DNEVNIK GLASILO -eto X. • Štev. 200 (2819) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 24. avgusta 1954 Cena 20 lir tOjm/SPEHU BRUSELJSKE KONFERENCE IM V Washingtonu grozilo z revizijo !fflerišhe politike v evropskih vprašanjih «New York limes" zahteva od Mendes Francea, naj postavi vprašanje zaupnice in zagrozi parlamentu PRIPRAVE Zt PREUSMERJANJE slovenskega izvoza skozi Koper rasmisfft v l-IVUMVO A1U1IVVU, IIUUIUVA VlllUdUISjV IIUU}IU«VV *WU»VM»W renče Ce ne ho rati*iciral - Uradno v Washing!onu še nočejo komentirati bruseljske konfe-in se omejujejo na izjavo, da je položaj „zelo resen" - Adenauer v zagati išče stike s socialisti ‘taviiik 1 Pove VmnJ0en :"a . vprašanji, drzavmt dl’-P°d V6Č3;im aU -man3Šim Bai Pove -na vPrašanje, SeusPehu taJ“štva o «. izjavil rtfe lce konferen-tarjev«. q d a »nuna komeu- tvaria wl, p,a. Je’ da u' resen nni3S- • neuspeh itvo no s Državno ličiti 'b Vprašanio61* d°br° pro-:n ho Sis-.,v celoti, pre- sPoročilo »antarje. 4/Prašanj pre-svoje ko- e nekega novi- |J,r°UB.evanje»Z'i?le - z besedo bier a*.°dgovi L°»' ™°rda «revizT- ^ P0li?ke° revi2ij0» a' a-PvPtike, je predstav- l5nie morda da. je «Proude- Sda», °p0dta ■»ajprikladnejša t Ponovil aPa Še neka3’ *2elo u> ua noiAvnJ pe*o resen« i da 36 ,,av tako ni v!1**,2610 težak«. ![ nameravab, odgovoriti, !. uPno zr^,° zdaj ZDA £1° 23 vrnitev la 1 se lahko Nemčiji, L 5 ni hotefai?a ob°r°ži-n. asniega °*el komentirati Sdn ^ranceomg0V°ra med V m-- m ‘n Chur- ^{mSod3ast novinarjev so ”1-nn_ geSa vprašanja vnras .razna druga Prasanja, ki so tu- v kratkem ,^7"* zvezo £«r£ lat?s^a verip^VeZna ^udska ŠB rala SDa V kratkem GrH"ZVezt m Ba2um o voja-,! 30 in tJ.. Jugoslavijo, IT: Ljudski pograd 5a*n r3etno v naj-6ali se PrJ°2Vani v Beo- J«tn?ed bodo kon‘ P° skleJ dopilst, ki je Jo, skupke do-S 3UllJa do 25. sep. 'Pre/^nblike . Predsed- ivanova5anes dopofi Tito je ‘nistra ga opoin novo i!ji P?e/ugoslavH°moeenega feovim raga Alba’ Anti, ca pred < na novo vplivom nedavnih dogodkov. Tako so predstavnika državnega tajništva Sugdama vprašali tudi, kako je z razgovori o Trstu in ah misli, da se bo položaj «razvil». Odgovoril je, da. se sedanji razgovori nadaljujejo in ni dodal drugega. Poleg teh uradnih izjav predstavnika državnega tajništva pa zatrjujejo v diplomatskih krogih, da se Washing-ton resno ukvarja z mislijo, da bi skupno z Anglijo podelil Zahodni Nemčiji suverenost _ in končal okupacijo Nemčije, če francoska skupščina med bližnjo debato ne bo ratificirala pogodbe o EOS. Prav tako govorijo v teh krogih povsem resno o ((boleči reviziji« ameriške politike do Evrope, če bo Francije zavrnila EOS ali jo ponovno zavlekla. Kakšna bi bila ta »revizija)), ne ve v Washingtonu nihče povedati ničesar določnega,. napovedi, da se nekaj takega utegne zgoditi, pa pripisujejo samemu Pullesu. Opozarjajo pa, da je Eisen-hower obljubil, da bodo ameriške čete ostale v Evropi, če bo ratificirana EOS. Neki visoki funkcionar je izjavil, da lahko Mendes-France zada smrtni udarec evropskim obrambnim načrtom, da pa še vedno upajo, da bo Fran-cijja EOS ratificirala. V Washingtonu računajo, da bo veleposlanik Bruce, ki je prisostvoval zadnji fazi bruseljske konference, v kratkem prispel v ZDA na poročanje. Morda bo šele takrat določeno dokončno ameriško stališče. Vsekakor so danes pričakovali, da bo državno tajništvo objavilo izjavo o bruseljski konferenci, vendar je bila objava, morda v zvezi s sestankom Mendes-France - Churchill, preložena na nedoločen čas. Zatrjujejo, da pripravlja Washington medtem obširno diplomatsko akcijo, ki naj prepriča Mendes-Francea, naj ne opušča načrta o EOS. O vesteh iz Londona in Pariza, da pripravlja francoski ministrski predsednik nov načrt glede Nemčije, pa zatrjujejo prve reakcije v Washingtonu, da bi to bil «strašen udarec« za ZDA. ki ne bi želele, da se «indo-kitajski poraz ponovni v Evropi«. Medtem poročajo iz Bonna, da je imel zahodnonemški kancler Adenauer popoldne dolg razgovor z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji Conantom. Govorila sta o bruseljski konferenci in o njenih posledicah. V bonnskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo zahodnonemška vlada počakala na zaključek debate o EOS v francoskem parlamentu, preden bi kaj ukrenila. Adenauer se je danes posvetoval s člani parlamentarne zunanjepolitične komisije, ki se bo ponovno sestala teden dni po zaključku pariške debate. V Bonnu pa že govorijo, da pomišlja Adenauerje-va vlada na uvedno skupne zunanje politike s socialistično opozicijo, ki je z vlado v sporu predvsem zaradi svojega nasprotovanja EOS. Dejansko se je z verjetnim koncem EOS Adenauer notranjepolitično znašel v zagati. Socialdemokratski list «West-falische Rundschau« že sprašuje danes Adenauerja, ali je pripravljen napraviti iz negativnega zaključka konference v Bruslju potrebni sklep, da obstajajo tudi druga pota za obvarovanje evropske varno- sti. Sicer pa listi v glavnem ugotavljajo, da se je treba «zlepa ali zgrda sprijazniti z mislijo da EOS ne bo uresničena, niti v spremenjeni obliki«, kot piše duesseldorfski »Mittag«. V ZDA pa «New York Times« daje takšne grozeče nasvete Mendes-Franceu: «Ce bo Mendes-France vztrajno zahteval ratifikacijo, postavil vprašanje zaupnice in zagrozil z razpustom skupščine in razpisom novih volitev, če pogodba o EOS ne bo ratificirana, bo uspeh zagotovljen; če pa bo sklenil drugače in daj še skromen ladijski park, ki ima 4715 brt nosilnosti, toda v prihodnjih mesecih namerava nabaviti še dve železni motorni ladji po 300 ton nosilnosti.Potreba po ladijskem prostoru je seveda mnogo večja, kajti 60 odst. svojega pomorskega premeta mora Jugoslavija opravljati s tujimi ladjami. Podjetje «Slovenija-linija» lahko z lastnimi sredstvi kupi vsako drugo leto po eno novo ladjo. Ker je to mnogo premalo za razvoj pomorskega prometa, kot ga potrebuje Slovenija, proučujejo možnosti finančnega in praktičnega sodelovanja posameznih velikih slovenskih industrijskih podjetij s podjetjem «Slovenija-linija», Tako bi v i prvi vrsti ladjedelnico v Piranu, ki gradi in popravlja sedaj samo lesene ladje, preusmerili na gradnjo železnih ladij. »Slovenija-linija« ima v načrtu nove pomorske proge. Ena bi šla iz nekega pristanišča na skrajnem severu Jadrana v ves vzhodni del Sre- ..mm ■ miiii i.......»mi.... ■ m i mi ........n...i....i iiiiini mii ■ i i i im........ dozemlja. Progo bi vzdrže- j vali dve ladji enakega tipa kot Pot francoskega ministrskega predsednika Iz Brusijo ■^jje ladja «Gorenjka», ki jo je London In razgovor s Churchillom In Edenom - Mendes- podiet)e e n b % L d d Začetni koraki že storjeni: novo podjetje ^Slovenijalinija» bo vzpostavilo zveze z vzhodnim Sredozemljem in Baltikom • Vprašanje povečanja tonaže in razširjenja piranske ladjedelnice KOPER, 23. — Gospodarski krogi in oblasti v jugoslovanski coni Trsta ter v Sloveniji se že resno ukvarjajo s pripravami za preusmeritev slovenskega izvoza skozi domačo luko Koper. Čeprav bo namreč s predvideno rešitvijo tržaškega vprašanja ostal del slovenske obale pod italijansko upravo, bo obala od Miljskega polotoka do reke Dragonje nudila vse pogoje za razvoj slovenske trgovske mornarice. Prvi koraki so bili že storjeni. Ustanovljeno je bilo prvo slovesko brodarsko podjetje »Slovenija-linija« z matično luko svojih ladij v Pira- v-u M a. u\j OA.lCI.Iil ui ugauc. , .... ne bo uspel, bo odgovoren t m s. se^ezem podjetja v za vse posledice.« I Ljubljani. Podjete ima za se- NAPORI ZA OHRANITEV ENOTNOSTI ZAHODNIH DRŽAV Po razgovoru s Mendes-France Churchillom nov načrt pripravlja o Nemčiji železna in ima 2300 ton nosilnosti. Druga linija bi vozila skozi Gibraltar v Baltik in si- France je poročal Cotvju. danes pa pa čaka seja vlade Polemika v Franclji med zagovorniki in nasprotniki EOS | cer samo poleti. V glavnem bi ladje «Slovenija-linija» plu- delo težko, graditev nove. išv- PARIZ, 23. — Francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France se je vrnil danes zvečer v Pariz s poti, ki ga je po neuspešni bitki v Bruslju peljala nepričakovano še v London. Mendes-France je odpotoval z letalom iz Londona ob 17.40, kmalu po razgovoru, ki ga je imel v Chartwellu, poletni rezidenci angleškega ministrskega predsednika, s Churchillom in Edenom. Pred odhodom je Mendes-France dejal, da je »zelo hvaležen« Churchillu. ker mu je ta potrdil, da bodo zahodne velesile nadaljevale pot «roko v roki«. Z nasmeškom, ki se je zdel u-trujen, je dejal, da je zelo zadovoljen., z izidom razgovorov v Chartrvellu, in še enkrat poudaril, da bo sporazu- Jerali brazilskega ^ e.^/o odstop predsednika Vargasa • doti^ ' abt0 So i° poslali predsednika, izjavljajo, da se sedanja kriza Sata° z njegovo ostavko - Vargas je izjavil, da ne bo v ^Jo l>r,loeru odstopil - Vse oborožene sile v pripravljenosti *>■ ki T2 jANeiro s 5W,e hastaL ’ „ Kn- mandat, tudi če bi mi zmanj- sklep o osvoboditvi Formoze. f *icii0il atu na „ v. Braziliji ' ' esa list- n°vinarja o-M „“«8 ((Tribuna a- HilV^asa, gserde. Predsedni- H>*S s 4aSieB ,°ddelki 3e zelo za- ce --"r^iKi vojske in 3rejo predšPaavl3enosti. °ti -S dnika Var C jjsko sp pnsilil> h* doi Janeiro ,na Področju kraje“nventrirali v.03,ne’ ladj! s° volT' ,V Prista- P°£ba- Pred »Ulj poročene , ? pa so Sit«, P°lidja je 2 brzostrel-. P°staip d? zasedla ra-- ?ill(Sp,Urirane * ,?ddajajo sa-?r>t)ari s° se Pograme i '^ Jetalstvu86"6«1'. k> zilkaterem°aUi 'tisku183313 U-ZilsK r«tn iz i avl« Poročilo ‘Zčaij, °b°rožene aJ,0, da «braJ st°'a«ad3uPanje, ^ e ne bodo ?ato da .r3”36 ^l'l-a,r--danR na-v1^dU0‘lmoNa^ dodajajo: se do- J‘JJi ^ «ome- "“J . general -*»»». .«2 let-iPaaelniku -Jaske zaiti'LSno lStVa sklpp SaYnega !? ki i sPreiet P’ kl Je bil ^>st° ial*o znPa„ Stanku »4*3 deže3">>va prip^ 6paročil cS“e, maršal ^ VPr®3eb hak vz *®e gene^ te-edsedn°ik’ kl Ioer33Šnii se-lat*a,Po; -o’ ie meie izročil Ml -skib s?ieneraU hr Vgim Pa kri d- "-r>a na-3 se seda- je ^°mes f3 >taist sPotofk,dsednik jročii dagene’ aačincu' da n dahes 3 mu V^raj kala podpora vojakov in tudi mojih prijateljev. Ostal bom sam. Res je, da sem star, toda prelil bom svojo kri za obrambo pravice, ki je bila zakonito pridobljena. Živel sem dolgo in sedaj lahko umrem. V nobenem primeru ne bom pokazal šibkosti. Ce me hočejo moji nasprotniki odstaviti, bom izdal proglas na narod in bom umrl z orožjem v roki.« List »O Globo« piše, da so brazilski admirali imeli danes sestanek, opozicijski list «No-ticia« pa omenja sestanek generalov kopenskih sil, ki so proučili položaj in razpravljali o stališču, ki naj ga zavzamejo. List »Diario da Noite« pa javlja, da je minister za letalstvo izjavil, da je položaj popolnoma normalen na treh letalskih bazah v Rio de Ja-r.eiro. List ((Tribuna da Im-prensa«, ki ga vodi Carlos La-cerda, pa javlja, da bosta mornarica in letalstvo «stavkali» in da se med drugim ne bosta udeležili pojutrišnjem «dneva vojaka«, če politična kriza ne bo rešena v 24 urah. Tradicija je namreč, da na ta dan višji častniki letalstva, mornarice in kopnih sil priredijo kosilo predsedniku republike kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil. Izvedelo se je tudi, da je v soboto podpredsednik republike Cafe Filho predlagal Var-gasu, naj bi oba odstopila, in kongres naj bi na podlagi u-stave izvolil njuna naslednika. Sinoči pa se je Vargas odločil, da ne bo odstopil. Nehru bo obiskal Kitajsko NOVI DELHI, 23. — Izvedelo se je, da bo indijski ministrski predsednik Nehru ok-tobra ali novembra na vabilo kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja šel na petnajstdnevno potovanje na Kitajsko. Uradno sporočijo o tem obisku bodo objavili, ko bo določen dan njegovega odhoda. Pekinški radio javlja, da je bila sprejeta izjava, v kateri se svečano izjavlja, da je ctok Taivan (Formoza) kitajsko ozemlje. ((Kitajsko ljudstvo ni pripravljeno dopustiti, da bi izdajalska klika Cangkajška obdržala nadzorstvo nad Taivanom. Prav tako ni kitajsko ljudstvo pripravljeno dopustiti, da bi Taivan bil zaseden po predstavnikih ameriških napadalnih krogov«, je med drugim rečeno v izjavi. nia“ . Podai^jJzjavii3, noben pn brazilstavke. \V “Ne lat in tl ko n’ lzvoHi0 mevanje med Francijo in Anglijo ostalo trajno in da morajo vse zahodne države skupno nadaljevati z delom. Po razgovorih v Chartwellu je bilo izdano naslednje uradno poročilo: ((Francoski ministrski predsednik Mendes-France je danes v spremstvu francoskega veleposlanika v Londonu Reneja Massiglija in Fhilippa Baudeta kosil v rezidenci britanskega ministrskega predsednika Churchila v Chartweilu. Navzoč je bil tudi britanski zunanji minister Anthony Eden z nekaterimi predstavniki Foreign Of-ficea. Prišlo je do splošne diskusije o položaju, ki je nastal po bruseljski konferenci. Ministri so se strinjali o važnosti, ki jo pripisujejo ohranitvi enotnosti zahodnih svobodnih narodov in o potrebi hitrih praktičnih ukrepov v ta namen«. O tem kakšni so ti »hitri prakrični ukrepi«, o katerih govori poročilo, ni uradnih podrobnosti, Zatrjujejo pa, da sta se Churchill in Mendes-France dogovorila o «prvih korakih« za ohranitev zahodne enotnosti, ki je dobila v Bruslju resen udarec. Foreign Office je o današnjih razgovorih skrajno rezerviran, zdi se pa, da se je Churchill zavzemal pri Mendes-Franceu, naj poskusi vse, da bi francoska skupščina ratificirala pogodbo o EOS in da namerava London počakati na izid debate o EOS, ki se bo v francoski narodni skupščini začela ta teden, preden bi mislil na alternativne rešitve, čeprav so bile že najavljene. Kot alternativna rešitev se razume v prvi vrsti podelitev popoln-ne, tudi vojaške suverenosti Zahodni Nemčiji. Angleška vlada, tako zatrju jejo v Londonu, ima EOS še vedno za najboljšo obliko oborožitve Nemčije, čeprav si Dve letalski nesreči terjali 32 olmiešhili žrtev Nizozemsko letalo z 21 osebami strmoglavilo v Severno morje - 11 potnikov mrtvih pri letalski nesreči v ZD Amerike AMSTERDAM, 23. — Neko ne vesti, ki bi to potrjevala, letalo = »Ne Kitajska in Formoza 311 b0rn i J I.KING, 23. - »Odbor p°lhii sv ni I JU e posvetovalne konti JUence« je soglasno odobril nizozemsko prevozno DC-6 z 12 potniki in 9 člani posadke je padlo v Severno morje ob nizozemski obali. Gre za štirimotorno letalo družbe «K.L.M.», ki je vozilo na progi New York-Amster-dam in ki bi moralo pristati ob 14. uri v Amsterdamu. Odpotovalo je iz Shannona na Irskem. ...... Neki nizozemski ribiški čoln je v bližini obale našel prve razbitine letala, drugi čoln pa je zapazil velik oljnat nadež. Kmalu zatem je vodstvo družbe «K.L.M.» V Amsterdamu javilo, da je letalo padlo v morje. Ker niso dobili nobenih vesti o preživelih potnikih, domnevajo, da se je letalo pogreznilo v morie z vsemi potniki in člani posadke, in ni upanja da Di našli še koga pri življenju. Funkcionarji ■ na letahšču Shannon na Irskem so izjavili, da so dobili vest, da se je ponesrečene letalo trčilo nekim dvomotornim letalom UC-3 v bližini Ostende .