61. številka.
V Trstu, v soboto !. avgusta 1891.
Tečaj XVI. ^

„E D I N O S T"
uhaja dvakrat na teden, vsako arado in lobota ob 1. ari popolndn*
„Edinost" stane:
e» T«e leto gl. ; izven Avst. 9.— gl. t» pola leta „ 3.—: , » 4.50 , za četrt leta „ 1.50; * , 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicab tobaka t Trato po fr nor,,
▼ Soriei in ▼ Ajdovščini po « nor. N» naroeba brez priložen*-naročnin« ta upravniatvo na ozira.
EDINOST
Oglaai in oznanila »e rakune po R nov vrfttiea t petitu ; 7» naalcva * debelini črkami »a plačuje prontor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrstic. Psalana. javna zahvala, oamrtnic* Itd.
se račune po pogodbi.
Vsi rtopidi h« pošiljajo uredništvu v uliei Carintia at. 25. Viiako pismo mora biti frankoratio ker nefranknvana no ne Hpre-jemajo. Rokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in innerate prejema apravnlitvo V ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o proote poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V (dlaoit J« mrč
Govor posl. dr. Fefjančiča
▼ državnem zboru dne 13. julija 1891.
(Konec).
Prositi moram torej nj. ekacelenco g. justičnega ministra prav iskreno, da odpravi to postopanje pri Graškem višjem deželnem sodišči samem. CeI6 najvišje sodišče primorano je v to po § 27 patenta z dne 6. avgusta 1850 (Poslanec dr. Vašaty! Res je !) v onih slučajih, ko bo je pri I. instanci, obravnavalo v kakem drugem in ne v nemškem jeziku. V teh slučajih mora najvišje sodišče izdati svojo razsodbo v istem jeziku, v kojem se je obravnavalo in sodilo pri I. instanci, in poleg tega tudi t nemškem jeziku. Ako je tako umestno pri najvišjem sodišči, koliko bolj je potrebno in se mora zahtevati pri višjem deželnem sodišči, koje vender deluje mej narodom. (Prav res! na desni.)
Obžalovaje pa moram konstatovati,da se strani najvišjega sodišča še nismo doživeli kakega tacega slučaja in da imamo Slovenci tu zopet postavo, koja je, odkar obstoji, le na papirju. (Tako je!) Priznavam, da so bile dosedaj nekake težave gledć slovenskih odlokov v drugi in tretji instanci ; tu pa ni govor o tem uprašanji, ampak o prevodih ; mislim torej, da ni smeti govoriti o težavah, ako gre za to uprašanje.
Iz mojih razmotrivanj je menda razvidno, da se nam je bojevati z nedostat-nostjo poznavanja jezikov. To je glavni vzrok, da se le počasi in gledć nekaterih točk cel6 ne bližamo tistim odnošajcm, kakoršne po državnih osnovnih zakonih sme zahtevati vsak v Avstriji živeč narod. (Pritrjevanje na desni.)
Justični upravi b6di skrb, da odpravi te nedostatnosti. To je uprašanje zgolj praktične potrebe in kakor rudeča nit vleče se po naredbah različnih justičnih ministerstev, da pravosodja v narodnem
PODLISTEK.
Nesreča v sreči.
Črtiea A. T e n t o r j a.
I.
(Konec).
Tako premišljajočega polasti se me nekega dne silno hrepenje — po slobodi; hotel sem bo otresti Prometejevih verig, želol sem zopet viditi svoj raj, svoj mir, svoj dom.
Podam se v svojo sobico ter počnem računati. Lepa je bila svota denarja, ki sem si ga prištedil. Bilo je mnogo tisu-čakov, naraslih po plači in premijah. Od svote te bi se že dalo živeti.
Pri tem čisto prozajiškem poslu pre-hvapi me zopet misel na — zenitov. Dušno moje oko zazrlo je krasno divuo sliko: daleč tam, kjer jasno solnce obseva ja« dranskega morja skalovito obrežje, tam živi zadovoljno srečna družina — in tej družini sem jaz načelnik, jaz reditelj. Raj je to na zemlji tej.
Tega dne sem pri kosilu pozabil na pijačo. Mislil sem le na samega sebe; neko nebrzdljivo veselje polastilo se je duše moje; zdelo se mi je, kakor da sem danes nekaj posebno dobrega storil. Mi-
jeziku ne zahteva le pravica, ampak da je tudi v soglasji z vršenjem pravice. (Tako je ! na desni).
O tem uprašanji govorili so tudi v proračunskem odseku. Zastopnik predlagal, da se na Graškem vseučilišči uvedejo slovenska predavanja o judicijelnih strokah. Odgovor, kojega je dobil od njeg. ekscelence gosp. naučnega ministra, ni bil posebno prijazen. (Čujte, čujte! na desni.) Pride čas, ko bodemo Še pobližje govorili o zadevi tej — in jaz se gotovo ne od-rečem besedi — a za sedaj jo puščam na strani.
Njeg. ekscelenca je tekel, da, ako bi se uvela taka predavanja, bi to značilo razdelitev juridiške fakultete na Graškem vseučilišči in da nedostaje sposobnih, znanstveno izobraženih docentov; predavati da bi morali praktikerji, kar bi naravno jako zmanjšalo vrednost predavanj. (Smeh. — Poslanec dr. Yašaty: Isto tak6 kot v Pragi!) Rekel sem že, da hočem pri drugi priliki o stvari govoriti; za danas mi zadošča, da se je dotaknem pri obravnavi o justičnem ministerstvu. Uprašanje je za justično ministarstvo zgolj uprašanje potrebe in dozvnljujem si vas opozoriti, da ta zahteva ni nova, da se je že v letih 1849—1854. na Graškem vseučilišči o judicijelnih strokah slovenski predavalo (Čujte! čujte! na desni.) da so predavali doktorji Kranje, Kopač. Skedl; ko se niti ni govorilo o slovenskem ura-dovanji, ko še ni bilo državnega osnovnega zakona z njega členom XIX. To, kar jo v onih časih istinito bilo, se ne odpravi kar tako, kakor je to storil gospod naučni minister. (Tak6 je! na desni.)
Njegovo veličanstvo zaukazalo je z Najvišjim Bklepom z dne 27. julija 1870, da se slovenska predavanja na Graškem vseučilišči zopet ožive in v ta namen je minister 8tremayr postavil v proračun svoto 8600 gld. (Čujte! na desni.) Ne-
sli) sem in mislil, pozabil sem na ves drugi svet ter niaem videl ure, da pride noč.
ZnoČilo se je. Napotim se v barako, ker sem vedel, da tam najdem upravitelja podjetju.
Upravitelj ta bil je vedno isti: pripovedoval nam je kaj rad o starih in novih dogodkih, samo tega ne, da Bogu dneve krade, kar sem mu večkrat očital.
Pri drugem kozarcu mu rečem : „Jaz bi rad šel na dopust. Pet let sem že tu in zdravje mi ni posebno trdno.*
Upravitelj mi odgovori: „Pojte, kdo vam brani? Vprašajte 5 mesecev — toliko dovole Statuti.
