rast iznaya oa cuoTjratjwt kot tsdnik — Od l januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah Kranj, sobota, 28. decembra i96* -leto xvi. — št. 150 — cena 20 din/\rje\ Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan GLASILOS. OC-IALISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA gorenjsko OB STISKU ROK Na rahlih valovih Blejskega jezera se v večernem mraku zrcalijo pravljične barve osvetljenega gradu. Osvetljene smreke v Bohinju, na Jezerskem, v Kranju, v Loki in drugod so nas navdihnile s prazničnim razpoloženjem, še mostički Z romantičnimi, zasneženimi ograjami čez Poljanščico, Kokro in Savo se zdijo te dni drugačni — čustveni, polni nežnosti, mehkohni. Mi pa hitimo, hitimo! Iščemo »dedka Mraza«, kunu jemo, v službi delamo z zadnjimi največjimi zamahi, da i".nolmmo letošnje obveznosti. Uigrati pa mislimo na dom, na svoje najdražje. Z njimi v toplem krogu tihe družinske sreče si želimo prijetnih ur, Ičpih dni. Ko se bomo po praznikih Znova vračali na delo, ko bomo Začeli novo tisoč devetsto štiri-inšestdeseto leto pa se bomo morda zamislili. Kaj naj v novem letu pričakujemo, kaj nam obeta ožja in širša okolica? Tisoče družin se je zadnja leta vselilo v nova udobna stanovanja na Plavžu, pri ^Vodovodnem stolnu, na Trati, na Pristavi... Skoraj nimamo več ceste brez asfalta, skoraj ni več otrok, ki ne hi imeti možnost gledati televizije. Kako blizu in vendar kako tudi daleč so bridki spomini na brervosel-nost. bosonoge šolarje in nepreskrbljene starčke, ki so hodili od hiše. do hiše. Vse to je delo naših rok. Tudi letos menda ni kraia kier ni zrasla nova hiša. Poradili smo domove, šole. uredili trgovine, opremili tovarne. Ob vsem tem pa je tudi končni uspeh našega dela vse večji. Vse več izdelamo pločevine, platna, čevljev, strojev ... Odpira in širi se, zunanji trg. Uspeh našega individualnega in skupnega dela je vsako leto večji — dvigajo se osebni dohodki in naše življenje nasploh postaja vse udobnejše in prijetnejše. človek je tako ustvarjavec dobrin, ki so namenjene njemu. Tako je človek pri nas osrednja skrb. Njemu pa je treba omogočiti, da bo s čim manjšim znojem dosegel čim večji uspeh in da bo dobrine svojega dela užival v udobnosti, sreči in miru. Plod našega^ dela, naši cilji v prihodnjem letu niso odvisni od strojev in sre&tev, marveč v prvi vrsti od nas — proizva-javcev, od razpoloženja, od naših rok na delovnem mestu, od sposobnosti na sejah samoupravnih organov, od strokovnosti na stroju... TaKa skrb za človeka je našla svoje mesto skoraj v vseh. načrtih delovnih organizacij in občinskih skupnosti za prihodnje leto, zlasti pa v statutih. Vendar je to odvisno od nas vseh. Zato se za praznike sprostimo. Stisnimo si roke! Zaželimo si zdravja in zadovoljstva ter obilo delovnih zmag, ki so odvisne od naših rok, od sposobnosti in zavesti, da vsi naši individualni in skupni napori in cilji vodijo samo k človeku za človeka. Karel Makuc Srečno in uspehov polno novo leto 1964 želi vsem poslovnim prijateljem, naročnikom, bravcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem Časopisno podjetje Gorenjski tisk" Kranj ^5 Ljudje in dogodki SMRT SE POGOSTO vmeSava v politične zadeve. Brez upoštevanja njenega političnega vmešavanja bi v svetovni pratiki delali račune brez krčmarja. Smrt je j0hn F. Kennedy ob prevzemu dolžnosti predsednika ZDA prisega' pred vrhovnim sodnikom * Capltolu v WashIngtonu. včasih zadnje sredstvo političnega obračunavanja, ker je dobro znano, da mrliči ne morejo zadržati političnega vpliva, čeprav je njihovo delo pred smrtjo lahko kažipot naslednikom. nično, papež Je mrtev«. Pol leta pozneje Je bil tudi Kennedv mrtev. Zaradi velikega voliva smrti na politične zadeve, je bilo v nnfil zgodovini precej zlorab. Stoletna kronika našteva Številne politične umore, ki so se Jih politični nasprotniki posluževali, da bi preusmerili politični razvoj. Tudi v zadnjem letu politična kronika nI bila nič manj krvava. Ostali so naravnost kruti, surovi, nečloveški, brutalni in gnusni dokazi, da politični misleci In njihove nebrzdane politične strasti za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev. V človeški zgodovini so politični uboji vodili do vojn. Vse težke posledice so bile bob ob steno, političnih umorov niso preprečile. Letos je smrt z nasilnim In prirodnim rezilom kosila v političnem taboru z ostrimi zamahi. Uboji in naravne smrti so povzro- čale politične krize ln napetosti. Videti je bilo, da bo smrt nevarno skalila odnose ln spremenila tok Človeške zgodovine. Več političnih delavcev, ki so v tem letu umrli, bi lahko olajšali skrbi ljudem, če bi nadaljevali s svojim pomirljivim delom. To velja zlasti za amsriikega predsednika Kennedvja ln pokojnega papeža. Žalostni dan v Dallasu JUNIJA se Je odpravljal ameriški predsednik Kennedv na svoje potovanje po Evropi. Obiskati je nameraval tudi papeža Janeza XXIII. Do srečan'a nI priSlo. Na blnkoltnl ponedeljek je ob papeževi postelji kardinal Cento razglasil znane besede: »Rea- Natančno 22. novembra ob 13. uri po ameriškem času je v dalla-škl bolnišnici zdravnik Jenklna potegnil bel prt čez Kennedvjevo truplo. Dallaška policija Je v tem času napravila vtis, da želi čimbolj zabrisati sledove težkega zločina, ki se je zgodil v tem teksaškem mestu. Ozadja strašnega zločina so ostala Se do danes nepojasnjena. Zvedeli smo sicer veliko podrobnosti, ki pa so neurejene ln dajejo vtis popolne zmešnjave v preiskavi. Znane so samo žrtve političnega uboja v Dallasu. Predsednika Kennedvja so pokopali na vojaškem pokopališču Arllngton, dallaškega policista Tlppeta na mestnem pokopališču v Dallasu, Oswalda Le-eja v Fort Worthu, rojstnem kraju njegove matere, Rubv pa čaka na električni stol v dallaških zaporih. Podatke, ld Jih Je zbiralo 50 agentov ameriške kriminalistične službe, Se vedno ne dajo v javnost. Američani so drugič v svoji novejSI zgodovini ustanovili posebno komisijo vodilnih ameriških političnih osebnosti, ki bo raziskala uboj. Po napadu na Pcnrl Harbour, devet dni po katastrofi, ki Je pomenila vstop ZDA v drugo svetovno vojno, so ustanovili prvo podobno komisijo. Krogle za druge državnike fiEPRAV Je bil uboj v Dana-\j su najbolj zločinski, nI pa bil edini na tem svetu. Z nasilnimi usmrtitvami so bili vrženi z oblasti trije državniki. Najprej Je / svoje polUlčne nmnke plačal togoškl predsednik SJlva-nus Ollmpijo. Streli političnih nasprotnikov so ga zalotili na pobegu nekaj metrov pred hišo ameriškega veleposlaništva. Sledil mu Je iraški predsednik Kasem, ki so ga sodili ln streljali njegovi sodelavci prve IraSke revolucije. Mož z zlatimi zobmi 12 SAJGONA so prišle priča-kovane vesti o umoru diktatorja Ngo Din Dlema. Poznamo ga kot moža, ki Je imel zlate zobe ln nasilno roko. Najprej so sporočili, da Je napravil samomor v neki sajgonskl cerkvi, pozneje pa so vest dopolnili s podatki, da Je bil usmrčen. V Veliki Britaniji se Je smrt vmešala v politične odnose z bolj mirnimi gibi. Na opozicijski klopi v britanskem spodnjem domu ne sedi več voditelj britanskih la-burstov Hugh Galtskell. Umrl Je zaradi