• Belgiji. Nizozemske oblasti pa javijajo, da niso dobile nobe- obenem ne delajo utvar, da je evropska vojska po bruseljskem neuspehu praktično pokopana. Eden je po razgovoru v Chartwellu. takoj- odšel v Foreign Office, kjer se je dolgo posvetoval s svojimi nabližji-mi sodelavci. V Parizu pa zatrjujejo, da ima dinamični francoski ministrski predsednik pripravljen že nov načrt, kako rešiti vprašanje oborožitve Nemčije, za katero se posebno zavzemajo ZDA. Tako pravijo v dobro poučenih francoskih krogih, da bo Mendes-France na izredni seji svoje vlade, ki jo je sklical za jutri, predlagal naslednje; 1. Predložiti pogodbo o EOS v njeni prvotni obliki francoski narodni skupščini po že določenem programu (debata od 28. do 31. avgusta) in zahtevati od poslancev. naj odgovorijo dokončno in brez ovinkov z »da« ali «ne», ne da bi vlada priporočala takšno ali drugačno glasovanje ali da bi vezala na odobritev pogodbe vprašanje zaupnice. 2. ločiti pogodbo o EOS od «dvojčka», se pravi, od obenem podpisanih bonnskih pogodbenih sporazumov o vrnitvi nemške suverenosti, ki bi morali začeti veljati obenem s pariško pogodbo, in zahtevati od narodne skupščine, naj glasuje za vrnitev suverenosti Zahodni Nemčiji, toda brez vojaške suverenosti, se pravi, brez pravice do oboroževanja. 3. Poskusiti najti način, da se Nemčija oboroži v okviru NATO, toda pod posebnim nadzorstvom in ne da bi Bonn dobil enake pravice z atlantskimi državami; Nemčija na primer ne bi imela pravice do atomskega raziskovanja. Čeprav Mendes-France ne v Londonu ne v Parizu ni hotel podrobneje komentirati svojih razgovorov z Edenom in Churchillom, prevladuje vtis, da v Londonu ni slišal nič takega, kar bi ga odvrnilo od njegovih načrtov. Takoj po prihodu v Pariz se je Mendes-France odpeljal v Bagnoles d’Orne, kjer je na počitnicah predsednik republike Rene Coty. Razgovor med obema se je končal ob 22.10, po njem pa je predsednik vlade ponovno poudaril vsiljivim novinarjem, da ne bo dal prav nobenega komentarja do konca vladne seje. ki bo jutri popoldne. Mendes-France je takoj nato stopil na vlak in se odpeljal v Pariz, kjer ga čaka še mnogo dela. Jutri bo predsedoval seji vlade, ji poročal o bruseljski konferenci in prikazal svoj novi načrt; v sredo predpoldne bo o bruseljski konferenci poročal na skupni seji parlamentarnih komisij za zunanje zadeve, za narodno o-brambo in za čezmorska o-zemlja, nato ga pa čaka že napovedana parlamentarna debata o EOS, ki ji bo takoj zatem sledila debata o Tuniziji in Maroku. Širijo se govorice, da so nastala nova nesoglasja v vladi zaradi nezadovoljstva ministrov, ki so naklonjeni EOS, kot Bourges Manoury, Emile Hugues, Claudius Petit in Robert Buron, toda vladna kriza se zdi v sedanjem trenutku zelo neverjetna. Medtem je finančni minister Edgar Faure, bližnji sodelavec Mendes-Francea, ki ga je spremljal tudi na bruseljsko konferenco (poleg Bourges Manou-ryja) in ki velja za nasprotni- rope pa še prav posebno. Bivši ministrski predsednik Antoir.e Pinay pa je obžaloval, aa je ostalih pet partnerjev v evropski skupnosti zavrnilo načrt, ki je bil j>o Mendes-Franceo-vem mnenju potreben za ratifikacijo EOS v francoski skupščini. Paul Reynaud, prav tako nekdanji ministrski predsednik. pa je obžaloval, da se je Francija znašla osamljena in dejal, da bi to moralo Francozom «odpreti oči« in pripraviti narodno skupščino do tega. da ratificira pogodbo o EOS. Daniel Mayer, predsednik zunanjepolitične parlamentarne komisije, pa je menil, da dokazuje «tako imenovana izolacija Francije v Bruslju«, kaj bi se zgodilo, ko bi bila pogodba o EOS odobrena v svoji prvotni obliki. V francoskem tisku se nadaljujejo komentarji o bruseljski konferenci. Vplivni nevtrali-stični »Le Monde« piše, da bo 22. avgust za bodoče zgodovinarje «ne dan konca Evrope, temveč dan konca Evrope po zamisli nekaterih sanjačev«. Sicer pa se v listih nadaljuje polemika med zagovorniki in nasprotniki EOS; prvi grajajo Mendes-Francea, drugi ga pa hvalijo, medtem ko kominfor-movski tisk govori predvsem o ameriškem pritisku v zadnjem trenutku, ki je okrepil fronto proti Mendes-Franceu. le na področju Sredozemskega morja. Polk. Humbert 0’Nell o naročilih off shore jugoslovanski industriji BEOGRAD, 23. — Načelnik ameriškega nabavnega centra za vojaška naročila «off shore« v Evropi polk. Humbert 0’Neil je pri svojem obisku v Jugoslaviji izjavil sodelavcu Jugopressa, da so bile dosedanje jugoslovanske pošiljke v okviru programa »off shore« izredno kvalitetne. «Po pregledu nekaterih vojaških industrijskih središč, je izjavil polk. 0’Neil, sem bil zelo zadovoljen z njihovimi napravami in sem se obenem prepričal, da so te naprave v sposobnih rokah.« Nadalje je še dejal, da na osnovi dosedanjih rezultatov in izkušenj dobro kaže za nova «off shore« naročila v Jugoslaviji, seveda, kolikor bo ameriški kongres dodelil potrebna sred- Klavrno prikrivanje političnega nasprotovanja trg. sporazumu s FLRJ Nedeljski «Giomale di Triesten v dokaj žolčnem tonu polemizira z našim listom o koristnosti in potrebi gospodarskega sporazuma za povečanje gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo. List tudi tokrat ponavlja svoje staro stališče, da je vsak sporazum nepotreben. To svoje stališče utemeljuje «Giornale di Triesten s šestimi trditvami. Poglejmo si točnost vsake trditve posebej. 1. «Giornale di Trieste«; Trst' je odprt za ves svetovni promet. Res, Trst je formalno odprt za ves svetovni promet. Vendar pa veljajo za različne države različne carinske, valutne in uvozne omejitve. Dežele OECE lahko izvažajo v Trst brez uvoznih dovoljenj, vendar pa mora jo plačati carino. Italija lahko izvaža brez vsakih carinskih, valutnih in drugih uvoznih omejitev. Dežele, ki niso članice OECE, in med njimi Jugoslavija, pa so podvržene sistemu uvoznih dovoljenj, ki je urejen za vsako deželo s posebnimi gospodarskimi ■ sporazumi. V takih pogojih ostaja esvoboda trgovanja» povečini le platonična in brez praktične vrednosti. Ze u-vozne carine mnogokrat onemogočajo uvoz blaga. Zato na primer v Trstu skoraj ne vidimo drugih avtomobilov kot italijanske, pa čeprav je na primer ((Mercedes« cenejši in boljši od italijanskih tipov. Zato morajo tržaške ladjedelnice kupovati italijanski material, ki je znatno dražji od surovin za gradnjo ladij na svetovnem trgu. V prometu z Jugoslavijo pa ne gre za carine, temveč za sistem uvoznih dovoljenj, s pomočjo katerih oblasti omejujejo uvoz blaga u Trst. Tako bi na primer tržaški mesarji vsak mesec uvozili za okrog 80 milijonov lir jugoslovanskega mesa, medtem ko lahko v resnici uvozijo za komaj desetino te vsote. Sporazum, katerega predlaga Jugoslavija, je obojestranski in predvideva obojestransko plačevanje v blagu. To pomeni, da predlaga Jugoslavija povečanje^ svojega izvoza v Trst (več uvoznih dovoljenj za njeno blago) in kot protipostavko povečanje izvoza tržaškega^ vlaga, zlasti izdelkov tržaške industrije, v Jugoslavijo. 2. «Giornale di Trieste«; tržaška industrija sprejema naročila, katerega koli tujega naročnika. Zal to ni vedno res. V jeseni preteklega leta so CROA odbila pogajanja za naročilo ladijskih motorjev za 1 milijon dolarjev za ladjedelnico «3. Majt) in grade te motorje sedaj v Švici. Pred leti so C.HDA odbila naročila za gradnjo motornih ladij za Jugoslovansko linijsko plovbo, te ladje so potem gradili v holandskih ladjedelnicah. 3. «Giornale di Trieste«; Trst uživa vse italijanske gospodarske sporazume in lahko na tej osnovi trguje v vse smeri do meja civiliziranega sveta. Zamenjati je treba Jbesedo «uži va» s «podrejen». Za- stva in kolikor bodo jugoslovanska industrijska podjetja | radi tega, ker je Trst pod nudila ugodne pogoje. | rejen italijanskim gosp o in da na omenjenem področju ne pogrešajo nobenega prevoznega letala DC-3. Čeprav je skoraj izgubljeno vsako upanje, da bi našli še kakega potnika pri življenju, vendar pa nizozemska letala in ladje še dalje krožijo v bližini kraja, kjer je letalo padlo v morje. O drugi veliki letalski nesreči pa javljajo iz Mason City v državi Iowa v ZDA. Neko letalo družbe «Braniff» z 19 potniki je južno od Mason City strmoglavilo na tla in se vnelo. Deset potnikov je mrtvih, 9 pa ranjenih. Pozneje je še eden od ranjenih umrl v bolnišnici; stanje ostalih 8 pa je zelo resno. Letalo je med svojim poletom naletelo na zelo močan veter in dež, tako da je zadelo ob e-lektrični vod z visoko napetostjo in strmoglavilo na neko polje. Letalo je prihajalo iz Waterloo v državi Iowa in je pripadalo, kakor rečeno družbi «Braniff, ki že 15 let 1 ka EOS. pozval Francoze, naj NAČRT KITAJSKE VLADE o kolektivni varnosti v Aziji Temeljil naj bi na «petih načelih koezistence*, ki jih vsebuje kitajsko-indijski sporazum o Tibetu - Morgan Phillips o obisku laburistične delegacije na Kitajskem * Zanikujejo govorice o povabilu Malenkova in Cuenlaja v London PEKING 23 — V krogih ka in jih je potovanje labu- hlizu britanske laburistične ristidnih prvakov v Moskvo delegacije, ki je sedaj na Ki- in Peking še povečalo. Arne-taiskem zanikujejo informa- riški tisk je ob tem potova-češ da je laburistični nju pokazal veliko nejevoljo, voditelj Attlee ob priliki bi- Britanski list «Daily Mirror« ni zabeležila nobenega incidenta, ki bi imel smrtne posledice za potnike. se ne vznemirjajo «cez mero« zaradi neuspeha konference v Bruslju. Dejal je, da je vsako vanja v 'Moskvi povabil Malenkova, naj bi spomladi prišel v London. V teh krogih poudarjajo, da Attlee ne more uradno postaviti takega vabila. Razne agencije so namreč javile, da je Attlee izjavil Malenkovu m v Pekingu Cuenlaju, da bi bila laburistična stranka zadovoljna ce bi ta dva obiskala Veliko Britanijo. Čeprav laburisti niso britanska vlada, vel?.dar Pa sta iim avtoriteta njihove delegacije in njihov politični vpliv omogočili, da so neuradno poglobili stike s Sovjetsko zvezo m Kitajsko in sprožili vrsto vprašanj, ki zadevajo skupne koristi. Tako britanska kot ameriška javnost se strinjata, da laburistična delegacija ne zastopa samo svoje stranke, temveč da je odšla na pot kot predstavnik ogromne večine britanske javnosti. Znano je tudi, da se laburisti v svoji politiki nasproti Sovjetski zvezi in Kitajski povsem strinjajo s konservativci Laburisti do neke mere celo bolj kakor konservativci podpirajo zamisel Churchilla o razgovoru predsednikov vlad ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Prav tako so laburisti kot konservativci načelno za sprejem Kitajske v OZN. , J Nasprotja glede vseh teh vprašanj so med Veliko Britanijo in ZDA precej globo- je v zvezi z vrsto ostrih napadov v ameriškem časopisju ugotovil, da «odnosi med Veliko Britanijo in ZDA še nikdar niso bili slabši«. Toda, pravi list, mi smo zavezniki, ne ameriški sateliti. Bivši laburistični minister Shinvvell pa je na račun ameriških kritikov izjavil, da_ laburistično gibanje «ni v žepu ameriških kapitalistov«. »Dopuščena nam je popolna svoboda, da gledamo, kar hočemo in govorimo, kar želimo«, poudarja glavni tajnik laburistične stranke Morgan Phillips v članku o bivanju laburistične delegacije na Kitajskem. V brzojavki, ki jo je poslal «Reynolds Newsu», poroča Morgan Phillips _ med drugim: «Imel sem priložnost, da obnovim stik s predsednikom Cuenlajem. Imeli smo važne razgovore, ki se bodo nadaljevali po vrnitvi nase delegacije iz Mandžurije«. Laburistična delegacija upa, v poročilu svojega dopisnika iz Delhija, ki je «iz verodostojnih virov« zvedel, da je Cuenlaj obrazložil ideje takšnega načrta elementu Attlee-ju in drugim članom laburistične delegacije. Načrt bi temeljil na »petih načelih koeksistence«, ki jih vsebuje kitajsko-indijski sporazum o Tibetu. V poročilu je dalje rečeno: »Dozdeva se. da je Cuenlaj za upostavitev kolektivne varnosti s skupno deklaracijo vseh «svobodnih narodov« v Aziji, ali pa z vrsto bilateralnih deklaracij, v katerih bi bilo sprejetih «pet načel« kot program mednarodnih akcij in odnošajev«. Za dokaz svoje dobre volje je Kitajska pripravljena ponovno začeti razgovore o Koreji s ponovnim prizadevanjem, da bi se vprašanje rešilo na miren način«. V Delhiju je splošen vtis, je rečeno v poročilu, da si Kitajska prizadeva razširiti prijateljske vezi z azijskimi državami s posredovanjem Indije, z evropskimi državami pa s posredovanjem Britanije. V Djakarti je predsednica glavne skupščine OZN gospa Pandit izjavila, da bi sprejem je dodal Phillips, da bi ta Kitajske v OZN omilil med-obisk na Kitajskem mogci narodno napetost. prispevati k odklonitvi določenih sumničenj in nesporazumov ter jih zamenjati s sodelovanjem in razumevanjem s pomočjo svobodnih in iskrenih razgovorov. Mi lahko na Kitajskem gledamo in govorimo kar hočemo, podobne lagodnosti pa uživajo tudi britanski novinarji«. V britanskem tisku pa so se pojavila tudi poročila o račrtu kitajske vlade za kolektivno varnost v Aziji. «Sunday Times« poroča o tem Iz Manile pa javljajo, da nameravajo filipinski pred stavniki na konferenci SEATO, ki se bo začela 6. septembra v Manili, zahtevati ustanovitev »azijske vojske«, ki naj bi služila »za obrambo Azije in azijskih držav proti komu-nističnemu napadu«. V tej vojski, naj bi bile vojaške si le Filipinov, Francije, ZDA Anglije, Nove Zelandije, Pa' kistana in Siama. Vojska naj bi se sestavila po vzorcu NATO. darskim sporazumom• mora uvažati pod onimi pogoji, katere predpisuje minister Za zunanjo trgovino u Rimu, pa čeprav je to mnogokrat prav za tržaško industrijo zelo škodljivo. 