ra DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMO B JE ^tO 2. Štev - Huna 4 - lirp Poštnina plačana v gotovini _ *• 0USY. - tena *■- HIB Spedizlonif in ahbon, postale TRST, torek, 28. maja 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. vračajo^ Ljudstvo gorlškega okrožja odločno zahteva, da se z njim ne kupčuje in ne mešetari, marveC da se mu prizna sveta pravica, ki mu je ne more nihče odreči, da se priključi kot celota k svoji edini državi - Jugoslaviji« Ja protesta Okrožnega N00 za Goriško) Mololov o pariški konferenci Sovjetska Zveza zagovarja prijateljsko sodelovanje z demo-kratičnimi državami in se upira imperialističnim spletkam ^Moskva, 27. - Tass. — V odgovor in '?Jas3n3a dopisnikov «Izvestij» »Pravde* o rezultatih konferen-8veta zunanjih ministrov, ter o teh rezultatov, ki so se Navile T zadnjcm času v drugih Molotov sledečo izjavo: ZSSR l&h • a> Je podal zunanji minister pot »istr renca sveta zunanjih mi-ov v Parizu se je vršila v skla-Ce . 'cP«n moskovske konferen-2nan&Cembra Poteklega leta- Kot Je sklad’ ^ mo3kovska konferenca v •inu U 8 fklePi konference v Ber-?lc43preifcla točno določen sklep g0(jh P_riPravljanja mirovnih po-Jj.j.2 dalijo, Rumunijo, Bolgarijo, rsko in Finsko. sklepi Tot < izvrševanje sklepa mo. e konference, ki predvideva 8iu r6 konference o ražpravlja-bah “menjenih mirovnih pogod-hteva° f6 Pripravljenih načrtih, za-°o so i P°PreJ doseže potrebni^ f,ask Slede mirovnih pogodb Mje> 2j?dami ZSSR, Velike Brita-be j .. ^ in glede mirovne pogod-tneni 5.^0f Francije. To po- ni> Ho —---------- Ilirov w°rajo pred sklicanjem Prert»k.e konference z udeležbo »kto- ^ikov 21 držav, te vlade v Ja t, 67,1 s°£>asju izdelati načrte --ne pogodbe, sklepa v dr*uSo tolmačenje tega da ^ , | »oglo pripeljati do tega, (ovne mesto enega načrta mi-kon(w^°®0lo isto kot popolen po-ilgovor. Nobena zavezniška drža- razumevanja. Taka metoda sodelo-va, ki ima kaj spoštovanja do sa- vanja je rodila pozitivne uspehe, me sebe, naravno ne more dovoliti, gedaj pa opažamo v nekaterih da bi ji druga država vsiljevala krogih tendenco po prelomu s to Maršal Tito odpotoval v Moskvo Beograd, 27. Tanjug. — Predsednik vlade FLRJ Josip Broz - Tito je odpotoval danes v Moskvo na prijateljski obisk v SZ. Skupno so z maršalom Titom odpotovali v Moskvo tudi notranji minister Aleksander Jiankovič, predsednik srbske vlade dr. Blagoje Netkovič, načelnik generalštaba Jugoslovanske armade generalni poročnik Koča Popovič, veleposlanik ZS SR v Jugoslaviji Lavrentijev, šef sovjetske vojaške misije v Beogradu Kiseljev, generalmajor Rade Hamovič, generalmajor Jovan Vukotič, vvceadmiral Srečko Manola, generalmajor Mijalko Todorovič, pomočnik predsednika gospodarskega sveta ing. Zvonko Morič in pisatelj Radovan Zogovič. Prva seja štirih namestnikov v Parizu Pariz, 27. - VZN — Danes so se namestniki štirih zunanjih ministrov prvič sestali po prekinitvi konference zunanjih ministrov. Seja, ki je trajala okoli 1 uro in pol, se je zaključila ob 12.30. Razpravljali so o vprašanjih postopka. Danes je prispel v Pariz jugoslovanski zunanji podminister dr. Ales Bebler, da bo predložil zunanjim ministrom stališče svoje države o bodočnosti spornega vpraSanja Kanalske doline na italijansko-avstrijsko-jugoslovanski meji. Kardelj nadomešča maršala Tita Beograd, 27. Tanjug. — Predsedništvo narodne skupščine FLRJ je odločilo, da bo podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj nadomeščal predsednika vlade maršala Tita med njegovim bivanjem v inozemstvu. Goriško ljudstvo svečano proslavlja rojstni dan maršala Tita, svojega osvoboditelja Stalin maršala Titu 0V1®jS*1C* v'O Beograd, 26. Tanjug. - Generalisim Stalin je poslal marsšlu Titu' Redečo I brzojavko: «Pozd^avlj|ig Yas,. cenjeni maršalf ob prilM Vašega rojstnega dne. Želim Vam zdravja in uspeha pri Vašem delovanju v korist narodov bratske Jugoslavije.« Prebivalstvo Goriškega okrožja je svečano proslavljalo 54. obletnico rojstva vodita1 ja jugoslovanskih narodov, marSala Josipa Broza - Tita. Ni je vasi, ki se ne bi zbrala na ta dan in posvetila svojemu junaku nekaj toplih besed in mu napisala svoje pozdravno pismo. Po vseh hribih na Goriškem so zagoreli kresovi, ljudstvo je navduSeno manifestiralo za narodnega heroja marSala Tita (er za novo Jugoslavijo. Hiše so bile okrašene K zelenjem, s slikami in zastavami. Številno Ijud-,.stvo se je zbralo na zborovanjih. V Gorici se je praznovanje rojstnega dne maršala Jugoslavije spremenilo v veličastno manifestacijo bratstvci med Slo venci tn Italijani. V Ljudskem domu se je vršila slavnostna akademija. Dvorana je bila polna ljudi kakor Se malokdaj. Tovariš Dujo je v svojem govoru prikazal lik maršala, njegov razvoj od ds'au-ca in demokratičnega borca do državnika in vrhovnega komanr v Podonavska plovba mirovnih pogodb z *W ‘jo. Bolgafijo, Madžarsko in fbio .3e k^ba v glavnem rešiti > + it n«;, 1 eJ y. Ji 5j % 1 \ tl*j % 2 x * rf Ji P )4 fet eospodai-Bka vprašanjtu *•! p^^anjih ministrov je predlo-v komisijam vprašanja, I 30 nastala nasprotja. Po Wovfa6 vprašanje trgovine in ,t'>itiostBa' D°navi ne spada v pri-tr'tion:ju _ Vnanjih ministrov. Po ra 8ovjetske delegacije ni mo-Peljati In sklepati o tem HvBMh 1)1-62 sodelovanja podo-K če nas navdaja že- * tc-^i . '|ati prijateljske odnošaje f r>rC(J^,ami- Plovba po Donavi i av a,VSern »tvar podonavskih 1 v lo.m'h. Ni je pa mogoče reši-mirovnih pogodbah s ^yi, ^1 podonavskimi drža- J* Priznati za pravilno, nekatere nedonavske t^v8kirri tlrati svojo voljo jiodo-a 1)1 »a. nriavam vzpostavljati 1k? Donavi po svojem okusu, s. 'J«ov.tKP,rI tem ne upoštevajo (>>,^^><'oriavsklh držav, zlasti ^ko,] ’s,tih podono^klh držav l^Kv^ka. Jugoslovija). i, -^nJe mirovne pogodbe J® Pokazalo mnogo bolj J2dez. Tukaj ee je poja- se reparacije pozabijo*. To bi bilo samo novo potrdilo za resničnost sovjetskega pregovora, ki pravi, da sili ne razume lačnega. Toda po uradnih izjavah, ki Jih objavljajo italijanski listi, je. razvidno, koliko plačuje Italija Angliji in ZDA. Zadostovalo bi mojhno zmanjSšttje teh stroškov okupacije, ki znašajo več milijard dolarjev, da bi Rallja mogla zadostiti zahtevam SZ po reparacijah. Po drugi strani pa dobro vemo, da čuti italijanska industrija Ziivo potrebo po naročr.ih. Izvrševanje obveznosti reparacij SZ bi nudilo italijanski industriji velika naročila za mnogo let. Toda iz kakršnega koli razloga, se ameriška in britanska delegacija v glavnem upirata prav temu, da bi Italija plačevala reparacije z dobavo industrijskih izdelkov SZ. ^ vlaSJe S1’®*16 števinih te-aSanJ' Jtot na primer £'W reParaoij, viprašanje biv-k°lOI1U. vprašanje CjUeoa!cn,anske meje ter V/ a> ter Se nekatera diru-. nJa. ganske reparacije J delegacija je vztrajala v' V 8tališču glede repara- ,J\ ,194U42 je več stotisoč ^fi^^ne Italije vdrlo na svojo voljo. metodo. Neprenehoma se ponav- SZ je prav med temi državam.. ■ ,Q postalsi delovanja proti tej Po drugi strani pa je v zadostni delQvni metodi| ki je svojo upra-meri dokazala svojo željo, delovati vi.