PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini *00. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 109 (8905) TRST, torek, 27. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DRAGINJA neprestano odjeda kupno moč DELAVSKIH PLAČ- PO DANAŠNJI PODRAŽITVI ELEKTRIČNEGA TOKA BODO PODRAŽILI SLADKOR, OLJE IN TESTENINE Draži se tudi drugo blago - Na tisoče delavcev v dopolnilni blagajni Nekatere male tovarne so že zaprle zaradi pomanjkanja kreditov v$eh drua’h P°čitnice so končale. V tovarnah in na nov si let' . ovn'h mestih je ponovno zaživelo. Na milijone Italija- bencina ."i1?9*0 Pr*v<>Sčiti počitnic izven doma zaradi podražitve lijanskih .lv.stroškov in gostinskih storitev. Zato je večina ita-1® skrb 6 trV(|eV Pre^'ve^a dopust doma. Ob vrnitvi na delo pa se Oospcdarst ®'?vno mesto in za preživljanje družine še povečala, kmalu Ln- ^ l r!fa ^uc*0 Potiska in ni nobenega znaka, da se bo M KaJ 'zboljšalo. *Dorn??e ,0,varne so v zadnjih dneh lurovin^n ^ 2arad' Podražitve Drisiln n s a*3e Prodaje proizvodov cev « j Postaviti na tisoče delav-niem dopolni|no blagajno s skrče-tedL , lovne3a urnika na 24 ur Ijeni °j ^e'avc'' le' so bili postav-Zauha- doP°lnilno blagajno, bodo S' OdM2°-0°0 d° 30.000 lir Pa « 0’ ^ekatere manjše tovarne odmi?f|Ce,° 2aprle svoje obrate in denar' 6 delavce' češ da "™ai° ditovla’ Zarad' Pomanjkanja kre- na^„ j?rnu J'e treba dodati še stalno ueota,,?-0'1-6 cen- Uradne statistike mesečno3,10’ na se draginja ve6a letnn n° za odstotka, ker znaša dai ^ovPreòoo 24 odstotkov. Do se-2nan-.e,Je vrednost lire dejansko boli n3 3 za odstotkov. To je naj-so JnÌaudel° delavske družine, saj ji v ; f0oodki delavcev v industri-stnfi,1Steni òasu povečali za 18 od- '•UIKOV, v ostalih ffnsnndnnclrih ve. jah in v javni upravi pa za mnogo manj. K temu naj dodamo še povišanje cene električnega toka, ki stopi v veljavo danes ob polnoči po vsej Italiji. To bo hudo obremenilo velik del delavskih družin. Cene. ki so bile do sedaj za razsvetljavo in za uporabo gospodinjskih strojev ločene, so bile združene v eno samo ceno, ki bo skupno z nekaterimi dodatki znašala 26,10 lire za k\Vh. Podražitev električnega toka bo prizadela vse porabnike, ki potrošijo več kot 58 kWh na mesec. Poleg tega pa napovedujejo še skorajšnjo podražitev sladkorja, te- nove «Coop Italia», ki noče pustiti svojih poslovalnic brez sladkorja. Zato ga kupuje v Nemčiji po 410 lir kg. V svojih poslovalnicah pa ga mora prodajati po 375 lir. Pri vsakem kg izgubi 35 lir, če ne računamo zraven še režijskih stroškov in IVA, kar vse skupaj znaša 75 lir pri kg. Pod takimi pogoji trgovina ne more iti naprej. Druga velika špekulacija se sedaj dogaja pri proizvodnji in prodaji pralnih praškov. Po zakonskem odloku so tovarne prisiljene, da dajo na trg neko določeno vrsto pralnega praška, ostale vrste pa lahko prodajajo po prosti ceni. Sedaj se dogaja, da tako imenovana «navadna vrsta» se še ni pojavila skoraj nikjer na trgu, medtem ko so trgovine polne ostalih proizvodov z znatno višjimi cenami, ki znašajo okrog 40 odst. več kot do sedaj. Prav tako obsodbe vredno je ravnanje industrije testenin. Odkar je stenin in olja. Zanimivo je, da se _ je sladkor nedavno podražil za 100 vlada lansko leto sprejela prve u- lir kg. Kljub temu pa je skoraj popolnoma izginil s trga. ker industrije! zahtevajo vse zadnje povišanje zase, trgovci pa pravijo, da ne bodo prodajali sladkorja z zgubo. Imamo primer velike zadružne usta- v ostalih gospodarskih ve- ,,1iiH"i",l,[ll||t|||[I)I|||(|||||||tiHiiiimiiinimmi, m inuHi,,,,,, m , nin NENNI 0 SEDANJEM POLOŽAJU Globoko spremeniti družbeno ureditev Predsednik PSI pravi, da je treba najbolj nujna vprašanja rešiti s podporo ljudskih sil, vključno komunistov iv-— Dosmrtni senator in tf*Sedn’k USI Pietro Nenni je dal eoniku «Il mondo» intervju, v ka-sreiri obravnava sedanji ]X)htični do °f3^ v Usliji in «razčiščenje» ni jifkregà bo moralo priti jese-• Nenni