Neopisljivo sem bil vesel v zavesti, da se kmalu zopet vrnem v domovino svojo, V 10 dneh uredim svoje delo in druge odnošaje; najmom sani, da se popeljem do bližnjo železniške postaje, ki je bila 500 vrst daleč.
Srečno sem se vrnil v domovino. Takoj bodeš čul, dragi čitatelj, kdo je lečil „bolezen" mojo.
II.
Na domu svojem našel sem vse pri starem. Ker bo mi roditelji že pred desetimi leti pomrli, gospodaril je edini mi brat.
Prošel je mesec za mesecem v jednoličnom življenji. Sprva mi je ugajal ta
doumno mi je torej, da ae hoče pri taliih preddogodkih stvar kar tako in le z bAe-dami odpraviti. Nadejam se, da se bode Nj. ekscelencija gospod justični minister ob tem uprašanji prijacneje vedel.
To pa, kar se ima ukreniti, da se odpravijo opisani neveseli odnošaji, se niti ne dotika programa prestolnega govora. Vse to se da izvršiti potem nsredeb in nadejam se, da nisem zastonj prosil, Hko predlagam justični upravi prošnjo, da ukrene potrebno, da se odstranijo nedostatki. (Pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku častitajo.)
V zlati Pragi.
VI.
Po dovršenem defilovanji bil je v veliki dvorani mestne hiše slovesen vspre-jem, h kateremu so bili pozvani francoski, američanski, šilezijski, ogrski, hrvatski in slovenski gostje, potem načelniki čeških sokolskih društev in mnogo dam v naj-elegantnejših toaletah. V stranskih sobanah bilje prirejen bogat „buffet". Galerija je bila napolnjena krasnimi gospicami. Ko smo vstopili v dvorano, doneli so nam nasproti navdušeni na zdar-klici in dame so mahalo z robci.
Gosp. župan Šolo pozdravil nas je pesniškim zanosom. Gosp. župana nagovoru odzvnli smo se oduševljenimi vsklici; gostoljubnost mestne občine praŽke ganila nas je do srca.
Prvi se je zahvalil vodja francoske deputacije, gosp. SanBboef. Govornika so ti velepomenljivi prizori toli prevzeli, da se mu je roka tresla in so mu solze lile iz očes.
Za njim so se zahvaljevali odposlanci posamičnih narodnosti. V imenu Slovencev je govoril g. Josip N o 11 i.
.Tako zanimivo je, kar je ob tej priliki rekel urednik madžarskega lista
mir, ker se mi je vedno dozdevalo da sem — bolan.
Slednjič se mi je vender začelo tožiti po delu. Hrepenenje po delu raslo je od dne do dne. Kakor sem popred želel miru, tako sem si sedaj želel dela.
Na večer shajali smo se cesto pri taroku.
Pri igri mi je bil drug nek trgovec na glasu , vsa okolica ga je poznala po imenu Matija. Trgovec Matija imel je hčerko Olgo, koji je bilo komaj 18 let. Bila je to krasna črnka, da jo z lepa ne najdeš take — velikih očes in zdrave boje. Bila Bva si dobra. ICadar-koli sva se sešla — seveda vsakokrat le slučajno — po-praševala me je o tisočerih stvareh. Rad bi se bil pošalil, rad bi jej bil odgovarjal milo in ljubko; ko sem jej pa pogledal v veliko in črno nje oči, prevzolo me je neko posebno čuvstvo, da se nisem mogel šaliti žnjo, kakor bi se bil morda šalil, ko jo še v šolo hodila. Mislil sem vedno le nanjo, a ko sem jo zazrl, gledal sem vanjo kakor da je neko uzvišeno bitje; humor mi je prestal, delo mi ni šlo, kakor da je neka tajna sila vse moje bitstvo prikovala na Olgo. Niti tarokiral nisem več tako dobro, često sem zaigral »pagat ultimo*'
Postal sem nestrpljiv, nervozen, sam-
,EgyeterteA", gosp. Dčry. Izjave te so velevažne, ker so prihajale iz ust klasične priče. Ako Madžar tako govori, potem nam izvestno vsakdo verjame, da je vse to, kar smo videli in doživeli v Pragi, zares velikansko, neopisljivo. — Rekel je mej drugim :
„Bil sem priča velikim, do srca sega-jočim slavnostim v glavnem mestu kraljestva Češkega in priznati moram, da me je navdalo se spoštovanjem in občudovanjem, kar sem videl na trgu pred mestno hišo. Vse to, kar toli navdušuje vso de* želo, sem poprej bolj slutil nego poznal in divim so velikanski ideji češkega Sokolstva. Niti mej ptujimi narodi, niti pri nas ne da bo tajiti, da moč, koja sili do spoštovanja, razvoj in preporod naroda češkega vedno odločneje silijo do reŠpekta in spoštovanja. Jubilejna razstava služi nam v dokaz oao-bite češke vstrajnosti, moči, potrpljenja in neomahljivih naporov; zato pa kličem: živi naj in se razcvita na novo prebujeni, po zgodovini svoji tako slavni narod češki I"
Take besede iz t e h u s t že nekaj veljajo.
Poljak dr. Andrzejewski rekel je mej drugim: „Priznati moramo Slovani, da se do sedaj nismo razumeli. Ako bi mej Slovani ponehala nesloga, potem bi še le videli, kaj je Slovan! Želeti bi bilo, da se vendar enkrat razumemo, kajti a tem bi storili velik korak naprej."
Govornik Hrvatov, g. dr. Mazura dosegel je toli sijajen vspeh, da so ga člani mestnega svčta vzdignili na rame ter nosili po dvorani. Župan Šole je govornika objel in poljubil.
Z drom. Mazuro bila je zvršena vrsta govorov. Poseli smo ob bogato obloženih mizah. Stregla nam je gospa župana praškega s pripomočjo mnogih mestnih svetnikov. Karakteristično je za odnošaje ▼ Čehih, da so celo priletni duhov-
svoj, nezadovoljen, nemaren, vsa ta „dobra" svojstva so se me polastila. Srečen sem bil le tedaj, ko sem videl — njo.
Bilo je nekega popoludne v jesenski dobi. Z Olgo najdevase v vrtu — bila sva sama. Zahajajoče solnce viselo je uprav nad „gradom" ; solnca zlati žarki zrcalili so se po tržaškem zalivu. Večerni hlad obvejal mi jo znojno čelo. V tem trenotku bil sem srečen, presrečen. Nemeneč se sa posledice, ne meneč se za bodočnost, pri-mem Olgo za roko tor vskliknem strastno :
„Hočeš li bežati od mene — — — no razumeš-li bol mojega srca — — — mo morda mrziš?"
„Gospodine Ivnne — zašepne plaho dekletco — jaz vas nc razumem, kaj govorite?"
„Kaj govorim ? — da te ljubim z mladoniškim ognjem, da si mi več, nego ves svet."
„Gospod ! Jaz nisem gospodarica bvo-jega srca, sem še mlada, neizskušena ....
„Reci le, da hočeš biti moja in služiti ti hočem kakor rob."
Na besedo te ustano hlastno pluka-joča ter mi izgine izpred oči.