obolelosti na srcu v 56. letu starosti pred bližnjimi volitvami, na katerih je Imel upe za zmago. Laburisti pod vodstvom Galt-skella niso uspeli priti • sence v vlado. Tudi Nemcem J« smrt vzela njihovega opozicijskega voditelja. Erich Ollenhauer Je končal svoj* politično kariero v senci Aden* auerja. Brez smrtnih potresov * političnem taboru Je minilo leto v Franciji. Iz njene sredine se J« v tem letu poslovil samo bivši pt*"* sednik francoska vlada Robert Schuman. Ni smrti brez solz. V politični* ocenah sicer ne tehtajo ljudi P° njihovih človeških lastnostih, temveč po političnih delih. Nekateri med njimi, M so Jih zadele morilčeve krogle, so zagovarjali OT* predne političnetežhje, drugI P« so jih skušali zavirati. Nekateri so bili Sele na začetku svojega po* tlčnega dela — kot državniki « strankarski prvaki m niso moga pokazati vsega, kar zmorejo. Letošnje leto bo zabeleženo * politični kroniki a pretresljivim« dramami. Najbrž letošnje nesrečo za politično razsodnost niso *•* man. Svet se lahko lz njih velHM» nauči. ZDRAVKO TOMAŽEJ TE DNI PO SVETU * NAftl PODJETJI BOSTA GRADITI ELEKTRARNO V MAROKU V Rabatu so podpisali sporazum o gradnji velike elektrarne, ki jo bosta gradili podjetji Litostroj in »Rada Končar«. E'ektrar-na bo vredna okoli 600.000 dolarjev. # TRETTA POSTAJA CU EN LAJA - MAROKO Po obisku v Alžiru je premier Cu En Laj odpotoval v Maroko. Maroška vlada še ni oblavila, koliko časa bo ostal v Maroku in kakšni bodo pogovori. # FRANCIJA BO IMELA RAZSTAVO V PEKINGU Francija bo odprla razstavo o avtomatizaciji. S tem hoče Francija prodreti na kitajsko tržišče. * SESTANEK ARABSKEGA * VRHA BO 6. JANUARJA Iz Kaira so sporočili, da bo sestanek arabskega vrha 6. januarja. Povab"u na sestanek se je odzvalo že 9 držav. • ERHARD V ZDA Zahodnonemški kancler Erhard Je odpotoval v ZDA, kjer se bo sestal z Johjisonorn. To bo že drugi sestanek po smrti Kemne- dvja. FRANC PUHAR Franc Puhar pred odhodom Za Češko kočo mi je žal DOLGOLETNI predsednik kranjske občine m sedanji podpredsednik okrajne skupščine za okraj LJubljana FRANC PU-HAR-ACI se odpravlja na novo službeno mesto v Beograd. V Imenu volivcev, vseh, k} ga poznajo in v imenu bravcev smo ga ob 4oj priložnosti zaprosili za kratek razgovor. 9 Kaj menite kot poznavavec kranjskih in gorenjskih razmer, da ob vašem odhodu ostaja nerešeno? »V Kranju ima Industrija glavno besedo. Hkrati pa nI moč prezreti, da Je Kranj močno prometno središče ln da Ima okolica ugodne pogoje za razvoj turizma In tudi za večji napredek kmetijstva. Razvoj teh dveh dejavnosti zahteva zlasti večjo skrb ln tudi sredstva.« • Kam boste najraje šli, kadar boste prihaiall na obisk? »Zlasti v Preddvor. Tam ml je zelo všeč. Bil sem tam že v službi ln kraj ml Izredno ugaja. Tudi svojo vikend hišico sem al želel tam postaviti.« • Katero delo, objekt ali uspeh boste imeli najraje v spominu Iz časa vašega predsednikovahja v Kranju oziroma dosedanjega dela kot družbeni in politični delavec? »To Je težko rečL Raje naj povem, kaj ml bo ostalo ,na duSI' kot neizpolnjena želja. Med tem Je zlasti Češka koča. Ta edinstveni kraj, kjer Je možno smučati dvanajst mesecev na leto, Je ostal neizkoriščen. Zmeraj ml bo žal, da svojčas, ko je bilo vet možnosti kot danes, nisem te zamisli skušal uresničiti.« Na novem delovnem mestu smo mu zaželeli obilo uspe' K.M. _ $ Zadnje vesti »GORENJSKA« V KRANJSKI GORI , Jeseniška Svoboda je pripravila že drugo gostovanje v Kranjski gori, kjer se je začela zimska turistična sezona. V ponedeljek zvečer bodo pod naslovom »Gorenjska v sliki, pesmi in plesu« nastopili s komornim zborom, instrumentalnim triom in s skupino Gorenjski fantje, ki služIjo vojaški rok po vseh w ,3*"w Mi'J« Kal«'«: >• krajih nase domovine želijo svojim staršem, £»,7 «* £S **JJ* prijateljem in prijateljicam in vsemu delovne Nartnik iz Kranja, Matevž Pogač-mu ljudstvu Gorenjske in Jugoslavije — sreče iz žeiezViikov,Janez Kavčič ln uspehov polno novo leto 1964! Fantje, ki služijo v Kumanovem VP 6900: Franc Demšar Iz Bitnja, Franc Sajovic Iz Britofa, Franc Oman lz Stražišča, Franc Millner z Jesenic, Jaka Smolej iz Dovjega, narodnih plesov. Gore in naravna Meiod Samonšek iz Kranjske gore lepote pa bodo prikazali z barvni- Jože Bešter iz Žirovnice In Mi* mi diapozitivi. lan Juvan iz Kranja; Iz VP Zaječara: Franc Pretnar lz Podbrezij; Iz VP 3640 Tuzla: Anton Logar, Rafko Jeraj, Ludvik Golmajer, iz žiri, Ivan Guzelj iz Nakla, Franc Pintarič iz Begunj, Janez Grmek iz Podpeči, Gregor Slivnik iz Gori j, Vinko Dobrlet in Albert Lai-bacher iz Tržiča; iz Petrinja VP 8330/37: Homan Jože iz Kranja; Vreme VREMENSKA SLIKA Celotna južna in srednja Evropa je v območju visokega zračnega pritiska. V višjih legah je nad našimi kraji topel zrak, ki povzroča južno vreme z močno meglo po kotlinah oziroma nizko oblačnost. Od Skandinavije se pomika proti vzhodu, vendar bo pomik vzhod-nejše od naših krajev, tako da ne bo vplival na vreme pri nas. NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA NASLEDNJE DNI V nižinah oblačno, v višjih legah pa pretežno jasno vreme. Zvečer, dopoldne in popoldne bo po kotlinah megla aH nizka oblačnost. Temperature bodo med —3 in +3 stopinjami Celzija, v Primorju okrog 8 stopinj. Izgledi za naslednje dni: temperature se bodo postopoma zniževale, vendar brez bistvenih ohladitev. Tudi znatnih padavin ni moč pričakovati. „ STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI Ljubljana: oblačno +2 stopinji, 1036 milibarov, pritisk rahlo pada; Lesce-Bled: megla, nič stopinj, zračni pritisk 1037 milibarov, pritisk rahlo raste; Jezersko: zmerno oblačno, +4 stopinje Celzija. Snežne razmere ob 7. uri: Rateče —4, 36 cm; dom Planica —4, 40 cm; Tamar —5, 50 cm; Kranjska gora —3, 40 cm; žičnica Vitranc —3, spodaj 40, v sredini 50 in na vrhu 60 cm snega; Vršič nič stopinj, 60 cm; Komna -f3, 60 cm snega; Sport hotel Pokljuka +2, 40 cm; Bohinj <—3, 26 cm; Krvavec -f-3, 40 cm in dom aa Joštu —1, 25 cm snega. Andrej Rekar, Janez Cundrič, An- \z Siska VP 8330/34: Franc Kodrič, ton Zolger; iz Sarajeva: žtebir Janez Šuštar, Tone Zaletel, Jože Jože; iz VP 6583 Knin: Jože Lan- Zupan, Janez Dobrave; lz KolaSl- gus iz Ljubnega, Edo Kavčič iz naj Janez Noč Jane7 Branc Tnm>z Kranja, Stane GartneV Iz Dolenje Medja, Janče 8m!d> Jo?e Kerillf vasi, Janez Ješe iz Jame, Janez Mateyž Jan Stftnnam|«llqupino i Nizozemcev, novih ljubiteljev na-J ših krajev, pa švicarski tltristič-5 ni strokovnjak, ki redno, prihajaj k nam im za lastno zadovoljstvo? proučuje možnosti za razvoj tu-1 rizma pri:nas in drugi, spoznaj-1 mo še nekatere čisto t djiuigačne.1 Nek, do konca nezaupljiv Izrael lec je točno petnajstkrat'pisal vj hotel na Bledu pisma z raznimii vprašanji: ali bo dobil apartmanj ali je blizu voda, ali je v hotel^ mogoče pripeljati psa, ali kuhajo j rake, kakšna je temperatura, kje bo lahko pustil avto in kaj vem še kaj. Američanka je v svojem pismu napisala, Če ji lahko svetujejo, kako bi prišla v Jugoslavijo, ker se je menda že enajstkrat odločila, da jo bo obiskala, pa so ;i znanci vedno pojasnili, da v Jugoslavijo nikogar spustijo. Podobno je bilo pismo ne!:c angleške nrofesoric°. č^nrav "?"ka potovalna agencija iz LondorS v-i-ko leto organ Hrn letovam'e v Jugoslaviji za več tisoč Angležev, ie ta vpraševala (naslon receotp-'a je dobila slučajno), če je res Jugoslavija za železno zaveso* če je res, da je necivilizirana, kaj pomen; ime Balkanski polotok itd. Čeprav naši gostinci na splošno trdijo, da s tujimi posti nimajo težav, da so skromni in zadovoli-ni s kraji in oskrbo, so med njimi tudi izjeme. Tako za nekatere VSi, ki imajo opraviti z njimi, z vzdihom vprašujejo: -Ali še niso odšli?