pravi, da «razčiščenje» ne bo smelo omejiti samo na skanje, kakšno vlado bo treba estaviti. Potem ko ugotavlja, da 0 vse razne «formule» vladanja v taliji preživele, poudarja, da je anes osnovno vprašanje, kako spro-, 1 postopek za globoko spremem-0 družbe, kar naj bi se doseglo .j,pri'/0Uenja.n in podporo ljudskih ’ ''ključno komunistov, ter v prvi rsti sindikatov. Ni nujno, pravi anni, da bi to narekovalo tudi stop komunistov v vlado, ampak 1 .»,reba predvsem doseči, da bo P islo do čimbolj soglasnih rešitev ainujnejših vprašanj. Nenni pojasnjuje, da ni spremenil , ojega mnenja o «zgodovinskem ornpromisu», ki je zanj zelo dvom-Jiva rešitev. Toda, pravi Nenni, 'tne preseneča, Kako stopajo v o-Predje hipoteze, da je možno v a Janškem življenju dežele reševa- ti najvažnejša vprašanja brez sil, ki jih zastopa komunistična partija in celo brez delavskih sindikatov». Nenni pravi, da vprašanje odnosov s komunisti gre mimo sodelovanja ali nesodelovanja z njimi v vladi. Kdor postavlja to vprašanje na ta način v resnici išče izgovor, da bi ne uri šlo nikoli do rešitve najbolj perečih vprašanj. Nenni pravi, dai je treba najprej rešiti dve vprašanji: osredotočiti vse napore za premostitev gospodarske krize in okrepiti demokracijo. Zato sedaj ni mogoče govoriti o življenju ali o smrti sedanje ali celo bodoče vlade. Zato je treba dati pobude, da bo prišlo do najširše razprave, v katero se bodo vključile vse demokratične sile države, ki potrebuje «zasilno vlado za rešitev zasilnih vprašanj». To bi bila lahko tudi sedanja vlada, pravi Nenni. Toda ugotoviti bi bilo treba, ali je v stanju, da vodi «zasilno pohtiko» in ne samo politiko mašenja lukenj, se pravi, da bi bilo treba uresničiti pobudo, da bi vlada dobila podporo vseh laičnih in katoliških sil. krepe o zamrznitvi cen, ki so že zapadli, ni lahko najti v trgovinah testenin. Najdejo se samo takrat, ko pokrajinski odbori za cene odobrijo industnjcem podražitev. Čez nekaj tednov pa testenine spet izginejo s trga in industrijci zahtevajo novo podražitev. Isto se dogaja sedaj. Pričakujejo, da se bodo tudi testenine podražile najkasneje v začetku septembra. Zahteva po podražitvi semenskega olja je prav tako neupravičena, ker je cena v Italiji že itak na ravni cen v ostalih državah gospodarske skupnosti. Toda industrijci zahtevajo podražitev za 40 odstotkov. O mesu skoraj ni treba govoriti. Kdor ga še lahko kupuje ve, da je meso postalo «luksuzno blago». Medtem ko v ostalih državah gospodarske skupnosti, zlasti v Franciji in Zahodni Nemčiji, kjer imajo velike zaloge govedine, pripravljajo ukrepe za znižanje cene v prodaji na drobno, da ne bodo rejci prizadeti, v Italiji so enostavno nabili na govedino kar 18 odstotkov davka na dodatno vrednost — IVA. Vse te podražitve zmanjšujejo vrednost lire in s tem vrednost kupne moči delavskih plač. Sprožila se je torej najbolj nevarna verižna reakcija, ki grozi, da bo povzročila neustavljivo razvrednotenje lire. Že danes je vrednost lire na prostem trgu, v odnosu do ostalih zahodnoevropskih valut, izredno padla, če k temu dodamo še nevarnost večjega števila brezposelnih, kar predvideva tudi minister za delo Bertoldi, potem je perspektiva za bližnjo prihodnost zelo neugodna. Visok pribitek zahodnonemške zunanjetrgovinske in plačilne bilance BONN, 26. — Zahodnonemška industrijska proizvodnja in izvoz stal- no naraščata. Po zadnjih podatkih je razvidno, da Zahodna Nemčija, ne samo da ne pozna krize, temveč iz meseca v mesec kopiči vedno večji prebitek svoje trgovinske in plačilne bilance. To stanje je v polnem nasprotju s stanjem v Italiji, Veliki Britaniji in delno tudi v Franciji, ki se hudo ubadajo s finančnimi težavami zaradi visokega zunanjetrgovinskega in plačilnega primanjkljaja. V juliju je prebitek zahodnonem-škega zunanjetrgovinskega obračuna dosegel 4.449 milijonov mark, potem ko je v juniju dosegel «komaj» 2.510 milijonov mark. V prvih letošnjih