Šel sem domov ter se zaprl v svojo sobo. Solze so mi lile po lici, kar se že davno ni zgodilo. Očital som samemu sebi, da sem ranil nedolžno mlado srce. Čudni
n i k i neumorno letali Bem in tja, hoteći izpolniti vsako najmanjšo željo — So-kolom. Pri naa ae drugače misli o So-kolstvu. S prijateljem, poleg mene sedečim, začela sva zopet motriti odnošaje, vladajoče pri nas doma, in pela sva v veselih vzvišenih treootkih — jeremijade. In kako bi ne, ko je razlika mej tu in tam toli očevidna. Sokol češki je ljubljenec naroda ; župan Praški povdarja slovesno, javno in pred nebrojno množico naroda veliki pomen sokolske ideje, proslavlja to idejo pred domačimi in ptujimi gosti, pozabi celo za trenotek na fenomenalni triumf, kojega Blavi narod češki se svojo razstavo, da se mu divita prijatelj in neprijatelj, in vsprejme potem na ostentativen način zastopnike Sokolstva na odličnem mestu — v mestni dvorani; odličnjaki posvetnega in duhovskoga stanu trudijo ho, da dokažejo, da tudi oni o Sokolstvu mislijo tako, kakor misli župan metropole kraljestva Češkega : v Slovencih pa bi radi napravili iz Sokola „veleizdajico", zatrli bi radi idejo sokolsko, ker se jim vidi nevarna, pregrešna, pohujšljiva.
Seveda, pri nas imamo ljudij, ki pišejo čudovite svoje teorije o „absolutni narodnosti" — in imamo tudi ljudij, ki prisežejo na te teorije.......S tem je povedano vse.
Ko smo zapuščali mestno hišo, po-sdravljalo nas je navdušeno pred mestno hišo nagromadeno občinstvo.
Istega večera bil je v dvoranah na Sofijinem otoku „Blavnostni večer* na čast vsem Sokolom. Dasi je bil ustop dovoljen samo Sokolovcem, bila je vendar prostorna velika dvorana povsem polna. Tu se je napivalo ustanoviteljema sokolske ideje Fflgnerju in Tyršu, mestu Praškemu, Poljakom, Jugoslovanom itd. in slednjič ao se prećitali došli telegrami.
V torek na večer — to je bil zadnji dan sokolskih slavnosti — bil je Sofijin otok sijajno razsvitljen: na tisuće lampi jonov razobešenih je bilo po drevji in mej grmovjem. Tu se je razvila v resnici domača zabava, da si prisrčnejše ne moremo misliti, koji je prisustvovalo na tisuče občinstva. Godba Kolinskega „Sokola" je svirala same slovanske skladbe; divni naš „Naprej" čuli smo najmanje dvajsetkrat. Vse je napivalo, vse se je radovalo. Nije bilo morda še slavnosti, pri kateri bi se bilo tako naudušeno, tako brezpogojno slavilo pravo pobratimstvo in bratska vzajemnost. Danilo se je skoraj, ko smo zapuščali divni Sofijin otok.
«
* *
smo mi možki, ki mislimo, da ae srce dekleta kar mahoma pridobi. Srce tako treba pridobiti polagoma, z dokazi prave ljubezni. Glej, da je ne raniš in tvoje je. Ako je pa raniš, zgubljeno je za vedno.
In sedaj Bem se zopet spomnil Fur-lanovih besedi: „Hm . . . , pije!" Hude besede, težka obsodba. Sodba ta legla je se železno težo na vse moje bitstvo. Za-ječal sem .... ali jok ta bil je za-me najbolji lek, jok ta me je rešil.
Kaj se je potem godilo v Olgini obitelji, ne vem, le to vem, da je drugi dan zgodaj odpotovala na Dolenjsko.
Dobri Matija! Vse je vedel — in ui mi grozil. Nekega dne potrka na moja vrata. Solznimi očmi in ne da bi besedico spregovorit, poda mi listek nastopne vsebine:
Ivane!
Razžalila sem Vas hudo, prosim oprostite mi! Ali jaz nisem za Vas. Vi ste gospod, jaz Bem hči selskega kramarja. Vi ste človek, priučen mestnim navadam in razvadam, a jaz ne bi hotela, da postanete po meni nesrečni. Srce moje ni za Vas, a tudi Važe mestno življenje ni za-me. Nesrečni bi bili Vi in jaz. Ako me ros ljubito — in jaz Vam to verujem — ohranite mi življenje!
Jaz trpim, še preveč trpim !
Brez zamere Olga.
Krasni so spomini, koji bo nam ostali na dneve pražkih sokolskih slavnosti. A ne samo prijetni, ampak tudi prekoristni nam so, ako hočemo iz njih crpiti nauk, kako treba delati „Sokolstvu" v proapeh naroda.
Tam smo videli sadove jeklene vstraj-nosti, opaževali smo vzglede idejalnega rodoljubja, ki ne pozna nikake sebičnosti. V Pragi smo videli, kako treba ceniti sebe in jezik svoj. In uprav to poslednje je, kar bi hoteli še posebno povdarjati. Tam so povsem zginule osebe in zasebne koristi: vse je delovalo le za stvar, za jedni in isti cilj: proslavo naroda češkega.
Štiri dni smo bili v Pragi in zadoščalo je, da smo prepričali, da je Praga zares slovansko mesto. Od najele-gantnejše služkinje, od prvega bogatsša do zadnjega bornega postreščeka — vse se je posluževalo le svojega materinega jezika, tako, da niti nismo opazili, da v Pragi živi tudi do 30.000 Nemcev. Po celo po-poludne sprehajali smo se po razstavi in nismo čuli nijedne nemše besede. In vender so Čehi kulturen narod v vsakem pogledu.
Pojmo in storimo tudi mi tako !
Politični pregled.
Notranja dežela.
Nje g. Veličanstvo podelilo je nameBtniku Gališkemu grofu Badeniju veliki križ Leopoldovega reda, deželnemu maršalu knezu Sanguski m načelniku polj-skopa kluba Javorskemu dostojanstvo tajnega svetovalca.
Trgovinski minister Marquis Bacquehem potuje sedaj po Galiciji.
Aleksander, kralj Srbski, je sedaj na potovanji po Rusiji. Od tod pojde v IŠI, da se pokloni našemu cesarju. V Išlu se bode mudil tri dni. Njemu v čast prirede na dvoru gala-diner in slavnostno predstavo. Na povratku ii Išla anide se kralj Aleksander v Solnogradu z njega očetom Milanom.
V Črnovicah zasledili so velika poneverjenja na carini. Mnogo uradnikov so vsled tega poslali v pokoj, mnogo pa ao jih od službe odstavili ter pozaprli. Defravdacijam so prišli na sled vsled neke direktne prijave na ministerstvo. Erar trpi nad jeden milijon Škode. Nek urad« nik se je vstrelil, da ae izogne kasni. Zaprli so tudi več trgovcev, ki so bili spo-razumljeni z uradniki.
Kaj se je zmenoj godilo, ko sem pre-čital pismo to, ne vem, le to vem, da meje hudo zadelo. Dobri Matija ni zinil besedice, mokrim očesom oatavil je sobo mojo.
Oatal sem celi dan doma in trpel sem Tantalove muke. Trpel nisem toliko radi sebe, ampak radi nje, v zavesti, da sem jej prouzročil hudo bftl. Ona trpi — in trpi radi mene.