£nost dokazaia. skupno z drugimi državami, tako med vojno — za zmago zaveznikov kot l>o vojmi, za zagotovitev traj- nega"miru in varnosti narodov. Velika zmaga demokracije na Češkoslovaškem Vprašanje razmejitvenih črt Tako je' bilo predlagano na pariški konferenci, naj se ne čaka na sporazumno izdelavo načrtov za mirovne pogodbe, kt bi jih morale soglasno izdelati vlade, ki so prevzele pripravljanje teh načrtov. Včasih pravijo, da je težko poteg- | Predlagajo, . naj se predlože nespo-niti točno razmejitveno črto med razumni načrti, neposredno v težnjami za varnostjo in težnjami preučevanje mirovni konferenci, za ekspanzijo. In dejansko Je to sestavljeni iz predstavnikov 21 dr-včasi'h' težko. Na primer, kakšna *av kar bi na konferenci povzro-raamotrivanja o varnosti ZDA na- ^n0 diskusije in borbo. Sovjetska rekujejo tej državi potrebo po vo- delegacija je odklonila te poskuse, jaških oporiščih na Islacdu? Oči- I k( so lupili načela skupnega dela vidno tu ne gre za zagotavljanje zaveznikov, varnosti ZDA, temveč za težnje vse drugačne vrste. Metode oroženj instrahovania Svetovni tisk kar mrgoli poročil,J - ki kažejo, da si prizadevajo neka- Po pariški konferenci je predla-teri krogi ZDA v skupnem bloku gal gospod Byrnes nov načrt, ki s svojimi angleškimi prijatelji u- gre še mnogo dalje. Predlagal je; stvariti pomorska in letalska vo- naj bi proučevala načrte mirovnih jaška oporišča v vseh delih sveta, pogodb, v katerih ne bi bil dose-na otokih Atlantskega in Tihega žen sporazum, organizacija ZN, čt-oceana, na ozemlju držav zahodne prav je vsem znano, da nima ta in vzhodne poloble. Ni slučajno, da organizacija ničesar skupnega z so v nekaterih državah propoved- vprašanji mirovnih pogodb. To je niki nove svetovne imperialistične ponoven poskus razbijanja metode nadvlade ene izmed močnih držav skupnega dela, ki se uveljavlja v trenutno postali sila važni in govo- zadnjih letih, ter uporabljanja mere ne oziraje se na svoj uradni po- tod pritiska, groženj in strohovanj. ložaj kot senatorji ali poslanci, ze- Neučinkovitost teh strahovanj je, lo glasno o svojih ekspanzivnih kar se tiče SZ, očividna, kar je načrtih, ščuvajo na nove agresivne biio že neštetokrat dokazano, vojne, pri, čemer Ijemo prezirajo T.oda ti poskusi pričajo o močni nauk? neslavnega poloma imperia- teinji nekaterih inozemskih kro-listlčne Nemčije in njenih načrtov gov po razbijanju načel skupnega o svetovni hegemoniji. dela s SZ in z drugimi demokratič- Toda bodočnost sedaj ni na stra-1 nimi državami, ki so se uveljavila v zad'nj;h letih, in po uporabljanju I glede ZSSR in teh držav, metod | strahovanja in pritiska. Poskusi vmešavanja ZN v take I zadeve so znani že vsem. Tako ni mogoče delovati, če upoštevamo nevarnost izpodkopavanja ugleda ZN; tako je mogoče delovati samo, če nas vodijo težnje po uporabi Zakaj “iransko vprašanje,, še ni umaknjeno z dnevnega reda Varnostnep sveta Praga, 27. AFP — Doslej znani volivni rezultati dajejo bledečo sliko: — Češka in Moravska s Slezi jo: komunisti bodo imeli dokončno verjetno okoli 2,200.000 glasov (571.000 leta 1935) socialni demokrati 850.000 (818.000 leta 1945, kar pomeni precejšnje nazadovanje, ker je v primerjavi z letom 1945 število volivcev naraslo za 2,6 milijona) narodni socialisti 1,300.000 (proti 629.000), katoličani pa 1,140.000 (proti 559.000). Na Slovaškem bo imela demokratična stranka verjetno 790.000 glasov, komunistična pa 315.000. stranka dela 36.000 in stranka svobode 25.000. V Cehoslovaški skupščini, bo 1-mela torej komunistična stranka 2,5 milijona glasov. Marxistični blok bo torej prekašal nemarxi-stični blok z pribl. 3,400.000 glasovi proti 3,250.000. Socialistične stranke bodo imele skupno preko 4,600.000 v nasprotju s slabima dvema milijonoma nesocialističnih strank. Po zadnjih znanih volivnih rezultatih, bo imela nova čehoslova-ška vladna skupščina pribl, sledečo sestavo: komunisti 115 sedežev, narodni socialisti 55, češki katoličani 47, slovaška demokratična stranka 42, socialdemokrati 36, slo vaška stranka svobode 3, slovaška stranka dela 2. Moravska Ostrava: komunisti 37.000, socialni demokrati 25.000, narodni socialisti 24.000, katoliška ljudska stranka 14.000. Kladno: komunisti 24.000 (absolutna večina), 3 ostale stranke skupno 17.000. r Brno: narodni socialisti 60.273, komunisti 58.620, krščanska ljudska stranka 33.498, socialni demokrati 28.153. Praški radio poudarja, da so se volitve vršile v popolnem miru. Vo-livna udeležba je povsod skoraj sto odstotna. Moskva, 27. Tass. — «Popolna naglasil, da je bil poslanik prlsi-cvakuacija sovjetskih čet iz Irana Ker ZSSR prizna-> 6 . 8»delovanja demokra- na strani zaveznikov vojne, je ' skrčila kv0r>lHo ^Uske zahteve na zelo VN,,„! tirH caSriQ _na tuje ozemlje. J S\ \0 I -ui, P^pira SZ uipravlče. »kravlu Clifl{ih zahtev v korist 10»«^ ’ ^rčlje in Albanije v ko • Te &T* 200 milijonov do- ^eviik, Č4,kCt!;t0Vj proti I-',0k. i,.84010 izrodilo maj'hen j^o, ’ 1 jo je povzročila med o kažejo, da lah- ZBhtev« SZ na ra-Wer^nci B ma^tele na pariSki •vft ^ — - — %1: na podporo franke. Ameriška delega-ni«,Vred britanska nista ** ' t>ovnn^h Pra-vlftnlh zah- | le. Če omenim, da \^3u6l v Predlagala, naj Vlh žssr10 reparacij n«me- ‘^l|K Vrednost vojnih la- ** ‘*ro6e»e SZ na račun ^ ^rlin^?-1"666 plona- »eprev ^ Vro?. kcmferenei delega- >„va'lk0 Britanije in ZDA ^tovj,, -v* n«mSkega vpraša-*** mtr°ba šteti voj-^■1 ^1 n,, t’,^8Prolnikn kot voj- ^pl® v reparacije. ^n,'*u vprašanja repa-hi Pn^ ^ prvič na po-Ns °’«i»niavnlkl de2el' ki voj' M °zeiv,u na svoji koži, na ^0StJ'lts5a n® zavzemajo l*te- vNh.^lti^ SZ' r)e3an"''° n1 \i}. 'Jc do n *«-deve z Izrazi **to{a-ar(>^ov> žrtev tuje in-. n° Pa pozivati, «naj je bila dokončana 9. maja. Izvršila se je tako kot je koncem marca objavilo transkaukaško vojaško poveljstvo*, pise diplomatski opazovalec «Pravde» v diplomatskem tedenskem pregledu. V preteklih dneh je iranska vlada v Teherami objavila uradno poročilo o popolni evakuaciji sovjetskih čet iz Azerbajdžana. Preden je objavila to poročilo, je iranska vlada poslala v Azerbajdžan komisijo, ki je na licu mesta ugotovila popolno evakuacijo sovjetskih čet. Preko svojega poslanika v ZDA je iranska vlada obvestila Varnostni svet, da se je evakuacija sovjetskih’ čet iz Irana izvršila. Rilo je mogoče upati, da bodo celo najbolj zagrizeni p-lstaši c-hranitve dranskega vprašanja* za vsako ceno na dnevnem redu Varnostnega sveta končno priznali propad njihovih umazanih spletk, to. da Varnostni svet je prejel z večino glasov sklop, da ohrani «iran-sko vpraSanje» na dnevnem red-u. Stališče ameriških in aoiglešklh zastopnikov, ki so povzročili tale sklep Varnostnega sveta, se odlikuje po popolnem pomanjkanju spoštovanja do obvestila, ki ga je poslal iranski ministrski predsed-sednik Gavam es Sultaneh. Ker niso imeli nikake možnosti, da bi odklonili uradno objavo iranske vlade, so izrazili dvom o njeni verodostojnosti, izjavljajoč, da ne predstavlja Izčrpnega dokaza oziroma stvarnih, točnih in dpkonfnlb podatkov, ki bi morali biti podani Varnostnemu svetu. Angleški zastopnik je celo rmatral za potrebno iz-aziti dvom o delovanju komisije, ki jo jc poslala iranska Vin da v Azerbajdžan. Ni potreba Se posebej omeniti, da so se tudi sedaj anglosaksonski zastopniHtl p -služi'1 Iranskega poslanika v ZD, Husselna Ale. Ijcn. priznati, da je bilo njegovo vedno novih kombinacij glasov v pismo, ki ga je poslal prejšnji dan mednaf čdnli organizaciji. Sedaj Varnostnemu svetu in ki je polno poznamo