sedmih mesecih znaša zunanjetrgovinski prebitek rekordno vsoto: 29.693 milijonov mark, v enakem obdobju lani je znašal 15.773 milijonov mark; uvoz se je v juliju povečal za 11,3 odst. v primerjavi z junijem, izvoz pa kar za 21,1 odstotka. Prav tako visok je prebitek plačilne bilance Zahodne Nemčije. V juliju je znašal milijardo 500 milijonov mark, v prvih letošnjih sedmih mesecih pa kar 15 milijard mark. TITOVI POSLANICI KLER1DESU IN DENKIAŠU Miniceva mirovna misija na Cipru Jugoslovansko stališče do sovjetskega predloga o Sklicanju mednarodne konference pod okriljem OZN -i m* L- ^ Sovjetski veleposlanik v Atenah Igor Ježov (spredaj levo) zapušča v družbi prevajalca in funkcionarjev poslopje grškega zunanjega ministrstva, kjer mu je zunanji minister Mavros izročil uradni odgovor grške vlade na sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference za rešitev ciprske krize „ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic bo odpotoval jutri na Ciper, kjer bo kot odposlanec predsednika Tita izročil vršilcu dolžnosti predsednika republike Kleride-su in podpredsedniku republike Denktašu osebni poslanici Tita in se z njima razgovarjal o sedanjem položaju na Cipru in o pogojih mirne rešitve krize. Ta obisk Minica spada v okvir diplomatske akcije, ki jo je Jugoslavija pričela z nedavnim obiskom Minica v Grčiji in v Turčiji, kjer je zvezni tajnik izročil najvišjim zastopnikom obeh držav podobni Titovi poslanici in se z njima razgovarjal o ciprskem vprašanju. Agencija Tanjug pravi, da jugoslovanski uradni krogi pozorno proučujejo predlog sovjetske vlade, da se v okviru svetovne organizacije skliče mednarodna konferenca o Cipru. V teh krogih se v zvezi s tem poudarja, da je potrebno podpreti vsako pobudo, ki upošteva neodvisnost, suverenost in teritorialno integriteto in neuvrščenost Cipra ter uveljavljanje načela nacio- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllIm1lllllUlIllllllllUlllll■lll■llllllllllIlllMll■l■lllllI>MllllllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllvlIl|llllllllltlllllllllllllllllll||||||||||||||||lMlllllUlllll||||||||||||||||||||||||||■ PRVI REZULTAT POSREDOVANJA GENERALNEGA TAJNIKA OZN «KORISTNO» SREČANJI MED VODITELJEMA GRŠKE IN TURŠKE SKUPNOST! NA CIPRU Ob Waldheimovi navzočnosti sta Klerides in Denktaš govorila o vprašanju beguncev Odgovor grške in ciprske vlade na sovjetski predlog - Kmalu umik britanskih baz z otoka? NIKOZIJA, 26. — Misija generalnega tajnika OZN Kurta Wald-heima je že rodila prvi konkreten rezultat, ki še nikakor ne pomeni premika v smeri rešitve ciprske krize, je pa vendarle — kot je dejal sam Waldheim — dokaz dobre volje sprtih strani. Na Waldheimovo posredovanje sta se namreč danes sestala, na sedežu generalnega štaba kanadskih «modrih čelad», ciprski začasni predsednik Klerides in vodja turške skupnosti na Cipru Denktaš. To je bilo prvo srečanje med najvišjima predstavnikoma obeh nacionalnih skupnosti otoka po razbitju ženevskih pogajanj; pravzaprav je bilo tako srečanje na sporedu že prejšnji teden, vendar ga je Denktaš odpovedal v znamenje protesta, ker je Klerides po posvetovanjih z atensko vlado privolil v sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference o Cipru, kateremu turška stran odločno nasprotuje. Generalni tajnik OZN, ki je bil včeraj v Atenah na razgovorih s premierom Karamanlisom in zunanjim ministrom Mavrosom, se je v Nikoziji najprej sestal z začasnim predsednikom Kleridesom in nato še z Denktašem, ki ju je uspel prepričati, da se «prijateljsko pogovorita» ob njegovi navzočnosti. Sestanek je trajal pol ure ter je "■Mini,.........