4. »Giornale di Trieste«; Trst ni suverena država in torej ne more sklepati ni-kakih lastnih gospodarskih sporazumov z drugimi državami. Juridično: ne gre za suverenost, temveč za možnost sklepanja gospodarskih sporazumov s tujimi državami, kar sta dve popolnoma različni stvari. Vlada italijanske republike in vojaško poveljstvo Velike Britanije vi Združenih držav sta 9. marca 1948 sklenili tri gospodarske sporazume, pod katerimi je za Italijo podpisan Del Vecchio in za poveljstvo cone Terence Airey. Dejansko pa ne gre za juridično vprašanje, temveč za dobro voljo prav italijanskih vodilnih krogov, da se uredijo odnosi z Jugoslavijo v korist Trsta. 5. «Giornale di Trieste«; Trst se mora boriti s pomorsko konkurenco Jugoslavije in za tranzitni promet s konkurenco Reke. 6. «Giornale di Trieste«; Jugoslavija pošilja svoj promet skozi lastna pristanišča, kamor skuša preusmeriti tudi tranzitni promet drugih držav. Glede točke 5.: Nimamo opravka s konkurenco, temveč z jugoslovanskimi pomorskimi progami, ki gredo tudi skozi Trst in so torej zelo. koristne za tržaško pristanišče, saj ustvarjajo pogoje za povečanje tranzitnega prometa. Vprašanje jugoslovanskega prometa skozi Trst in tranzitnega prometa Avstrije skozi Reko (točka 6) pa bo seveda toliko časa odprto, dokler ne bo sporazuma med obema partnerjema. V praksi gre sedaj namreč velika večina tranzitnega prometa zaradi italijanskega političnega pritiska po italijanski progi skozi Trbiž, kar Jugoslavijo sili, da skuša povečati avstrijski promet po jugoslovanskih progah na Reko. Z ureditvijo odnosov se bo povečal tranzitni premet Avstrije po Južni in po podbrški železnici v Trst. Taka rešitev bi bila najugodnejša tako za Trst kot za Jugoslavijo. V ostalem delu članka pa se ^Giornale« zelo mnogo igra z izrazi «pomoč» in »konkretni trgovski predlogi». Kot sled i iz gornjih odgovorov na trditve «Giornale di Trieste«, ne gre za nikako samaritansko dejanje, temveč za obojestranski trgovski sporazum, ki je kot vsaka trgovska operacija obojestransko koristen. Na drugi strani pa lahko samo v okviru takega obojestranskega sporazuma, v vzdušju pomiritve, ko odpadejo politična vprašanja pri sklepanju trgovskih pogodb, pričakujemo povečanje trgovske zamenjave, nova naročila in porast zaposlitve. Ze smo napisali, da so bili goriški gospodarski krogi, združeni v goriški trgovski zbornici, prisiljeni zahtevati posebni gospodarski sporazum z Jugoslavijo. Torej imata Gorica in jugoslovanski predeli v njeni bližini skupne gospodarske interese, katere ne rešuje jugoslovansko - italijanski gospodarski sporazum. Trst je v precej drugačnem položaju kot Gorica in nihče ne more trditi, da niso gospodarski interesi Trsta in Jugoslavije še mnogo tesneje povezani in mnogo širši. Gospodarski sporazum med Trstom in Jugoslavijo je torej logično še mnogo bolj potreben. Ni torej razlogov juridič— ne, gospodarske ali tehnične prirode za to, da ne pride do gosopdarskega sporazuma med Trstom in Jugoslavijo. Edine zapreke so političnega značaja. Samo slepo politično sovraštvo iredentističnih vodilnih krogov ter nespravljiva politika italijanske vlade preprečujeta sklenitev takega obojestransko koristnega sporazuma. Sovraštvo in trmoglavost pa so kaj slabi politični svetovalci, Celo SZ je po šestih letih uvidela, da ji ne koristi blok proti Jugoslaviji in predlaga sklenitev gospodarskega sporazuma. Upamo, da bodo počasi prišli k pameti tudi vodilni italijanski krogi in da ne bodo pereča gospodarska vprašanja čakala še dolga leta na rešitev. Od zavlačevanja pa ima škodo predvsem Trst. ker ne more izkoriščati jugoslovanskega trga, kot bi ga lahko, in ker tržaška industrija ne dobi naročil, ki bi lahko znatno omilila sedanjo gospodarsko krizo. Predvsem pa se nam močno zdi, da nenadni stopnjujoči se napadi na trgovinski sporazum z Jugoslavijo niso nenaročeni in da odražajo ponovno sovražno zaostritev pred kratkim še spravljivega stališča rimske vlade do Jugoslavije, ki se med drugim kaže tudi v zastoju pogajanj o Trstu. S. B. PRIMORSKI DNEVNIK — J — 24. avgusti # BPOMH1NRI IUVKVI Na današnji cton je leta 1581 pričela zasedati v Ljubljani protestantska komisija, ki je dala prve smernice za ureditev našega pravopisa. DANES, torek 24. »vi®1* Jernej, Bonvoj o6 Sonce vzide ob 5.15 in z ^ 18.59. Dolžina dneva l5(L vzide ob 0.37 in zatone JUTRI, sreda 25. avl«* Ludvik, Dragoraa kljub DISKUSIJAM in resolucijam še VEDNO NEREŠENO vprašanje | Seja izvršnega odbora OF Vprašanje zaposlitve mladine terja bolj bot kdaj nujne rešitve V zadnjem času a« zaceli mali industrijui in ubrtniki odpuščati mlade delavce, kar opravičujejo z naraščajočo gospodarsko krizo Ze mnogo let se v Trstu v najrazličnejših krogih in na najrazličnejših mestih razpravlja o vprašanju zaposlitve mladine. V zadnjih časih pa se opaža, da so začeli nekateri mali industrijci in obrtniki odpuščati z dela mlade delavce. Te odpuste delodajalci opravičujejo s stalno in naraščajočo krizo dela v srednjih in malih podjetjih. Ta kriza je povzročila, da je bilo že pred meseci 30 odstotkov delovne sile v srednjih in malih podjetjih odveč, to je, neizkoriščene. Jasno je, da malo podjetje, ki ne razpolaga z milijonskimi ali celo milijardnimi kapitali, ne more držati v službi odvečno delovno silo, ker stane vsak neizkoriščen delavec delodajalca toliko kot izkoriščena delovna sila. Ko pa se postavlja vprašanje odpusta delavcev pridejo prvi na vrsto mladi delavci, ki nimajo družine, saj bi bilo nepravično, da bi delodajalec odpustil z dela družinskega glavarja. To vprašanje pa ni moč vzeti tako na lahko. Mladi ljudje imajo vso pravico do dela in zaslužka. Mladi delavci, ki so se šele izučili poklica in ki prihajajo v takšno starostno dobo, da morajo začeti misliti na samostojno življenje, morajo najti zaposlitev, ker se v nasprotnem primeru gospodarsko in duševno uničijo. Da ne govorimo o tistih mladincih, ki sploh niso bili še nikoli zaposleni, ki se ne morejo izučiti nobenega poklica. Teh je danes v Trstu na tisoče in na žalost vsak dan več. Ce bo šlo tako naprej, bo Trst za dobrih 10 let ostal skoraj popolnoma brez strokovne delovne sile. Te nevarnosti se danes, vsaj v besedah, zavedajo vsi politični in oblastveni odgovorni krogi. To nam dokazuje predvsem resolucija, ki je bila pred meseci sprejeta v tržaškem občinskem svetu in v kateri so predstavniki vseh političnih strank in skupin izrazili zaskrbljenost za to tako važno vprašanje zaposlitve naše mlade delovne sile. Občinski svet je v tej resoluciji zahteval med drugim naslednje: 1. takojšnje posredovanje pri javnih in zasebnih podjetjih, da preprečijo odpust z dela vajencev, ki dosežejo starost, ko jim pritiče višja plača: 2. da vsa državna in zasebna podjetja nadomestijo u- tečaje, ki jih vzdržujejo z državnimi denarnimi sredstvi. Ti tečaji pa niso namenjeni samo mladincem, ampak tudi starejšim delavcem in okreva-nim tuberkuloznim delavcem. V teh tečajih se delavci določene stroke, ki nimajo nobenega upanja, da bodo v tej stroki lahko zaposleni, usposabljajo • v novih strokah, kjer obstajajo večje možnosti zaposlitve. Za brezposelne mladince in za mladince, ki nimajo še nobenega poklica, pa niso še ničesar storili. Velika industrijska podjetja, banke, denarni zavodi, pomorske družbe itd., podjetja in ustanove, ki so edine, ki bi lahko pripomogle k rešitvi ali vsaj delni rešitvi vprašanja zaposlitve mlade delovne sile, se še vedno protivijo zaposlitvi mladincev. Vprašanje upokojitve starih delavcev v podjetjih CRDA je še vedno odprto. Zaradi tega je seveda odprto tudi vprašanje zaposlitve mladincev na mesta starih upokojenih delavcev: banke, zavarovalni zavodi, pomorske družbe in druga veli- sil. Do sedaj ni še nihče razbil tega protisocialnega stališča veleindustrije in velikih denarnih zavodov. Ali so res ta podjetja in te ustanove nedotakljive? Ali je res nemogoče vplivati na te mogotce. ki imajo kljub vsej veliki gospodarski krizi ogromne dobičke? Mnenja smo, da so vsi ti veliki industrijski in denarni zavodi danes bolj last vseh državljanov, kot zasebnikov. Sai so deležni največjih državnih denarnih podpor, saj živijo od dela in prihrankov celotnega prebivalstva. Zato je nujno, da odgovorna državna oblast odločno nastopi v korist skupnosti in zahteva od teh ustanov, da spoštujejo sklepe in zahteve o-gromne večine prebivalstva. Res je, da je brez rešitve gospodarske krize nemogoče popolnoma rešiti vprašanje zaposlitve mladincev, kot tudi ne splošno vprašanje brezposelnosti. Todo res je '.udi. da če bi vsaj delno uresničili predloge iz resolucije tržaškega občinskega sveta, bi lahko zaposlili in omogočili mnogim Za 5. septembra sklicana seja glavnega odbora OF Včeraj zvečer je bila seja izvršnega odbora OF. Izvršni odbor je obširno razpravljal o sedanjem političnem položaju in o zaključkih, ki izhajajo iz njega za demokratične Slovence: prav tako je razpravljal o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, da bi bili dorasli svojim nalogam. V ta namen je izvršni odbor sklenil sklicati za 5. septembra sejo glavnega odbora OF z naslednjim dnevnim redom: 1. politično poročilo, 2. diskusija, 3. sklepi. Izvršni odbor je razpravljal tudi o pripravah za množični izlet na veliko manifestacijo na Ostrožno pri Celju in sklenil toplo priporočiti članstvu, naj se izleta v čim večjem številu udeleži. ka podjetja imajo zelo nizek > tržaškim mladincem zapo- odstotek zaposlenih mladih | slitev. Nadaljevanje pogajanj med ZVU in jug. delegacijo Včeraj so se nadaljevala pogajanja med ZVU in delegacijo jugoslovanske vlade o gospodarskem sporazumu med Trstom in Jugoslavijo. Pogajanja se bodo nadaljevala danes, zato je zaenkrat še pre-uranjeno sklepati o uspehu in poteku pogajanj. Pogajanja so se tako nadaljevala 18 dni po prekinitvi, katero je predlagala ZVU, da bi natančno proučila jugoslovanski predlog, ki predvideva znatno povečanje trgovske zamenjave in nova naročila tržaški industriji. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Za zabavo je izstrelil v enem dnevu 50 nabojev Zaslišanje prvih dveh obtožencev, od katerih eden ne bere nobenega tržaškega časopisa in meni, da ima lahko orožje doma V nedeljo 29. avgusta bo tradicionalni praznik goriških Slovencev ob Doberdobskem jezeru. Osvobodilna fronta in tržaška mladina vabita vse demokratične Slovence z našega področja, da se udeležijo tega praznika, kjer bodo lahko spoznali kulturno - prosvetno delovanje slovenske mladine z Goriške, ki bo prišlo do izraza na popoldanski prireditvi. SPLUl/lTt/EIM St/HMNOST \I NEHRIJl) \l I.AnJKDEI.NICI SV. MARKA M AOUILEIA" SREČNO SPOLZELA V MORJE To bo prva večja ladja, ki je bila zgrajena v tržaških ladjedelnicah in ki bo tudi vzdrževala zvezo med Trstom in prekomorjem pokojene delavce in uslužbence, ki jim je treba zagotoviti dostojno pokojnino, z zaposlitvijo mlade brezposelne delovne sile; 3. raztegnitev ugodnosti, ki jih predvideva ukaz št. 5 z dne U. januarja 1951, in sicer: a) na vse sektorje dela. kjer obstajajo delovni odnosi na osnovi delovnih kolektivnih pogodb in še posebno na trgovinskem .{ektorju; b) na mladince, uradniške pripravnike pod 21 letom, za uradniško kategorijo; 4. popravek drugega dela II. člena ukaza ZVU št. 199 z dne 31.12.1951 s tem, da se datum 10.1.1951, ki ga določa omenjeni ukaz, nadomesti z novim bolj aktualnim datumom; 5. da se da komisiji, ki jo predvideva člen 3 ukaza ZVU št. 5 z dne 11.1.1951 možnost, da lahko postavlja pristojnim organom kokretne predloge glede zaposlitve mlade delovne sile ter da se jo pooblasti, da lahko določa posameznim kategorijam podjetij število vajencev, ki jih morajo zaposliti; K. koordinacijo in povečanje vzgojnih in kvalifikacijskih tečajev, ki že obstajajo pri nekaterih ustanovah ter ustanovitev vajeniške šole; 7. obnovitev strokovne šole, ki naj odgovarja sodobnim zahtevam, iz katere so v preteklosti izšli številni strokovnjaki, delovodje, konstruktorji in specializirani tehniki in ki je predstavljala ponos našega mesta. Ponovno objavljamo gornje zahteve tržaškega občinskega sveta z namenom, da osvežimo spomin vsem onim, ki so jim bili ti predlogi namenjeni da se vendar začne reševati to izredno pereče vprašanje. Kaj je bilo v tem pogledu do danes storjenega? Ce pogledamo današnje stanje brezposelne mladine in sploh vseh tistih tisočev mladincev, ki niso imeli možnost, da se izučijo katerega koli poklica, moramo odgovoriti, da ničesar. Od vseh raznih podjetij in ustanov, ki bi morale odgovoriti na gornji poziv tržaškega občinskega sveta, beležimo samo izredni tečaj za vajence občinskega podjetja ACE-GAT in povečanje dotacij za že obstoječe preusmerjevalne V nedeljo dopodne ob 10. uri so splovili v ladjedelnici Sv. Marka motorno ladjo «Aquileio». Na častni tribuni so splovitvi prisostvovali predstavniki oblasti, med njimi general Winterton, polkovnik Foden. Vitelli, Memmo, Miceli, predstavniki tržaškega gospodarstva kap. Cosulich, De Courten, direktor pomorske družbe Tržaški Lloyd cap. Guido Cosulich, direktor Javnih skladišč dr. Bernardi, predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Forti in drugi. Kljub temu, da je bilo morje precei nemirno in da je bilo vreme