v tem že primere in ni tendencioznih izmišljotin o notra- mogoče zanikati, da ni ugled var-njem položaju v Iranu, plod njego- nošenega sveta že močno utrpel, ve lastne fantazije. Vse to kaže, da je pripravljanje «Zna5aj delovanja Husselna Ale prvih mirovnih pogodb že naletelo ne vzbuja nikakega dvoma*, piSe nn re«ne težave. Te težave niso nič nadalje opazovalec «Pravde», «in slučajnega. V nekateriih inozemskih ni samo slučajno, da se iraesko krogih obstoja tendenca odstraniti časopisje, na primer list «Iranie- zssR, s častnega mesta, ki ga je na», sprašaije: Kakšna navodila iz- popolnoma upravičeno zavzela v vršuje Hussein Ala? Ali navodila mednarodnih zadevah, in škodovati iranske vlade, ali navodila kakih mednarodnemu ugledu ZSSR. Toda drugih krogov? tako lahko ravnajo samo kratko- Stevilni iranski listi zahtevajo, vidni reakcionarni krogi, ki hodijo naj so konia s provokaterskim de- na(j prepadom. Ni jim dano, da bi lovanjem Husseina Ale, ki je u- razumelj, da zavzema sovjetska dr-smerjeno proti interesom ojegove- 2nva, ki je nosila glavno breme ga naroda in države ter naj ga borbe za rešitev človeštva izpod fa-odpokličejo iz ZDA in postavijo jj^ijoega tiranstva, popolnoma u-pred sedišče. pravičeno v mednarodnih odmoša- Samo po sebi je umevno, da so jih oni položaj, ki odgovarja inte-anglcški in ameriški zastopniki v rosomf. enakopravnosti velikih in Ve.rnojsfnem svetu, ki so odklonili malih'držav, v njihovih težnjah po brzojavko iranskega ministrskega miru in varno«ti. predsednika, prinesli na dan lažniv | SZ zagovarja svoje zakonite in. Značaj felovanja Husse'na Ale Opazovalec jo omenil, da jei 21. maja Huasein Ala predložil varnostnemu avetu brzojavko Gavama es Sultaneha, ki je obvestil Svet, da je evakuacija Rilečo armade iz Azerbajdžana že dolgo končana »n dopis Husselna Ale. Izsiljevanje koncesij ofl ZSSR Končno je sedaj spet tiransko vprašanje na dnevnem redu Varnostnega sveta. Splošno je znano, piše v zaključku diplomatski opazovalec «Pravd?», da ima ameriški senat večkrat opraviti z metodami zavlačevanja in obstrukcije s strani nekaterih sktipln nle-govih članov. Positopanie nekaterih članov Varnostnega sveta v iranskem vprašanju nam vsiljuje misel, da so t? metode zavlačevanja nekim osebam zelo pogodu. One prenašajo te metode v Varnostni svet ter se poslužujejo vseh sredstev, da bi ohranili iransko vprašanje stalno na dnevnem redu. To je popolnoma v skladu z taktiko, ki stremi, kot 'O javljajo nekateri tuji radijski komentarji, za tem da bi se izsiljevale koncesijo Rusije v mirovnih pogodbah z bivšimi satelitskimi državami Nemčije ali pa v vprašanju Trsta. Ni potreba Se posebej , omeniti, da povzroča2 zadržanje nekaterih članov Varnootn-ga sveta veliko Škodo samim osnovam organizacije Združenih narodov. teres« in načela prijateljskega sc delovanja z drugimi demokratičnimi deželami io se upira imperialističnim reakcionarnim spletita m, od koder koli prihajajo. Sovjetska zveza je popolnoma prepričana o pravilnosti svoje politike, ki je u-smerjena v obrambo stvari miru la napredka človeštva. Izidi volitev v Češkoslovaških mesti b Praga, 27. AFP — Agencija CTK objavlja dokončne rezultate parlamentarnih volitev za Veliko Prago. Rezultati so sledeči: komunistična partija 240.117, narodni socialisti 221.836; krščanska ljudska stranka 105.176; socialdemokrati 86.900. Skupno število oddanih glasov 664.413. V Pianu so dobili komunisti 33.000 glasov, socialdemokrati Glavne izvoljene osebnosti Praga, 27. AFP — Imena glavnih osebnosti, ki so bile Izvoljene na Čeikem in Moravskem: •komunisti: Nosek, notranji minister; Nejedly, prosvetni minister; SIansky, sekretar CK, Gott-wald, podpredsednik vlade; Nov<5-mesny, slovaški pesnik; socialni demokrati: Fierlinger, predsednik vlade; Belehradek, rek tor praške univerze; narodni socialisti: Zenkl, praški župan; Ripka, minister za zunanjo trgovino; Drtina, pravosodni minister; krščanska ljudska stranka: msijr. Srtumek, predsednik stranke ■ „--'S ■ 62 let predsednika Beneša Sedanji predsednik Ceškoslcvat ške republike dr. Edvard Beneš se je rodil 28. maja 1884. v Kozlanyih na Češkem. Je sin ktnečkih staršev. Študiral je filozofijo na praški u-r.iverzi. Nadaljeval ,je študije na Sorboni, v Londonu in y Dijonu, kjer je promoviral za doktorja prava. Pozneje je v Pragi promoviral v filozofskih vedah. Od leta 1909. je podu£jfeval na praški trgovski akademiji. V tem času je izdal številne socialne štu. dije. Velik del svojega deloyanja je posvetil delavskemu gibanju. Le- univerzi. Bil je Masarykov učenec v filozofiji in politiki. Za časa prve svetovne vojne je deloval v Parizu, kjer je skupno z Masarykom vodil gibanje za o-evoboditev izpod habsburškega jarma. Bil je tajnik «Ceškoslovaškega narodnega sveta» v Parizu. • Po zlomu avstroogrskega cesarstva je bil 14. novembra 1918. imenovan za zunanjega ministra. Načeloval je češkoslovaški delegaciji na mirovni konferenci. Leta 1935. je CSR na njegovo -pobudo sklenila pogodbo o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo. Dr. Baneš je 16 let vodil češkoslovaško zunanjo politiko. 18. decembra 1935. je bil izvoljen za predsednika republike. V septembru 1938., ko so v Muenche-nu dovolili razkosanje češkoslovaške republike, je dr. Beneš zapustil domovino in odšel v London, kjer jo vodil gibanje za ponovno osvoboditev Češkoslovaške. Po porazu Nemčije se je leta 1945. vrnil v domovino, kjer je zastavil vse sile, za obnovo domovine. danta slavne Jugoslovanske armade, ki je pod njegovim vodstvom osvobodila ne samo celotno ozemlje bivše Jugoslavije, marveč tudi svoje rojake na Primorskem in v Trstu. Tudi danes maršal Tito jasno in odločno zastopa naše pravice za popolno svobodo in priključitev k svoji domovini. Nato je tovariš Marijo Spessot omenil v svojem govoru veliko spoštovanje, ki ga gojijo protifašistične italijainslce mnoii-ce do maršala Tita. Prebivalci Gorice so 25. maj številno in svečano praznovali ker vidijo v maršalu Titu svojega osvoboditelja in nenehno Zeljo da bi tudi naše ljudstvo čimpfeje vodil v okvirju jugoslovanske države. V krajih tik ob Goriški, ki so pod upravo Jugoslovanske armade. v coni B, je ljudstvo proslav* Ijalo ta dan še bolj svečano. V Tolminu je bila ogromna bakla-da. Ljudstvo se je skupno z vojsko veselilo, prepevalo in vekU-ka o svojemu velikemu voditelju, tako da so se odmeri veselja slišali preko demarkacijske Srte. Podobno je bilo na Krasu, kjer je ljudstvo praznovalo S. obletnico skupno z odredom Jugoslovanske armade. Množične prireditve s& privabile vse kraško ljudstvo, da se oddolži in manifestira za svojega voditelja. Za Brda je pomenila obletnica rojstva Vseljudski praznik. Ta dan predstavlja prebivalcem Brd simbol in vzpodbudo za dosego njihove popolne svobode, ki bo našla pravično rešitev le v pri-ključitiH k Jugoslaviji. Tudi tu so na predvečer zagoreli Številni kresovi tn naznanjali daleč v Furlanijo veselo razpoloženje briškega ljudstva. Trgi in vasi v SoSki dolini so bili na predvečer rojstnega dne maršai’a Jugoslavije bogato razsvetljeni. Po\>sod so ponosno plapolale borbene zastaiie, pod katerimi se je naše ljudstvo junaško bojevalo. Na trgu v Kanalu se je raz\nla povorka z baklami, domača godba je igrala partizanske pesmi, prosvetno drušflrt aSoča* je