« Zelo se je zameril tudi neki Francoz, ki jc ob obisku ganske delegacije v njegovem hotelu žaljivo govoril o odnosih naše države z afriškimi. Toda, pustimo to in ohranimo v spominu raje tiste, ki presajajo naše cvetje na svoje vrtove. Metka Sosič ESENICE so postale mesto Na Jesenicah je 25.000 prebivavcev Ko se je po požaru leta 1891 tovarna, imenovana »Pri gospodu« v Bohinjski Bistrici preselila na Jesenice, so se pričele prej sicer nepomembne Jesenice razvijati v enega največjih industrijskih krajev. Od nekaj sto delavcev-se je po preselitvi nekaterih obratov na Jesenice število zaposlenih dvignilo na blizu 2.000. Delavci so se vse močneje pričeli boriti za svoje pravice, ki pa jih je bilo težko doseči. »Makedonski« blok na Jesenicah Do osvoboditve so bili domačini le za težaška in pomožna dela Od pričetka jeseniškega železarstva pa vse do osvoboditve so bili v jeseniški Železarni vodilno osebje le tujci in nemškutarji. Novo in lepše življenje se je pričelo za domačine šele po osvoboditvi, ko so prevzeli vodstvo podjetja domači, prej zapostavljeni strokovnjaki in ko se je lahko zaposlil v tovarni vsak, ki je želel delati. Železarna se je razvijala in kmalu postala železarski gigant. Razvoj industrije je zahteval vedno več delavcev. Jeseničanov in mnogih iz bohinjskega kota, Zgornjesavske doline in doline proti Kranju je bilo premalo. Na Jesenice so pričeli prihajati ljudje iz bratskih republik. Razvilo se je veliko industrijsko mesto Na Jesenicah so morali pričeti graditi stanovanja. Na Plavžu je nastalo novo naselje, ki pomeni danes glavni stanovanjski predel Jesenic. Večje ali manjše zgradbe so bile zgrajene tudi v Borovljah, na Koroški Beli, nad železniško progo, pod Meža-kljo in drugod. Ker je postala Jeseniška Železarna tudi »kovač-nica« strokovnega kadra za ostala podjetja, sta si zgradila na Jesenicah svoje naselje Železarna Nik-šič, Železarna Skopje pa je postavila sodoben stanovanjski blok. Železarna Jesenice je zgradila za delavce iz sosednjih republik naselje na Straži, na Jesenicah, Plavžu in Javorniku. Nekdanja mala vas se je tako spremenila vpravo industrijsko mesto. Od 16.000 prebivavcev ^m.v Javorniških valjarnah. Ne-_ j .i j . kateri so se na Jesenicah poročni 2.500 drugih narodnosti in stanujejo z družino v neustrez- Zaradi svojega razvoja so nem prostoru. Razen skromno sprejemale Jesenice vedno opremljenih sob nimajo skoraj več tujih delavcev. Nad tisoč ničesar, zato so v prostem času je bilo takih, ki so prišli na Jese- v posteljah, v kolikor ne iščejo niče samo zaradi izpopolnjevanja razvedrila v bližnji gostilni, strokovnega znanja. Na Jesenicah V bloku Železarne Skopje pa je okoli 2500 prebivavcev drugih stanuje trenutno 86 Skopjancev, narodnosti. Srbov je okoli 600, ki so prišli v jeseniško železarno Hrvatov blizu 800, Makedoncev 86, na strokovno izpopolnitev. Med Črnogorcev 10, blizu tisoč pa je temi je 18 tehnikov ln»3 inženirji-' neopredeljenih, to je v glavnem Praktikant Maksim Andonov je iz Bosne in Hercegovine. Največ povedal takole: »V bloku imamo jih je zaposlenih v Železarni, mno- klubski prostor, 3 televizorje, ragi pa so tudi pri SGP Sava, SGP dloaoarat, električni gramofon in Gradiš, v komunalnih podjetjih, dva magnetofona. V pror.tem času železnici in drugod. Zaradi tako najdemo razvedrilo doma, obls-velikega števila iz ostalih repu- kujemo pa tudi razne Vulturne blik, je kaj razumljivo, da se sliši prireditve in zahavne prireditve, srbohrvatsko, makedonsko ali celo' ki jih je na Jesenicah dovolj. V šiptarska govorica skoraj na vsa- toliko lažje vživeli, ker nam slo-kern koraku. življenje na Jesenicah smo se, t J * i. v. i. . venski jezik ne dela težav. Razen Z.a družabno Življenje ostalih strokovnih tečajev in se-Oremalo narejenega mlnarjev imamo tudi tečaj angle- Po prebivalstvu je struktura šč,n!' ki jih bomo dobili Jesenic kaj pestra, kar pa se na J«en,caH; bomo izkoriščali v je doslej pri obravnavanju novI zelezarn1' *i Je že v izgradnji, kulturne politike premalo upoštevalo. Omenjeni prebivavci so člani delovnih organizacij, sindikalne organizacije, Socialistične zveze pa tudi Zveze komunistov in mladinske organizacije. V zelo redkih primerih pa so Člani kakega kul- Zakaj ne vsi tako? Ta ekstrema življenja delavcev iz bratskih republik na Jesenicah jasno pričata o razliČ-načinu življenja. V jese- turnega društva in kulturno ne niško družbeno življenje se eni delujejo nilver. Treba bi bilo znajo vključili, drugi pa zopet več skrbi za izobraževanje, izpo- ne. Najprej bo treba dvigniti živ- polnjevanje in razvijanje kultur- ljenjski standard, ljudi, potem pa nega obzorja teh ljudi. Na Jeseni- bomo lahko od njih zahtevali tudi cah znajo poiskati delavca, ne ostalo. Zavedati se moramo, da znajo jim pa nuditi takega življe- se mora razvijati človekova oseb- nja, da bodo postali enakovredni nost le v družbi, ker je priavzaprav prebivavci novega doma. razvoj osebnosti le njena sociali- ta.,_ zacija. Delavci se bodo na Jeseni- uve nasprotji cah počutili dobro takrat, ko bodo Xaselje na Straži, kjer stavbe vključeni tudi v kulturno-družbe- le še začasno ustrezajo za no življenje in ne bodo le delali, stanovanjsko naselje, je polno delavcev, ki so zaposleni pred- " Polde UUiga £ Cas od obvestil o nesreči do prihoda reševavcev je vedno predolg 0 Vsi poznamo lepote gora, a le malokdo se zaveda tudi njihovih nevarnosti £ Preko 1500 reševalnih akcij '" t - : i> .. • "in^i iViV'i -Oi i#> e vedno je živo v spominu ki jih gorske lepote zvabijo še nesreča v severni steni Spi- naprej na najvišje vrhove in težko ka, ko so se v višini dva dostopne kraje in to z obleko, v tisoč metrov ponesrečili tri- kakršni so se pripeljali z avtomo-je bratje Uršiči in dva njihova bilom. Ženske s čevlji z visokimi prijatelja, čeprav se je to zgodilo petami na naših gorah niso nobe-že pred 13 leti. Vseh pet fantov na redkost. Lepo gorsko cvetje je se je odpravilo na pot, da bi pre- že marsikoga zapeljalo tako da-plezali severno steno špika. Viso- leč, da se ni več mogel vrniti v ko v steni so zaradi slabega vre- dolino. Pa tudi slabo markirana mena postavili bivak in prenočili, in vzdrževana pota, izruvani klini, Naslednji dan sta dva poskusila od .neurij in strel pretrgane vrvi preplezati steno. Prvi je omahnil in drugo so pogosto povod za in za seboj potegnil še prijatelja, gorske nesreče. Padla sta 200 metrov globoko. Podnebje Jn vremenske razmere Ostali trije so to nesrečo videli, v gorah so drugačne kot smo