V naslednjih dneh postal Bem nekoliko mirneji. Pospravil sem svoje stvari, da odidem zopet v svet, a ne na Kavkaz, ampak po širni Evropi, da proučim rudo-kopje. —
In odšel sem ; voHtno sem vršil dano si nalogo. Delal in učil sem se vse božje dni. Postal sem mirnejši in postavnejši.
Završivši dano si nalogo vrnem se v domovino. Sel sem zopet k taroku ter igral redovito.
('udom so se čudili, da ne pijem več tako, kakor sem nekdaj pil. Jaz pa jim od vrnem : „Dd, to je nesreča nas Slovencev in Jugoslovanom sploh, menečih, da rešimo domovino, ako pri kozarcu vina kričimo: Živila Slovenija! Vino je bilo tudi moja nesreča, vino mi je zrušilo Brečo kojo bi bil lahko užival. V sreči postal sera nesrečen. Skoro odpotujem zopet na Kavkaz na delo, štediti hočem in kar prištedim, bodi naroda last. Delal bodem — za narod.
V	Budimpešti se je zopet nekaj dogodilo, kar močno razburja vse mad-žarško javno menenje. Nekaj budimpeštanskih meščanov odposlalo je Njeg, Veličanstvu nemški pisano prošnjo za podporo tamošnjemu nemškemu gledališču, kojo pa je kabinetna pisarna jednostavno vrnila. To je Madžare silno razburilo in sti se o tej zadevi državnemu zboru predložili dve interpelaciji. Najbolj se spodtikajo ob tem, da so prosilci trdili, da je nemško gledališče v Budimpešti iz politiških ozirov potrebno. Poslanec Ugron pravi v svoji interpelaciji, da ao prosilci zlikovci in izdajice.
V	dopisu „z Reke" pripovedujemo o nesramnih lažeh, koji so bili raztrosili nasprotniki naroda hrvatskega povodom cesarjevega bivanja na Reki in o korakih, koje je storil stotnik U z e 1 a c v imenu vsega 79. polka. Ob tej zadevi snido te imunitetni odbor, da se posvetuje. Minister baron Fejervary izjavil se je odločno, d a je poslanec Ugron dolžan dati stotniku Uzelcu zadoščenje in ako bi ga zbornica v to ne prisilila, da položi svoj mandat,
Vnan)e države.
Francoskemu brodovju na čast priredil je mestni svet Petrograd-s k i sijajen banket. Množica je pozdravljala entuzijastiški francoske goste. Hiše ob bregovih Neve bile bo sijajno okrašene. Banketa ao se udeležili ministri vojne, notranjih poslov in komunikacij. Francoski poslanik je napil ruskemu caru.
Vsprejem ta značil je velikansko ova-cijo. V sijajno okrašenih prostorih bilo je videti oprsja carja in predsednika francoske republike Garnota. Mestni načelnik je natoči! vrč vina, iz kojega ao vsi pili v znak pobratimstva. — Cerkveni zastavi, priboreni v krimski vojaki, dospeti zopet v Petrograd carice godu dan.
Admiralu G e r v a i s u prihajajo z vseh strani Rusije izjave najodkritosrČnej-ših simpatij.
Vojvoda Oldenburški z vojvo-dinjo in princ Jurij Leuchtenbur-š k i se princeso obiskali so francosko brodovje, kjer so dame dobile trakove v narodnih barvah.
Mladi kralj srbski Aleksander dospel je dne 30. julija v Moskvo. Vspre-jeli so ga z vojaško častjo.
Berolinska „Post" javlja, da so r u-munski prestonaslednik poroči z neko princezo iz avstrijske vladarske hiše.
V	Carigradu se je razširila voat da je sultan obolol.
Ministarski predsednik Angleški rekel je pri nekem banketu, da se ne spominja dobe, da bi bil vladal tak mir v evropski politiki, kakor ravno sedaj. Bolgarsko uprašanje sicer še ni rešeno, nadeja pa Be, da se tak6 reši, da bode ugajalo vsem, koji so varuhi človeške sreče, civilizacije in napredka. Napovedani pohod francoskega brodovja v Portsmouthu je novo jamstvo za mir in prijateljstvo Francoske. Oni so prijatelji Angležke, koji skrbd za to, da se ohrani sedanja razdelitev dežel in miru.
DOPISI.
Iz Pomjanske nadžupanije. [Iz v. d op.] V občinski pisarni Pomjanski najdeš, kakor podpisi kažejo, zdaj dva pisarja in jed-nega vodjo piaarne. Jeden teh je nedavno zapustil gimnazij. Nočemo mu česa očitati, a dvomimo, da bi imel tak mlad človek dovelj skušenj, da bi kmete vodil po pravi poti! Vodja je Barba Piero, ki je vse tako uredil, kajti radi velike sile pri volitvah ne more revež sam zmagovati; tako mu je pritrdil tudi „Napoleon". Vodo pa je treba na svoj mlin naganjati. Potlačili bo ga hudo vsakdanji napori. Tedaj Barba Piero ni odstopil, ampak misli celo avancirati : postati hoće vodja.
To je njega „politika" za ostre borbe pri občinskih volitvah, katero jo on po
noči stuhtal, rekši : „mi non dormo, m studio e penso di notte, come si ha da fare41. Kdo pa bode vae te „škrivane" plačal ? O ubogi mi davkoplačevalci ! Ubogi mi v teh revnih časih, ob teh slabih letinah in pri teh gorostasnih občinskih do-kladah! O tem govori in piši po laških časopisih koperaka italijanska gospoda; premišljuj o potrebi in prevdarjaj silo našo ; prevdarjaj, kako se po nepotrebnem trosi denar !
Skrbite rajše za varnost naših pridelkov na polji, katero se nam uničuje in odnaša, kajti od pridelkov moramo davke plačevati. Čemu pa plačujemo občinske doklade, ako še tega nimamo — pravega poljskega čuvaja! Pravega, smo rekli ; na8-li razumete P Čemu plačujemo P Ne plačujemo-li za našo varnost, za red in mir posebno ponoćni ?
Ako hočeš koperska gospoda /, nami v prijateljstvu živeti, pusti nas in ne vtikaj se v naše pravice ! A dokler našim nasprotnikom prikimuješ, dokler se nam po-smehuješ, dokler podpiraš atranko, ki ne skrbi za našo korist, ne moremo in ne smemo rok križem držati in dopuščati, da se nas tlači; braniti se moramo proti stranki, ki je nasprotna vrli naši duhovščini, ti jedini podpori naši. Ako vam, koperska gospoda, pravica še kaj velja, ne smete govoriti : „il terribile nemico che spavaldo oi sta alle spalle", ne smete trditi, da smo nasprotniki „aH1 elemento civile" (Kaj nas to briga P Nas briga življenje, življenje, težka butara, ki nas tlači; nemir in hudobija, ki sta se udomačila mej nami. To, to — in ne vaš „elemento"!), ampak jednoglasno nam morate odgovoriti: „Res je, to ni prav ! Prav imate bližnji sosedje, da izvolite može po svoji želji, varčne, pravične in verne, kateri bodo skrbeli za občno blaginjo". Ako nam tako odgovorite, pa bode mir mej nami.