zapelo nekaj narodnih, mladina in pionirji slo plesali Titovo kolo tn ljudstvo je neprestano vzklikalo Titu in Jugoslaviji. Podobne proslave so se vršile tudi v Bovču, v Kobaridu »» po vsej Goriški. Pozdravi maršalu Titu iz tujine 28.000, narodni socialisti 16.000, krščanska ljudska stranka 10.000. ta 1913. j*e postal docent na pia&ki AMERIŠKI DELAVCI v boju za svoje pravice Železničarska stavka zak-juOena Enotnost poljskega In sovjetskega stališča glede Nemčije Moskva, 27. AFP — Radio Moskva sporoča, da so razgovori med poljsko delegacijo in predstavniki sovjetske vlade, pokazali popolno enotnost stališča glede raznih nemških problemov. Nadalje sta vladi ZSSR in Poljske dosegli sporazum o repatriaciji baloruskih, ukrajinskih in litvanskih državljanov, ki bivajo na Poljskem. Nova beograjska radijska postaja Beograd, 25. - Tanjug — Včeraj so pričela dela za izgradnjo nove beograjske radijoke postrje, ki bo odajala na isti valovni dolžini kot ! doslej. Washir.gton, 27 - AFP — Predsednik Truman ji' v svojem govoru pred plenarno skupiOino kongresa izjavil, da ne bodo trpeli železničarske stavke prot; ameriški vladi Na to je predsednik Truman prekinil svoj govor, pozneje pa jt objavil da je železniška stavka zaključena. Sindikat železničarjev je s svoje strani potrdil, da je stavka zaključena. Sporazum med železničarji in železniškimi družbami predvideva povečanje plač 18,5% na uro. Dokončni dogovor predvideva po. višanje plač za 16% na uro od 1. januarja 1946. in povečanje za 18,5% cd 22. maja. Whitney, predsednik sindikata železniških kontrolorjev je ob koncu stavke podal sledeče izjavo: «Mi smo postopali tako v interesu Javnosti; uvideli smo, da re bi mogli stavke voditi neomejeno dobo zaradi potreb preskrbe in zaradi dobavo številnih drugih predmetov, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. Smatramo sinočni govor predsednika Trumana kot skrajno nepravičnega napram vsem skupinam železničarjev. « Ta govor pa je imel neznaten učinek na moralo mož, ki so nas zastopali. Washington, 27. - AFP — Rudarji v rudnikih črnega premoga v osmih državah ZDA, danes niso šli na delo, kljub Trumanovi grožnji, da bodo vpoklicani v vojsko. Predstavnik premcgokopn§ družbe v zahodni Pennsylvaniji je izjavil tisku, da je šlo na delo manj kot 10.000 rudarjev izmed skupnega števila 400.000. Po poročilih iz drugih držav stoji delo prav tako v Ohiu, ter po veliki večini v dišavah Illinois, Indiana, Tennessee in Alabama. 47 milijonov dolarjev za votivni boj proti Trumanu Washiington, 27. - AFP — Predsednik sindikata ameriških železniških sprevodnikov, je izjavil včeraj, da bo šlo vse imetje sindikata, ki je eno izmed najbogatejših v ZDA in ki znaša 47 milijonov dolarjev, za volivno borbo proti Trumanu, če bo hotel leta 1948 ponovno kandidirati. V znak protesta proti zakonlke-mu načrtu, ki ga Je zahteval Tru. man, je podal republikanki sena Beograd, 27. - Tanjug —- Ob priliki svojega rojstnega dneva je maršal Tito sprejel številne čestitke iz tujine in vseh delov Jugoslavije. Jugoslovanska ljudska fronta v Češkoslovaški je čestitala maršalu Titu s sledečo brzojavko: ♦Jugoslovani v bratski Češkoslovaški republiki, združeni v Jugoslovanski ljudski fronti, so srečni in ponosni,- da Vam lahko ob Va-bem rojstnem dnevu pošljejo prisrčne pozdrave, izražajoč vso zvestobo in predanost domovini in Vam z željo, da bi živeli še dolgo let za srečo in blagostanje naših narodov ter za napredek in bodočnost naše domovine*. Narodni svet lužisJkih Srbov v Budi-sinu je čestital maršalu Titu takole: «Naše lužiško-srbsko ljudstvo veruje, da bo slavni osvoboditelj Jugoslavije pomagal tudi Lužici, da bo postala svobodna*. Zveza Jugoslovanov v Johannesburgu v Južni Afriki je poslala maršalu Titu sledečo pozdravno brzojavko: &Ob priliki Vašega rojstnega dne. va Vas Jugoslovani iz Johannesburga in okolice najprisrčneje pozdravljajo, ieleč Vam trdno zdravje in dolgo življenje, tako da boste nTOgll v bodočnosti, kakor ste to delali v preteklosti, hrabro voditi jugoslovanske narode, obdane s sijem slave, k lepši in srečnejši bodočnosti.* Borci 1. češkoslovaške brigade v Jugoslaviji so poslali maršalu Titu ob priliki njegovega rojstnega dne najprišrčnejie pozdrave in najtoplejša voščila. ma dvema deželama. Upajmo, da bo sedaj, ko morajo zavezniki kljub vsem težavam rešiti probleme, ki jih postavljajo povojni odnošaji, anglo-sovjetska pogodba soliden temelj za prijateljsko in sloJno akcijo Velike Britanije in SZ v zaščito interesev nasjih narodov in za jamstvo miru in varnosti. Molotova poslanica Bevinu London, 27. - AFP — V odgovor na poslanico, ki jo je poslal Bevin Molotovu ob četrti obletnici podpisa anglo-sovjetskega zavezništva, je Molotov odgovoril s sledečo brzojavko: «Ob četrti obletnici podpisa pogodbe o zavezništvu med Veliko Britanijo ln ZSSR prosim Vas in vso britansko vlado, naj sprejme najboljše želja sovjetske vlade In mene osebno. 'Med težkimi leti vojne proti skupnemu sovražniku je bila ta po-tor Morse svojo di misijo na član-j godba temelj srečnega vojaškega in stvo senatne komisije za delo. j političnega sodelovanja med našl- Bevin Molotovu London, 26. VZN. — Britanski zunanji minister Bevin je poslal zunanjemu minietru Molotovu poslanico ob četrti obletnici anglo-sovjefske pogodbe o zavezništvu. «Oba se zavedava, da je po velikih težavah, ki so nastale po svetovni vojni, potrebno potrpljenje, strpnost in razumevanje. Da bi dosegli popolno medsebojno razumevanje, je velikega pomena zavest, da je nastalo naše zavezništvo iz globoke želje in iz koristi naših narodov, in je naša živa Zelja, da se to razumevanje popolnoma uresniči pri naših medsebojnih cdac-5ajih.» r Pariški nadškof sprejel duhovnika Piščanca in Mllanovlča Beograd, 26. — , £4. maja sta bila duhovnika Milanoviv in Pi-ščanc, člana delegacije JK in Trsta, ki je neditvne prišla v Pariz, spijeta v avdienco, pri kardinalu Suchardit, pariškem nadškofu. V teku prisrčnega razgovora je pariški nadškof izrazil med dr>i-gim svoje zadoščenje zaradi položaja cerkve t> coni «B> in svo-br>de, ki jo uživa. Ko sta delegata predočUa potrebo priključitve JK in Trsta k Jugoslaviji, je kardinal Buchard naglasil, da je st\yar, M »e opira na naravne osnove, dobra. Letalska pošta v Jugoslaviji Beograd, 25. Tanjug. — Ministrstvo za poSrto je objavilo, da »e Je pričela redna letalska pošta s sle. dečimi deželami: Alžirom, Argentl-nijo, Kanado, Francoskim Marokom, ZDA, Tunizijo in Urugvajem. Zračna pošta z evropskimi deželami: Belgijo, Dansko, Anglijo, Norveško, Poljsko, Francijo, Holandsko, Češkoslovaško, Švico in Švedsko se je pričela 10. aprila. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 28. maja TRI ČRTE, PREDLAGANE V PARIZU SO BREZ OSNOVE Nov dokument nedeliivostl Julilske Krajine Veliki uspeh volitev v krajevne in oilčne odbore SIAU na Goriškem je dokaz bratstva italijanskih in slovanskih antifašističnih množic, ki hočeio živeti v Jugoslaviji 26. maja so »e vrfT.le po vsej Goriški tajne in demokratične volitve v krajevne in ulične odbore SIAU ter v okrajne plenume. Zanimanje in udeležba sta nas iznenadili, zlasti v sami Gorici. Predvolivna kampanja se je vršila deset dni in ljudstvo je aktivno sodelovalo. Program je ljudstvu prikazal bistvo bodočega dela članov SIAU. Točke, po katerih se je vršila mobilizacija resnično demokra. tičnih in protifašističnih množic, so sledeče: 1) Celotnost ozemlja Julijske krajine, nedeljivost mest od neposrednega zaledja. 