jih toda niso jima mogli pomagati, vajeni v dolini, in kdor potuje v Zaradi izčrpanosti in živčne na- gore brez posebne opreme, se iz-petosti so tako zboleli, lil™ okraski Postanejo podob-Karavank in Kamniških planin "e strelovodom na hiši. Spomnimo vsako leto številne obiskovavce s*. kako ic P™d ]eti strela ™ naših gora. Med njimi so planin- Skuti ubila očeta in sina. ci, smučarji ali navadni turisti. - . Zadnja leta število obiskovavceV g gora hitro narašča, predvsem na ™ dragoceno življenje račun domačih in tujih turistov. GORSKE reševalne postaje v Z dograditvijo številnih žičnic se Planici, Kranjski gori, Mojstrani, bo njihovo število še povečalo. na Jesenicah, v Bohinju, Tržiču in Kakpr čudno se sliši, pa je le Kranju, so po vojni zabeležile res, da lahko prevozne ceste ali preko 1500 reševalnih akcij, med žičnice v naše gore prinašajo s katerimi je bilo preko 600 težjih, sabo vedno večje, število gorskih Preveč bi bilo naštevati vse gore nesreč. Vse to namreč omogoča in vrhove, na katerih je bila že ljudem, da v kratkem času,zame- potrebna pomoč reševavcev. Naj-njajo mesto s postojankami v pla- težja .nesreča je bila na Špiku, pa ninah. In potem niso/redki;taki, pozneje . na Jalovcu, v severni 120 pogu mož Kranjski gorski rešeiovc! pod severno steno Grintavca. Truplo ponesrečenca je že razpadalo,' zato'1 so ga prenesli "v dolino v posebni vreči steni Triglava, na škrlatici, na Poncah, Prisojniku, Grintavcu in drugod. Letos so gorski reševav-ci posredovali v 90 nesrečah, med katerimi je bilo 60 težjih z osmimi smrtnimi primeri. Taki so naši reševavci GORSKE reševavce v nobenem pogledu ne moremo primerjati z uslužbenci katerihkoli drugih reševalnih postaj. Naša gorska reševalna služba je organizirana na prostovoljni osnovi, kar je le še redek pojav v svetu. Na Gorenjskem je 120 reševavcev, povečini so zaposleni, le nekateri so v pokoju. Prav vsi so pripravljeni, da ob vsakem času in s kar največjo naglico zapustijo svoje delo, dom in družino in odhitijo na kraj, kjer se je pripetila nesreča. Največkrat je to ob slabem vremenu, ponoči, v mrazu, dežju in ob snežnih zametih v najtežjih stenah in vrhovih. Prve težave se prično že pri tem, ko je treba zapustiti delo, zaradi slabih telefonskih zvez, zaradi težav s prevodnimi sredstvi in z drugim. Na ramah morajo pogosto prenesti tudi do 200 kilogramov opreme v najtežje dostopne kraje, na po več 100 metrov visoke stene/ Zlasti hitri in nestrpni so gorski'reševavci takrat, kadar so obveščeni, da ponesrečenec še živi. Zavedajo se, da je vsaka minuta zeJo dragocena, in je od majhnih delčkov ure odvisno ponesrečen-čevo življenje ali stopnja poškodb. Zato je čas od obvestila o nesreči do prihoda reševavcev vedno predolg. Ponesrečenci ležijo v gorah po več ur ali tudi več dni, posebno, če ni mogoče takoj ugotoviti, kje se je nesreča pripetila. Kakšni grozotni občutki prevzemajo ponesrečence, ki si sami ne morejo pomagati, vedo samo tisti, ki so to že doživeli. Ne samo bolečine, mraz, lakota in žeja, tudi negotovost daje takim nesrečam posebno težko obeležje. Na vse to mislijo reševavci, ko dobijo sporočilo o nesreči, zato si prizadevajo, da bi bili čimprej na njenem mestu, da bi ponesrečencu lahko nudili prvo pomoč, okropčilo in tisto toplino, ki je v takem primeru človeku najbolj potrebna. Dogaja se, da ponesrečenec zaradi osamljenosti, strahu ln obupa umrje. Ponesrečeni reševavci GESLU gorskih reševavcev »prinesti ponesrečenca v dolino vsaj v takem stanju, v kakršnem so ga dobili«, ni preprosto, že težjega ponesnečenca na cesti je težko spraviti na nosila in v avto. Kako težko je potem sele reševalno delo v steni na višini preko 2 tisoč metrovl Nemalokrat je treba tako reševavce kot ponesrečence po več sto metrov spuščati po vrveh, ponoči, v megli in mrazu. Ce bi pri tem popustil en tam železni tudi po več dni. V takih primerih uporabljajo tudi lavinske pse, ki jih. imajo postaje Gorske reševalne službe na Jesenicah, v TržSu in v Kranju. Psi so na primer pomagali tudi pri reševanju 1* g-aničarjev, ki jih je plaz zasul na Zelenici. Gorski reševavci pri svojem nepoklicnem delu naletijo na naj-_ različnejše prizore. Včasih najdejo žive ponesrečence, velikokrat mrtve, razpadajoča trupla ali P* le še okostje, obleko in opremo. Pri truplih kmalu opravijo svoje delo tudi mrhovinarji.' Ponesre» čecna ali njegove ostanke vedno prenesejo v dolino. V sodelovanju z varnostnimi organi morajo ugotavljati, če gre za nesrečo ali kaj drugega. V manjših nesrečah n»* vadno sodeluje le najbližja Gorska reševalna postaja s svojinu* člani, pri večjih pa pomagajo vse postaje. Veliko število reševavcev je naj* večkrat potrebno pri iskalnih ak* cijah, v katerih sodeluje tudi od 40 do 50 reševavcev hkrati. Ko se Je letos poleti v severni steni škrlatice ponesrečil beograjski planinec, je prvikrat pri nas sodeloval tudi helikopter, last avstrijskih reševavcev. Pred hotelom Erika v. Kranjski gori so si ga turisti z zanimanjem ogledovali Gorenjski gorski reševavci ob helikopterju razmišljajo, kako praktično je to prevozno sredstvo In kako hitro je z njim mogoče z najvišjih vrhov prepeljati ponesrečenca klin, bi terjal življenje več ljudi Dogodi se tudi, da reševavci hkrati. Po vojni se je pri reševa- iščejo domnevnega ponesrečenca, nju in pri vajah smrtno ponesre- ta pa lepo v miru leži v kafcša* čilo 6 reševavcev. 1 staji, pri sorodnikih ali celo doma- To se največkrat pripeti takrat, ko gre kdo v planine, pozneje P* GORSKI reševavci poznajo dva spremeni smer Poti ali P°da,J* bivanje v postojankah ter se n« vrne, kakor je napovedal. Vsaka akcija gorskih raševav-cev prinaša nekaj svojega. Vsak akcije se večkrat zavlečejo po . . ,_ . . i»hko izmed gorskih reševavcev bi lan* več dni, tednov in tudi mesecev, napisaI debe]o ^jigo Q svojih do- posebno, če so se nesreče pripeti- živetjih> Niso namreć redki, *i le v zimskem času. Znano je, da opravljajo to humano delo že več" ponesrečenci, ki jih zajame plaz, kot 30 let in so sodelovali Že lahko oatanejo pod snegom živi več sto akcijah. Rado Carmao Z mrtvimi in živimi načina dela. Akcije reševanja živih ponesrečencev se odvijajo bliskovito hitro. Druge — iskalne V KAVARNO ne zahajam. Ros ne. Toda pred dnevi me je tja »zapeljala« družba, Pr' cdli smo k neki.mizi. Ob kavi so so pogovarjali o zdravniku Fajdigi. Solzo smo si brisali od smeha! Toda vse šalo so bilo Tako. da so širile.simpatijo za človeka iri kasate na njegovo dobroto. 1 ai takega ne pišete v časopisu? Pišete o šalah in duhovitostih iz vsega sveta, prepisujete iz drugih časopisov, a take lepe domač;' Stvari zanemarjate«, je dejal eden. Vsi so mu pritrjeval i. »Prišla« je ideja. Ne »prišla«. Navrgli so jo ljudie. Toda kavarniških šal ne smemo jemali resno, jih posredovati bravcem, čeprav bi za kranjsko okolico ne bili nič novega. Torej, pojdi m i k njemu! Ne zato, da bi osebno povedal nove duhovitosti, marveč zato, da ga seznanim z namenom, da se predstavim. Brez pregleda •"•^Z POL ure sem bil v čakalnici dr. Fajdige na Titovem trgu v Kranju. Nikogar ni bilo. Bilo je bolj naključje — mrzel snežni dan, pozna ura. Navadno — zlasti ob semanjih dneh — je tafti zmeraj polno. geia!