 12 11*1 tilt* * ffflfifAV želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1966 ČEDAD - CI VID ALE - Trg Sv. Ivana 1 WAGOH/a DITEMI TABLETE Odlično sredstvo za premagovanje naporov pri športu pri študiju pri delu na potovanju PROIZVAJA ifi 99 Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov L j u b I i a n VESEL BOŽIC IN SREČNO NOV Industrie A. ZANUSSI PORDENONE (Videm-Udine) hladilniki, televizorji, štedilniki, velike kuhinjske, pralne in hladilne naprave za hotele, kolekti- yfPT T ve in revstavracije ZjEjLiI svojim cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 3B‘101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED želi veselo, uspehov polno in srečno novo leto porge i migliori auguri e formula i voti per un nuovo anno sereno prospero e felice solari&c/udineM Industria orologerie speciali e apparecchi elettromeccanici VIDUSSI Tessati - Confezioni DITTA W I IP Arredamenti CIVIDALE - ČEDAD Piazza Adelaide Ristori, 1 BRUIIO TOTOLO EMPORIO CIVIOALESE DELLA SCARPA ČEDAD - CIVIDALE Giuditta Teresa Specialità’ gubane locali ■ Izvrstne domače gubance Serutto di §• Leonardo - Skrotuvo pri Sv. Lenartu - Tel. 72205 Tovarna Čevljev (Fabbrica Calzature) TOLMIN Elektro Gorica Enota Tolmin Podjetje za distribucijo električne energije Soško Gozdno Gospodarstvo TOLMIN Brunov Drevored, 11 - Telefon 54, 55 KOLEKTIV SOŠKEGA GOZDARSKEGA GOSPODARSTVA z gozdnimi obrati v Ajdovščini, Idriji in Tolminu ter obratom za gozdne naprave in za gozdno mehanizacijo Tobačna Tovarna Ljubljana Poslovna enota Tolmin Mesarsko podietje - klavnica tSLOlč PTTa' TOLMIN KMETIJSKA ZADRUGA TOLMIN Gradbeno podjetje M E TUA\\L\\F L E X "I MOST NA SOČI Podjetje za proizvodnjo drobne industrijske opreme in konvin-ske galanterije Impresa produzione piccoli arredi industriali e oggetti di metallo 'TčcriuvULS AZIENDA FORESTALE DELL’ALTO ISONZO con le Filiali di Ajdovščina, Idrija, Tolmino e con il cantiere per la costruzione di attrezzature per la meccanizzazione boschiva Podjetje za nakup in predelavo mleka (J) Lani KOBARID ImpreNO per il {commercio e la lavorazione del latte VELETRGOVSKO PODJETJE l<čok ra TEKSTILNO BLAGO - GALANTERIJA krakj Vsem cenjenim bralcem Matajurja želimo veliko uspehov in osebne sreče v novem letu 1966. •Ko boste obiskali GORENJSKO, se priporočamo za obisk naših specializiranih prodajaln, s tekstilom, galanterijo, izdelki domače in umetne obrti v KRANJU, na BLEDU in na JESENICAH. Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ Obiščite slovenska naravna zdravilišča ČATEŠKE TOPLICE Indikacije: revmatizem, rehabilitacija lokomotornega aparata, obnova. DOBRNA Indikacije: ženske bolezni, bolezni ožilja, lažje oblike revmatičnih obolenj, nevrastenija, izčrpanost, rekonvalescenca DOLENJSKE TOPLICE Indikacije: revmatizem, ženske bolezni, obnova, rekonvalescenca. LAŠKO Indikacije: rehabilitacija traumatoloških, ortopedskih, deformativno-degenerativ-nih, - gerontoloških, - necroloških in revmatoloških slučajev lokomotornega in opornega aparata ROGAŠKA SLATINA Indikacije: okvare jeter in žolča, katarji želodca, dvanajstnika in črevesja, rane na želodcu in dvanajstniku, stanja po akutnem in kronični pankreati-tis, postoperativna stanja gornjega predela trebuha, tolščavost, diabetes, prostatitis, nevrovegetativne motnje, okvare ledvic, mehurja in sečnih potov, urtikaris in alergični ekcemi. RADENSKA SLATINA Indikacije: srčna obolenja, obolenja ožilja, ledvic in prebavil, želodca, črevesja, jeter in žolča ŠMARJEŠKE TOPLICE Indikacije: krvna obtočila, vegetativno-hormonske motnje, menagerske bolezni GOZD MARTULJK « Stane Rozman » klimatsko zdravilišče Indikacije: thyriotoxicosa, Basedow, psihonevrastenija, astenija, anemija, inaktiv-na TBC pljuč, chorioretinitis, bronhialna astma. Vsa zdravilišča poslujejo celoletno Hotel I2REX TOLMIN Vam nudi v vsakem času domače specialitete na žaru, soške postrvi, piščance, odojke in kozliče na ražnju. Restavracija z dobro domačo kuhinjo. Na zalogi vedno velika izbira domačih vin. VSAKO NEDELJO PLES Gostinsko podjetje Kobarid Vse udobnosti - Odlična postrežba - Ugodne cene - Udobne sobe s toplo in mrzlo tekočo vodo Tutte le comodità - Servizio inappuntabile - Massima convenienza - Camere con acqua corrente calda e fredda