2) Enotnost vsega ljudstva v ostrem in doslednem boju za uničenje ostankov fašizma. 3) Borba za ohranitev in utrditev demokratičnih pridobitev osvobodilne vojne — za ljudsko oblast. 4) Krepitev in utrjevanje Slovansko - Italijanskega bratstva kot pogoj za uspešnost naše borbe. Predvolivna kampanja je potekla v duhu borbe za uresničenje naših upravičenih narodnostnih zahtev in je stvarno mobilizirala vse naše ljudstvo v slovansko - italijansko antifašistično unijo. Prvi rezultati nam dokazujejo, da je prebivalstvo v vaseh aktivno sodelovalo in tudi volilo. Se ob enajstih zvečer so prihajali na volišča, da oddajo svoj glas in zaupnico tistim, ki so Jo zaslužili. V Prvačini je bilo ob tej uri svečano razpoloženje in ljudstvo je bilo zbrano ter je čakalo, da se objavijo rezultati. V sami Prvačini je volilo 90% od vsega prebivalstva volivnih upravičencev, kar pomeni da je od 620 oseb volilo 680. V Kobaridu jih je volilo od 360 upravičencev 315. 22 pa jih je bilo upravičeno odsotnih. V Srpe. niči je od 130 upravičencev volilo 122. Taki so prvi rezultati o volitvah v krajevne odbore SIAU. V Gorici sami je bilo veliko zanimanje in velika udeležba. Goriški okraj je imel 85 volivnih edinic in volišč, to je 71 v samem mestu in 14 v vaseh okraja. Udeležba v za-padnem in južnem kvartu presega 90%, v severneim in vzhodnem pa nad 80%. Značilno pa Je dejstvo, da so po volitvah prihajali mnogi antifašisti na volišča in zaprosili, da Se jih sprejme v SIAU in se jim O nepristranosti (da n« pozabimo) Nepristr&nost je: oko se elani civilne policije lahko itven službe udeležujejo kakrinih koli manifestacij — rasen naprednih ali delavskih. Kadar so elani civilne policije isven službe lahlm elani kakrSne koli politične organizacije ali stranke — ako spada k CLN, oziroma ako «i SIAU, E-notni sindikati ali kakSna druga napredna organizacija. Nepristranost je: ako v neki pokrajini, ki ima več narodnosti, organiziral policijo iz velike ve-Bine pripadnikov ene narodnosti, in to niti ne domaeinov, ampak doseljencev iz daljnjih julnih krajev tega naroda. Nepristranost je: ako takšna policija brutalno nastopa proti pripadnikom ene politične skupine, napram drugi pa vljudno. Nepristranost je: ako ista policija pripadnike ene skupine stalno o vseh prilikah v 6im večjem Itevtlu zapira in oelo pretepa, predstavnike druge pa dosledno izpuiea, čeprav Je prisiljena zaradi njih očitne krivde, vsaj na videz nastopati proti njim. Nepristranoet je: ako kljub stalnim opozorilom na takšno stanje še nadalje pripadnike tako le neznatno zastopane narodna-sti v policiji odpuščajo, kakor hitro opazijo, da pripadajo spotitični skupini», ki je dejansko o-gromna večina prebivalstva JK, druge pa jemljejo v slulbo, kljub temu da je rok zato le potekel. Do podobnih zaključkov prihajamo danes, ko slišimo besedo znepristranost* toliko krat, da je res is kar preveč. F. R. s tem da možnost, da lahko volijo. Odlično so se pokazala goriška industrijska podjetja. Tam je odstotek zelo visok in presega vsako pričakovanje kot na primer v »Coto-niiicio Triestino* in podjetje »S A. F. O. G.». ' Antifašisti so na voliščih izjavljali, da vidijo v teh demokratičnih in tajnih volitvah velik napredek v razvoju resnične ljudske demokracije in da bo vodstvo edino kompetentno, da jih predstavlja in zagovarja. Z volitvami Je ljudstvo suno dalo svoj pravi politični pečat in izrazilo svojo voljo po nadaljevanju borbe in izvedbe pro- grama SIAU. V odbore so bili voljeni Slovenci in Italijani, mladi in stari antifašisti. Bratstvo se Je z volitvami utrdilo ki predstavlja eno najmočnejših orožij v borbi proti šovinistični in imperialistični reakciji, ki dela z vso paro in poskuša z raznimi triki, da bi nas razdvojila in razbila. Včerajšnji dan bo brez dvoma o-stal za naše okrožje dan zgodovinskega pomena, ker si je ljudstvo izbralo v svojo politično organizacijo ljudi, ki uživajo ljudsko zaupanj« in bodo v nadalje znali tem bolj reševati vse naloge, ki jim jih nalaga ljudsko zaupanje. Tako je pa njihovo »bratstvo Predlagane tri črte bi nam prinesle smrt Prav v vidu pariške konference so ist ljudje, ki stoje za vsemi šo MŠii'|.tjf:Qimi izpadi najberllatnej-čega neofašističnega kova ustanovili nekak odbor »Julijskega bratstva*. Pozno so se spomnili. Sele ko so videli sadove resničnega italijan-sko-slovenskega bratstva naprednih množic — te sadove, ki so razvidne v solidnih osnovah za bodoče bratsko sožitje, v napram vsem prizadetim narodnostim nepristranski ljudski oblasti, šele tedaj, ko so videli kako močan argument je to resnično bratstvo tudi na mednarodnih razpravah v Parizu, so tržaški šovinisti, ki nas ne poznajo drugače kot pod imenom «s’ciavi», ustanovili svoj odbor bratstva. In podkrepili so ga tudi z dejanji. Poglejte si, gospodje v Parizu, kakšno Je to bratstvo. Bande z noži in pendreki, teroristi z revolverji, legla fašistične drhali, ki strelja na miroljubno delovno prebivalstvo sredi mesta! Ljudje (?), ki se svobodno sestajajo v kavarni »Vene-zia» v središču mesta, ki brez stra. hu spreminjajo Trst v središče plačanih političnih razbojnikov, vojnih izzivačev in hujskačev. Oblike »bratstva" V Imenu »bratstva* so najborie v petek pobalini razbijali šipe na poslopju PNOO-ja. V njegovem imenu in v zaščito ogražane kulture so v soboto tn nedeljo zvečer neofašistične «squadre d’azione» napadale delavce in žene ter jih nekoliko ranile z noži in s streli iz samokresov, »Vove Ubera», glasilo tega novega »bratstva*, ki j? tako hitro naprtila streljanje na zavezniške vojake antifašistom, o vsem tem seveda nič ne ve. Zdi se, da tudi pristojnih oblasti stvar prav nič ne zanima in da bo ljudstvo prisiljeno, da se brani samo. Kratek opis odogodkov zadnjih dni jasno kaže, da se delovanje plačanih zločinskih tolp vedno bolj krepi in da je že skrajni čas, da odgovorne oblasti narede temu konec. Ti dogodki nam pa tudi zelo jasno ln nazorno kažejo, kdo nosi po mestu orožje in kdo izziva nerede, da bi potem lahko ribaril v kalnem. Noži, pendreki, streljanje V soboto zvečer se Je skupina delavcev ln žensk vračala Iz kulturnega krožka »Peroasa* in prepevala napredne pesmi. Z oken ulice Valle so zlivali nanje vodo, na vogalu ulice San Michele pa Jih je obkolila večja skupina fašistov, oborožena z noži, pendreki ln pištolami. Neki južnjak je zahteval, naj delavci vzkliknejo: »Živela Italija*, kar pa so ti odklonili. Tedaj jo ta zločinec ranil nekega tovariša z nožem v desno roko, drugi pa ga je udaril z železnim boksarjem. Ranili so še nekega delavca v hrbet, tretjega pa pretepli do krvi. Neki fašist Je celo okušal raniti neko nasečo žensko, kar pa so mu sami njegovi pajdaši preprečili. Sele kasneje je prišla na kraj civilna policija ln postopala, kot da se ne bi bilo nič pripetilo. Okoli 23. ure, ko je bila na igrt-šču CRDA ljudska veselica, Je skupina pobalinov nadlegovala lju- dem In zahtevala osebne izkaznice. Isti večer je skupina razgrajačev pred neko gostilno v ulici Com-merciale popolnoma razbila avtomobil, ki je imel na napisni tablici rdečo zvezdo. Šoferja, ki je prišel