« Ona pa: »Oh, tovariš doktor, meni to ne gre 1 glavo!« On pa: »Saj ni šlo v glavo, neum- n'r"i'« -• Q Nekoč je prišel k njemu starejši možak. Pravzaprav se je pri njem zdravil del j časa za-radi Želodca. »Zdi se mi, da sem sem že precej boljši. Ali bi smel jesti kaj fižola? Vsaj fižoJovo juho. Zelo mi diši,« je prosil možak in uprl oči v zdravnika, Fajdiga ga je samo mirno poslušal, držal v roki pero, da bi napisal recept in dejal: »Vi kar jeite fižol. Bombardirali boste itak na onem svetu.« H V FajdigOVp ordinacijo je prišel študent. Prst se mu je gnojil. Fajdiga ga je skrbno pregledal, pazljivo očistil, zavezal, napisal zdravila in fantu priporočal, kako naj ravna. Pred odhodom je fant plaho vprašal za račun. Fajdiga se je obrnil, kot bi ga sunii: »Koliko pa zaslužiš, kaj delaš?« je vprašal odločno. »Nič. V šolo hodim,« je dejal fant. »No, kaj pa potem še sprašuješ, butec!« ga je zavrnil Fajdiga. Prikrita ljubezen NAŠTEVAL bi lahko še dolgo. Govorice in najrazličnejše šale, ki krožijo po Kranju in okolici, so često pretirane, prikrojene ljudske duhovitosti. Toda vse ima podoben zaključek — da je dr. Fajdiga dostikrat navzven zelo originalen Moj zdravnik Slišal je moje korake in odprl vrata — »Prosim! Izvolite!« Vstopil sem. Načrt, da se bom dal najprej pregledati zaradi resničnega prehlada, mi je v hipu splahnel. Novinar ta in ta, želim to in to, sem povedal. Obstal je za trenutek kot pribit. »Tega pa ne maram! Jaz sem samo zdravnik, če niste bolni, nimava kaj!« je dejal odločno, odprl vrata, in še preden sem se zbral za odgovor, sem se brez pregleda znašel zunaj. Na srečo še ni bilo tam nikogar, sicer bi mi bilo še bolj nerodno. Enkrat je bil hec ... SKORAJ vedno začno tako pripovedovati ljudje — Fajdigovi pacienti, kadar govorijo o duh^tostih Okoli zdravnika — dr. Fajdige. , ^Nekega večera je prišel v Fajdigovo stanovanje mlad fant. Prosil je, če lahko obišče teto, ki je imela visoko vročino. Fajdiga se je prav takrat pripravljal k večerji. »Kako pa si prišel v hišo, ko imam zaklenjena vrata,« je vnrašal fanta z glasom, ki ni zvenel prijazno. »Skozi pekarno. Slučajno poznam vsa vrata,« se je odrezal fant. Fajdiga je vprašal, kje je bolnica in nekaj zarobantil. Razočaran se je fant oprostil in odšel. Ko je bil znOva na ulici, se je ustavil in se zamislil. Kam zdaj po zdravnika? Potem je plaho šel domov. Toda tam je bil presenečen — dr. Fajdiga je bil že pri bolnici. 9 Uslužbenka štiridesetih let, poročena, brez otrok — imela je svoje težave. Zatekla se je k dr Fajdigi. Njemu je lahko brez -ovinkov povedala vse okoliščine, kar jo je težilo. Zdravil jo je svetoval, priporočal. Nekaj mesecev je hodila k njemu. Zadovoljna je bila z njegovim razu-mevanjem in pomočjo, še bolj pa z uspehom. Ko je bila zopet-jtfi nie^> J1 Je dejal- da ft"l*. več k njemuTHotela se mu je še oddolžiti za pozornost. Namesto kovanca za 50 dinarjev, ,to je cena za vsakokratni pregled, mu je hotela dati petstotak. Vzkipel je, bil je* užaljen. »Kaj boš dajala, ko si pa večji revež kot jaz!« je dejal odločno. 0 Nekoč se je k njemu zateklo mlado kmečko dekle. Komaj je premagala svojo sramežljivost in začela izoovedovati zaskrbljenost zaradi »svojih stvari«. Spraševal jo je, pregledal, nato pa mirno dejal: »Noseča si, kaj naj bi bilo dru- Pacienti odhajajo lz ordinacije dr. Fajdiga vedno zadovoljni. Tudi ti dve sta videti dobre volje in kot Človek izredno dober, toplih čustev, skozr trdo mlado življenje v šolah in po sibirskih stepah prekaljen v trpljenju in prav zato lahko razume človeka. Mnogi ljudje v slabih socialnih razmerah pred vojno, brezposelni, študentje in drugi so bili »kregani«, če so mu hoteli plačevati. Po vojni je bil okrajni zdravnik, nato pa v privatni ordinaciji ustalil ceno po 20 dinarjev. Že več let pa velja njegov pregled borih 50 dinarjev! Kje je še tak primer! Razen po svoji nesporni strokovni sposobnosti slovi po svoji dobroti, preprostosti in skromnosti, kar vse se ne izraža v besedah, marveč v dejanjih. Karel Makuc Osnovna enota PTT servis KRANJ razpisuje prosto delovno mesto ŠOFERJA C kat. Kandidati morajo razen splošnih pogojev za sprejem predlo/iti kratek življenjepis. — Nastop službe takoj. KRANJ pbdfetle z alkoholnimi ln brezalkoholnimi pijačami želi svojim cenjenim odjemavcem SREČNO NOVO LETO 1964 Pogled na središče raztresene vasi Davče •m t A SKOPI zemlji so posejane po prisojnih bregovih V domačije: to je DAVCA, Davča — dolga vas, Davča — partizanski dom ... Pred vojno so njeni prebivavci otepali hudo revščino. Med trdim delom in strahom pred vremenom, med pogovori o davkih in prodaji, med zelo otežkočenim spravljanjem lesa v dolino in oderuškimi cenami, med izdelovanjem domačega platna, domače volne in klekljanjem ob zimskih večerih, med rojstvi in tihimi pogrebi je teklo njihovo življenje. Med NOB je postala partizanski dom ... Bila je varno zavetje borcev za svobodo. Šolarji iz gostoljubnih domačij Osebni avtomobil z registracijo bivšega kranjskega okraja je v soboto popoldne s težavo .požiral' kilometre pa luknjasti cesti iz škofje Loke do Železnikov in naprej, kjer ni bilo čutiti z lopato na kup vržene soli. Pri Zagi — pravzaprav pred rojstno hišo mojega spremi j evavca Antona Golje se je vožnja končala. »Davča 35« — sem polglasno prebral hišno številko. »Da, toda pot Senca Davčo do vaškega središča je še dolga. Pošteno se bova spotila,« — je odgovoril, kot bi uganil moje nemo vprašanje. Zakoračila sva se v gaz. Sneg je segal čez gležnje. Kmalu se je gaz razširila in se začela vijugati med smrekami navkreber. Zdaj je bila položna, zdaj bolj strma. Hitela sva, zakaj večerilo se je že. Ko sva se dodobra ogrela, da nama volčji zobje decembrskega mraza niso mogli več do živega, sva se malo ustavljala. Sleherni postanek je izkoristila poklicna zvedavost. »Tistole gaz so naredili šolarji. Debelo uro je od Žage do šole. Po bližniicah gredo, tako kot jaz nekoč. -Spominjam se, da sem dostikrat premočen od snega, dežja ali potu zasopihan sedel v šol- sko klop.« »Kaj ko bi otroke od Zage vozili v šolo v Železnike?« Premalo jih je, sicer pa je po vsej Davči malo otrok v šoli. Zdaj hodi menda 52 otrok — v prvi, tretji, peti, šesti in osmi razred. Vsako leto ni vpisa za vse razrede. To sta kasneje potrdili tudia učiteljici Francka Rihteršič in Maruša Zubovič, vendar o šolskih problemih prihodnjič. Med pogovorom je bila pot do Štulca mnogo krajša. Sivolasi možakar naju je prijazno povabil v hišo. Pred dvajsetimi leti je po naključju ušel smrti, ko je okupator streljal talce na pobočju Porezna. Prinesel je »domačega« in še sam prisedel. Med nepričakovano večerjo je pripovedoval, kako bo predelal hišo, in kazal načrte. 