Davkoplačevalec.
Na Reki, dne 26. julija. [Izgredi na Reki.] (Izv. dop.) -- Konec. — No, pa saj ui nobeno čudo, ako listi v svet kriče: „Hrvatje so izzivali, duhovščina je žalila one, koji so „eljen" kričali in hrvatski vojaki so proti Madžarom demon-strovali, — ko je tukajšnja policija v Pešto tako poročala. Ta je tudi lepa, še eelo oblasti gredo že proti nam ubogim Hrvatom, Še one, koje bi morale biti v vsakem obziru nepristranske, služijo kot sredstvo v dosego nam nasprotnih namenov. Ko prenehajo preiskavanja, čemo zopet govoriti o tem poročevanji. Le toliko pristavim za danes, da do današnjega dne niso še čisto nič našli, kar bi mogli Hrvatom predbacivati. Ravno nasprotno. Ona „poslana", koja čitamo v različnih listih, so nam priča, da so celo uradna poročila neresnično govorila, ker vsi slučaji, koje je navedlo vladno glasilo „Nernzet", niso nič druzega, nego ostudna laž in surovo obrekovanje.
Na podlagi teh poročil zagnali so Madžari, Nemoi in Lahi strašansk krik v svet, in poslanec Ugron je interpelova! ministra o tej zadevi. Mož je govoril jako obširno ter hudo razžalil Hrvate sploh in v svojem fanatizmu prišel je tako daleč, da se jo čutil stotnik Uzelac od polka Je-lačica globoko užaljenega. Nekega lepega dne pa se pripelje v Pešto Uzelac z dvema stotnikoma, koja naj bi mu bila sekundanta, ker on je moral pozvati poslanca Ugrona na dvoboj in to v imenu vsega Častniškega kora. Ugron se pripelje v Pešto, tam »kličejo neko konferencijo, v kateri so sklenili, da Ugron ne sprejme dvoboja in tako pošlje Ugron svoja sekundanta k Uzela-ćevima. rekoć, da on ne more dvoboja sprejeti, ker je kot poslanec na podlagi policijskega izvestja vse to govoril. To izjavo sta zahtevala Uzelčeva sekundanta tudi pismeno, da je poneseta stotniku. A za nekaj časa se zopet povrneta, z upra-šanjem, ne bi-li hotel Ugron dvoboja vspre-jeti kot privatna oseba. A tudi tega ni hotel vitežki Ugron.
S tem je dobil stotnik, kakor tudi ves častniški kor, zadoščenje. Pokazali so g. Ugronu, da se je treba prej dobro prepričati, nego ho kaj govori.
Kedo pa da vsemu hrvatskemu narodu zadoščenje za vse ono obrekovanje ! Naj-li pokliče ves narod Ugrona na dvoboj? A hrvatskega naroda ni žalil samo Ugron, užalilo ga je vse židovako časopisje. In naša poštena Evropa se molči o takem postopanju ? A pomnite si. da zgodovina se je od vseh časov sem vsikdar britko maščevala nad nepravičnimi in upamo, da se tudi nad sovragi Slovanov.
S Krasa v mesecu juliju [Izv. dopis]. Gospod urednik, dovolilo mi, da se nekoliko pomeniva z gospodom dopisnikom v „Slovencu" št. 165 radi odstavka: „Duhovniki »o vsega krivi". Za Boga svetega! Kje je pa v „Edinosti" pisano, da so duhovniki vsega krivi ? Preveč spoštujem duhovščino, da bi mogel kaj tacega pisati. Preveč ljubim svoj narod, da bi mu hotel, njegove zveste vodnike črniti, da bi mu hotel tolažbo, katero nam daje ravno vera, odvzeti. Saj po veri, po njenih služabnikih vspeva in bo vzbuja Primorsko ljudstvo slovansko. Si moremo li česa lepšega misliti, kot izvrstnega cerkvenega govornika, ki poučuje ljudstvo, ki je navdušuje za vse lepo in blago, ki je roti, ki je •vari pred grdimi iu ostudnimi lahouskiini kletvinami P Da, dd, gospod dopisnik, po raznih cerkvah čuli sme že veliko tacih govornikov. In to je tudi vzrok, da napredujemo ; posebno lepo se to vidi po Istri. Čast in hvala na tem naai častiti narodni duhovščini!
Vsak naroden človek mora pripoznati, da oni dopis „s Krasa" ni bil naperjen proti duhovščini, bil je pa proti onim, ki rujejo zoper slovenska časopisa v Pri-morji, delujoča za probujo naroda in ki imata v svojem krogu tudi lepo število duhovnikov. Naj bi tedaj dotični gospodje (in mej njimi tudi posvetnjaki !) raje delovali proti vražam, nego da rujejo proti slovenskim listom. Po menenji g. „Slo-venčevega" dopisnika bi se torej ne imelo ničesar pisati, kar bi kazalo, da se še greši med narodom , kakor da bi b tem dolžili duhovščino, da je ona vsega kriva. Gospod dopisnik, razsodni ljudje ne mislijo tako! Koliko ukazov, naredb, žuganj, kazni je, recimo, proti tatvini, in vendar se tatvine še vedno dogajajo. In zat6 bi morali duhovščina, razumništvo in časopisje složno delovati v ta namen, da se razvade mej našim ljudstvom odpravijo. Časopisje je za to jako primerno sredstvo; da pa more vršiti svojo nalogo, ne Bmerno mu kvariti ugleda. Vam je sedaj jasno, gosp. dopisnik ? Ako sem rekel, da ljudstvo naSe še veruje vražam, je nisem nikakor hotel Črniti, kajti tako je malo ne pri vseh ljudstvih. V Nemcih se še dandanes dogaja, da dobć sodnije tožbe v roke, da je sosed sosedu škodoval, ker je coprnik. Ker se pa vera v te coprnije nahaja le pri nižjem ljudstvu, pri neomikancih, zato bi bilo prav, da bi nekateri gospodje, mesto da ruvajo proti listom, ki so ob jezikovni meji neobhodno putrebui, raje delali za omiko in probujo uarodovo. In ne ruje se Bamo pismeno, ampak tudi u s t m e n o. Med častito duhovščino v Primorji je pa prav mulo tacih čudakov! Se ve da, kdor lista ne bere, ne more soditi, sodi le po tem, kar kdo v drugih listih piše. Jaz na pr. sem naročnik štirih primorskih slovenskih listov, in sem tudi so naročnik „Slovenca". Vse to posojujem ljudem, da bero in se izobražujejo. Zato pa sodim pravičneje in moram konstatirati, da „Slo-venčevi" dopisniki mnogokrat drugače za-sučejo, nego je bilo v resnici. Temu, kur pišeta naša primorska lista o odpravi slovenske prepovedi pri sv. Justu, moram pritrditi. Zakaj se ta dva liuta toliko po-tegujeta za slovenske govore pri sv. Ju*tu ! Mislite-li, du morda samo radi lepšega ? O ne! Le pomislite, gospodje : v Trst prihajajo neomikunci, neizobraženi ljudje;
tu se poroče, tu dobe otroke. Kako naj žive po zapovedih sv. vere, kako naj od-gojujejo deco, ako ne čujpje besede božjo v unaljivem jim jeziku?! Poznam ljudi, ki bivajo v Trstu že 20, 30 let, a še vedno raje zahajajo k slovenskim propo-vedim, nego k italijanskim. Zakaj? Zato, ker slovenski bolje razumejo. Ako potihnejo slovenske propovedi, kaj bo iz teh ljudi ? Celi okraji ostanejo braz dušnih pastirjev t! Mislite si ljudstvo brez vodnikov ! Ljudstvo to bi zdivjalo.