izredno neprimerno za svečano ceremonijo, je splovitev potekla popolnoma v redu. Točno ob 10. uri je ob tuljenju siren in vese- lem vzkljikanju prisotnih gostov, delavcev in njih družin nova Lloydova iadja počasi spolzela v morje. Kumica ladji je bila Franca De Courten, soproga predsednika Tržaškega Lloyda, ki je ladjo «kristila» s steklenico šam- panjca in pritisnila na gumb, s katerim se sproži mehanizem za splovitev ladje. V nedeljo so torej v ladjedelnici Sv. Marka splovili prvo izmed dveh ladij, kateri gradijo za tržaško pomorsko družbo Tržaški Lloyd in ki bosta pluli iz Trsta proti Belgijskemu Kongu. Pomen te splovitve je prav zaradi tega še tošiko večji saj gre za prvo večjo moderno ladjo zgrajeno po vojni v tržaških ladjedelnicah ki bo ostala v Trstu in bo služila izključno tržaškemu pristanišču. Trst je moral čakati na ta svečan trenutek vsa dolga povojna leta kljub temu, da so v tem času zgradili s pomočjo tržaškega proračuna in s pomočjo več kot 20 milijard lir iz fonda ERP za Trst v tržaških ladjedelnicah več kot 100.000 ton. ladjevja. Z dograditvijo teh dveh novih ladij, ki imasta enake karakteristike, pa bo Trst dobil tudi zelo važno pomorsko progo proti Belgijskemu Kongu. Zapadni del Afrike se namreč v zadnjih povojnih le- tih gospodarsko vse bolj razvija in zaradi tega seveda tudi vedno več izvaža in uvaža. Zaradi tega se stalno krepijo pomorske zveze proti temu delu sveta in tudi tržaško pristanišče potrebnje zveze, ki jih bodo ustvarile za to progo primerne ladje. Obe ladji sta napravljeni tako, da bosta lahko pristajali v afriških slabo opremljenih pristaniščih. Ladji bosta imeli 6500 ton, dolgi bosta 121 metrov, široki 18 m in visoki 11 m. Prva ladja «Aquileia» bo jzročena Tržaškemu Lloy-du v marcu 1955. Kot je splovitev «Aquileie» po eni strani vesel dogodek — tako za ladjedelnico Sv. Marka kot tudi za Trst sploh — pa je po drugi strani zelo žalostno, da se je položaj ladjedelnice Sv. Marka in ostalih obratov CRDA po tej splovitvi močno poslabšal. V ladjedelnici namreč gradijo samo dve ladji in to sta že omenjeni dve za Tržaški Lloyd, v kratkem pa bodo pričeli graditi le še eno manjšo petrolejsko ladjo. V vseh povojnih petih je nastala tradicija, da splovišče ni nikoli ostalo dolgo nezasedeno. Ta tradicija se je sedaj prekinila, ker po splovitvi «Aquileie» niso postavili gredlja za nobeno drugo ladjo. Stanje pa bo v kratkem še slabše, ko bodo splovili tudi drugo ladjo Tržaškega Lloyda. Mnogo se govori o dveh mešanih ladjah, katere bi morala graditi ladjedelnica Sv. Marka za beneško pomorsko družbo ((Adriatica«. Graditev teh dveh ladij je na posebni tiskovni konferenci v začetku julija napovedal direktor oddelka za gospodarstvo in fi-nanco ZVU dr. Sartori. Vse pa kaže, da se bo gradnja teh ladij zakasnila, kot se je močno zakasnila že lani gradnja obeh ladij za Tržaški Lloyd. V juniju je ladjeldelnica Sv. Marka dosegla do sedaj naj-rižjo zaposlitev v vsej svoji zgodovini, če ne upoštevamo vojne. Z zakasnitvijo novih gradenj pa se bo ta minimalen odstotek izkoriščanja na- prav še poslabšal. Pri tem pa moramo še upoštevati, da bi tudi obe ladji za pomorsko družbo ((Adriatica« ne rešili krize ladjedelnice, ker bi po računih sindikatov tudi v tem primeru ladjedelnica izkoriščala komaj kakih 38 odst. naprav. Zahvala skavtov Skavtsko društvo «Grande famiglia», izražajoč željo svojcev malega skavta Livia Me-drija, ki je tragično umrl, se zahvaljuje vsem tistim, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala gre prebivalstvu Devina in Sesljana ter slovenski koloniji V Devina za radodarne prispevke in za tolažbo, ki so nam jo nudili ob tem žalostnem dogodku. Razprava proti skupini fantov, ki so se ukvarjali z nedovoljenim prekupčevanje o-rožja, ni še končala. Zdaj so na vrsti obtoženci, ki jih zaslišujejo o zadevah, zaradi katerih so obtoženi. Prvi je bil zaslišan Arturo Colotti Pittarelo. ki je opisal srečanje z agentom .civilne policije Bevilacquo. Izjavil je, da je ob prihodu v Trst spoznal pri družini, kjer je stanoval tudi Sergija Bordona, kateri mu je povedal, da je bil pri narodni zaščiti in da lahko tihotapi z orožjem. Pitarello pa mu je zaupal, da je pri Opčinah našel neki vojni material, katerega je izročil Bordonu in je v zameno dobil od njega pištolo «Beretta». Predsednik sodišča je Pito-rella vprašal: «Ste se zave- dali takrat svoje odgovornosti?*. Obtoženec je odgovoril, da takrat ne. pač pa kasneje ter je zato o zadevi obvestil nekega narednika vojaške policije, ki mu je svetoval, naj se obrne na kriminalno policijo. Toda Pitorello ni tega napravil, morda iz strahp. Odvetnik Kežič je nato vprašal obtoženca, če je takrat že poznal agenta Bevi-lacqua. Obtoženec: Da. poznal sem ga, ko je bil v službi pri policiji in je hotel podati o-stavko. Odsvetoval sem mu, češ da je težko dobiti druge zaposlitve in sem mu povedal. da (imam pištolo. Takrat sem mu dal tudi Bordonov naslov in Bevilacqua mi je zagotovil, da bi lahko zaslužila pri prodaji pištole vsak po 5.000 lir. Javn] tožilec: «Od kdaj ste v Trstu?» Obtoženec; «Od leta 1943.» Javni tožilec: «Citate tu- kajšnje časopise?« Obtoženec: «Ne, samo «11 Corriere dela Sera». Javni tožilec; «Slabo. Ce bi čital tukajšnje časopise, bi zvedel, da je bilo več mladeničev obsojenih, ker so imeli orožje. V kateri državi je sploh dovoljeno imeti orožje?« Obtoženec: ((Krožiti z orožjem, se mi zdi, da je prepovedano povsod; toda mislim, da v nobeni državi ni prepovedano imeti orožje doma.« Nato je bil zaslišan obtoženec Guerrino Coretti, ki je izjavil, da mu je pištolo «Be-retta« prodal skupno s petimi nabopji neki neznanec za 2.000 lir. Ko je dobil pištolo v roke, je ves radoveden pohitel v neko zaklonišče in jo poskusil. Ker je bil s pišto- lo zadovoljen, je od veselja isti dan izstrelil kar 50 nabojev. Nato je pokazal svojo pištolo svojemu bratrancu Giordanu, kateremu je tudi zelo ugajala in mu je zanjo ponudil 12.000 lir. Guerrino je ni hotel takoj prodati priljubljene pištole, toda pozneje, ko je bil brez denarja, jo je oddal bratrancu. Na vprašanje javnega tožilca je Guerrino potrdil, da je streljal za zabavo in da je prodal pištolo, ker je bil brez denarja. Nato pa je še pojasnil, da je pištolo kupil, ko je delal v Barkovljah, prodal pa jo je, ko je bil brezposeln. Razprava ni še končana. Nove ljudske hiše v okoliških občinah Zavod za ljudske hiše je razpisal natečaj za gradnjo dveh novih ljudskih hiš v de-vinsko-nabrežinski občini s skupno 10 stanovanji. Predvideni stroški znašajo 23 milijonov lir. Dela bodo šla na dražbo v nekaj dneh. V miljski občini je v načrtu gradnja okoli 30 stanovanj, ki bodo veljala od 70 do 80 milijonov lir. Prav tako bodo zgradili novo šeststanovanjsko ljudsko hišo še v Gabrovcu (zgoniška občina), za katero bodo porabili okoli 13 milijonov lir. MLADI LJUDJE, KI SO SE NAVELIČALI ŽIVLJENJA Trije poskusi samomora Ena si je hotela vzeti življenje z aspirini, ostala dva pa s plinom Vse tri so odpeljali v bolnico, kjer bodo v nekaj dneh ozdraveli V NEDELJO ZVEČER PRI HRM1NV Smrtna nesreča mladega motorista s Knntnueia Včeraj se je po Kontovelu > pride iz tujine, kot strela z in sosednih vaseh naglo raz-1 jasnega, vest o izgubljenem širila žalostna vest. ki je pre- mladem življenju kontovel- sunila vse vaščane, (to se je namreč v nedeljo zvečer smrtno ponesrečil pri Krmi-nu y Furlaniji 19-letni Stanko Segina. po domače «Mekljev«, s Kontovela. Nesrečni fant je šel skupno z nekim svojim prijateljem na nedeljski izlet z lambreto po Furlaniji. Na cesti pri Kr-minu se je zgodila nesreča. Stanko je bil hudo ranjen,, njegov prijatelj pa manj. Odpeljali so ju v krminsko bolnico, a vsa zdravniška pomoč je bila za Stanka zaman. Nekaj ur pozneje je podlegel hudim poškodbam in danes bodo pripeljali njegovo truplo v rejstno vas, da bo počivalo v rodni zemlji. Svež je še grob, v katerem počiva na proseškem pokopališču 23-letni Miloš Rupel s Proseka, ki je v enakih okoliščinah tragično izgubil svoje mlado življenje 16. t. m. na cesti med Repentabrom in Opčinami; minilo je le nekaj dni od žalostnega dogodka in ko smo še vsi pod vtisom tragične smrti proseškega fanta, skega fanta. Dva sveža groba dve i mladih fantov na proseškem pokopališču! To je tembolj hudo in občuteno, ker sta si Kontovel in Prosek tako blizu, da bi skoraj rekli, da tvorita eno samo vas. 2alostna vest o Stankovi tragični smrti je potrla njegove starše in svojce, ki so tako hudo prizadeti. Pretresla pa je tudi Kontovelce, Prose-čane in sosedne vasi, ki globoko sočustvujejo z njimi. Sočustvovali pa bodo tudi drugi, ko bodo zvedeli, kako je kruta smrt spet zahtevala v kratkem času mlado življenje, Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje. remu se ni zgodilo nič hudega. Rossi pa se je pri padcu nekoliko pobil po desni nogi in prsnemu košu. V bolnico je šel sam in se je po prvi pomoči lahko vrnil domov. Ozdravel bo v 2-4 dneh. Opozorilo revnim Tržaška občina sporoča, da morajo biti prošnje za vpis v seznam revežev za 1955. leto predložene na sedežih občinskih delegacij najkasneje do 25. septembra letos. Za izpolnitev prošenj se interesenti lahko obrnejo na posamezne občinske delegacije. Primer tetanusa Včeraj ob 13. uri so z rešilnim avtom jugoslovanske cone STO pripeljali v tržaško bolnico 7-letnega Maria Med-vidoviča iz Kaldanije pri Bujah. Otroka je spremljala njegova mati, ki je povedala, da je Mario pred dnevi stopil z boso nogo na trn in se zbodel. Nastopila je zato zastrupitev s tetanusom, zaradi česar so morali otroka peljati v bolnico. Zdravniki se niso izjasnili, kdaj bo mali Mario ozdravel. Za razbremenitev prometa Tržaška občina sporoča, da je tehnična komisija za mestni promet, z namenom da razbremeni prevelik promet v Ulici San Lazzaro in v Ulici Imbriani, sklenila podvzeti naslednje ukrepe: 1. vzpostaviti enosmerno vožnjo po Ulici Imbriani, ki gre od Korza do Ulice Mazzini tako da bo promet usmerjen v smeri Korzo - Ulica Mazzini; 2. vzpostaviti enosmerno vožnjo na odseku Ulice San Lazzaro med Korzom in Ulico Mazzini, tako da bo primer usmerjen v smeri Ulica Mazzini - Kcrzo; 3. dovoliti parkiranje vozil na obeh straneh omenjenih ulic na odseku Ulice Mazzmi-Korzo. Gornji ukrepi stopijo v veljavo v prihodnjih dneh Trčila sta Včeraj se je v zgodnjih jutranjih urah peljal po Ulici Vergerio z malim tovornikom 23-letni Dario Bossi od Spodnje Magdalene št. 516. Pri Senenem trgu je zadel v njegovo vozilo 52-letni Bruno Dollier s svojim taksijem. Šoferjema se ni zgodilo nič hudega, toda zaradi močnega sunka je udarila z glavo ob stranico vozila 22-letna Jolanda Žerjal iz Ulice Settefon-tane 107, ki se je peljala s taksijem. Jolanda se je pobila po čelu in si ranila ustnice. ZVEZA BIVŠIH PARTIZANIH' BRGAIUIZIBA dne 18. In 19. septembra 1954 množični izlet Ostrožno pri Celin kjer bo veliki zbor štajerskih partizanov * * * Vpisovanje za izlet je v Ul. R. Manna 29 vsak dan od 16. do 19. ure; pri Sv. Ivanu na stadionu «Prvi maj« v popoldanskih urah; na sedežu III. okraja v Ul. Mon-tecchi 6 od 19. do 20. ure; v Skednju na sedežu od 19. do 21. ure; v Trebčah pri Anici Kralj; za Padriče in Gropado pri Ivanki Grgič; za Lonjer-Katinaro na sedežu od 20. do 21. ure; v Bazovici na običajnem mestu; v Dolini na sedežu; v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Mačkovljah na običajnih mestih; v Stramarju pri Lazarju; v Nabrežini pri Srečku Colji; za Sesljan-Vižov-lje pri Mariji Gorjan; za Medjo vas pri Lilijani; za Mavhinje-Cerovlje pri Lini Legiša; za Slivno pri Bratini; za sektor Šempolaj pri Furlanovih; v Sv. Križu pri Marici Sonce. Vpisovanja za ostale vasi bomo javili kasneje. POHITITE, KAJTI VPISOVANJE SE ZAKLJUČI V ČETRTEK 9. SEPTEMBRA. : 18.40 Fed VVarlnt; »• ljene melodije; 20-M SPJS sr L. M. Škerjanc: tretji ^ u tate « Sonetni venca, ^ „ bavna glasba, Jl-JJ' jgn raatns: Triumf rae4>™'^ 3 dej.: 22.40 Nesmrtne : mejg 23.00 Večerni ples; 23.30 n-na glasba. 1' It N I’ 1)4 11.00 Za vsakega Komorna glasba; 1 • glasba: 17.30 Amer *>»<*, 22.40 Koncert pianistu* “• ste i n. , . , mi, O V K * 1 •** 327.1 m. 202,1 m, j • l(i Poročila ob 5.05, • ' i3.oo, 15.00, i7.oo m -v^tr 12.00 20 minuti z ^ godci; 12.20 Kmetijski ^ delshon: Simfonija št » p Povratek otrok iz počitniške kolonije Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vrnejo otroci iz počitniške kolonije v Mekinjah jutri 25. t. m. z vlakom ob 19. uri na Opčine, ob 19.30 pa v Trst. Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke. Iz neznanih vzrokov si je hotela vzeti življenje 27-letna Emma Žbogar iz Ulice Čampo Marzio 6, ki je zaužila eno po eno, skoraj 100 tabiet aspirina. Zdi se, da gre za nesrečne ljubezenske zadeve. Taka količina tablet bi zrušila še korenjaka. Dekle je zauživalo tablete celo noč in proti jutru so Dile že vidne posledice. Dekle bi kmalu umrlo, če ne bi njeni starši to pravočasno zapazili in poklicali rešilni avto, s katerim so Emo odpeljali v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Pravijo, da bo ozdravela v 4 dneh. Tudi 18-letna Ema Feresin iz Ulice Aleardi 5 si je hotela včeraj vzeti življenje zaradi domačih razmer. Mislila je, da bi se rešila vseh ne-prilik, če bi se zastrupila s plinom. Pa bi bilo škoda tako mladega življenja! Pravočasno so jo odpeljali v bolnico in je zdaj že skoraj ozdravela. Ema se je verjetno premislila in je zdaj zadovoljna, da se ji je nespameten poskus ponesrečil. Nihče ne ve, zakaj in kako se je včeraj popoldne zastrupil s plinom 35-letni Marcel-lo Bortolotti iz Ulice Scalb nata 1. Ko so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnico ni hotel ničesar povedati o tem. Na telefonski poziv so agenti javne varnosti prišli v Bar-tolottijevo stanovanje, pa so morali vdreti, ker so bila vrata zaklenjena. V kuhinji, polni plina, so našli zastrupljenega Bortolottija in poleg njega 61-letnega Josipa Gustinčiča, ki mu je nudil Pr',p pomoč. Kako je pa Gustinčič prišel v kuhinjo pri _ zaprtih vratih? Gustinčič, ki stanuje v isti hiši, je malo prej zavohal plin, ki je uhajal iz Borto-lottijevega stanovanja. Ker so bila vrata zaprta, je pohitel na podstrešje in je od tam prišel v stanovanje. Bortolot- Včeraj popoldne sta se po tija so odpeljali v glavno bol- nesrečila na delu pri podjetju Z motorjem v avto V nedeljo pozno ponoči se je 32-letni Giuseppe Zuccoli, ki stanuje na Proseku št? 115 ponesrečil s svojim vozilom na bloku pri Stivanu. Bilo je okrog polnoči in na bloku je čakala zaradi kontrole cela vrsta avtomobilov. Zadnji v vrsti je bil Zuccoli, pred njim pa neki avto, toda Zuccoli je slabo zračunal razdaljo, ko je privozil in je s svojim motorjem zadel v avto. Zletel je na tla in se ranil po levi nogi ter opraskal po desni roki in nogi. Ozdravel bo v 10 dneh. h druga nesreča v steklarni Na delu v steklarni v industrijskem pristanišču se je ponesrečil 17-letni Libero Zu-lian. Ko je nesel veliko šipo, se mu je ta iz neznanih vzrokov zdrobila in so mu drobci ranili levo roko. Ker so bile ranjene tudi žile, je Zulian močnp krvavel. Takoj so ga odpeljali z rešilnim avtom v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli v drugi kirurški oddelek. Zulian bo ozdravel v dveh tednih. To je v nekaj dnevih že druga nesreča na delu v steklarni in bi bilo zanimivo vedeti, kaj so ti «neznani vzroki«. Žeparji v avtobusu V avtobusu podjetja Sergas je neznani žepar odnesel 26-letni Renati Cugnach iz Sara di Belluno iz torbice denarnico, osebne dokumente, 5.000 lir in 120 švicarskih frankov. Nesreči na delu nico in bo ozdravel v 2-4 dneh. Z motorjem ga je povozil Z motorjem »Matchless« je včeraj ob 11. urj 22-letni Emil Kuret iz Loga 16 povozil v D’Annunziovem drevoredu 71-1etnega Romana Rossija iz Ulice Della Tesa 22, ki je prečkal cesto. Na tla sta zletela pešec in motorist, kate- SATIF 63-letni Vittorio Cap puzzato iz Ulice Padovan 10 in 20-letni Alberto Capodei iz Ulice Schiaparelli 30. Ko sta omenjena delavca obdelovala debelo šipo se jima je razbila in drobci so ju ranili. Cappuzzato ima ranjeno zapestje desne roke in bo ozdravel v 6 dneh; Capodei pa dlan leve roke in levo zapestje, ozdravel bo v 10 dneh. Šola Glasbene Matice Vpisovanje v šolo bo od 1. do 11. septembra v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29, I. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Razdelitev pouka iri določitev urnikov bo v torek, 14. septembra. Poučuje se klavir, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Ravnateljstvo SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. SPDT priredi 4. in 5. septembra izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. Motoklub »Skedenj« organizira 5. septembra izlet na Reko -Opatijo. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122, I. do 26. t. m. med 19. in 20. uro razen v soboto. Okrajni odbor OF za Dolino. Milje priredi 4. in 5. septembra dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisoy^: nje do 26. t. m. od 20. do„21. jire na sedežu v Dolini ter na običajnih mestih po vaseh okraja. Mctoklub »Adria« Dolina . Milje priredi 4. in 5. septembra dvodnevni izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje do 26. t. m. od 20, do 21. ure na sedežu v Dolini. 18. in 19. septembra izlet z motorji na Ostrožno pri Celju. Vpisovanje do 9. septembra na cedežu v Dolini. Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira 5. septembra enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na običajnih mestih in se zaključi jutri. Motoklub »Jadran« Opčine organizira 5. septembra izlet v Postojno. Vpisovanje v torek, sredo in četrtek. Motoklub »Amatori« organizira 5. septembra izlet v Tolmin, Kobarid, Bovec, na Reko in v Opatijo. Vpisovanje do 25. t. m. Ljudska prosveta POUK GLASBE PRI SV. JAKOBU Pod okriljem prosvetnega društva »Ivan Cankar« se bo pričel 2. septembra pouk teorije in sol-feggia, klavirja in harmonike za one učence, ki ne obiskujejo kakega drugega glasbenega zavoda. Vpisovanje bo v četrtek 26. avgusta od 16. do 17. ure v Ul. Montecchi 6. IV. nadstropje, kjer bodo starši in gojenci dobili vse potrebne informacije. POUK GLASBE V BARKOVLJAH Vpisovanje slarih in novih gojencev bo v petek 27. t. m. od 16. do 17. ure na sedežu prosvetnega društva v Franklovem pri Gregoriču. Pričetek pouka bo v petek 3. septembra. Teden tržaške mladine SESTANKI Danes: Boršt . Ricmanje ob 21. uri. Plavje ob 20. uri. Mladina Trsta v Ul. R. Manna ob 20. uri. Jutri: Odbor za športne prireditve v Ul. R. Manna ob 20. uri. Sestanek srednješolcev v Ul. Roma 15, II. ob 19. uri. 12.30 Opoldanski ru ((Italijanska«; 1 j za razvedrilo: 14.30 ^,)) in tehnike: 14.40. Slove**, rodne pesmi poje »°?V DPD ((Slava Klavora«. j leli ste . poslušajte, ki iz literature F. Na petelina; 16.1« r 'J-koncert: N. Runs - p. Boj pri Keržencu - ■ Balada - G. ghi: Fantastična Profg00 spij V plesnem riimu; • ^ tednik: 18.30 Svetovni pojo arije iz rnamh ^ Domači napevi za vedrilo; 20.30 Teden M»1I>' cert lahke glasbe; 2- AyF na oddaja: Ob ste Danilove; 21.30 3 ^ (f Chopina (izvaja Pia' .ar3 lot); 22.20 Plesna glasba. in f ADEX I OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA. SMHT1 IN POHOKE Dne 22. in 23. t. m. se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 11. POROČILI SO SE: mizar Gia-como Levi ir» gospodinja Maria d! Marzio, šofer Anton Gher-dovich in gospodinja Marija Da-ničič, narednik ameriške vojske Wesley Graber m gospodinja loes Cenda, ladjedelniškl graditelj Renato Eapcsito in prodajalka JoVe Pironio, poljedelec Umberto Strle in gospodinja Li-dia Zorza, mehanik Franc Milavec in gospodinja Vida Zele, pek Angelo Cervazzi In gospodinja Luciana Vellenic, uradnik Giancarlo Avezzu in učiteljica Marialuisa Beoedetti, sprevodnik spalnih voz Giorgio Koss-mann in gospodinja Amelia Sa-manich, poslovodja Antonio Stefani in gospodinja Lidia Tom-masi, vodja žerjava Carlo Majer in učiteljica Plerina di Bari. UMRLI SO: 93-letna Katerina Stafuzza, por. Fait, 67-letni Evgen Gerželj, 60-letna Marija Ambrožič por Magajna, 57-let-na Giovanna Bugllanovicti por. Pavazza, 55-letni Angelo Cene!, 81 -1 etui Domerelco Miloš, 76-let-ni Andrea Savi, 74-letni Giaco- mo Ronehey, 59-letnl Giuseppe Nevello, 85-letna Margarita Pe-rosič vd. Stefan ič. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V nedeljo so priplule v Trst sledeče ladje: iz Benetk ital. ladja «Giuliar>o», prazna; z Reke grška ladja «Kozani» s 110 t raznega blaga in 13 potniki; iz Benetk it. ladja «Doriana», prazna: iz Splita it. ladja «Patrizia» s 153 t cementa in 9 potniki; iz Gradeža it. ladja »Grado« s 27 potniki; iz Grčije grška ladja »Etefsis« z 2320 t rude in 20 potniki. Odplule so: proti Reki jug. ladta »Bakar« z 98 potniki; proti Benetkam it. iadja «Valfiori-ta» s 120 potniki; proti Gradežu it, ladja »Grado« s 153 potniki. Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.30: ((Sovraštvo prizadene dvakrat«, R. Roman, R. Todd. Nazionale. 16.45: «Saratoga», G. Cooper, I. Bergman. Filodrammatico, Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno. 16.00: «Honduraški uporniki«, G. Ford, A. Sheri-dan. Auditorium. 15.30: ((Osvajalec Mehike«, P. Muni, B. Davis. Astra Rojim. 16.30: «Ponoči na cestah«, H. Albers, H. Neff. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Upor«, C. Grant, J. Ferrer. Grattacielo. 16.00: «Poželena ženska«, E. Stevvart. Alabarda. 16.00: «San Francisco« C. Gable J. MacDonald. Arišton. 20.30: ((Karabinka VVil- liam», J. Stevvart, J. Hagen. Aimonia. 15.15: «Dvoboj na Rio - D’Argento», A. Murphy, S. Mc Nally. Aurora. 15.30: «Varjetejska predstava«, F. Astaire, C. Charisse. Garibaldi. 16.00: »Onečaščena«, M.‘ Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Protivohunska operacija K 2», M. Toren. Ita.ia. 16.30: »Izgubljen raj«, M. Prešle, F Gravey. Viale. 16.00: »Streljanje opoldne« G. Cooper. Kino ob morju. 16.30: ((Tragedija kapitana Scotta«. Masstmo. 16.30: »Prenehajte z ognjem«. Moderno. 17.00; «Okinawa«, R. Widma'rk. Savona. 16.00: »Pustite mas v miru«, T. Marži. S. Marco. 16.00: ((Presneto, kakšno dekle«, L Bali. Vittorio Veneto. 15.30: «Poroke s presenečenji«, G. Rogers. Azzurro. 16.00: »Vojna svetov«. Belvedere, 16.00: »Osuplost«, J. Bermett.’ Marconi. 15.00: »O cangaceiro«, A Rushel. Novo cine. 16.00: ((Ljubezen, ki uklepa«, J. Simmons. Odeon 14.30: »Plamen«, E. Rossi. Radio.' 16.00: «Tarzan in lovci j na slonovo kost«. L Barker. | Venezia. 16.00: »Proti vsem za-1 stavam«, E. Flynn. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.15: ((Karabinka William», J. Stevvart, J. Hagen. AreDa dei flori. 20.00: «Kraljeva želja«, G. Moore. Rojan. 19.45 in 22.00: ((Veliki Caruso«. Paradiso. 19.45 in 22.00: ((Pojoč pod dežjem«, G. Kelly. Ponziana. 20.00 im 21.45: »Manekenka«, L. Turner. Garibaldi. 20.00: «Onečaščena», M. Vitale. Secolo. 20.00: «Vesela vdova«. L. Turner. Grad Sv. Just, 20.30: »Mož in žena«. E. De Filippo. R A D t O TOREK, 23. avgust 1954. JIJRONLOVAibHA CONA '1' It N TA 254,6 m ali 1178 KC Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45. 19.30 ril 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 12.00 Zabavna glasba; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Igra violinist Mano Rupel in harfistka Jelica Por-tograndijeva; 17.00 Skladbe hrvaških skladateljev; 17.30 Zagorske in slavonske narodne pesnii: 18.00 Poročila v hrvaščini; 18 15 Komorna glasba: 18.40 Igra kmečki trio; 19.20 Šport; 20.00 L. v. Beethoven: «Fidelio» izvaja zbor in solisti dunajske državne Opere in orkester Dunajske filharmonije, dirigira Karl Bohm; 22.30 Igrajo majhni zabavni ansambli; 23.10 Glasba za lahko noč. V K N T II. 306.1 m ali 980 lic-aek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Slovenske pesmi; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Skladbe za štiri klavirje: 17.30 Plesna čajanka; 17.55 Martucci: Koncert za klavir In orkester; 4., 5. in 6. septe/f tridnevni ZAGREB 4. in 5. septe®#lJ dvodnevni iz'el LJUBLJANO BLED „ ulPAV0 AJDOVSCINO-v ŠTANJEL BRANIK ZALI HRIB 4. in 5. septenj", enoinpoldnevn' OPATIJO- BEKO 5. septefflPf* f enodnevni 17 KOMEN c0 KOSTANJEvI do 26.*' Vpisovanje : 11., 12. in 13- tridnevni tl ZAGREB ------------ 11. in 12. sept^tt S enoinpoldnevn! OPATIJO - REKU SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE POSTOJNO | 12. septembf* lZ,e : SKOCIJAN DIVAČO LOKEV 2. < Vpisovanje do j pri «Adria-ExP ^ $ Cicerone št. 4 * r «Adria-Express» svoje kliente, pf(/1 preselila v no ^4 v Ul. Cicerone VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23,6, najnižja 14,3, ob 17. uri 23.2. Zračni tlak 1009,5 pada. Južno zapadni veter 23 km/h, vlaga 48 odst., padavine 12.6 mm. Nebo 7/10 oblačno, Morje nekoliko razgibano, temperatura morja 23.5 stopinje. Naročnini PRIMORSKA dnevni za JUGOSLAV^,,/, pos. številka 6f it mes. naročnina Naročila sP;^ ^ AGENCIJA D«** % J1SKA j/?” Poštarjeva J 't- . ji, dal 198- " te Od 3. d° izlet 1 a £ P „1 Z A ® vel***% na zagrebški ^ Vpisovanje do- « - jSsS' “ TZS*?' Vpisovanje 12. septembra ŠTORJE SENOŽEČE postoJN, ■ ,2 seP“5' »• linevni 'l enoinpold BRANIK „i C0 NOVO 0°? V p iso Naznanjamo žalostno vest, da nam je knita iztrgala v 19. letu starosti našega drageg* Stanka Šegina (Kn»,a a H i J5- i.' ob 18 Pogreb nepozabnega pokojnika bo ^kopali*^ 18. uri iz hiše žalosti na domače P Žalujoča mati in oče, Sergij, 5 stric in Violeta. Kontovel, 24. avgusta 1954. primorski dnevnik OB_ČETRTI obletnici zakona 24. avgusta 1! S caLe‘°nS po‘eka ^trta obletni- Ijudski '10aJ311-V 3u8°slovansk JW*ta Skupščini izglaso 0 delavskih svetih. To je bil tskifn ?UpŠ4lni "psovan ie v* v deIavskih svetih, ^vsekakor dovolj dolga do- aa se pa osno\’ ' ’ zaključi kako nalogo, ??.JZpol?U sv°i° lahko *^?rnx. °Sn°vi 'zkušenj lavski J l kak0 so ti de- in ugotovi, kakšne so ‘»razvoja”11^6®3 nadulWg- Plavijo, da so se lepo uveli VCi 7 Jugoslaviii vi,» svoir. 1 St°ino °Pra-»•1nal0g°' Kdor bi sku-neposts,U oporelcatit bi ravnal J£?