2al, posloviti se je bilo treba. Pred nama je bila še pot do Jemca, gostilne v vaškem središču. Srečanje s Podgrivarjem Ivan Prezelj bolje sliši na ime Podgrlvar. To je ime, ki se drži hiše s številko 51 že od nekdaj. Od 1918. leta pa do predlanskim je bil občinski odbornik. Se danes — pri 77. letih — opravlja številne posle za svoje rojake. Gre v dolino, na občino, na kmetijsko zadrugo, v Ljubljano pa že 38 let pošilja vsak mesec meteorološka poročila. Sedem let je bil v Ameriki — še pred vojno. Sina — prvoborca je izgubil v vojni. Davčo — svoj rodni kraj — in sosede —- svoje ljudi — pozna bolje kot svoj žep. • Kaj se je spremenilo v Davči po vojni? — »Veliko. Naj naštevam? Po vojni smo ostali brez šole. 96 otrok je nekaj let hodilo v zasilno šolo, bila je v gospodarskem poslopju. 1.1947 smo jo začeli graditi. Tudi dvorano ima. Redko zaide potujoči kino k nam. Istega leta smo začeli graditi zasilno pot, dve leti kasneje pa cesto. 1960. leta je bila dograjena in speljana do Jeimca. Naj še omenim, da smo 1949. leta dobili telefon. Tako imamo prek Sorlce telefonsko Srečno novo leto 1964 želi vsem delovnim ljudem In poslovnim prijateljem kolektiv Podjetja za PTT promet v Kranju zvezo z dolino, žal, pa so težave, ko ob nedeljah ne dela. Pomislite, če se kaj pripeti, kako naj pravočasno pride pomoč?« # Cesta je velika pridobitev, kajne? To pa to. Saj Je odprla pot v gozdove. Zdaj je spravljanje lesa lažje. Včasih pa smo smrekpv les spravljali v dolino po trinajst kilometrov dolgi soteski Davščice, le spomladi, ko se je topil sneg. Bukovina pa je ostajala v gozdovih ln gnila.« # So možnosti za razvoj turizma v Davči? Zakaj pa ne? čudovita je, žal, da je tako megleno, da bi videli. Seveda pa je potrebno poprej zgraditi pet kilometrov dolgo cesto do črnega vrha ln prav tak« dolgo do Blegaša. Dobili bi zvezo s Primorsko in približali bi se LJubljani. Gimnazijci iz Šiške že nekaj let hodijo k nam na smučanje med semestralnim! počitnicami.« Kljub vsemu po stari navadi Pred tremi leti je električni tok pregnal iz dvainsedem-desetih hiš smrdljive petrolejke. Veseli, poskočni zvoki iz radijskih sprejemnikov so popestrili enolično življenje v samotnih hišah. Ob nedeljah pa ljudje radi posedijo v krčmi pri Jemcu najraje ob poliču. Beseda da besedo, vse namigujejo na tmk > misel, ob kateri se bo treba prej ko slej ne samo zamisliti, temveč nekaj ukreniti. Mladina odhaja in prenizka je cena lesa. Še pred pogovorom dohijo svoja pisma, časnike .. . Pismonoša jih trikrat v tednu prinese v krčmo. Med tednom čestokrat otroci povprašajo v gostilni po pošti. Samo bežen pregled in pošiljka roma v žep. ... Skomig z rameni in vzdih S hribovskimi vasmi je križ. Učne moči ne vzdržijo dolgo v njih. Tudi mladina zapušča kmetije, odhaja v dolino, v mesta, zaposluje se v industriji. Za kmečko delo ni prevelikega zanimanja. In kje je vzrok? Skomig z rameni in vzdih. Dozdeva se, da je to stara tema. V neštetih ljudskih priredbah jo poslušajo vsak dan in pa tudi doživljajo. Vzrokov je več. Na zemlji, zlasti hribovski, se teže živi, dohodek je majhen. Gozd je edini pomemben vir dohodkov hribovske domačije, toda premajhna je vrednost smrekovega lesa. Malo je mladih, ki hočejo delati od jutra do mraka, slabo prodajati, plačevati davke. In kje naj dobijo potem ,denar za preživljanje starih, kje za obnovo domačij? »Davke bi morali znižati, da bi ljudie spet dobili veselje do dela na kmetiji. Sicer pa tu v hribih jih sploh ne bi bilo treba. Saj smo večinoma samo starejši. Kaj pa ko nas ne bo več? Vedno manj nas je,« je z užaljenostjo in razburjenostjo hkrati dejala ena izmed ženic. Mo-da ni t^ko hudo, vendar gre za začetek nekega procesa, procesa, ki ne meče senco samo na Dav-<*o, temveč na vse hribovske vasi. In nihče mu ne vidi konca... Stane škrabar Miha Klinar — Po volni bi te poslal na tekmo požeruhov. Prav gotovo bi bil -rvl. Tako goltaš. A kaj, ko tega ne boš dočakal. Vsi boste šil k j „,1-/;;-,, ~. jo rckei in z naperjeno brzostrelko pokazal, kaj je mislil, le daje namesto na petelina s kazalcem pomlgal po zraku. t- AHe, — je rekel. / m vendar se je zgodilo drugače. Niti sam ni mislil, da Se bo tako. Ko so se vozili z Bleda proti Begunjam, jim je pot zaprl kircckl voz. On je sedel na robu tovornega avtomobila. In ko se je tovornjak ustavii in so Nemci začeli kričati na kmeta, naj se umakne z vozom s poti, je slišal, kakor da bi mu prišepnil nekdo drug: —Pobegni! Kako se je zgodilo, da je skočil s tovornjaka ln se pognal med drevje, ne ve. Ve samo, da je skočil kakor na ukaz ln kakor da ga je neznana sila vrgla s tovornjaka, šele, ko je bežal in zaslišal strele, se le zavedel, da v resnici beži. — čudno, — je razmišljal. Tik pred samim pobegom Je najmanj mislil na beg. Morda je z Vsemi, tveganimi odločitvami tako, da se nikoli ne uresničijo takrat, kadar razmišljaš o njih, marveč so plod trenutka, ki Jih sproži, ko se najmanj nadejaš, da jih boš uresničil. Kdor mnogo razmišlja, navadno ne tvega, da bi se odločil in storil, o čemer je razmišljal. V uresničitvi tveganih dejanj vidi vse preveč zaprek,-ki se mu zde (nepremagljive, in človeku nenadoma zmanjka moči in poguma, da bi zamišljeno dajanje tvegal tn uresničil, če bi tik pred tistim usodnim trenutkom razmišljal o begu, je čutil, da bi prav gotovo ne pobegnil, ker bi se zajedal, da se bo ves s t razni vod zapodil za njim, sami siti, spočiti ln od kopanja v jezeru sveži policisti, oboroženi večinoma z brzostrelkami, ki bi jim neoborožen i" izčrpan človek, kakor je bil on, zaman poskušal ubežati, če bi o pobegu razmišljal tik pred samim pobegom, bi lahko predvideval same nevarnosti, nikoli pa bi ne pomislil, da more ubežnika rešiti takate streha širokokrajnih zelenih listov, ki ga Je skrila pred zasledovalci. Toda ali ga je res rešila samo ona?, Bi ne bežal naprej, če bi ga ne spodnesla bolečina, ki jo je začutil v nogi. Rešila ga je rana, ki Je ustavila njegov beg v trenutku, ko je preskočil potok in se zrušil med te zelene širokokrajne liste Zasledovalci so ga Izgubili Izpred oči in stekli naprej. Vedel je. da ie rešen, a obenem tudi čutil, da Je izgubljen. Rana ga je rešila ln obenem pogubila, dasi morda ni bila huda. Bila je dovoljina, da ne bo mogel nadaljevati poti v hribe, saj ni Imel niti toliko moči, da bi se Izvlekel od tu in se zatekel po pomoč k ljudem. In četudi bi imel moč, kdo ve če bi nabtel na Ilud!, -ki bi se mu upali pomagati. Vas Je dolinska in v ljudeh Je stran pred Nemci bržkone velik. Ve, da bi ljudje tvegali življenje, če tn mu pomagali in bi jih pri tem zalotili Nemci. Tnrsj ga ne caK« drmegn kakor konec — smrt, ki bi ga morda eskela nakega aue tudi v Bn<»unjah, le da bi jI tam ne mogel kljubovat) "a tali micm kakor tu.Tam bi stal pred puškami in smrt, gcosebljsna v cks«-kucljskem vodu, bi na povelje popolnoma mirno ln br;:r. nanosa ooravlla svoj rabeljskl posel. Tudi če bi vzklilmll t;i< i?reci usirv Htvljo: »Smrt fašizmu, svobodo narodu!« kakor je vzkliknil kdo cd onih, ki jih je moral gledati in ki Jih je potem pokopal, bt smrt, pokrita s sivo čelado, vsal na videz ortaka mirna, katar da nI sjtfsa* la pogumnega vzklika. Tukaj pa jo je njegov beg podil za njim, preklinjala je onega kmeta ln kmetov voz, kl je tovornjaku zastavil pot In omogočil njegov pobeg. Preklinjala je njega, kl jI je Izginil z vida, kakor da bi se vdrl v zemljo, in preklinjala je sedaj tam nekje v vasi, ki Je on ne more videti, vendar sliši besne glasove, ki Jih je slišati, zdai kakor Ha hi nrihaiall lz daliave. zdaj spet razločno ln blizu. »Bežimo!