Taka je torej, gospodine „SlovenČev" dopisnik! Ako dregnem posamičnika, nikakor uisem mislil celi stan. H koncu naj navedem še besede Roscherjeve, po katerih se, hvala Bogu, po mogočnosti (se-ve, vsakdo se lahko kedaj zmoti) tudi ravnamo : „Brezverska polovičarska omika pomnožuje le število Bocijalistov, gospodarski napredek brez nravnega poboljšanja, brez žive vernosti, nima vpliva na množico!	T.
Različne vesti,
V spomin pokojnemu Viljemu Jeršku
darovali se rodoljubje 24 gld. Svota ta bila je namenjena družbi sv. Cirila in Metoda, a iz posebnih tehtnih uzrokov naklonila se je za drug dobrodelen namen.
„Tržaški Sokol" podari družbi svet. Cirila in Metoda 13 gld. kot tretji del čistega dohodka veselice v Nabrežini.
Šlkanaža pri okrajni blagajni za zavarovanje delavcev. Nek naš obrtnik ima 6 delavcev, koji so vsi upisani v „Del, podp. društvu". Ta obrtnik bil je poklican na magistrat in potem na tribuna), da plača za svoje delavce okrajni blagajni 37 gl. 84 soldov. Dotičnik je pravočasno naznanil okrajni blagajni, da so njegovi delavci zavarovani pri omenjenem društvu, kar je tudi vodstvo tega druotva pravočasno rečeni blagajni naznanilo. Opirajoč se na to povsem korektno postopanje — toliko z njega strani, kolikor se strani „Del podp. društva — se naš obrtnik ni dal prestrašiti ter se je trdno držal, tak6, da bo se gospodje pri okrajni blagajni naposled morali umakniti in zadovoljiti se
—	s prazno roko. — To naj služi drugim našim obrtnikom v posnemanje.
Veljava našega jezika pri c. kr. sodiščih. Piše se nam: Naš jezik je začel dobivati v zadnjih Časih nekoliko več veljave pri sodiščih. — Res je, da imamo postavo in glasoviti 19. §., po katerem bi morali uživati popolno enakopravnost, ali §§. so elast!čni ter je možno jih sukati na razne strani. — Pri nekaterih sodiščih nam je opazovati primerno veljavo našega jezika — pri druzih zopet ne. Na Kranjskem na pr., kjer uživajo Slovenci po menenji jednostranskih politikov popolne pravice
—	nahajamo na mnogoterih pečatih o. kr. okrajnih sodišč izključljivo nemške napise, na drugih pa nemško-slovenske. Kar pa vendar ni mogoče v slobodni Kranjski, to je mogoče — na bližnjem Krasu. Na pečatu o. kr. okrajnega sodišča v Komnu nahaja se namreč napis le v našem slovenskem jeziku. — Pisec teh vrstic je menenja, da kar je mogoče v Komnu, bilo bi lahko mogoče povsod po Slovenskem. Poznamo sodnika, na katerem bi se mogli vcgledovati okrajni sodniki v obče glede upeljave in veljave našega jezika. Prepričali bi se, kaj premore odločna plemenita narodna volja moža, kateri uživa i pri nasprotnih strankah največje zaupanje in spoštovanje.
Tržaški mestni svet imel je predvčerajšnjem opoludno svojo sejo. Mestni fizik dr. Constantini prečital je obširno poročilo o predlogu, da so razširi katoliško pokopališče pri sv. Ani. Debata, ki se je unela ob nasvetih toga poročila, je jako zanimiva in značilna! Svetnik dr. Morpurgo jo jako obžaloval, da ho še ni uvolo sežiganjo mrličevterje nasvetoval, da mostni svet izrazi željo, da bi kmalo bilo moguće s e ž i g a t i mrliče
kakor zahtevajo zdravstveni obziri. Vsprej-t mo se predlogi delegacije, kakor tudi dnevni red, predlagan po svetniku dr. Morpurgo. — No, slavna Goriška „Eco", se ti-li sedaj sanja, na čegav mlin naganjaš vodo, kajti vćdi, da so to isti gospodje, ki so izposlovali, da se odpravi slovenska pro-povod pri sv. Justu?! Tak6 torej ti gospodje poplačujejo postrežljivost vašo, da še na gorko predlagajo nekaj, kar je nasprotno naukom naše vere. Zares, hitro ste dobili plačilo !
Obletnico blagoslovljenja društvene zastave slavilo bode „Del. podp. društvo" dne 23. avgusta. Policijsko ravnateljstvo dovolilo je slovesen sprevod iz društvenih prostorov se zastavo in godbo do cerkve sv. Antona novega, kjer se bode darovala sv. maša. — Na večer je sijajna veselica v vrtu „Mondo nuovo", za katero se delajo velike priprave.
Volitve V Pomjanu. Zadnja „Edinost" poroča, da bodo volitve v Pomjanu začele 3. avgusta. Poročevalec Vaš je vede ali nevedć poročal neresnico, ker dosedaj, Štiri dni pred volitvami, ni še nobenemu volilcu kaj tacega znano in tudi to ni še bilo javno oklicnno. Tudi po postavi tako biti ne more, ker, kolikor je znano, še protesti proti „imeniku" volilcev niso rešeni! — O volitvah teh nam prihajajo sicer dokaj ugodna poročila, a svariti moramo naše rodoljube, da se ne zanašajo preveč na to, kar se je dozdaj storilo, ampak delajo naj čvrsto kakor do sedaj. Niti jednega dne se ne sme zamuditi, kajti, ako bi le en sam dan počivali, utegne se — ker tudi nasprotniki neprestano rujejo — vso na slabše obrniti. Torej pozor, pozor I
Učiteljski shod Za učiteljski shod v Pragi dne 6. avgusta t. 1. vršijo se jako obširne priprave. Odbor pod načelstvem g. Lega se trudi napraviti došlim bivanje najprijetneje, in že razpošilja programe in povabila. Tudi več drugih slavnostij priredilo se bode iste dni v Pragi. Iz Zagreba oglasilo se je za posebni vlak dne 3. avgusta t. 1. popoludne nad 30 gg, učiteljev in profesorjev. Nadejati se je, da se jim pridruži tudi mnogo slovenskih gg. tovarišev.