pogledat, kaj se dogaja, so napadli s kamenjem, nato pa so še streljali z vogala Ulice Udio.e. Okrog 22. ure je na ulici Ros-selti stala skupina kakih 50 fašistov, ki je hotela napasti krožek »Redivo*. Napadla je nekega tovariša, ki je pravkar stopil lz krožka na ulico in kateremu je uspelo zbežati v bližnji krožek «Tomasi». Tolpa ga je zasledovala. Medtem je prišlo na ulico več tovarišev, da bi zaščitili krožek proti morebitnemu napadu, vodstvo krožka pa je telefoniralo policiji. Ko »ta se na ulici Rossetti skupini srečali, so začeli fašisti streljati tn vrgli dve petardi. Kasneje so na kvesturi spoznali enega izmed onih, ki so streljali. Imenuje se Franco Bigozzi in je baje gojenec oficirske šole civilne policije. Tovariši iz «Toma»i-ja» so se morali umakniti, drhal pa jim Je sledila in pretepla dve osebi, ki sta bili čisto slučajno v bližini. Medtem je stopil s cestne železnice civilni policist, kateremu so napadalci dejali, da sta napadeni osebi vlomilca. Eden izmed njiju je zbežal v krožek, že omenjeni Bigozzi ln civilni policist pa sta streljala za njim. Prišla je civilna policija, aretirala Bigozzija, enega fašista iz omenjene skupine in napadenega tovariša. V tolpi so spoznali nekaj stalnih gostov kavarne »Venezia*. Za časa streljanja sta bila ranjena E-miiio Zuszeck in Bruno Umelli. Sodrga Je dajala duška svojemu »patriotskemu* nastrojenju jn navdušenju tudi z vzkliki: »Tu smo v Italiji*. Nekdo je bil celo tako drzen, da je trdil, da so streljali V petek izide Ljudski tednik v dveh barvah s pestro in zanimivo vsebino: Barvna ilustrirana priloga Ozadje dogodkov na Kitajskem O ljudskem sodstvu Zunanji politični pregled tedenskih dogodkov in dogodkov doma itd., itd. Čitajte, Sirite Ljudski tednik! nanje z oken krcžka, kar pa je spričo odločnih izjav tovarišev in nekega • policista, na policiji preklical. Takšna Je torej njihova »fratel-lanza giuliana*, gospodje v Parizu! Takšni so oni, kateri bi nas zopet hoteli predati na milost k* nemilost! »Fratellanza giuliana* — naslov jo močno zveneč. Toda nas niso omamili bleščeči naslovi. Vemo, kdo vse tiči za to »fratellanzo* ln kje so Jo skuhali. No, sadovi njenega dela se že kažejo -in obetajo obilno ?etev na polju »bratstva*. SIAU v imenu Tržačanov ZVU mora upoštevati težak položaj prebivalstva Tržaški mestni odbor SIAU-ja je poslal gospodu polkovniku Alfredu Bowmanu, JAGD, višjemu častniku za civilne zadeve pismo naslednje vsebine: Ko je Zavezniška vojaška u-prava objavila v časopisih povišanje cen vode in električne struje, in kar je najbolj obžalovanja vredno, da se te cene zvišajo z vzvratno močjo počenSi od 1. februarja t. 1., je izvršni odbor SIAU v Trstu smatral umestno, da prepusti drugim, ne manj predstavnim ustanovam, kakor Osvobodilnemu svetu za Trst in Enotnim sindikatom nalogo, da posredujejo zato, da se preprečijo nove obtežitve že pičlih družinskih dohodkov najširših p’asti ljudstva na splošno, posebno pa delavskih slojev, katerih pololaj se slabša od dne do dne, ker njihove plače niso v skladu z naraščajočimi cenami in ker jih stalno odpuščajo z dela. Odbor smatra, da je odveč ponavljati razloge o neumestnosti te odredbe, kakor tudi ni potrebno še posebej poudarjati nezakonitosti retroaktivnosti. Odbor hoče le opozoriti ZVU na dejstvo, ki so ga člani SIAU ponovno iznesli na svojih skupščinah. ZVU namreč očitno ni dovolj poučena o telkih Življenjskih prilikah, v katerih Sivi trlaško prebivalstvo. Ce pa je o tem poučena, tedaj pa ni upoštevala telkih gmotnih prilik prebivalstva, ko je odobrila to povišanje cen. Glede na to, Mestni odbor B.I. A.U. računa, da bo ZVU zopet pazljivo premotrila zadevo. Ce se bodo morale cene zvišati, naj se to izvrši z veljavnostjo od 1. junija t. U naprej. Citajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK Prosimo mlade duhovn ke Vsi duhovniki, ki so šli skozi ogenj Santinovega Malega semenišča v Kopru, vsi duhovniki, ki so Sli skozi ogenj Margottijeve-ga Malega in Velikega semenišča v Gorici, se Se spominjate, koliko smo ihorali pretrpeti zaradi ljubezni do svojega naroda, zaradi zvestobe do svojega jezika. Kolikokrat smo skrivaj stiskali pesti in škripali z zobmi zaradi prestanih poniževanj. Takrat smo obetali: Pride še dan pravice! Zdaj izpolnimo svoje obljube. Prosimo Vas za naslednjo pomoč: Pošljite nam svoje spisane dnevnike (nekateri ste po po več let pisali), svoje espomine*, pisane beležke, ki jih hranite doma. Kdor jih nima, naj sede k mizi in v spomin na pretrpele dni spiše vsaj nekaj strani spominov, pri čemer so važna dejstva, ne pa čustvene pripombe. Prosimo tudi tiste, ki so izstopili iz semenišča! Zbrano gradivo bomo obdelali tn porabili, zlasti pa v obliki brošure poslali svetemu očetu v Rim, ki naj spozna, kaj vse so morali prestati slovenski in hrvaški se-meniščniki v Kopru in Gorici. Na željo se vam bo vrnilo vse posojeno gradivo. Pošljite na naslov: Franc Skrij, Ajdovščina, ali * Primorski dnevnik» v Trstu, piazza Goldoni 1. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje gostuje s Surekovo glasbeno komedijo »Pesem s cesti* v režiji Milana Košiča in inscenaciji arh. Ernsta Franza po sledečih krajih Slovenskega Primorja: 28. maja ob 29 uri v Bovcu; 23. maja ob 20 uri v Kobaridu; 30. maja ob 16. uri v tovarni v Anhovem; 30. maja ob 20. uri v Kanalu; 31. maja ob 20. uri v Kojskem; 1. junija ob 20. uri v Dornbergu. Pri «Pesmi s ceste* sodelujejo: Ema Starčeva, Zlata Rodošekova, Milan Košič, Rade Nakrst, Modest Sancin, Stane Raztresen in Sandi Valič. Glasbene vložke igra glasbeni trio iz Trsta pod vodstvom tov. Ervina. Tekmoi/ali bomo kar naptf za Tita, za Jugoslavijo l Med tovariši v tovarni lesovinskih plošč v St. Petru naj^ Delovni polet, ki je zajel delovne množice v coni B Julijske krajine, je občudovanja vreden. Ne vem, če je kje drugje v Evropi razen v SZ toliko obnovljenega kot v Jugoslaviji. To je znak, da se delavstvo zaveda, kaj si je pridobilo v borbi: pravico do dela in svobodnega samoiniciativnega u-dejstvovanja, da lahko pokaže, kaj je zmožno napraviti tudi brez pri-gan jaških valptov. Ena izmed tovarn, kjer danes vsak dan delajo za obnovo naše domovine, je tovarna lesovinskih vezanih plošč v št. Petru na Krasu, kjer v največjem tovariškem razumevanju dela 126 delavcev in nameščencev. Sem naj bi prišli pogledat vsi tisti, ki so našo JK tako modro prepletli, kar s tremi črtami poleg Morganove in Wilso-nove, pa bi videli, kako brezuspešno je vse njihovo prizadevanje. Ko smo vprašali po pisarni po-slcvadje, nam je delavec- pokazal urad z opombo: »Ja, tovarš, tamle je pisarna, toda tovariša, ki ga iščeš ni notri, je zmeraj na delu; tam Je, pri tistem stroju*, je pokazal. Tovariš Bizjak, poslovodja tovarne. kulturnik in hkrati delavec, nam je opisal življenje pod prejšnjim vodstvom. Po dvakrat dnev- no so prišli gospodje inženirji v tovarno, obšli delavstvo in pri tem godrnjali in priganjali k delu,-Nikdar jim ni bilo dovolj opravljenega dela. Vsaka samoiniciativa se je dušila. Inženirji z lastnikom knezom Wi.ndischgraetzom so odklanjali vse predloge delavcev po izboljšanju, češ da je izid preveč tvegan. Ob osvoboditvi pa so se delavci pogovorili in sklenili: zdaj ko ni več teh «gospodov» pa le dajmo pokazati, česar prej nismo smeli ne mogli. In so