||I|||n|||||||||||„„„„||,|||,l„niiiiiiiiiiimiifii|iiimi"iii""lil'|"l"n"iill|i"".i...........um....i.................................... DANES1 ftVnski zunanji minister v SFRJ Danes že plačujemo električni °k mnogo diažji, kot smo ga pla-'®va>i do včeraj. Nove tarife je ol^il medministrski odbor za ce-9 'P so stopile v veljavo z da-na*niim dnem. To je hud udarec Ia povprečno delavsko gospodinj-* ki porabi več kot 58 kWh ^®»ečno za razsvetljavo in gospo-'ojske stroje. Tej podražitvi se k® kmalu pridružila še podražitev *|adkorja, testenin in olja, meso Ra s® je že mnogo podražilo. *® to močno vpliva na pove-anie inflacije, se pravi na zmanj-anje vrednosti lire, obenem pa ud' na zmanjšanje kupne moči . ®lavskih plač. Poprečno vzeto se I® Vrednost lire v letošnjem letu /Manjšala za 20 odstotkov, dohodki alavcev v industriji pa so se po-®čali za -(g odstotkov. V drugih ®osPodarskih vejah pa za mnogo rnani> kar pomeni, da naraščanje ten z inflacijo stalno odjeda vrednost delavskih dohodkov. Generalni tajnik OZN Waldheim I® med svojim obiskom na Cipru p^®pričal voditelja grške in turške •kupnosti na otoku, Kleridesa in D®nktaša, da sta se ob njegovi navzočnosti prvič sestala po raz-. iu ženevskih pogajanj. Govor ,e bil sicer le o vprašanju begun-?*v, vendar pa gre za «dokaz do-"® volje», kot je izjavil sam "aldbeim. Generalni tajnik OZN j® nalo odpotoval v Ankaro, od koder se bo vrnil v Atene. Danes bo medtem prispel na Giper jugoslovanski zunanji mi-[J'sfer Miloš Mlnič, ki bo izročil Kleridesu in Denktašu Titovi po-*®bni poslanici o ciprski krizi. k ■ >"«*#»» Ar ... j: BEOGRAD, 26. - Filipinski zunanji minister Carlos Romulo je zaključil svoj uradni obisk v Jugoslaviji. Pred odhodom ga je sprejel predsednik izvršnega sveta SFRJ Džemal Bijedič (na sliki levo) in se z njim pogovarjal o odnosih med Jugoslavijo in Filipini. Filipinskega zunanjega ministra je ■‘i mM/S a' jéttNtNOntm včeraj sprejel na Brionih predsednik Tito. Ob tej priložnosti mu je Romula izročil poslanico filipinskega predsednika Marcosa in vabilo, naj obišče Filipine. Tito je vabilo sprejel. Po uradnih pogovorih filipinskega gosta je bilo izdano uradno sporo- čilo, ki poudarja, da je prišlo med pogovori do odkrite pripravljenosti med obema strankama za nadaljnjo krepitev sodelovanja na gospodarskem, tehnološkem, znanstvenem in kulturnem področju. Hkrati pa je bilo dogovorjeno, da se odpreta v Manili, oziroma v Beogradu, diplomatski zastopstvi. bil v večini posvečen vprašanju beguncev (navzoč je bil tudi visoki komisar OZN za begunce princ Sa-drudin Aga Khan), medtem ko niso obravnavah političnih vprašanj. Vsekakor pa je sam Waldheim izrazil svoje zadovoljstvo zaradi srečanja, ki da bo «prispevalo k olajšanju trpljenja ciprskega ljudstva». Generalni tajnik OZN je označil vzdušje srečanja kot «zelo konstruktivno in pozitivno» ter izrazil željo, da bi to lahko pomenilo «dober začetek» v iskanju politične rešitve ciprske krize. Najvažnejši sklep tega srečanja je bil, da se bosta Klerides in Denktaš srečala odslej vsak teden, in sicer v ponedeljek. Tudi ta srečanja bodo posvečena predvsem «človeškim vprašanjem», jasno pa je, da bodo lahko prispevala k ustvarjanju bolj ugodnega vzdušja v iskanju politične rešitve krize. Kljub današnjemu srečanju Klerides — Denktaš pa ni veliko razlogov za optimizem. Stališča sprtih strani se niso v ničemer zbližala, kot dokazujejo tudi izjave, ki jih je dal sam Denktaš kmalu po pogovoru s Kleridesom. Na neki tiskovni konferenci je vodja turške skupnosti na Cipru zagrozil, da bo na otoku ustanovljena turška neodvisna republika, če bo Grčija spravila ciprsko krizo na dnevni red generalne skupščine OZN. Denktaš je celo omenil možnost, da bi turške sile vojaško zasedle celotno ozemlje otoka, ko bi ciprski Grki začeli gverilo, kot so napovedali v prejšnjih dneh. Denktaš je tudi povedal, da je v svojem razgovoru z Waldheimom zahteval umik čet OZN s področja pod turško vojaško zasedbo, češ da «tukaj ne potrebujemo Združenih narodov» in da so Turki v celoti sposobni ohraniti red in zakonitost. Po obisku v Nikoziji, kjer se je sestal tudi s predstavnikom 034 na otoku Munozem in s poveljnikom «modrih čelad» Chandom, je Waldheim odpotoval v Ankaro, kjer so na