Vabilo na veselico, katero priredć slov. abiturijenti dne 3. avgusta 1891. 1. v prostorih narodne čitalnice v Ljubljani na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vspo-red. 1. Miroslav Vilhar: Ouvertura k „Jam* ski Ivanki", proizvaja vojaška godba. 2. Anton Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij", moški zbor s sprem-ljevanjem vojaške godbe slavnega pedpolka baron Kuhn št. 17. 3. Tambutanje, udarjajo abiturijenti. 4. Anton Foerster: „Življenje", osmospev; besede zložil abiturijent Ivo Šubelj. 5. „Abiturijentom", govori abiturijent Fran Finžgar. 6. Tambu-ranje udarjajo abiturijenti. 7. F. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat", himna; besede zložil abiturijeut Dragan Borani 6. 8. Ples. Vstopnina za osebo je 30 nov. Velikodušnosti se ne stavijo moje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Beseda bode na čitalničnem vrtu; ob neugodnem vremenu se vrši veselica v gorenjih prostorih.
V Prago je došel iz Bolgarske zasebni vlak z 200 gosti. Pri odhodu iz Srodca bila sta na kolodvoru navzoča ministra Načovič in Tončev. Velika množica ljudi pozdravljala je odpotujoče.
Bolgarske goste so v Pragi prijazno vsprejeli. Obojnostranska govornika sta povdarjala gospodarsko stališče, politike pa se nista doteknili.
Posebni vlak v Prago. v«ied mnogih uprašanj se tem potom naznanja, da se razun posebnega vlaka z dne 3. avgusta t. I. vozečega v Prago, letos ne priredi voč noben vlak. Ker ima Praška izložba jako muogo zanimivega zu naše obrtnike, rokodelce, tovarnarje vsake vrste, posebno pa za trgovce: da si ogledajo mnogo čeških izdelkov, kateri so najvažnejši tudi v naši trgovini, in si dobijo naslove za naroči;-vanje blaga iz prve roke in ne od pre-kupcov — ker je, z eno besedo, Praška
razstava jako obSirna, da jo zanimati mora vsakogar, je tudi upati, da to sedanjo zadnjo priliko porabi obilo število udeležencev. — Med drugim so jako zanimive, delalnice Btrojev, brušenje biserov in stekla, tkanje sukna, platna in tepihov. Dalje usnjato, pleteno in leseno blago, posebno pa kovina zlata in njeno brušenje ; nad 40 m. visok in na prostem stoječ sladkorni klobuk (Zuckerhut) kateri baje predstavlja množino sladkorja, kojega se v enem letu na Češkem porabi ; prekrasni vodomet, ki sika vodo nad 30 metrov visoko i. t. d. i. t. d. Nad uhodom v izložbo je velik stolp, raz kateri se vidi cel panorama mesta Prage in lepe okolice. Cene bivanja v Pragi so primerne, in ljudstvo jako gostoljubno. — Vozni listki za vlak dobivajo se še pri gosp. G. A. Gjaja via Arsenale 2 V Trstu, kakor tudi pri vlaku brez doplače.
Iz spodnje okolice se nam piše : Dotični, vsled odprave proste Itike po okolici na novo ustanovljeni finančni uradi imajo napise lev nemškem iu italijanskem jeziku. — Slovenščina je za našo finančno ravnateljstvo „nepoznan jezik", poznani so pač davki Slovencev : takrat iihs ne pozabijo, ko je treba — plačati ! — Omenjati mi je n. pr. o eolnem uradu Barkovljan-skem (pod Greto), kateri nosi nemško — italijanski napis — kot da ni niti jednega Slovenca v Barkovljah. Lahko trdimo, da omenjeni urad ima posla— ako ne izključljivo — vsaj ponajveč z našim ljudstvom in vsled tega bi se moral postaviti na dotič-nem uradu vsaj zraven italijansko-nemškega
—	Še slovenski napis f — Kakor v je Barkovljah, tako je i pri ostalih druzih okoli-čanskih čolnih uradih. — Mislimo pa, da je že skrajni čas, da bi od strani c. kr. uradov pripoznavali mili uaŠ rodni jezik — in to vsaj v čisto slovenski okolici! — Ne znamo, koliko uspeha bode imela ta naša pritožba pri slavni o. kr. finančni direkciji, mislimo pa, da bi imenovano ravnateljstvo prav lahko popravilo imenovano napako, ako se zraven nemško-italijanskih postavijo tudi slovenski napisi. Nikdo ne bi mogel temu oporekati. — Še eukrat: ker plačujemo jednake davke kakor drugi, želimo tudi, da se nam dele vsaj približno jednake pravice. — Slavno finančno vodstvo je menda pozabilo, da treba poštevati tudi Slovence tržaške in one po okolici, da tudi ti-le smejo zahtevati svoje pravice.
—	Kolik razloček mej Trstom in Gorico! Tam je Število Slovencev manjše, nego v Trstu in vendar vidimo v vseh uradih poleg italijanskih in nemških, tudi s I o-venske napise. Da ne govorimo o mestu tržaškem satnen, & tudi po okolici, ki je zdržema slovenska, ne vidiš slovenskega uradnega napisa.
S Krasa se nam piše : Onega 23 letnega moža iz Lokve, ki se je dne 11. t. m. zgubil, našli so dne 25. t. m. mrtvega v Risnik-u. Risnik se imenuje velika, gosto zaraščena dolina blizo Divače tik Bkladovne ceste, ki pelje iz Divače v Lokev. Le na aeverni strani jo meje navpik stoječe, blizo 60 m. visoke počine ali stene in na dnu tik njih je kamenje. In na tem kamenju je ležal, kakor so pravili, še skoraj ves črn, podoben mumiji, in bo ve tudi razbit, ker padec je bil grozen iz take visočine! Je-li bil to radovoljen padec, ali prisiljen, ali v blaznosti, no ve se, morda bota čas in preiskava kaj odkrila in pojasnila.
Popravek. V „javni zulivali* odbora „Bralnega društvu" Nabrežinskega, objavljeni v poslednji štev. „Edinosti", čita naj se „s Prošeka", mesto „5 iz Prošeka".
Za ubogo tldovo z deveterimi otročiči doposlnl A. K. P. iz Rabca 1 gld.
Mejnarodni kongres časnikarjev snide se morda v Bruselju v proslavo stoletnice, odkar obstoji v Belgiji časnikastvo. Povabiti hočejo listo vadi dežel, da odpošljejo k obravnavam svoje zastopnike. Obravnavalo so bode o stanovskih interesih časnikarjev. Program bode razuovrsten in priredo tudi sijajen banket.
Mrtvo truplo raožkega spola potegnili so iz morja blizu Sanita. Poizvedovanja so dognala, da je to 21 letni škotski mornar Aleksander Middleton. V sredo zvečer videli so ga pijanega hoditi po „rivi". Potem takem je najbrže v pijanosti pal v morje.
Radi težke telesne poškodbe obsodilo je tukajšnje deželo sodišče Frana Smerdu iz Postojine na 6 mesecev težke ječe.
Šaljivega lista „Brivca" izšla je dane* 14. številka. Prodaje se po vseh tobakar-Dah po 6 nvč.
Listnica u p r a v u i S t v a.
G. Janez Volarič Kobarid: Do sedaj ste nam poslali vsega skupaj for. 5"50 do konca leta bi ostalo torej še 50 nrč.
Tržno poročilo.
Cene ne raznmo, kakor se prodaje na debelo za gotov denar).
C«n> od for.