°. m iendeneiozno. U-je v J .Je deiavskih svetov ‘to i„ tniC1 tako uspešno, čvr- tivnih ? i? na raznih pozi-aa vseh j V^.nih izkušnjah življenja družbenega delavskih danes o ‘amo SVetlh g°VOrim,) ne iu8°slovaLLSPeCifidni °bUki Pak knt ga razvo)a, ara- ment« v mehne°gibnem elf" ‘tične al T nizmu sociali- n«m 0y v, ie v Prehod- V socializem311 °d kapitalizma kali nasploh ‘eres 1,S°- V kapitalizmu in- Bega’ last°Z? m vloga Pzivat- e«a nosilci sociali- važneiši *ehamzma ter naj-Ptlade družbe P°Uti4ne mo4i nzern n«.st ‘ na pot' v socia-ie izključ 'o a’ katere življenje Visno od rtr* Pretežno od- biti zdrl Sile’ ne m°' d°sežene 1 m. mo4na- Vse dabitve m ev?'uc'onarne pri-deSeneriratira;,° pre3 ali slei da je im— jC-’m se Postavi, stvar državi3 socializma 'istih, v: ega aParata, ne pa h;~ DPrtniTAj- “i^ovo mawP(?Sredno grade V. sist?a rialno osnovo. ‘itativne„ državno-admini-darstVa jn uPravljanja gospo- 8ti4nih odi državno-kapitali- g°jih --sov, torej v po. Proizvod«" P° ozai delavca menjati1 bistvepp ne me-} način Se ,le npravljač J*1*, se VP razdelitve viška ljlPri delavcih°l0Penih P°g°’ da bi pQd lzraža miš- Odki ^'svCrkaps;:r0 ^^d"karsrSe°dstPv0a- 22 vm s:lnost vse bdi PoraiaaVCih Se vse te‘ litv, “‘zvodnji V druz' Seved. P°raZde' »S k»Ser: - ToVaa 0vira 2a °se vedno Videvj »Kardelj “eSnt°0Stanje-ko i. ie pred - • pred- Wna°b Priliki leti- 'vojem ° delavskih °van3a Pourt ^Upšoi,! , svetih v delavS- da s‘pnsiem govoru vi«SkS sveti n morali P> utemeill zgodo-*> bemu družhP in na-*‘čnhriti s tak Cmu P°me- ^ težavamP'mi in dzu- :biCveiiaviii Lfreden se Sk naPrednejšega SP£Šna CJaknla in Jmotil stvar \ h svetov “/Ivanja de-’ ndar J * gre kot po 5e uveljavili, in uveljavljajo se čedalje bolj, ker nosijo v sebi klice družbenega razvoja, ker pomenijo v razvoju korak naprej. In Marx pravi, da ni važno to, kar se v danem trenutku zdi večno, mogočno in nepremagljivo, v resnici pa nosi v sebi klice razpadanja, pač pa tisto, kar je sicer na videz nerazvito, majhno in nebogljeno, v sebi pa krije čvrste so se ekonomsko uveljavili. Najtesneje povezani s sveti proizvajalcev in razvijajočimi se komunami, so postali na področju proizvodnje tista organizacijska oblika, ki je množicam najbolj blizu, v njih pa se tudi na najbolj pozitiven način prepletata ter medsebojno dopolnjujeta osebni interes posameznika-proizva-jalca in kolektivni interes klice življenja in nezadržne i družbe kot celote. Jugoslovanskemu delovnemu človeku postaja vsak dan bolj jasno, da sta osebni interes posameznika in interes skupnosti v najtesnejši medsebojni odvisnosti, da je njegova osebna življenjska raven odvisna od u-speha celotnega kolektiva, od življenjske ravni vse komune, v kateri živi; da je ta raven v prvi vrsti narekovana od razvojne stopnje proizvajalnih sil tako v eni sami komuni kot v vsej državi. Zraven tega so delavski sveti in komune družbene oblike, ki se z njihovo pomočjo pritegnejo k zavestnemu družbenemu u-pravljanju milijoni in milijoni delovnih ljudi, ki tako postanejo gospodarji lastne usode. Vse to je postopno rodilo številne pozitivne rezultate: večja produktivnost dela, boljše gospodarjenje, večja štednja boljše izkoriščanje sredstev in materiala, izboljšanje trgovine, večji izvoz itd. Nedvomno pa bi bili uspehi še večji, če bi bilo mogoče hitreje otresti se določenih starih pojmovanj in elementov, ki zavirajo bolj nagel razvoj. Zraven slabosti, ki so v prvi rasti. Delavski sveti nosijo v sebi takšne klice. Tako za delavske svete kot za komuno lahko rečemo, da predstavljajo v obdobju borbe za dosego socializma tisto politično obliko, ki se bo z njeno pomočjo izvršila ekonomska osvoboditev dela, ki bo neposrednega proizvajalca postavila za gospodarja družbene proizvodnje. S pomočjo delavskih svetov se delavski razred ne samo o-svobaja kapitalistov, ampak postaja le-ta na osnovi svoje ekonomske, družbene zavestne in hkrati stihijske akcije čedalje manj odvisen tudi od državnega administrativnega aparata, odnosno spreminja ta aparat v svoje lastno orodje. V tem sta zgodovinski značaj in vloga delavskih svetov. Vsled takšnega svojega značaja so postali delavski sveti mogočen jez tako proti birokratskim, državno-kapitalistič-nim tendencam, kot proti tistim, ki jih porajajo ostanki starega družbenega reda. Odkar obstajajo delavski sveti, sveti proizvajalcev in prvi začetki komune, je opaziti, da se je notranji sistem v Jugoslaviji politično vidno okrepil, kar je med drugim opaziti tudi na področju revolucionarnih državnih represivnih ukrepov, ki so se skrčili na minimum. Ti niso več potrebni, ker se delovni človek v Jugoslaviji čedalje bolj zaveda svojega dominantnega položaja, ki mu ga zagotavljajo prav delavski sveti, komune in ves sistem razvijajočih se socialističnih oblik na vseh področjih družbene dejavnosti, ki je z njimi slehernemu delovnemu človeku zagof ovljeno sodelovanje tako pri graditvi kot pri upravljanju družbe in, seveda, postopno tudi pri porazdelitvi dobrin, ki jih ta ustvarja. Delavski sveti pa so opravičili svoj obstoj ne samo politično, ampak tudi ekonomsko: postali so čvrst družbeni činitelj prav vsled tega, ker no družbo. Vsled tega segata značaj in vloga delavskih svetov preko meja Jugoslavije in sta naj večjega pomena tudi za razvoj socializma v svetu na sploh. Ne da bi Jugoslavija hotela komu vsiljevati svoje metode in oblike graditve socializma, toda njeni delavski sveti in komune bodo slej ko prej marsikomu primer, ki si bo z njegovo pomočjo laže poiskal svojo lastno pot v socializem. I Maršal Tito je s svojo soprogo obiskal bolnišnico za kostno Jetiko bližini Rovinja. ZBLIŽAM JE MED INDIJO IN KITAJSKO Danes je jugovzhodna Azija znova v središču pozornosti mednarodne javnosti. Tokrat ne gre niti za vprašanje indo-pakistanskega spora okrog Kašmirja niti ne za upore in oborožene borbe v Malaji, Burmi ali Indoneziji; celo za vprašanje vojne v Indokini ne gre, dasi je od njegove pravilne rešitve v marsičem odvisen mir v svetu. Nekaj drugega je bilo, kar je nedavno pritegnilo pozornost, tako preprostih ljudi, kot diplomatov in politikov: obisk Cu-En-Laja v Nevv Delhiju, odnosno vsebina razgovorov, ki jih je imel z najodgovornejšimi indijskimi državniki in politiki. Ze samo dejstvo, da predstavljata Indija in Kitajska dve največji azijski državi, kakor tudi da imata, kot V DEŽELI, KJER INFORMATIVNA SLUŽBA POZNA LE PRESEŽNIKE ŠVEDSKA V/ «Dežela naj višje življenjske ravni... - Eno najbolj zdravih podnebij... - Švedska krona, ena najstabilnejših valut... - Švedska dekleta, med najlepšimi...» Vse te informacije, očitno pozitivne, si more turist nabaviti v vsaki potovalni recepciji hkrati z voznim listkom, ali bolje vozno knjižico, ker vozni «l.istek» za Švedsko je v našem primeru sestajal iz številnih strani. Človek z malo prakse v obiskovanju tujih dežel je vedno oborožen s skepticizmom, in ta skepti- cizem mu navadno pomaga vrsti posledica pomanjkanja 1 prj glavobolu prvih razoča-izkušenj, so tu še nekatere | ranj. pomanjkljivosti: gre za razne lokalizme, partikularizme itd., torej za razne oblike tendenc, ki izhajajo iz sebičnega pojmovanja interesa delovnih kolektivov. Toda vsi ti negativni pojavi še malo ne zmanjšajo Modnosti in pomena delavskih svetov, ki so in ostanejo najuspešnejši instrument v rokah delovnega ljudstva v njegovi borbi za izgraditev socialističnega družbenega reda. Zraven omenjenih in mnogih drugih pomanjkljivosti, so se delavski sveti — zraven komune in skupno z njo — vendarle uveljavili kot »nadvse važen politični in ekonomski mehanizem, ki si delavski razred z njegovo pomočjo zagotavlja svojo zgodovinsko vlogo nosilca družbenega razvoja, ki vodi v socializem, v brezrazred- Tudi mi smo se oborožili, toda ko po prvih dneh na švedskih tleh «glavobola» ni bilo, smo skepticizem odložili in se začeli razgledovati z večjim optimizmom. Da smo se prenaglili ter da pregovor «ni vse zlato...» manjka na turističnih reklamah za Švedsko, smo imeli priliko spoznat; šele pozneje. Vtise s potovanja, kot večino člankov, se začnejo navadno pripovedovati pri glavi, na meji torej. Začeti pri glavi bo za nas malo teže, ker smo švedsko mejo, ali bolje, obalo, prestopili ponoči in se prvi vtisi nekoliko mešajo s sanjami (slabimi sanjami), ki so nas preganjale skoraj vso pot od Kopenhagena do Stockholma. Malmo, ki je prva postaja ter ena največjih švedskih Pogled na Stockholm. 1 m luk, naprav; vtis prijaznega severnjaškega mesteca (pribl. 100.000 prebivalcev), malo u-mazenega krog luke. Toda če je bil človek šele dan poprej v Hamburgu, te umazanije skoro ne opazi. Razlog, da smo iz Malmoja odnesli dober vtis je pripisati tudi dejstvu, da nismo imeli nikakršnih težav s carino in potnim listom, ker so nam vse to temeljito prebrskali in opremili s pečati že na danski ladji, ki je nas in naš Vlak prepeljala preko Skageraškega preliva. Brskanje po prtljagi, so nam na ladji prijazno razložili, je vzrok izključno prohibicija alkoholnih pijač na Švedskem. Ta prohibicija, pa ni tako strašna, kot se je nam — prijateljem dobre kapljice — tedaj zdela. Vsak Sved ima namreč, po dopolnitvi petindvajsetega leta, pravico do mesečnega obroka alkohola. Ta «obrok», gre od enega do štirih litrov v zvezi s starostjo in številom družinskih članov. Poleg tega pa je možno vvsakirestavraciji popitinekaj kozarčkov, če le človek 'naroči tudi jedačo. Brez jedače ni pijače... Mimogrede povedano: tj prohibicija — se nam je zdelo — ne zmanjša števila «natreskanih’ pasantov, ki jih more človek srečati v večernih urah na glavnih ulicah. Upali bi se celo reči, da smo jih videli več kot v deželah, ki ne poznajo prohibicije. Zlasti mladina prednjači. Brzec vozi iz Malmoja do Stockholma približno osem ur. Razdalja je precejšnja in le dobrim švedskim železnicam se je zahvaliti, da potovanje ni bilo daljše. Ce imajo toliko železa, da so ga lahko skozi vso vojno prodajali Nemcem, bodo kajpak imeli tudi dobre železnice, smo si, morda nekoliko zlobno, mislili. V teh osmih urah nismo opazili skozi okno vagona nič posebnega. Le morda vedno manjše število mlinov na veter, ki so nas, posebno na Danskem, spominjali na Cervantesovega Don Kihota. Da nismo mnogo več videli je iskati vzrok tudi v srečanju s sovjetsko atletsko reprezentanco, ki je ložirala v istem vagonu ter bila pripravljena prav zanimivo diskutirati z nami, dokler niso, čisto slučajno opazili, da imamo jugoslovanski potni list. Kot bi odrezal je bilo zanimive diskusije konec. Vrnili smo se po‘čivat v naš kupe. Po celem svetu dobro znani švedski športniki, predvsem hokejaši, nogometaši, plavalci in smučarji, imajo spričo nevtralne politike švedske vlade, priliko srečati doma ali na tujem najboljše športnike z obeh strani železne zavese. To jim menda poleg vikinške krvi, s katero se znajo pohvaliti, pomaga do odličnih rezultatov, Glavni vzrok je pa seveda, da Švedska že več kot sto let ni imela vojne in imajo njihovi športniki precej let treninga prednouti pred ostalimi Evropejci. Torej švedska nevtralnosti ne pomaga le narodnemu gospodarstvu, temveč tudi športu. Švedi, kot znano, ne pripadajo nobenemu paktu, kljub temu pa, se nam zdi, da prehajajo čedalje bolj v zapadni tabor. Da se ne motimo, kažejo tudi razgovori med Švedsko in Norveško, ki je članica atlantskega pakta, za neke vrste zvezo, katere namen je dovoliti Švedom uporabo norveških strateških točk in pristanišč Trondheim. Norveška je do 1905. leta tvorila s Švedsko eno državo in prijateljstvo med obema kraljevinama, (obe kraljevski hiši sta si v tesnem sorodstvu), ki se je med prejšnjo vojno zaradi švedske nevtralnosti nekoliko zamajalo, se zopet utrjuje. Švedska si je nevtralnost mogla privoščiti, pravijo Švedi, ker je razmeroma (le sedem milijonov prebivalcev) zelo močna vojaška sila. Res je njihova aviacija odlična ter po številu in kvaliteti (vsa na reakcijski pogon) četrta na svetu. V Stockholm smo se pripeljali v zgodnjih jutranjih u- Kungsgatan med Kungstornen v Stockholmu. čas, da se z njimi seznanimo, morda strinjali s prijaznim ar- Tudi smo kasno spoznali, da j hitektom, ki nam je pomagal skoraj vsak Sved govori nem-I pri ogledu mesta ter trdil, da škl ali angieški in da razu- \ je Stockholm najlepše mesto mejo ta dva jezika bolje kot1 na naši krogli, in da mu Rio «prstno govorico«, s katero ; de Janeiro ne seže niti do smo ši pomagali prve dni. j kolen. Kljub temu, da se sta-Ko smo se delno seznanili | ringki severnjaški stil gradbe- s kompliciranim prevoznim ništva meša z modernim, se hiščen zapadnih dežel, točne- sistemom, nam je življenje nam je zdela arhitektura 1 je ZDA in Francije, glede postalo za spoznanje lažje. Več Stockholma polna okusa in po najaktualnejših azijskih vpra- takšni, zelo velik vpliv na razvoj mednarodnega dogajanja, je zadosten razlog, da ves svet radovedno spremlja razvoj njunih odnosov Nič čudnega torej, če je nedgvni odhod Cu-En-Laja v Indijo in Burmo, do katerega je prišlo v istem času, ko se je vršil sestanek med Churchillom in Eisenhowerjem, znova postavil v ospredje vprašanje: kakšni so danes indijsko-kitajski odnosi, in v kakšni smeri se bodo razvijali v neposredni bodočnosti? Težko je danes odgovoriti konkretneje na to vprašanje, vsekakor pa je več kot gotovo, da ima ta obisk svojo predzgodovino in da bo v dokajšnji meri vplival na nadaljnji razvoj situacije v jugovzhodni Aziji. Pri tem je treba v prvi vrsti upoštevati dva osnovna momenta: kako so se eni strani doslej razvijali odnosi med Indijo in Kitajsko in, drugič, kako so na te odnose vplivale najvažnejše spremembe v svetovni politiki. Kot znano, je Kitajska ▼ jeseni leta 1950 zasedla Tibet ter naznanila njegovo «osvoboditev izpod imperialističnega jarma». Indija je tacat imela v Tibetu svoje posebne trgovske in druge interese, vsled česar ni bilo nič čudnega, če je med Pekingom in New Delhij^m prišlo do izmenjave zelo ostrih not. Zdelo se je kot da se je na obzorju dvignil preteč oblak nevarnega spopada, kar bi dokončno onemogočilo razvoj prijateljskih odnosov med Indijo in Kitajsko. Toda spor okrog Tibeta, prt katerem Indija ni oporekala Kitajski njene pravice do tako imenovane «strehe sveta«, ampak je samo protestirala proti načinu, ki se je z njim ta «osvoboditev» izvedla, ta spor se je kmalu pomiril. Vsa vprašanja v zvezi s spremembo mednarodnega položaja Tibeta, dotikajoča se in-dijsko-kitajskih odnosov, so se začela reševati s pogajanji. Pred dvema mesecema je bil v Pekingu med Indijo in Kitajsko podpisan sporazum, ki je bila na njegovi osnovi in v obojestransko korist dosežena rešitev v največjih spornih vprašanjih. Zanimivo je, da je indijski tisk, v tem ko je pozdravil ta sporazum, poudaril, da se on opira na osnovna načela medsebojnega spoštovanja ozemeljske neodvisnosti, suverenosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve druge države, kar v resnici lahko odlično služi za osnovo za vzpostavitev in razvoj priateljskih odnosov tudi med ostalimi azijskimi državami. Lahko rečemo, da se je v kratkem času marsikaj spremenilo v splošni politični situaciji jf- svetu. Opaziti je, recimo, kako so se postopno, toda v toliko bolj zaostreni obliki slabšali odnosi med Indijo in ZDA. kar je našlo ustrezni izraz tudi v zunanji politiki drugih južnonzijskih dežel. Se pred začetkom ženevske konference je bilo jasno, da se bodo dežele južne in jugovzhodne Azije, navzlic obstoječim medsebojnim nasprotjem, to pot odločno postavile po robu vsakemu poskusu vmešavanja v »ziiske zadeve, naj pride od katerekoli strani. Ta odločnost se je posebno izrazila na konferenci v Colombu, ki so se jc udeležile Indija, Pakistan, Burma, Indonezija ir. Ceylon, malo pred začetkom konference v Ženevi. Na tej konferenci južno-azijskih držav, je bilo čutiti. da niso, odnosno da večina njih ni zadovoljna s sta- kot omembe vredna je Štok-j pravici sloveča. Švedski arhi-holmska podzemna železnica, i teleti so si pridobili U% slo. najmodernejša v Evropi, ki j ves, da se zanje trgajo po naredi na obiskovalca zelo \ vsem svetu. Njihove šole so dober vtis s hitrostjo svojih : mnogo strožje od naših, mnogo rah in prve ure smo upora- j vlakov in ličnimi postajami, j bc-1) na tekočem kaj in s kaki- bili, da smo si pes oglodali | vsaka v različni barvi. Resno nim materialom se dandanes mesto. Capljali smo, dokler j dvomimo, če ji je kljub do- 1 gradi po svetu, nam niso noge zlezle v prsni datmm milijardam, moskovski- Dob(?r vtjs de]ajQ ob spreho. ko^.,.