sporedu razgovori s premierom Ecevitom in z zunanjim ministrom Gunesom. Generalni tajnik OZN se bo nato spet vrnil v Atene, ciklus posvetovanj pa bo zaključil v Londonu, kjer bo imel razgovore s predstavniki britanske vlade. Eden od namenov Waldheimove misije je u-gotoviti, kakšne so realne možnosti, da bi sklicali mednarodno konferenco o Cipru, kakršno predlaga Sovjetska zveza, se pravi z udeležbo vseh držav članic varnostnega sveta OZN. Prav danes sta grška in ciprska vlada uradno sporočili Sovjetski zvezi, da se strinjata s predlogom o sklicanju mednarodne konference. V dokumentu, ki ga je zunanji minister Mavros izročil sovjetskemu veleposlaniku v Atenah Ježovu, pa daje grška vlada nekatere konkretne predloge, katerih namen je, da se prepreči, da bi se mednarodna konferenca spremenila v propagandno tribuno». Grška vlada predlaga med drugim, naj bi mednarodna konferenca določila postopno popolno izvajanje resolucije št. 353 varnostnega sveta, ki je zahte vala umik vseh tujih čet s Cipra in obnovitev popolne neodvisnosti in suverenosti otoka. V svojem odgovoru Sovjetski zvezi atenska vlada ugotavlja tudi, da njena privolitev v sovjetski predlog pomeni avtomatično Konec pogajanj v okviru ženevske konference. Po mnenju grške vlade so bili namreč trije garanti neodvisnosti Cipra -Velika Britanija, Grčija in Turčija — nesposobni, da bi opravljali svojo nalogo. Grčija sama se je izneverila svojim dolžnostim zaradi napak prejšnjega diktatorskega režima, ki je poskusil strmoglaviti Makariosa in zrušiti ustavni red na otoku z državnim udarom 15. julija. Turčija je zgrešila v tem, da je invazijo, katere prvotni namen je bil ščititi turško manjšino, spremenila v vojaško zasedbo otoka, končno pa je Velika Britanija kriva, da ni znala preprečiti turške zasedbe. Zaradi teh razlogov je torej grška vlada mnenja, da je treba ustvariti nov sistem za jamčenje suverenosti in ozemeljske nedotakljivost Cipra, kar pa lahko stori OZN. Ob robu ciprske krize moramo danes zabeležiti še zanimivo izjavo bivšega laburističnega ministra in bivšega britanskega predstavnika v OZN lorda Chalfonta, po katerem bo Velika Britanija Kmalu umaknila svoje vojaške baze s Cipra, in to neodvisno od razvoja krize na otoku Lord Chalfont je dejal, da vzdrževanje vojaških baz na Cipru stane Veliko Britanijo 30 milijonov funtov šterlingov letno, da pa ima laburistična vlada premiera Harol da Wilsona trden namen, da skrči proračunske izdatke za obrambo. Po mnenju britanskega predstavn ka pa je poleg tega strateško bolj koristna utrditev obrambe v okviru atlantskega zavezništva v srednji Evropi, kot pa vojaška prisotnost v vzhodnem Sredozemlju. nalne enakopravnosti grške in turške nacionalne skupnosti na Cipru in predvideva umik tujih čet z o toka. V jugoslovanskih uradnih krogih poudarjajo potrebo aktivne u-deležbe neuvrščenih držav v iskanju politične rešitve ciprske krize in večjega angažiranja svetovne organizacije v ..aporih, da se v interesu miru in varnosti kriza čim-prej reši. V tem smislu se na predlog sovjetske vlade gleda kot na pomemben prispevek k naporom, da bi se čimprej našla politična rešitev ciprske krize. B. BOŽIC Morov odposlanec v Atenah in Ankari ATENE, 26. — Generalni ravnatelj za politične zadeve pri italijanskem zunanjem ministrstvu veleposlanik Roberto Ducei, ki je prispel včeraj v Atene, je imel danes razgovore z grškim zunanjim ministrom Mavrosom z obrambnim ministrom Averoffom in z visokimi funkcionarji zunanjega ministrstva. Veleposlanik Ducei je odšel v Atene po nalogu zunanjega ministra Mora, da bi se osebno prepričal o položaju in o perspektivah politične rešitve ciprske krize. Pozno popoldne pa je predstavnik Farnesine odpotoval v Ankaro, kjer se bo sestal s turškim zunanjim ministrom Gunesom. Delavci živilske indiislrije za novo delovno pogodbo RIM, 26. -r V prihodnjih dneh se bodo žfičela pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev živilske industrije tretje skupine, in sicer industrije testenin, mlinske industrije, industrije konserviranega mesa in rib. Pogajanja zanimajo 130.000 delavcev. Sindikati živilske industrije zahtevajo 35.000 lir več plače na mesec, izboljšanje delovnih pogojev, 40 ur dela tedensko, ukinitev nadur, zagotovljeno plačo in pravico priznanja sindikalnih svetov v tovarnah. Sindikiili in FIAT TURIN, 26. — Izvršni odbor po krajinske federacije kovinarskih delavcev v Turinu se bo sestal v če trtek in bo razpravljal o sindikal nih vprašanjih, ki se tičejo pred vsem tovarne avtomobilov Fiat Vodstvo Fiat je nedavno sporočilo da bo moralo omejiti proizvodnjo če se bo položaj po 30 septembru poslabšal. Izvršni odbor bo razpravljal tudi o pobudah, ki jih bodo sprožili jeseni za izboljšanje delovnih razmer v tovarnah, za večjo zaposlitev in za rešitev nekaterih nujnih socialnih vprašanj. ...............mn......................................... PODPISAN V flLŽIRU SPORAZUM MED LIZBONO IN PAIGC 10. septembra proglasitev neodvisnosti Gvineje-Bissau Prebivalstvu Kapverdskih otokov priznana pravica do samoodločbe ■ Umik portugalskih vojakov se je že začel - Portugalska bo navezala prijateljske odnose z novo neodvisno državo ALŽIR, 26. — Danes zvečer je bil v Alžiru podpisan sporazum o neodvisnosti Gvineje Bissau. Dokument sta podpisala portugalski zunanji minister Mario Soares in predstavnik PAIGC (stranke za o-svoboditev Gvineje in Kapverdskih otokov) major Pedro Pires. Na osnovi sporazuma bo Portugalska uradno priznala neodvisno republiko GVineje Bissau 10. septembra. Sporazum predvideva tudi, da danes stopi formalno v veljavo premirje, ki pa je dejansko že veljalo več tednov. Portugalske oborožene slie se bodo dokončno umaknile z ozemlja nove neodvisne države do 31. oktobra. Obe državi sta tudi sklenili navezati odnose aktivnega sodelovanja na osnovi spoštovanja neodvisnosti, enakopravnosti in dvostranskih interesov. Lizbonski časopis «Republica» je danes objavil nekatere izjave, ki jih je dal zunanji minister Soares pred podpisom sporazuma v Alžiru. Minister je dejal, da so pogajanja, ki jih je vodil skupaj z ministrom De Almeido Santosom, privedla do sporazuma, ki predvideva formalno prekinitev sovražnosti in predajo oblasti ter določitev datuma za priznanje Gvineje Bissau. To priznanje bo uradno proglasil portugalski predsednik general Spinola 10.. septembra na os- n Trst. Ul. Beccarla od 11. ure dalj®- POTOVALNI URAD AURORA priredi v nedeljo, 8. septembra, ob dnevu narodnih noš in vinske razstave IZLET V KAMNIK IN V LJUBLJANO Informacije in vpisovanje pri Aurori v Ul. Cicerone 4 telefon 29243 Mali oglasi UGNANO SABBIADORO prodajamo enosobna stanovanja opremljena s kopalnico. V solasti skupni prostori nekdanjega hotela, restavracija» club - house, terasa — bazen — ki"-derhein — solarium, prostor s kabino na obali; v bližini morja io pristan za čolne in jadrnice, °o 5.250.000 do 8.000.000. Možnost združitve dveh enosobnih lokalov v stanovanje: 13.000.000. Jamčen triletni 10-odst dohodek. Plačilo na obr^i ke do 10 let- Informacije MMT —Hotel Italia — Viale Italia 7 — Lignano Sabbiadoro — telefon (0431) 71185. Včeraj so proseški karabinjerji našli na skalah ob Napoleonski cesti truplo priletne ženske s Kontovela. Bila je že več ur mrtva. Zdi se, da se je v hudi duševni krizi vrgla z bližnjega razgledišča. • Med trajanjem javnih del v Ul. Commerciale, kjer postavljajo plinsko napeljavo, bodo uvedli na delu ceste od hišne številke 59 do 99 izmenično enosmerno vožnjo. Sporočamo žalostno vest, da nas dragi mož, oče. nono in brat je nenadoma zapustil naš MILAN PERTOT Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev. Žalujoči: žena Ana, sin Guerino, hčeri Silvana in Claudia z družinama ter / drugo sorodstvo Lonjer, Trst, 27. avgusta 1974 GORIŠKI DNEVNIK V PRIREDBI MLADINSKEGA ODSEKA PROSVETNEGA DRUŠTVA Obnovljena «sagra» v Lonjerju Z briškim praznikom ponovna oživitev s pestrim kulturnim programom prosvetne dejavnosti v spodnjih Brdih ŠTIRIDNEVNA VESELKA PD «NAŠ PRAPOR» NA OSLAVJU p!'