Kava Mocca.......lOO K.	127 —
Rio biser jako dna .	„	HO.—
Java „ „ „ .	„	122.—
Santo* lina..........„	108,—
„ srednja ...	„	101.—
Guatemala..........„	112.—
Portoricco..........„	136.—
San .lago de Guba .	„	—.—
Ceylon plant. lina . .	„	140.—
Java Malang. zelena .	„	113.—
Campinas..........„	—.—
Rio oprana ....	„ --
„ ima............„	104.—
" srednja ....	„	100.—
Oaula-llffll«' » zabojih . .	„	26.-
Vaclaov cvet..........„	380.-
Zagsr Bengal............„	31.—
Papar Singapore..........„	47,—
Penang............„	38.—
Batavia............„	42.—
Piment Jamaika..........„	28.—
Petrolej ruski r sodih . .	100 K.	6.50
„ v zabojih .	„	7.50
Ulj* bombažno ainerik. . .	„	33.—
Leoce jedilno j. f. gar.	„	41.—
dalmat. s certifikat. .	„	43. —
namizno M.S.A.j.f. gar.	„	56.—
Aix Vierge ....	„	60.—
„ fino..........„	55 —
Bollei pulješki ..........„	—.=»
dalmat. s cert. . .	„	—.—
Smokve pulješke t sodih .	„	—.—
„ t vencih .	„	—.—
Limoni Mestna......zaboj	11.—
Pomaranče Puljeske ....	„--
Kandljl Bari T.a.....100 K.	117.—
dalm. I.a, s cert.	„	— —
blago do for
129.—
107.— 102. -113.-14 l.-
144.-118-
106.-102,— 26.50 390.— 32.-48 -39,— 43.-29.-
f!5,— 42 -44-57.-62,-56.-
12.-118
Hiša v najem
pripravna za gostilno in za vsakovrstno trgovino, ležeča na prav lepem prostoru v Zavijah poleg glavne ceste držeče na Koper. — Natanjčnejše se izve pri g. Iv. M. Bole-tu v Rojanu h. štev. 242.
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno srodstvo posebno za čiščenje in presnovljanje krvi, nedosežen proti zgagi (reza-nici) in krću v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd.
Zavitek s poukom o uporabi 50 nov. dobiva se samo v premirani lekarni
Praxmarer „Ai due Mori" (Telefon 207). Trst Piazza grande.
Ako kedo pošlje 55 kr. v poštnih markah, dobi neposredno en zavoj na poskušnjo. Varujte se ponarejanja
3 10
Tinktura za želodec,
katero iz kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomarančnih olupkov prireja (i. PICCOLI, lekar .pri angel ju" v Ljubljani, je mehko toda ob enom uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovntelj v zabojČkih po 12 in već steklenic. Zabojčkili z 12 stekl. velja gl. 1 36. z 55 stekl., 5 kg. težo, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 25-4
KWIZDE
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju s e z a najni že ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 5_24
mrtvački liesovi, \ošeane svece, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod »RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Ptriladelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 23—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fttr die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kra.ko vrieme izliečiti rabljenj«m NADARENIH	' 4-8
Prendinijevih sladkisah
(PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoina pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj^nih kaSljnč norih, navadne jutranje hreputavice i grleniii zapalah nestnjo kao za čudo nzimiinjem ovih sladkisah.
Opazka. Vidja so j>aziti od varalioah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkise (Pastiglie Prendini) to gledati, da bude na omotu kiitifioe (skatulo) inoj podpis. Svaki komad tih sladkiAah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", ntt drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(FarrnarciK Prendini in Trieste) i u glavnijih ijekarnah svieta.	42 — 43
izklj. priv.
Planolli Sli it
22. -21. -
10.50 13.75 11.50 34.—
italij. najtineji ...	,
„ srednji ...	„
Rangoon extra| ...	„
„	I.aj carinom	,
II.a/ ...	,
Snltanlne dobre vrsti . .	„
Suho grozdje (opaia) ...	„
Oibalso..................„	-.—
Slaaikl Yarmouth ....	sod	—
Polsmvke S redne velikosti 100 K.	36.—
velike..... „	—.—
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifisk..........32,—
Faiol Coks........
Mandoloni .....	„	—.—
Bvetlorudeči ....	„	— .—
temnorudeči ....	„	—.—
bohinjski............„	-
kanarček............„	—.—
beli, veliki ....	„	—.—
zeleni, dolgi ....	„	—.—
„ okrogli ...	„	-.—
mešani, Štajerski . .	„	- .—
Kulo . •................„	83 —
8eno konjsko..............„	2.50
„ volovskn............„	3 —
Slama ........ . .	8.«
36.-
85.50 3.— 4 —
3.5
Dunajska boraa
31. julija.
Enotni drž dolg v bankovcih — — gld 92.40 „	v srebru — — — „ 92.40
Zlata renta— — — — — — — — „111.75 5*/0 avstrijska renta — — — — — „ 102.30 Delnice narod ne banke — — — — «1022.—
Kreditne delnice — —--— — „ 287.=
London 10 lir sterlin--— — — „ 118,—
Francoski napoleondori — — — — „ 9 39'/f C. kr. oekini — — — — __ — w 5.59 Nemške marke — — — —--— „ 58.02 S4
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-24 ulica Zonta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo «e tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in Čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naroebe.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Se uporablja že 30 let z najboljšim rspeliom 1 po hlevih raznih dvorov, rečjili hlevih civilnih j oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in zopetno »krepčanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežlianju konj (Training.)
I steklenica gld. 1.40. Pravo so dobiva le pod jtgornjo varstveno marko po vseli lekarnah in drogerijah Avstro-Ogorsko. j	Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
j	Franz Joh. K wizda,
c. Kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Komeuburg bei "VVien
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iiaručbu bilo koje vrsti knjiprotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. :
za iupne urede, okruinlce, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjelnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenlke, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava 9e p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (fkladišću) svo potrebno tiskanice i knjige za crkvenu urede. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu iiaručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, mlatilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hackseovel strojeve 7.a rezanje krme, mlinove za drobno melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinskr tiskalnice, tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, stro-|jeve za lupljenje voća, spreme za susenjo voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čiSćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Heller, Beč
terstrasse b^-. 78. •"flSž!
Ig-
II. F'i-
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemačom, talijanskom i slavenskom jeziku šalje se na zahtjev budava i franko. Solidna zastupstva ustrajsti će ho posvud.
U	V
i cas
za nakupovanje izbornega pohištva vsake vrste in zloga, kajti v kratkem se prične premedčevanje bogatega skladišča pohištva
v ulici del Teatro št. 3 v Trstu
Ponižno udani
302MA0 K
Ilustrovani katalogi s ceniki vred dopošiljajo se zastonj in franko.
8 a
Po odpravi proste luke jo nižje doli označeno blago prosto carine, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
(O
03
CD
as

Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahto iz prvih fubrik nt> Češkem, v Peldkirchen, Beču itd. mi j« možno kakorsni k»di konkurenciji. — Pro lajam in posojam vreče za sočivje, moko in vsakojako prirodnine.
protiviti se
Laatnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj i odgovorni urednik Maks Cotič-
4—18
Tiskarna Dolenc v Trst.u