*n na. Z,‘' °S*' 6 pV,6 ?r me^ro kos. du skozi mesto tudi okusne pnsli na misel, da je v Stock- Sploh je Stockholm lepo mc- ; vekiame k, se zeln ra2liku. sto in če tako imenovana jpjo rec, od nemjJtih stokholmska pomlad ne bi bi- ,_______________________________________ la tako prekleto hladna, bi se ! (Nadaljevanje sledi) holmu pravzaprav tudi tramvaj, omnibus, avtobus in podzemna železnica. Bil bi torej sanj kot so vojna v Indoki-tajski, oboroževanje Pakistana in drugih. Ce upoštevamo pri tem, da so južno-azijske dežele, posebno Indija, od vselej težile k odpravi kolonializma v svetu, kakor tudi proti vsem oblikam vsiljevanja tuje volje na račun manjših ali zaostalejših narodov, potem se ni čuditi njihovi enotnosti v mnogih konkretnih svetovnih vprašanjih. Toda krepitvi te enotnosti je bil v marsičem na- (Nadaljevanje na 4. strani) 3&, ^°BledT SB dosle) njen ®rede. ]e bilo le ’£en°r kk°Uce i«*1 le3Tra ePl !^ak°T slih- ' VTed ‘B ni pi b°in“^du o aa;d“bi bHa p|«tnu Se *Hka £ m Qj dn' d0 0(j katerih pridejo prvi 18’; 18. Huber 19’; 19 Ruiz 19’40”; 20. Pankoke 23’45”; 21. Reitž 23’45”. Coppi se je pripravljal, Coppi je v formi, dirkalna proga je za Coppija ugodna — Coppi je favorit. Tako se je govorilo in pisalo do nedelje. Toda Coppi je moral sleči mavrično majico, znak svetovnega prvaka, ki si jo je priboril lani, in oblekel jo je Bobet. Oblekel jo je tisti dirkač, kateremu marsikdo ni hotel dati brezpogojnega priznanja po njegovi letošnji zmagi na Touru, ker se te dirke ni udeležil tudi Coppi, Ce bi bil tudi Coppi, je marsikdo rekel, tedaj bi bila za Bobeta druga pesem. Po vsem tem je vladalo veliko zanimanje, kako se bo končal spopad teh dveh rivalov na dirki za svetovno prvenstvo. Zmagal je Bobet. Zmagal je potem, ko je Coppi padel ter pri tem izgubil toliko časa, da ga ni mogel več nadoknaditi. Toda nezgodo je imel tudi Bobet in sicer še pozneje, tedaj ko se je zdelo, da je že cilj preblizu, da bi lahko zamujeno nadoknadil. Ne vemo, ali je bil Coppi že tcliko izčrpan ali pa mu je manjkalo volje; nadaljeval je, vendar je ostal zadaj. Bobet pa je ravnal nasprotno. Res da ga je okvara na kolesu zelo malo časa zadržala, vendar pa je imel toliko volje in moči — in «fortes fortuna adiuvat» — da je dohitel Švicarja Schaera m ga še celo pravočasno pustil za seboj. Vedel je, da bi nikakor ne bilo dobro priti na cilj istočasno s tem nevarnim sprinterjem, ki bi mu mogoče tik pred ciljno črto odnesel prvo mesto. Bobet je svetovni prvak. trije v finale. Rezultati: 1. Schorn (Nemč.) 100 km v 1.19’06”8, povprečno 75.840 km na uro; 2. Verschueren (Belg.) presledek 30 m; 3. Bethery 300 m; 5. Bunker (Anglija) 360 m; 6. Besson (Švica) 450m; 7. Kunst (Hol.) 500 m. Nadaljevanje v tekmovanju v vožnji z motornim vodstvom je bilo zaradi dežja preloženo na torek zvečer. Zopet Američana prvaka Amerike CHESTNUT HILL, 23. — Po štirih letih so Avstralci izgubili ameriško prvenstvo v dvo je. Američana Seixas in Tra-bert sta premagala avstralsko dvojico Hoad - Rosewall s 3:6, 6:4, 8:6, 6:3. Jeričevičeva 3:00,6 na 200 m prsno Drugega dne izbirnega tekmovanja jugoslovanskih plavalcev in plavalk za evropsko plavalno prvenstvo v Turinu, je Vinka Jeričevičeva dosegla nov državni rekord na 200 m prsno v času 3:00,6. V tej disciplini je Madžareva dosegla nov srbski rekord v času 3:07,4. Med plavalci je Trojanovič na 200 m metuljček, dosegel dober čas 2:41,3. Rezultati; 100 m prosto mo-šlti; Skanata 1:00,0; 100 m hrbtno ženske: Ligorio 1:18,3; 200 m prsno moški: Pandur 2:47,4; 200 m prsno ženske: Jeričevič 3:00,6; 20Q m metuljček moški: Trojanovič 2:41,3; 100 m prosto ženske: Varga 1:13,2; 200 m prosto moški: Finci 2:20,8. STOCKHOLM, 23. — Švedsko teniško prvenstvo si je osvojil Staffan Stockenberg, ki je v finalu premagal Lennarta Bergelina s 6:2, 2:6, 6:4, 6:4. JUTRI ZAČETEK BORB V BERNU Že prvi dan bodo znani prvaki v maratonu in na 10.000 m OKROŽNO DRŽAVNE ZVEZE VOJNIH POKRAJINSKE ZVEZE OBVEŠČA o izvajanju zakona o vojni škodi OŠKODOVANCEV | P R OBLEMI BREZPOSELNOSTI IN JAVNAj>l!j ke, kajti tu ni predtekov (še to bi se Hotelo...). BERN, 23. — Program prvega dne tekmovanja za evropsko prvenstvo v lahki atletiki je sestavljen tako-le: 15.30: otvoritvena svečanost; 16.35: start za maraton; 16.40: 100 m moški - predteki; 16.45: troskok - kvalifikacija, 17.15: 110 m ovire - predteki; 17.45: 400 m moški - predteki; 18.00: kopje ženske - finale; 18.10: 800 m ženske - predt.; 18.30: 800 m moški - predteki; 18.55: prihod maratoncev na cilj; 19.15: 10.00 m moški - finale. Polfinale za 800 m bo v petek; finale v soboto. Kateri Jugoslovani bodo nastopili v Turinu Kajakaški šport Jugoslovani uspešni v Avstriji Jugoslovanski kajakaši so se udeležili mednarodne kajakaške kombinacije v Salzburgu in trojne kombinacije v Gross-Reiflingu na reki Enns in Salzi. Teh tekmovanj se je udeležilo poleg tekmovalcev Avstrije, Švice, Nemčije, CSR še 8 jugoslovanskih najboljših tekmovalcev na divji vodi in v kajak-slalomu. Na startu se je zbralo okrog 80 tekmovalcev na čelu s svetovnim prvakom Kirschbaumom iz Nemčije. V tej hudi mednarodni konkurenci sta dosegla prvo mesto Svet Bogdan iz Ljubljane in drugo mesto Ilija Jože pred favoriziranim Av-stiijcem Danekom in Cehom Skolilom. Svetovni prvak Kirschbaum pa je dosegel šele 16. mesto. Nekoliko slabše so se Jugoslovani odrezali v slalomu. kjer je mladi Stoviček zasedel 6. mesto kot prvi Jugo. slovan, osmo mesto pa je za sedel Ilija. Zmagal je Ceh Skolil pred svojim rojakom Paro. Na divji vodi pa so jugoslovanski tekmovalci spet osvojili prvo in drugo mesto. Posebno pomemben je uspeh državnega prvaka Sveta, ki je tekmoval v najnovejšem kajaku ki ga je izdelala tovarna «Elan» in se je to pot posebno obnesel. Teden dni preje pa je na reki Salzach v Salzburgu dosegel Zadel Milan iz Ljubljane v enakomočni konkurenci drugo mesto v kombinaciji spusta na divji vodi in slaloma za Cehom Paro. Rezultati: Veleslalom: Svet Bogdan (J) 29:40, Ilija Jože (J) 30:08, Da-nek Jože (A) 30:23 min. Slalom: Skolil (CSR) 3:09, Para (CSR) 3:31, Kadrnka (Švica) 3:37 min. Sput na divji vodi: Hlava-ček (J) 36:34, Svet (J) 36:47, Scheuringer (Av.) 37:14 min. Zadel slovenski prvak Na kajakaškem prvenstvu Slovenije v spustu se je v nedeljo zbralo 28 tekmovalcev, Jugoslovanski lahkoatleti so že v Švici V soboto je odpotovala iz Ljubljane jugoslovanska a-tletska reprezentanca, ki se bo udeležila evropskega prvenstva v Bernu. Pod vodstvom Arturja Takača je odpotovalo 26 tekmovalcev in tekmovalk. Atleta Milakov in Mugoša se bosta pridružila reprezentanci v Švici po vrnitvi iz Helsinkov. BERN, 23. — Zdi se, da so sedaj že vse reprezentance v Švici in na stadionu Wankdorf trenirajo atleti raznih držav. Vreme pa ni nič kaj ugodno ui atleti morajo biti Kar dobro oblečeni, da se ne prehladijo. Jutri bo še zadnji prost dan. to se pravi, zadnji dan pred y soboto je jugoslovanska tekmovanjem. Prvi dan so na j komisija za sestavo plavalne sporedu v glavnem predteki in jn vvaterpolo reprezentance za kvalifikacije, le v maraton- evropsko prvenstvo sestavila skem teku in na 10.000 m pa pre(jlog za reprezentanco, bomo imeli ze prvi dan prva- Predlog komisije bo moral sprejeti še izvršni odbor Plavalne zveze Jugoslavije. V plavalni reprezentanci bodo po tem predlogu; Skanata na 100 m prosto in 100 m hrbtno, Pandur na 100 m prsno, Trojanovič in Kučar na 200 m metuljček. Štafeta 4x200 m bo sestavljena iz tehle tekmovalcev; Karavlič, Jeger, 2uvela, Mihajlov in Finci. Od plavalk so bile predlagane: Ligorio in Varga za 100 m prosto, Ligorio za 400 m prosto, Ligorio in Majcen za 100 m hrbtno, Jeričevičeva in Madžareva za 200 m prsno. Najhardtova za 100 m metuljček, za štafeto 4x100 m prosto pa Ligorio, Varga, Vru-lih in Mardešič. Trenerja plavalne reprezentance bosta Prausperger in Mihajlovič. Za Turin so nadalje pred- članov društev iz Solkana, Hrastnika, Celja, Ljubljane in Litije. Prvenstvo so zaključili le v moških grupah, dočim je ženski del onemogočilo deževno vreme. Na 9 km dolgi progi, ki je vodila po savski soteski od Zagorja do Hrastnika, je zmagal Milan Zadel (Lj.) pred društvenima tovarišema Svetom in Cukičem. Tekmovanje je dokaj dobro uspelo. Udeležba je pokazala, da se je kajakaštvo že lepo razvilo tudi v nekaterih manjših krajih. Rezultati: mojstrski razred: 1. Zadel (Lj.) 33:50.5; 2. Svet (Lj.) 33:57.6; 3. Cukič (Lj.) 34:00.2; 4 Bensa (S.) 34:21.4; 5. Stoviček (Lj.) 34:38.7. Splošni razred: 1. Keržan (Lit.) 35:47.9; 2. Barič (H.) 05:58.3; 3. Oučak (Lj.) 36:08.2; 4. Koprivnikar (Lit.) 36:20.0; 5. Videmšek (Lit.) 36:23.3. Tudi Solkanci se uveljavljajo V soboto popoldne je bil v Litiji meddruštveni kajaksla-lcm, katerega so se udeležili tudi nekateri državni repre-zentantje. Skupno je nastopilo 22 tekmovalcev iz Ljubljane, Solkana in Litije. Proga na Savi je imela 14 vratec in je bila dolga 500 m. Prvo tovrstno tekmovanje v Litiji je uspelo, tudi gledalci so bili s programom zelo zadovoljni, saj so bili priča lepim borbam nastopajočih. Rezultati: mojstrski razred: 1 Svet 4:12.0; 2. Stoviček 4:13.0; 3. Zadel (vsi Lj.) 4:15 Splošni razred: 1. Spacal (Solkan) 4:22; 2. Zore (Litija) 6:18; 3. Perko (S.) 6:40. Zenske: 1. Cvikelj (Lj.) 6:59; 2. Šuligoj (S.) 9:49; 3. Oblokar (S.) 10:14. lagali tele waterpoliste: Kovačiča, Amšela, Bakašuna, Stakulo, Zuvela, Ivkoviča, Curtinija, Radonjiča, Ježiča, Frankoviča, Vuksanoviča in Arnerija. Trenerja; Grkinič in Kumar. Izmed skakačev so predlagali Porento in Dobrina, kot trenerja pa Kebra, Galo in Križiča. Vodja reprezentance bo Jožo Bačič, medtem ko bo dr Vlado Polič odpotoval v Turin kot vvaterpolo sodnik. Madžarski plavalci na poti v Turin BUDIMPEŠTA, 23. — Jutri odpotujejo madžarski plavalci in vaterpolisti na evropsko prvenstvo v Turin. Vsa ekipa šteje 31 moških in 11 žensk, med katerimi sta tudi dve olimpijski zmagovalki: Katy Szoeke in Valeria Gyenge, ki sta v Helsinkih zmagali na 100 in 400 m prosto. Tudi madžarsko vaterpolo moštvo je osvojilo olimpijsko prvenstvo. Pač pa ne bo Eve Szekely, ki se ji je pred kratkim rodil otrok, kakor tudi ne druge Eve, Novak, ki se je poročila z nekim belgijskim novinarjem in sedaj ne bo nastopila na evropskem prvenstvu. V severnoameriški coni je v tekmovanju za Davisov pokal postala finalist Mehika z zmago nad Kanado. V finalu bo nastopila proti ZDA. LONDON, 23. — Angleška nogometna sodnika Ling in Ellis sta povabljena v SZ, da bi prihodnji mesec sodila nekaj tekem. MANILA, 23. — Prvi aspirant za naslov svetovnega prvaka mušje kategorije Filipinec Leo Espinosa je premagal s tehničnim k. o. v 9. rundi Južnoafrikanca Jake Tulija. Državna zveza vojnih oškodovancev je s posebno okrožnico obvestila vse pokrajinske Zveze o izvajanju zakona o vojni škodi. Glede premičnin je Zveza v stalnem stiku z oblastmi in je dosegla, da vsak oškodovanec lahko prejme izplačilo 60 dni po odobritvi. Glede izplačevanje po cenah od 30. junija leta 1943 je Zveza zahtevala, da se bo po sedanjih poletnih počitnicah pričelo poleg izplačevanja po členu 35 ustreznega zakona tudi izplačevanje vsem tistim, ki niso prejeli nobenih predujmov in katerih lastnina ni prišla na podlagi prejšnjih določil v poštev, kot na primer odpeljava lastnine, ropanje itd. Na sestankih, ki so jih imeli predstavniki Zveze vojnih oškodovancev in državno pod-tajništvo za vojno škodo, je državno podtajništvo zagotovilo, da bodo v septembru izdelali ministrske odredbe glede škode, povzročene v podjetjih. Poleg tega je v okrožnici vest o zakonskem osnutku, ki je prišel iz vrst parlamenta in po katerem naj bi se zvišale meje vojne škode, ki je bila povzročena na Tržaškem ozemlju, kakor tudi na ozemljih, ki so bili pod italijansko suverenostjo, in sicer v Julijski krajini, na Egejskih otokih, v Afriki in v Albaniji. Poleg tega je Zveza obvestila, da bo v prihodnji številki Uradnega lista objavljen odlok, na podlagi katerega bo izplačevanje prispevkov za popravilo in gradnje hiš prišlo pod kompetenco osrednjih in pokrajinskih uradov ministrstva za javna dela. PRED PRIREDITVIJO OB DOBERDOBSKEM JEZERU Sodelovali bodo todi folkloristi iz Boršta Vedno večje zanimanje za nedeljsko prireditev, ki jo organizira domače prosvetno društvo in doberdobska mladina ob jezeru, je najboljše poroštvo, da bo, če bo tudi vreme naklonjeno, prireditev uspešna. Vse priprave so že pri kraju Kakor smo izvedeli, ne bo na prireditvi ob Doberdobskem jezeru sodelovala samo domača mladina z dvema baletnima točkama in pa najralajši iz Poljan, ampak bodo kot gostje nastopili tudi folkloristi iz Boršta na Tržaškem. V zadnjih letih so nastopili že marsikje in bomo zaradi njihovega uspešnega uveljavljanja zelo zadovoljni, da jih bomo lahko pozdravili tudi pri nas. Doberdobska mladina bo podala eno-dejansko veseloigro. Preskrbljeno bo tudi za zabavo. V ta namen bo lahko vsakdo z razbijanjem loncev poskusil svojo srečo. Na razpolago bo pijača in jedača. Določen je tudi prostor za shrambo koles in motornih vozil. Zvečer bo ples. Vse ob- činstvo vabimo, da se udeleži tega tradicionalnega praznika ob jezeru. Obvestilo