.',. .iJ.i.i.i.um. Nastopila je godba iz Brega, mladinski pevski zbor iz Saleža, Tržaška folklorna skupina, Ljudski trio iz Brega in ansambel «The Lords» Pozno v noč se je v nedeljo zaključilo v Lonjerju dvodnevna praznovanje, ki ga je priredil domači mladinski odsek prosvetnega društva. Vsa vas je bila angažirana pri delu, tako da ni bilo od sobote popoldne naprej več miru, saj so na dvorišču nekdanje gostilne pri Županovih opravljali še zadnje malenkosti, ki so bile potrebne, da bi sagra čimbolje stekla. V soboto zvečer je bil ples z ansamblom «The Lords», v nedeljo pa se je delo pričelo že zgodaj zjutraj, ko je bilo treba vse počistiti in pripraviti za cilj dirke veteranov. Popoldne je bil na vrsti kulturni program, ki ga je s srečno roko izbrala in sestavila skupina organizatorjev z neutrudno predsednico mladinskega odseka Nevenko Pečarjevo na čelu. Kulturni spored je bil izredno pester. Otvorila ga je godba na pihala iz Brega, ki je po izvajanju koračnic po vasi prispela na prireditveni prostor pod vodstvom kapelnika Dušana Strajna. Mladinski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža se je predstavil pod vodstvom pevovodje Janka Obada. Mladi pevci so se navdušenemu občinstvu predstavili s šestimi pesmimi (Pozdravljena domovina, Naša pesem, Puntarska, Vesela pesem, Pesem o svobodi in Seljačka) in s svojim petjem poželi bučne aplavze. Presenečenje pa je bil nastop Ljudskega tria iz Brega, ki ga sestavljajo Bazovec Karlo Grgič (bas), Trebenc Tullio Možina (kitara) ter domačin Oskar Kjuder (plo-nerca). Predstavili so se s petimi skladbami Program je trajal že dobro poldrugo uro, ko so začeli plesati mladi člani Tržaške folklorne skupine, ki so izvajali slovenske plese. S plesom, petjem in vriskanjem so ob spremljavi na bas in harmoniko takoj navdušili gledalce, ki jih je bilo kar naenkrat preveč okrog cementne ploščadi. Godba je takoj nato vžgala nekaj veselih, nakar sta simpatični napovedovalki Majda Glavina in Nadja Maver predali mikrofon ansamblu «The Lords», ki je skrbel da vse do polnoči ni zmanjkalo glasbe in da so se lahko vsi zavrteli. Kdor ni našel prostora za ples, se je seveda lahko zatekel h kioskom, ki so bili ob tisti uri že skoraj prazni, šaj je prišlo v vas toliko- ljudi, da- so presegli še tako rožnata predvidevanja. Za to se je treba zahvaliti tudi vremenu, ki je prizadevnim domačinom prizaneslo s svojimi muhavostmi. Mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža Tržaška folklorna skupina GRANDI MAGAZZINI ILLMORE XI Korzo Saba 15 Trst Nekaj predlogov Zbirka 4 biro svinčnikov BlC s tušem 200 Lir. Zbirka 3 zvezkov, 18 listov, na izbiro 250 Lir. Zbirka 12 pastelnih svinčnikov v ovitku p.v.c 300 Lir. Zbirka 24 barvnih svinčnikov po 18 cm Fila-Elios večbarvna serija 950 Lir. Kompleten vzorčast etui z 12 pastelnimi svinčniki po 18 cm z raznimi dodatnimi deli 950 Lir. Kompleten etui pastelnih svinčnikov, lesno vlakno od 1.250 Lir. Šolska torbica v obliki nahrbtnika iz presane snovi, 36 cm, z dvema kovinskima zaponkama 1.950 Lir, Dečje dokolenke iz akrilič-ne preje v jacquard izdelavi 500 Lir. Deska - dekliška ŠOLSKI PRIBOR IN OBLAČILA ZA LETOŠNJO ŠOLO OBLAČILA ZA MLAJŠO MLADINO kolesarska majica iz akrila, enotne barve od 1.250 Lir. Deška - Dekliška jopica v vzorčastem jacquardu od 1.950 Lir. Deški - dekliški jopič iz akrila, prednji del vzorčast od 2.500 Lir. Deška - dekliška polo majica, nove, enotne barve od 2.950 Lir. Deška - dekliška majica, težka, vzorčast jacquard od 2.950 Lir. Dekliške hlače iz enobarvne flanele v modnih barvah 3.900 Lir. Dekliško «kilt» krilo iz vzorčastih tkanin od 3.900 Lir. Deške dolge hlače, jesenske barve, česana bombažna tkanina 3.900 Lir. Dežni površnik PREDLOGI ZA BOU ODRASLE jap, na zadrgo, s prišitimi žepi, kapuco, iz impregnirane