pokazali! Pred pričetkom osvobodilne borbe je bilo zaposlenih v tej tovarni 144 delavcev, dva inženirja in štirje uradniki. Dnevno so takrat izdelali do 4 kub. m plošč, danes pa jih izdelajo s 126 delovnimi močmi, brez inženirjev in uradnikov, povprečno 6 kb. m. Dosegli so v nekaj primerih celo 8 kub. m na dan, ko so imeli gladek les brez grč. Kolike važnosti je ta produkcija za našo obnovo, vidimo iz tega, da se izdelujejo plošče, katere je mogoče uporabiti za izdelavo vsakovrstnega pohištva. Njihova trdnost in odpornost proti vlagi je zelo velika. To dokazuje poizkus, ko so posamezne vzorce močili v vodi 120 ur, pa ni klej niti najmanj popustil. f’a tovarniškem stenčasu je zapisano V tovarni sami so eno takih plošč ] lesa zvišana štednja za 10%, 6. kva-obesili na vidno mesto in nanjo za- | liteta izboljšana za 35%. pisali rezultate svojega dela ta kole: j 1. udarniških ur napravili 5983 — 222.696 lir, 2. delevno disciplino zvišali 100%, 3. produkcijo od lanskega leta zvišali za 78%, 4. prihranili na surovinah, kleju in lepilu 400.000 lir, 5. pri izkoriščanju OD TRIGLAVA DO Padriee PROSLAVA OBLETNICE ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Dne 25. L m., na obletnico rojstnega dne maršala Tita, so bile Pa-driče praznično razpoložene. V zgodnjem mraku so vaščani priredili baklado, nakar so se zbrali sredi vasi, kjer je spregovorila tajnica vaške mladine. Mladina je podarila vaškemu odboru Zveze primorskih partizanov krasno zastavo. Nato je povzel bas:do predsednik KNOO z Opčin, tovariš Malalan, ki je govoril o pomenu praznika in o delu največjega sina jugoslovanskih narodov, maršala Tita. Spomnil se je težke partizanske borbe, v kateri je maršal Tito zbral okrog sebe vse zdrave sile, ki so bile pripravljene na vse žrtve za svobodo domovine. Ljudstvo je govorniku navdušeno ploskalo. Odmevali so vzkliki maršalu Titu in Jugoslaviji. Navzoči so odločno zahtevali, naj se Julijska krajina s Trstom priključi k Jugoslaviji. Po zborovanju se je razvila velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Boris G, častno stražo, je izstrelil salvo. Ljudje so se žalostni, a vendar z odločnostjo v srcu razšli. Prepričani so, da žrtve niso padle zaman, da so s svopo krvijo postavile temelje srečnejšega življenja vsem rodovom. Skoraj se je zdelo, da s« izza iume-čih gozdov čujejo besede: »Lepo Je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti*. S. D. Podbeže ODKRITJE SPOMENIKA PADUM BORCEM Pred kratkim so v Podbežah počastili spomin padlih žrtev. Dopoldan je bila na pokopališču v Hrušici žalna svečanost. Ob navzočnosti vaščanov in prebivalstva okoliških vasi so odkrili krasen spomenik žrtvam, ki so zgorele ob priliki požiga Podbei. Tovariš Milče je v svojem govoru orisal borbo primorskega ljudstva proti nacifašizmu in za priključitev k Jugoslaviji. Poudaril ja globoko hvaležnost ljudstva padlim Junakom. V splošno odobravanje navzočih je izjavil, da ljudstvo ne bo dopustilo, da bi mu kratili pravice, da ti z nemogočimi črtami rezali strnjeno naseljeno pokrajino. Za njim je neka tovarišica recitirala Levčevo: »Požgana vas*. V imenu vojske je spregovoril tovariš komisar, v imenu okrajnega NOO pa se je žrtvam poklonil tovariš šolski nadzornik. Nato je mladinka recitirala »e Zupančičevo »Vseh živih dan*. Ob koncu je pevski zbor iz Hrušice, Podgrada in Harij zapel »Gozdič je ie zelen* in »Žrtvam*. Vod vojske, ki Je imel Fojana VOLITVE ODBORA SIAU Minulo nedeljo so bile pri nas volitve novega krajevnega odbora SIAU. Veščani so srstavili kandidatno listo ter pri volitvah izbrali najboljše in najzaslužnejše tovariše in tovarišice, da bodo odslej vodili krajevno politično organizacijo. Izvolili so same bivše partizanske borce in stare aktiviste Osvobodilne fronte. Vsi so trdno prepričani, da je sedaj organizacija v najboljših rokah. Vaščani so novo izvoljenemu odboru zagotovili, da mu bodo stali vedno ob strani. Ta mala vasica je dala v osvobodilnem boju 54 borcev v narodno vojsko, zato smo vsi prepričani, da bodo vaščani izpolnili svo jo dolžnost. Udeležba na volitvah je bila 100 odstotna. Večer pred volitvami, to je na rojstni dan maršala Tita, se je vršil množični sestanek, na katerem so govorniki orisali življenje genialnega vodje ln borca za pravice jugoslovanskih narodov. Po zborovanju Je pevski zbor prosvetnega društva »Straža* zapel nekaj narodnih in nekaj partizanskih pesmi. Po recitacijah so navzoči odposlali protestno resolucijo namestnikom zunanjih 'ministrov v Pariz. V njej zahtevajo, da se vsa Primorska s Trstom priključi k Jugoslaviji. Tekmovali bomo kar naprej, in to — za Tita, za Jugoslavijo! S prvim junijem pričnejo delati po eno uro dnevno več, in to tri mesece. Zaslužek tega dela, ki bo 150.000 lir mesečno, bodo naklonili za obnovo požganih in porušenih vasi. S tem so delavci te tovarne pokazali globoko razumevanje in solidarnost z onimi, ki so poleg živeža žrtvovali tudi svoje domove zato, da je bil ckupatdr poprej izgnan. Znatno izboljšanje je bilo doseženo pri lepljenju posameznih polsč s tem, da se raztopina kazeine, ki služi v ta namen stalno drži v primerno topli vodi. Pod prejšnjo u-pravo na to niso pazili in je bilo treba večkrat vreči proč cele posode zgoščenega kleja. S stalno paž- SpoJuod&ci m Prireditve, predavanja in sestanki GLASBENA MATICA. Danes ob 20 uri bo važna pevska vaja. Strogo obvezno. PROSV. KROŽEK »RINALDI*. V sredo 29. t. m. ob 20 uri predstava igre »Hočemo se zabavati*. Dobiček gre v prid »Tednu za otroka*. V soboto 1. junija razne točke, ki jih uprizori GAT. Danes ob 20. uri običajni zabavni večer. PRIREDITEV NA OPČINAH. Šolska mladina z Opčin in iz Gro-pade nastopi v četrtek 30. t. m. ob 19. url z enodejankama »V pustni noči* in »Škrati*. Starši pripeljite vaše malčke! KULTURNI KROŽEK »KRALJIC. Od danes do nedelje bodo sledeče prireditve za »Teden za otroka*: danes ob 20 uri: ples in druga zabava. Srečolov. V sredo 29. t. m.: ples z orkestrom, plesne tekme. V četrtek 30. t. m. ob 20 ples in večer za začetnike. V petek 31. ob 20: ples z vokalnim koncertom in srečolov. V soboto 1. junija ob 20: ples z orkestrom in »ameriška* dražba. Razne burke. V nedeljo 2, junija ob 20: ples, plesne tek. K U U R Knjižne novosti Bevkova knjiga ,Pesterna' Da, nova je Bevkova mladinska povest *Pesterna», saj ni bila zšla, zato je knjižni trg ne pozna, ietudi je bila natisnjena ie leta 1938, v XVII. letu fašistične strahovlade v talolbi Goriške Matice. Po fašističnem zakonu 1934. leta lei je zahteval predhodno cenzuro knjig, je bila knjiga po natisu t. 1939. izročena goriiki policiji v pregled, a ta do poloma fašizma tn do kapitulacije Italije dovoljenja za izdajo knjige ni izdala, kljub vsem prizadevanjem pisatelja Franceta Bevka in Goriške Matioe. A ne le to: le preden je Mia knjiga izdana, je predstavljala nevarnost za pisatelja, tiskar-narja in zalolnika, da Jih pošljejo na otoke. To se je v teku polpretekle svetovne in narodne osvobodilne vojne ie zaostrilo — bilo j‘ celo nevarno hraniti knij go v skladišču. Tako se je zgodilo, da je bil večji del naklade sPesterme* med vojno uničen. Ostali del naklade je končno mogla dati na svetlo nasHdnica Goriške Maltice, Gregorčičeva zalolba v Trstu v teh dneh, to je 8 čet po natisu, skoro tri leta po Mussolinijevi