za učitelje Šolsko skrbništvo obvešča, da so objavljene lestvice za nestalna učiteljska mesta in suplence v ljudskih šolah go-riške pokrajine za šolsko leto 1954—55. Lestvice so na vpogled pri šolskem nadzorništvu, pri didaktičnih ravnateljstvih, a občinah pokrajine ter na samem šolskem skrbništvu, Korzo Verdi 37. Andrej Pahor umrl V nedeljo so pokopali v Jamljah 70-letnega domačina Andreja Pahorja, ki je bil vsepovsod znan kot zaveden Slovenec, priden kmetovalec in gospodar. Dalj časa je bolehal, zadnji mesec je ležal tudi v tržiški bolnici, vendar ni bilo več upanja; družina ga je v soboto pripeljala domov in v krogu svojih dragih je Andrej Pahor v soboto 21. t. m. ob 18 uri za vedno zatisnil trudne oči. Pokojnikovega pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Pahor je bil daleč na okrog spoštovan mož, ki je enega sina žrtvoval NOB. drugi pa je član IO SFS. Tovarišu Jožetu Pahorju in njegovi družini izražajo ob bridki izgubi njegovega očeta svoje globoko sožalje člani IO SFS: sožalju se pridružuje tudi naše uredništvo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 15. do 21. avgusta 15 rojstev, 6 primerov smrti, 9 oklicev in 1 poroka. Rojstva: Roberta Borghes, Loredana Petrevčič, Modesto Craselli, Alessio Bartussi, Mario Perco, Maria Tocci, Franco Stabon, Loredana Bosa, Al-do Buzzi, Massimo Roset, Ser-gio Demori, Sergio palavisini, Elinda Zuccula, Annalisa Gan-dolfi, Silvana Gerin. Smrti: 85-letna Pasqua Mi-ninel, vd. Zancar, 89-letni u-pokojenec Antonio Vergna, 78-letna Karolina Pintar, vd. Armano, 62-letna Caterina Fortuna, por. Ferrarese, 66-letni Enrico Borsi, 71-letna EUsa Visintin, vd. Tuzzi. Oklici: učitelj Lucio Petta-rin in Sara Medeot, mesar Mario Bressan in šivilja Maria Bergamasco, čuvaj Elia Mattei in Josipina Bocchioli, policijski stražnik Salvatore Abbate in Elia Musina, policijski »tražnik Luigi Garbino in Noemi Dl Gaspero, uradnik Albino Luongo in Marija Pavat, prof. Severino Lucchi in prof. Mayra Moise, mizar Silvano Feresin in tkalka Norma Menegutti, delavec Rudolf Nanut in Frančiška Marlctta. Poroke: Zidar Mario Monti-na in Zora Zofija Pavšič. Kaj i»i se lalrk napravilo v Sovodnjaj! Deseto leto teče odkar se je končala vojna. Armada brezposelnih pa, ki teži kot mora na vsem italijanskem gospdar-stvu, je še vedno tu nezmanjšana, v kolikor se ni še po-večela. Vsako leto doraščajo novi stotisoči mladine in dober del njih veča armado brezposelnih, da postaja vedno bolj aktualen tudi problem zaposlitve mladine. Kaj je napravila država, oziroma kaj bi lahko napravile državne oblasti, da bi brezposelnost vsaj učinkovito omilile, če že ne popolnoma ozdravile? Mnogo se govori o navezavi trgovskih stikov z deželami in državami, ki bi lahko kupovale italijanske industrijske proizvode. Med temi je tudi Jugoslavija. Znano je, da se italijansko in jugoslovansko gospodarstvo medseboj izpopolnjujeta ter bi ti dve državi lahko v velikem obsega izmenjavali svoje proizvode. Toda tu je politika, ki diktira gospodarstvu, namesto da bi bilo narobe. Zato imamo krizo v Tržiču, zato zapirajo velike tovarne po Italiji in krčijo delovni urnik po drugih, zato imamo milijonsko armado brezposelnih. Po tudi v notranjosti, po posameznih občinah, bi se lahko marsikaj storilo, kar bi dvignilo gospodarstvo v teh krajih in dalo delo brezposelnim. Tako je tudi na Goriškem, kjer imamo državni rekord v brezposelnosti. Poglejmo samo našo občino Sovodnje. Tudi tu imamo na stotine brezposelnih in vendar se ponuja delo povsod, kamorkoli se človek ozre. E-dino upravni aparat, deželni in državni, ne vidi teh del, ki tako-rekoč sama kličejo delovnih rok. Na Vrhu na primer še vedno čakajo na toliko obljubljeno napeljavo električnega toka. Občinska uprava s Sovod-njah je napravila vse, kar je bilo v njenih njočeh, da bi se ta napeljava čimprej izvedla, vendar so bila do danes brezuspešna vsa pisma in druge intervencije na ministrstvo. Toliko pričakovanega odloka, da bi se lahko začelo z delom, še sedaj m. Birokracija? Pravtako bi bilo potrebno napraviti vodovod, ki bi preskrbel z dobro pitno vodo Sovodnje, Peč, Rupo in Vrh, kjer sedaj nimamo druge vode kot deževnico. Isto velja tudi za Rubije, kjer so navezani na vodo iz Vipave. * Mnogo smo že govorili in pisali o cestnih delih, zlasti o asfaltiranju ceste od Stan- dreža skozi Sovodnje do Za-graja in od Rubij skozi Ga-brije do ceste Gorica-Trst. Ako se bo še dolgo odlašalo z asfaltiranjem teh cest bodo Občinarji spričo naraščajočega prometa in oblakov cestnega prahu prav gotovo kmalu polni tuberkuloze. Veliko korist bi lahko prinesla tudi regulacija Soče in Vipave, ker bi s tem preprečili občutno škodo, ki jo povzročajo poplave. Ako bi pristojne oblasti videle, oziroma hotele videti vsa ta zelo potrebna dela, bi se brezposelnost v tej naši občini ne samo omilila ampak bi za več let popolnoma izginila. Pa še druga dela so, ki bi jih lahko napravili v naši občini in bi bila v splošno korist. Tako bi lahko v večji meri poskrbeti za razvoj turizma. Na Vrhu bi se lahko zgradilo zdravilišče, ali pa vsaj večjo počitniško kolonijo. Lega kraja je za tak namen zelo pripravna, ker ne leži ob glavnih prometnih žilah in zato tu ni prahu, ne komarjev, ne ropota modernega prometa, pač pa je dovolj čistega zraku. Poleg tega je kraj blizu Gorice in Trsta ter blizu morskega kopališča v Sesljanu, z lepim razgledom preko Krasa in Vipavske doline, na goriška Brda in preko Furlanske nižine tja do morja. Kraj sam ima tudi zgodovinsko važnost zlasti v zvezi z dogodki iz prve svetovne vojne, ki se je v dobršni meri prav tod odigravala, tako da je že vsak grm in vsak kamen v tej okoliki košček zgodovine. Ce bi se torej pristojne oblasti malo pobrigale in si natančneje ogledale številne probleme, od katerih smo sa- mo nekatere navedli v šem članku, potem ^ lahko ukrenile ®ars'„V bi zmanjšalo hrezp # dvignilo pa tujski Pr° ^ s tem gospodarstvo , jev. Tudi vi, dragi brez^č lahko iz goraj omenjene« dite. da je dela dovolj^, in so potrebna le s v katerimi bi bilo mog ^ četi. Z dobro voljo N ^ lahko našle tudi ta1 -stva, saj jih najdejo ^ mnogo manj koristne potrebne stvari. jgož** Tla pod nog81*1 so se ji udrfc V nedeljo opoldne domačem opravilu n _uilU ponesrečila 45-letna gjp Padovan iz Ločnika, ^ torio 3. Znašla se Je ^ se ji njem nadstropju, ker s,r udrla tla sobice. v ^ls nuje. Zdi se, da so■ pf. slaba. Na vpitje zen hiteli njeni domači in ’jrr cali avtomobil ^e v god' za, ki jo je odpelJ3 ško bolnico. Tu so . cr da si je Padovanova ^„ sreči prizadela PreC ‘ecepr r.o na plečih ter P poškodbe na spodnji K I W 0 , .uK* CORSO. 17: «Premis^®® J. Cotten in J- pe boa„, A' VERDI. 17: «Shoiv Gardner in C. - - VITTORIA. 17: «zb“f g, V sin», M. Vicario k* desta. MODERNO. 17: «A1B 1' Cagney in P. TaXter' 'Sjrmm predvaja danes 24. film: Igralci: Ronald Reagan - Charles Cobur WERNER WARSINSKI (Odlomek iz romanaI RIM, 23. — Na mednarodni boksarski prireditvi, ki bo 3. septembra na Foro Italico v Rimu, bo nastopil tudi Tiberio Mitri proti Lesu Allenu i2 Couventryja v 10 rundah. I. Bil sem tidno odločen, da bom brez odloga odšel na pot in poiskal gospo Leiding, pa vendar sem vselej našel dovolj razlogov, da sem svoje žalostno poslanstvo odlagal iz dneva v dan. Bilo me je groza pred njim čeprav bi bil zelo rad spoznal Alfredovo mater. Kako naj bi ji le mogel svoje sporočilo obzirno povedati! Veliko, poslednje upanje njenega življenja bi moral enkrat za vselej razrušiti. Ali naj se raje odločim za lepe laži in z njimi ublažim svoje sporočilo? Me ne bo spregledala, saj resnica bo stala za menoj in neizprosno bdela nad vsako mojo besedo. Slišala bo šklepetanje Škarij, ki režejo vse šive... Me ne bo zasovražila ta samotna žena, če ji bom prinesel samo brezupno žalost? Razen tega, kdo pa sploh sem? In kaj velja moj glas? Jaz, Rein-hard Niemann, strašilo iz preteklosti! Lahko bi si moje sporočilo vse drugače razlagala in si iz njega ustvarila celo zadnji most k upanju. Morda pa se tudi sam motim in so vsi moji spomini le strahotne sanje? — Vendar, ne motim se, vsaj v tej stvari se žal ne motim. Saj bi pred njo veljal lahko za zelo slabega poroka, če bi zvedela, kako je v resnici z menoj. In vsemu nakljub me je prav z magnetično močjo vleklo k njej. Odpeljati se moram na vsak način. In tako sem se tudi odpeljal. Se prej sem si vzel teden dni dopusta in zahteval svojo zaostalo plačo, kajti denar sem potreboval. Gospa Leiding je stanovala v sivi, večnadstropni hiši, ki sta ji pogoreli podstrešje in gornje nadstropje. To je bilo zdaj zakrpano z novim nadzidkom in prekrito z valovito pločevino. Hišna številka je bila prava. Tablice z imeni in zvonci ni bilo, zato sem z glasno utripajočim srcem stopil v odmevajočo vežo. V drugem nadstropju sem našel na vratih njeno ime in obrnil zvonec, ki je povzročil oduren, hreščeč hrup. Majhna ljubka žena, že po videzu podobna Alfredu, je odprla vrata. Vprašal sem oo gospe Leiding in zvedel to. kar sem že slutil, namreč, da je to prav ona. Zaradi stvari, ki se tičejo njenega sina — sem mislil spregovoriti — ali zaradi njenih poizvedb, ki sem jih bral na kolodvoru — ne, tako ' nerodno nisem mogel začeti, Nazadnje sem rekel: Rad bi z vami govoril o neki osebni zadevi. — Prosim! je rekla pridušeno in me spustila naprej. Odložil sem svoj prebarvani vojaški plašč. Sprva nisem našel besed, opazil sem pa, kako je njena slutnja s pravo telesno bolečino planila tudi vame in me vsega prevzela. Pred to ženo se ni dalo nič prikriti. Ce bi stopili v kuhinjo, je tiho prosila. Vsa se je tresla. Vse ostale prostore je morala oddati v najem. Tukaj, prosim! — Sedla je, vsa prepadena od pričakovanja in ponudila prostor še meni. Ubogo srce! me je prešinilo in z obotavljanjem sem sedel na enega tistih belo prepleskanih kuhinjskih stolov, na katerih je sedel nekoč tudi on. Brezupno sem preletel napise na kuhinjskih škatlicah ob steni: zdrob, moka, sladkor, kava, kakao, riž in spodaj modri holandski okraski. Moral bi bil že zdavnaj začeti. Pogledala me je začudeno in z usmiljenjem. Najini pogledi so se ujeli, v hipu sva se razumela. Povesil sem oči. Zaslišal sem pridušen, brezupen jok, v katerem je bilo že vse, razumevanje in neozdravljiva bolečina. Tudi moje oči so se napolnile s sol. zami. Tako se ti zdaj godi, sem pomislil, tu sediš pred Alfredovo materjo in oba jokava. Komaj zdaj sem se opogumil, da sem si jo ogledal. — Prišel sem, sem izdavil... — Vem, je rekla nežno, da bi mi pomagala. Strašno nu-do mi je. Vi ste Albert, kajne? Takoj sem vas spoznala s slik. — Jaz sem Reinhard. Rein-hard Niemann! sem zajecljal. Pred mano se je v hipu vse zavrtelo. Riž, kakao, kava? Vsega tega vendar ni več, vse to smo vendar nekoč uvažali! — Reinhard? Mogoče, da se res več ne spominjam dobro. Toda ne, v svojih pismih vas je imenoval Albert. — Da, bil sem njegov prijatelj. In ko sem bral na kolodvoru vaše poizvedovanje, sem mislil, da vam moram pojasniti vsaj to, kar vem. — Torej je padel? — Da! Vedela je to že prej. Vedela je, a nikoli ni upala verjeti. Vselej je še mislila, da se bo nekega dne vrnil. Zdaj pa sem prišel jaz, znanilec smrji. (Nadaljevanje sledi) Zbližanje med Indijo in Kitajsko (Nadaljevanje s 3. strani) fiklč Oeuift I Prodala ur in pribora na .fr lrat - UI.Battlatl, 14 - Tab * ZASTOPSTVO OR: .Longer. «A®eo1'’ V „ , .nirhl* v »Lemama* »Kolos* poti nerazčiščen ter premalo utrjen odnos med Kitajsko in temi južnoazijskimi državami. Zaradi tega so prav te dežele v največjim zanimanjem pričakovale Cu-En-Lajev nastop na ženevski konferenci. Mnogi so v tem videli ne samo izreden dogodek, ampak tudi začetek neke nove faze v razvoju indijsko-kitajskih odnosov. Iz samega komunikeja, ki je bil izdan ob tej priliki, ni bilo mogoče zaključiti, o čem vse je bilo govora in kaj je bilo rešeno. Toda Cu-En-Lajeve izjave o prijateljstvu mod dvema največjima narodima na svetu, ki štejeta po njegovih besedah milijardo ljudi, imajo gotovo svoj pomen. Indijski tisk, kakor tudi tisk ostalih dežel na tem področju (Indonezija, Ceylon, Burma, Nepal) pa je te izjave sprejel z velikim zadovoljstvom. Zraven tega treba upoštevati tudi dejstvo, da je prišlo do Cu-En-Lajevega obiska kmalu po sklenitvi pekinškega sporazuma, s katerim so bila rešena sporna vprašanja med Indijo in Kitajsko, v razvoju odnosov med obema državama pa je bil napravljen dobršen korak naprej. Po drugi strani je težko najti v bližnji preteklosti primer. ko bi bili odnosi med Indijo in ZDA slabši kot so danes, Takšni so začeli postajati, ko so se ZDA odločile dati Pakistanu vojaško pomoč, s čimer se je Indija, ki ima s Pakistanom še nekatera nerešena vprašanja, čutila neposredno ogroženo. Kot vidimo, je zbližanje med Indijo in Kitajsko, pa tudi med to in ostalimi južnoazijskimi deželami, rezultat vpliva določene politike nekaterih velesil in ne samo izraz splošnega interesa, ki druži obe azijski deželi. jM Sestavljena u najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehnišh Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zah leva j te jo pri LMJgovorui ui edink STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 it b Ul. nad. - Telefon itevilka 93-808 In *4-638. - Poitnl predal 502 - UPRAVA: ULICA 3V. FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska itevilka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15 -18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov' Za vsak mm vtilne v iirlnt I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtrnce 90 ilr — Za FLRJ za vsak nur. iirlne 1 stolpca /a vse vrs>e oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod Z n - Podružn Goric« Ul. 8. Pellico l-Il Tel. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ‘-0, ,n*S* ,0JD* Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Dr*' ,, l^ m Je, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega ,lsKa