* »Vzemite sekire in kose!* »Spravite proč otroke!* Tako to menda vzklikali po No-r•"'."':<, Bistrici in vsej tamkajšnji dnVni v nekdanjih (asih, kadar so zjrslisflli, da »gor juše«. Prijatelj mi jc Pripovedoval. Tudi nekateri sta-r; tjudje so to potrdili. Ko so namreč v starih časih naši predniki lini: v >fror juše« (kriči, uka, juše) je to bjl znak prihajajoče nevarnosti. In tako, kot so te ljudske govorice resnične, tako ie tudi nastalo ime »gor juše* — Gorjuše. Pred kratkim smo obiskali najvišje prebivavce naše Gorenjske. Ne zaradi tega, da bi ugotavljali izvor in resničnost imena tega kraja, marveč zato, da bi videli kako tam, tisoč metrov nad morjem, živijo v tej pasji žimi. Zvedeti smo želeli, kako »o včasih Uveli in kaj pravijo. Francka Beznik — pri Torkarju le ni stara. SIcer pa ta izraz ni primarni »a besede, ki se končujejo na »a*. In, vendar -te še spomi-^.'"SS9" mnogo stvari iz svole-9*n'ta, pa: tudi: it i pri p ove d o- GOR JUSE Včasih so bolj držali skupaj To naj bi bila osnovna značilnost nekdanjega in sedanjega življenja v Gorjušah. Nekoč je vladalo pravilo — eden za vse, vsi za enega. Danes gre vsak po svoje. Seveda so tudi oblike življe- nja v boju z naravo včasih vsiljevale več enotnosti, več skupnih posegov, kar je utrjevalo njihovo enotnost. Nekoč, kot se Francka spominja, je bila huda zima — mraz, snega do vrh oken... Možje so komaj odmetavali sneg pred vrati, vzdrževali pot do vode, do drvarnice, do hleva in do najbližjega soseda. Bili so odrezani od sveta. Nekaterim možakom je zmanjkalo tobaka, gospodinjam soli... Pomagali so si med seboj, posojevali, zamenjavali. Cez las pa je začelo primanjkovati hrane — koruzne moke. Tato to te zbrali in s krplji na nogah krenili neko jutro proti Beli v dolino. A iz Kocanovca, na poti proti Debelemu kamnu te je utrgal velik plaz in zgrmel v dolino, da je odmevalo iz sosednjih jelovških reber. V Gorjušah so to sllfali. Kaj je z možmi.! Žene so pritekle iz bŠe, jokale, obupovale. Lačne otroke in žene je zttjela črna slutnja strašne nesreče. V tem strahu so bili ves dan. Zvečer so se možje vrnili. Moka za večerjo ni bila več važna. Važna je bila le vest, da ni nihče ostal pod plazom. Slučajno to »ušli*. Po zdravnika Nekoč je veliko žena umiralo pri porodu. Ta dogodek je vsaka mati pričakovala s tihim strahom. V pomoč so porodnicam prišle žene iz sorodstva, iz soseščine ... Če pa ni bilo vse v redu — pomagale so pač kar so mogle in znale. V največjem snegu sot zopet pričakovali novega vaščana. žene niso zmogle. Grozilo je najhujše, ženice so tiho žalovale, možje pa so stiskali zobe. Potem pa so se odločili. Zvečer so se odpravili na pot. U Ulj ti d tf Kdo ve, kateri izmed mladih na sliki bo hotel ostati na Gorjušah, ko bo dorasel FRANCKA BEZNIK Dolžnost vsakega je bila — pomagati. S petrolejkami in krplji so se spustili navzdol skozi zamete. Po smrekah so ugotavljali, kje je pot. Skozi mala, zasnežena in zamrznjena okna po bisah pa je bilo vso noč videti medlo rdečo svetlobo lojevk in borovk. Vsa vas,je čakala. Šele zjutraj so se vrnili nazaj. Tudi zdravnik je prišel. Porodnico in otroka so rešili. Bili so srečni. Pomagali so drug drugemu. Kruh za sosede Bilo je že ob dveh popoldne. »Avtobus! Avtobus je tukaj!* so zavreščali otroci, in marsikatera hišna vrata so'se odpirala. Drugo leto je že, pravijo, odkar vozi redni šolski avtobus iz Gorjuš v Bistrico. Tako hodijo otroci višjih razredov v dolino, čeprav je njihova šola, najlepša stavba v vasi, prazna. Samo v Koprivniku so nižji razredi. Premalo otrok! Iz avtobusa niso izstopili samo otroci. Tudi odrasli se poslužujejo te zveze. Seveda plačati moraio 300 dinarjev na obe strani. In pri avtobusu čakajo žene na kvas, kruh in na pošto... Marija Ločnikarjeva je imela polno mrež in cekarjev. »Za sosede, za druge nosim*, '« rekla. »'Moramo si tako pomagat^. Kdor gre v dolino, prinese* P>'~ nesla je veliko kruha — štiri ali pet kolačev. »Tu imamo samo st dober zrak, nič drugega,* se ie šalila Marija. »Nobene proda''Ane, ničesar se tu ne najde. Kruh pečemt doma, če ni priložnosti, da ga kat prinese, za meso se moramo zadovoljiti s svinjino, za solato \e pred rlvema stoletjema KDAJ se ie v troškom kotu poji vilo čevljarstvo Vot nomembnei-I«. de'avnost? Pfv\ nisan vir. ki govori o tem, ie zapisnik Čevljarskega ceha oziroma vnisna knjiga vajencev i/, leta 1751, ki jo s?df.i hrani tržiški muzej. Vendar pa to leto prav gotovo ne pomeni rojstva čevljarske dejavnosti, ker so čevljarji v Tržiču nategovali usnje na kopita že veliko prej. Zelo verjetno sta se usnjarstvo in čevljarstvo hkrati razvijala. Znani zgodovinar Janez Vaj-kard Valvazor namreč že omenja, da so v Tržiču izdelovali tako-imenovano kordovan usnje, ki je zelo podobno današnjemu ševro-ju. Ime je kordovan usnje dobilo po španskem mestu Kordova, kjer so tovrstno usnje izdelovali že v prvem tisočletju; v našo deželo pa so sistem izdelovanja tovrstnega usnja najbrž zanesli potujoči ljudje in vojni ujetniki. Vse od začetka so se tržiški čevljarji delili na dva dela, m sicer na tiste, ki so hodili po hišah ln delali po meri ter na one, kl so delali za trg in kl v določeni meri že pomenijo prve zametke proizvodne obrti. Čevljarji, kl so hodili od kmeta do kimeta in Izdelovali čevlje po meri, so imr»M takoimenovano »ufrimano« delo. med ljudmi pa so bili poznani kot čevljarji, kl so hodili po »šterah«. Drugi del čevljarjev pa je izdeloval'čevlje (zlasti otroške in žen-ske) za. »kolekturo«. Prevlada čevljarske obrti .^ČEVLJARSTVO nI bilo vse od -aSčetka vodilna dejavnost v Tržiču. Svojo prevlado Je čevljarska obrt dobila šele v preteklem stoletju. Ko so leta 1882 v Tržiču osnovali obrtno nadaljevalno šolo, je bi'o od sto vpisanih učencev kar 56 čevljarjev. Čevljar Je bil tedaj praktično skoraf v vsaki hiši. n»lveč na Jih Je bilo na sedanji Koroški cesti, na Partizanski cesti in za VirJem. Ce že ni bil mojster v hiši, Je bil pa vsal pomoŠniik. kl Je z družino vred delal *za kakega drugega mojstra nli " pa kasneje tudi za tovarno. Preteklo stoletie so bili Izdelki tržiških čevljarjev'znani že daleč no,deželi. Leta 1844 je bila v Ljubljani obrtna razstava, na kateri so sodelovali tudi tržiški čevliar- ji. Takratne Novice so 9. oktobra 1844 zapisale: »Komaj tmo nehali (Jenjali) tržlške mojstre hvaliti, moramo zopet dva rokodelca lz Tržiča v misli vzeti,* Vterlh h1a«ro le zavoljo majhne cene krog in krog znano; dva čevl'arla sta, namreč J. Megušar in M. Klončauer, kte-ra veliko taužent ženskih In otroških čevljev Izdela, kterih cena je od 8 do 26 krajcarjev. Naš presvetli cesar so se sami čez majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledali.« Rojstno leto čevljarske industrije MOfNO razvita čevljarska obrt je seveda hkrati usposabljala za to delo mnogo ljudi, kar je 1.1874 privabilo v Tržič dva Dunaičana — brata Filipa in Kristijana Dem-berger, ki sta pričela s proizvodnjo čevljev v Ferbarjevi hiši. Leto 1874 označujejo nekateri kot rojstno leto čevljarske industrije v Tržiču in tudi v Sloveniji. Razen omenjene firme je pričela nekoliko kasneje obratovati še ena čevliarna pod oblastjo tujega kapitala. Leta 1903 pa je pričel prodajati izdelke tržiškJh čevljarjev Peter Kozina, ki je leta 1910 kupil od barona Borna za drag denar bli/u tržiškega kolodvora travnik, da bi si na njem sezidal tovarno. Da bj prišlo čevljarstvo v domače roke, pa ni bilo pogodu tujim kapitalistom, zato je tokrat, zaradi prodaje travnika, nemško časopisje kar besnelo. Okrajno glavarstvo je leta 1911 gradnjo nove tovarne za nekaj mesecev celo ustavilo, šele na intervencijo slovenskih poslancev na Dunaju so z gradnjo nadaljevali in tako je zrastel prvi tovarniški objekt sedanje tovarne PEKO, ki je letos slavila 60-letnico obstoja. Po izučitvi pa v »fremd« OB ROBU razvoja čevljarstva v Tržiču so nastajale številne navade in običaji, ki se jih starejši tržiški čevljarji še dobro spominjalo. Skoraj pravilo je bilo, da si jc mladi čevljarski pomočnik po izučitvi oprtal popotno tprbo in odšel za določen čas v tujino, kjer se ie še bolj izuril v veščinah svojega poklica. Ljudje so takim potovanjem dejali, da hodijo fantie v »fremd«, na taka pota pa še danes spominjajo nekatere narodne pesmi f »Van d revček moj«), »Moj fantič je na Trol-sko vandrov«). Tržiški čevljarji so dobro poznali tudi zgodovino, predvsem tisto, ki so jo lahko sebi v korist vpletli v svoje vsakdanje življenje, ki prav gotovo ni bilo kdo ve kako rožnato. Zlasti tisti pomočniki, ki so delali za kolekturo, ob nonedelikih niso radi prijeli za šilo in kopito. Rajši so se na ta dan napotili v bližnje gozdove kuhat tržiške bržole. S svojim »plavim« ponedeljkom r,6 počastili snomin patrona čevliariev Kri-špina, ki je koncem tretjega sto- Stara čevljarska miza v tržiškem čevljarskem muzeju letja po našem štetju umrl prav FRANC KRALJ — starosta trži« v ponedeljek. ških čevljarjev. On Je naredil tudi Dokler ni železna cesta dosegla najdaljšo,pot v »štero« — na Ko-Tržiča, tega v srednjem veku po- roško, sedem do osem ur hoda. membnega obrtnega središča, je bila za Tržič tovorna postaja v Kranju, potniška pa Podnart-Kro-pa. Zato so večje količine čevljev Čevljarstvo injpero Za Alojzom Mehletom, ki je kot vozili v Kranj s konji. Pogosto prVj mojster pričel poučevati pa so se mojstri, ki so delali za strokovne predmete na tržiški »kolekturo« (izvoz), ob sobotah obrtni šoli leta 1924 in to službo sami odpravljali z blagom v Ljub- opravljal do leta 1930, je iste dol-ljano. Zato so jim morali vajen- jnosti prevzel ANDREJ TIŠLER, ci ob sobotah ob dveh zjutraj ij^ g* $ Je I za J tO službo dva meseca voziti na koretah v tednu izdelane izpopolnjeval celo v neki dunnt-čevlje na postajo Podnart, da jih ^ $0jj( iast Roberta Knofia, ki je potem lahko mojster s prvim Je^bilisin. Izumitelja sistema za jutranjim vlakom odpeljal v Lub-J čevljarsko'risanje. Iz dunajskega ljano. Zvečer so se seveda morali'golanja nam je zaupal: vajenci ponovno vračativ Pod- ,fc(0)1|l|'M Dunaju povpr*-nart, da so pospremJll'domovmof- )mejM/m> Mm povedal, da stra in njegovo prtljago. rB^lT^Hca. Vendar za ta VrM Delovni čas je tržiškim os^Jjar- tpjgl t- ta Imenom niso v*d*tt. iem v nekdanjih časih ura^rarta- '~> Sefo Ko sem povedal za TržlB' lo leto. Od Gregorja (12. mairca) do Mihaela (29. septembra) so delali pri dnevu, od Mihaela do nemftko ime, so takoj vedeli 7* ta čevljarski kraj.« Službovanje na obrtni šoli pa Gregorja pa rudi pri luči Zato so w, ^..^ Jzmed vzmlrudi danes, ko - i^^^iS^^.^ TlSer V^ai" vs<^j J 1 y poseže,po peresu in zapišencai ^; Starosta tržiških čevljarjev Eden izmed najstarejših živečih tržiških čevljarjev Devetkrat deset Jih že Imal Ni ga treba posebej predstavljati, ves nju A. Tišlcrja) Tržič ln okolica ga pozna. To le nhnlvega o Čevljarstvu. ?e đa'j časa pa s svojimi zgodovinski'*1' ln poljudno znanstvenimi članki ° čevljarstvu polni razne ča«-on>a in kronike. — (Po pripoved ova- Ivan Pivk SOBOTA 28. decembra 1963 mali bgl prodarri, | Prodam 9 tednov brejo svinjo. Poženk 34, Cerklje 4824 Prodam garažo na' Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku 4825 Prodam prašiča. Trboje 33, Smlednik * 4826 Prodam dva debela prašiča, večjo količino krmilne pese ln več repe za klsanje. Miha Kern, Sr. Vas 48, Šenčur 4827 Prodam gozdne težke In lahke sani. Zg. Brnik! 79, Cerklje 4828 Prodam kravo, ki bo drugič te-letila čez 14 dni. Sp. Bitnje 20 4830 Prodam dve kravi po izbiri. zi-tanja vas 22, Križe 4830 Prodam 6 tednov stare prašičke. Erzar. P5. polica 4, Cerklje 4831 Prodam mlado kravo, osem me-•ecev brejo. Škofjeloška c. 22, Kranj 4832 Prodam prašiča, 200 kg težkega. Mile 4 4833 Poceni prodam belo domačo volno. Naslov v oglasnem oddelku 4834 Prodam ročno alamoreznloo. Mavčiče 68 4835 Prodam dobro ohranjen krznen j plašč. Poizve se v Likozarjevi 14, Kranj 4836 Prodam prašiča za zakol. Kramar, Orehovlje, Kranj 4851 Prodam prašiča za zakol 130 kg težkega. Sr. vas 25, Šenčur 4852 Prodam prašiča za zakol. Vono-Ue 7, Cerklje 4853 Prodam vola plemenca. Rib nikar. Tenetiše 28 4854 Prodam prašiča 150 kg težke""i. Suha 20 4855 Prodam REKORDA. Ogled Jože Gaber, Sk. Loka, Puštal 27 4856 Prodam prašiča 180 kg težkega. Cveto Jagodic, Visoko, 29 4857 Prodam 8 mladih pujskov po 6 tednov starih. Šmartno 22, Cerklje 4858 Poceni prodam orehovo spalnico. Ogled pri Triler, Drulovka 8 4753 Prodam moške Sfcornje bi smučarske čevlle št. 43. Tomac Branko, Kranj Kidričeva 57 4859 Prodam več debdPh rnnaslčev ca zakol. Staretova 13, Kranj 4785 Prodam brejo kravo. Voglje 44 f 4860 Ugodno prodam moped collbrf z rezervnim cilindrom, očali, kapo, rokavicami, zračno črpavko, »ce- rado bajacom« ln finim orodjem. Poizve se v oglasnem oddelku Prodam 'debele prašič;« težke do 180 kg. Francka Senk, Predoslje 96 A 4862 Prodam ročne jesenove sani, okovane, kakor nove za prevoz do 500 kg nosilnosti. Peterlin, Kranj, C. Staneta Žagarja 19 4863 kupim % Kupim prešivalni stroj (durch-genet maschine) oziroma zamen lom za nov moped. Zg. Duplje 29 4848 Kupim ZASTAVA 750 ali VW v odličnem stanju od 28. do 30. t. m. Ljubjlana, Dremnikvoa 21 4849 Kuolm električni motor za 10 KS. Naslov v oglasnem oddelku 4850 Kupim tako) 1 k v. m bukovih drv. Škofjeloška 52/a, Stražlšče , 4663 Kupim kravo 3-6 mes. brelo, vola za vprego 350 — 400 kg. Ponudbe z vsemi podatki: cena, teža, starost, na upravo 4865 Kupim hišo ali trosobno stanovanje v Kranju aH v okolici Kran-nja. Naslov v oglasnem oddelku 4866 nlk, zlatar, Kranj, (prek mostu pri hotelu Evropa) 4842 KUD »Prežihov Voranc« — Zalog vas vabi na silvestrovanje, kl bo v prostorih šole v Zalogu s pri-četkom ob 19. uri. Igrajo »Veseli trgovci« Vabljenit 4843 KUD »Janko Kalan« — Voklo priredi silvestrovanje v prosvetnem domu v Voklem s pričetkom ob 17. url dne 31. 12. 1963 4844 Jugoslovanska loterija POROČILO o žrebanju srečk 26. kola, kl je bilo 26. decembra 1963 v Beogradu. Dekle sprejmem za poldnevno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4787 Iz