smrti, medttm ko se njen pisatelj qred mednarodnim avelom poteguje za pravice svoje tlačene oije domovine. Kaj je v tej »nevarni* knjiglt zPestcrna j- ilustrirana mladinska povest, nedolžna zgodba ti pljenja dninarice in njene hčerke. Poezije dr. Franceta Prešerna Blovenski knjilni zavod ja izdal Prešernove poezije, ki imajo to posebnost, da so opremljene z > azlago. Prav zarodi tega je iz- daja dragocena. Vsaki pesmi so priloieni podatki, kdaj in kako je pesim nastala, v kakšni zvezi je z dogodki v pesnikovem življenju, kdaj je bila prvič objavljena in drugo. Dodana Je jezikovna in stvarna razlaga raznih izrazov, skratka zbirka pesmi je popolnejša od vsake dosedanjih Prešernovih knjižnih izdaj. Uvrščene so v novo izdajo tudi pesmi, ki niso izšle v prvotni izdaji leta 184«. Razlago in uvod, ki obsega 14 strani ter podaja pesnikovo življenje, je oskrbel prof. A. Blodnjak, avtor «Zgodovine slovenskega slovstva*. Razporeditev zPoeziJ* je nosi'dn ja: Pesmi, balade in romance, Različne poezije, Epigrami, Gazele, Soneti, Sonetni venec, Zabavljivi soneti, Soneti nesreče, Krst pri Bavici, neprlobčent pesmi, Balade in romance, Različne poezije — Zabavljivi napisi, Grobni napisi. Prešernova ljudska Izdaja zPoezij* je izšla ob stoletnici prve izdaje, ki jo je bil pripravil Prešeren sam zadnja leta pred smrtjo. zPoezlje*, ki jih je bilo za Prešernovega življenja prodanih 600 izvodov, so se tiskale letos v dvajsettisoč izvodih. Tudi v tem se kale ogromen sloveMki prosvetni razvoj. Cena Prešernovih zPoezij* e dragocenim komentarjem je 4* dinarjev. A. S. Puškin: Izbrane pesmi, 1. zvezek me in razne burke. Opomba: kdor želi nastopiti na večeru za začetnike s pevskimi točkami, oponašanji, salami itd., se mora vpisati v tajništvu do srede 29. t. m. Enotni sindikati ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT. Sestanek kmetov, ki Je imel biti v nedeljo v Rojanu, bo v četrtek 30. t. m. ob 10 uri zjutraj v kulturnem krožku »Ravbar*, Strada del Friuli 10. SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV. Na razpolago članov je večja količina delavskih čevljev iz usnja po 1.300-1.350 lir za par. Dobijo se v ulici Zonta 2. SINDIKAT KOVINARSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV. Da nes ob 18 uri se sestane posvetoval, na komisija kovinarskih uradnikov. KINOPREDSTAVE Novo poljudno slovensko pravno glasilo S prvim majem t. I. Je uprava zUradnega lista* v Ljubljani pričela izdajati mesečnik tLjul-skt pravnik*. Prva številka Jt <*-šla na 44 straneh malega formata tn prinaša več zanimivih člankov o najrazličnejših aktualnih juridičnih problemih. V tem mesečniku pozdravlia-•no prvo poljudno juridtčno publikacijo v Sloveniji, ki bo seznanjala tudi Uroke ljudske množt-ce s pravnimi vpratanji tolmačenjem zakonitih predpisov. Glasilo je postalo tem bolj važno sedaj, ko je v ljudskih odborih in ljudskih sodiščih ter toiilstvih mnogo funkcionarjev iz ljudstva, ki niso poklicni pravniki in jim bo v pomanjkanju lastne pravne prakse ta novi mesečnik v veliko praktično vrednost. V založbi Slovenskega knjline-ga zavoda v Ljubljani Je izšla II. izdaja Puškinovih izbranih pesmi. Uredil je knjigo Mile Klopčič, ki je večino pesmi sam prevedel iz ruščine. Nekaj prevodov je prispeval Oton Zupančič. Urednik je napisal tudi uvod o Puškinovem življenju in delu. Nova izdaja je razširjena izdaja Puškinovih pesmi, ki so iz-šle ie leta 1937 toda samo v 500 izvodih. Za osnovo nove izdaje se uporabili drlavno izdajo Puškinovih del iz leta 1936. v Leningradu cGosizdat), Letošnja slovenska izdaja Puškinovih elzbranih pesmi* (l. zvezek) je izšla v 8.409 izvodih, je lepo opremljena in okralena s originalnimi Puškinovimi risbami. Zbirka Ima prevajalčeve pripombe k poedinim pesmim. Cena vezane knjige Cv opremi Ivana Romiha) je 85 din. Obe knjigi, Prešernovo in Puškinovo, dobite v Ljudski zaloibt v Trstu (Carduool 6). njo pa se dnevno prištedi d° kazeine v vrednosti nad 5000lit je to v času, ko moram* "M vino uvažati iz inozemstva, ^ ga pomena, je več kot raz' Letu Ul Dalje porabijo sedaj za ® , noža pri rezalnem stroju * petnajst minut, medtem k° * prej po navodilih inženirjev bili nad tri ure, delo v tov® ^ je moralo v tem času P0^ j liko izboljšanje so dosegli tu upravnem osebju. Tovariš ^ nadomešča oba prejšnja i ”, ker vodi vse sam in poleg ^ maga še v tovarni sami » delavec z dragocenim i*'1 - Mesta prejšnjih žrtirih ura1 idnil" sta zavzela dva delavca z v vod1" prakso in sedaj sijajno ^ dveh to, kar so poprej vodi poleg tega pa se ne strašita P f za delo, kjerkoli je potreba. tovariši Je vodstvo imen*' ^ udarnika dela, in to P°P® upravičeno. Pri pozdravu w čutili številne in trde žulje _ ^ hovih rokah, ki so jima 1® mo v čast in ponos. ^ Zagovodja, tovariš Cr°9i' , po rodu Italijan, je eden » nejših delavcev v tovarni. , deset voznikov dnevno pril* Rt ni\ zfce 1 «a 1 hove vi* »Hht JfU, Uh lih j seja mjo Jjaf da 1 no ( Ptii Ute ven< nov na iago, tovariš dela neutru(JD^| pozne noči, če potreba '-v ------- ugodi. Zaga sama Je zvi ® , vodnjo od 1. 1. 1946 do <*aI' -j so razni® 25%. Za obnovo ao *T" n8j tom do danes sezagau z® lub. m lesa. Osebje in vods^ tč pokazalo s tem globoko vanje za potrebe P°SorelC stropov in paziti sl mor® ’^et f nisi obbregnil ob stenah voda spletla kamenite z®'-si se še stresel dojma lep*^>c v ? pot popeljala preko prepa * ^ j terega marsikdo Iz strahu tel pogledati. ^ A krasota globin, globok ^ ni, slapovi in pečine 80 b j0 1 nejše od strahu, kar sai*1® t tegnile pogled. Gledali 8rn ’ft nismo nagledali. Vsa ta 1 šota nam je nehote Prisarf^ yof sli Dantejev pekel. In z®t0 mo ob prvi priliki zopet ^ fj Janško jamo, da se navžiJ- ^ nlh lepot io da lzpop*lninl vtise. t,š>\ Ko smo izstopili iz j®m ’ ^ v obsijalo sonce, ln po Poti’ je vodila mimo cvetočih ^ kov in skozi gozd, smo v vas, kjer so se izletniki 0 kapljici krepčali ln mladin® ^ ^ Poziv Vsi tovariši, ki so pripadali IV. bataljonu »Roma* in ki so poznali partizana Casclanl Pina in ki lahko dajo o njem kakšne podatke, so naprošenl, da jih sporočijo Zvezi primorskih partizanov, sekcija za Tržič. Opozorilo ZDRUŽENJE TRGOVCEV NA DROBNO opozarja vse svoje člane in vse trgovce z Jestvinami na protizakonite manevre še ne identificiranih oseb, ki se skušajo polastiti akcij družbe «Sadac», ki Je last trgovcev z jestvinami. Ravnateljstvo združenja poziva tovariše, da odklonijo vsako zadevno ponudbo in da čakajo na korake, ki jih namerava ravnaVlJštvo podvzeti v obrambo interesov vseh pripadnikov te kategorije. ~ kih domačo godbe sala in se zabavala ta in lepa tržaška ln kraška ( tl Vsem onim, katerim ** uvidevnosti ZVU ni bilo ^ dati si lepot Škocijanske j .jjrf poročamo, da si ob PrV,1, gledajo ta biser sloven Odg. urednik DUŠAN Potrti naznanjamo vest o nenadni smrti ANTONA MOSKOV^ Pogreb dragega pokojnilt nes 28. t. m. ob 9. url i* 8 v ulici Crispi 32. Trst, 28. 5. 1946. _ ^ V Žalujoč0, dru*P in »ori ■od*tv°' m }®VV f S potrtim BTC pri)0 J. f vsem sorodnikom. ^ 3 ln znancem žalostno v ..jpiie* za vedno zapustil ua» IVAN B . ijca ^piS1 Pogreb dragega P°kgfid»JV* a ivu • stri**' d* j nes popoldne ob P01 pjo''8 ^ žalosti pri Sv. Ivanu, £ 9v. St. 87, na pokopališče v Trst, 28. 6. 1946. otfod Žalujoči odst 333 I" 0>tal° j MALI <9 Renner Josip, Via