tkanine 5.500 Lir. Super zvezek, 90 strani 200 Lir. Platnene torbe za knjige, e-notne barve, vzorčaste vojaške 1.950 Lir. Etui s šestili «tehnika» 1.500 Lir. Dekliška kolesarska majica, enotne barve, rebrasto tkana 2.250 Lir. Dekliška polo srajčka, modne barve 3.900 Lir. Dekliške hlače, shet-land tweed 6.900 Lir. Dekliška jopa s prešito podlago in kapuco 12.900 Lir. Deška kolesarska majica, rebrasta, enotne barve, lahka 2.250 Lir. Deška mornarska majica, rebrasta, enotne barve, akril 2.250 Lir, Deški pulover, dolgi rokavi, enotne barve, vehkren 2.950 Lir. Deška srajca, enotne barve, teksturizirana tkanina, modne barve 4.900 Lir. Deške hlače, sedanji kroj, ameriški žepi, iz gostore-brastega bombažnega žameta 7.500 Lir. Deški komplet, jopič + hlače, modne barve, gostorebrast 21.900 Lir. Društvo «Naš prapor» pred sedemdesetimi leti V nedeljo popoldne so ob veliki udeležbi nastopili pevci, godci, folkloristi in mlade telovadke ■ Pozdravni govor Rudija Pavšiča Pogled na del udeležencev briškega praznika Pevovodkinja Pavlina Komel nam je na briškem prazniku povedala, da je njen oče, pokojni Emil Komel, ki je imel velike zasluge za utrjevanje pevske tradicije in je bil zatorej tudi pomemben borec za ohranitev Slovencev, ki jih je hotel fašizem potujčiti, ustanovil v Pevmi pevski zbor. Do tega sklepa je prišel po ofenzivni dejavnosti Lega Nazionale, ki je začela prodirati v naše vasi in so nekateri njeni pripadniki začeli metati kamenje na fante, ki so peli po naše. «Oče mi je pravil, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1906. Če hočete izvedeti kaj več, pa le pojdite k Malki Mikluševi v Pevmo,» je še pristavila. Po zaključku praznika smo se o-glasili tudi pri Malki. «Marsičesa se spominjam, toda še največ vam bo vedela povedati Gusta. Ima sicer 86 let, ampak je zelo klepetava.» Toda Molka se prvega nastopa društva «Naš prapor» v Pevmi še dobro spominja. Veselico so priredili na dvorišču Fogarjeve gostilne, ki je bila na prostoru, kjer je sedaj otroški vrtec. Na tem nastopu je Gušta Lužnik, tako je poročena, solo pela pesem «Na Mančku sva se srečala.» «Od tistega zbora nas je še pet živih — je dodala Malka Mikluš -Jaz, Gušta, Lojza Bensa - Mitna, Tereza Sošol, ki stanuje v Novi Gorici in Valentin Bensa z Oslavja. še k njim pojdite, pa vam bodo povedali, kako smo se takrat imeli. Povedali vam bodo, kako smo pri Fogarjevi gostilni imeli velik brjar in oder. Na vsaki mizi je bil napis 'Svoji k svojim’. Z zborom smo nastopili tudi v števerjanu, štan-drežu in na Oslavju.» «Pa ste nastopili tudi s kakšno igrico,» smo vprašali. «Seveda — je odgovorila. Pri Pe-piju na Oslavju smo nastopili z igrico, čitalnica pri branjevki.» «Kdo vas je pripravljal za nastop?» «Kar sami smo se. Pokojna Filip in Riko Sošol sta nas učila. Čeprav sta bila brez šol, sta imela tako lepo pisavo, da jo je kar za občudovati. Če vam pokažem pisma, mi boste radi verjeli.» Skoraj sedemdeset let je že, odkar je nastalo društvo in se je v Pevmi ter na Oslavju začelo razgibano prosvetno življenje, pa spomin nanj še ni zbledel. Dokler so še žive priče dogodkov iz pomembnih let pred prvo vojno in po njej, do leta 1926, ko je fašizem prepovedal slovensko delovanje, je zares vredno zbrati njihova pričevanja. Od jutri zvišane tarife za elektriko Z jutrišnjim dnem stopijo v veljavo nove, precej zvišane tarife za porabo električne energije. Nove tarife, enotne za vso Italijo, je pred časom sprejel medministrski odbor za cene, na zahtevo državnega e-lektričnega podjetja ENEL. Nove tarife bodo precej prizadele proračune vsake naše družine, saj imajo ljudje pri nas v svojem stanovanju celo vrsto gospodinjskih a-paratov. Predsednik goriškega občinskega podjetja dr. Marin bo jutri zvečer, na posebni tiskovni konferenci, obrazložil časnikarjem nove tarife za porabo električne e-nergije. Tako bomo čez nekaj dni našim bralcem podrobno obrazložili kako bo s cenami odslej. Briški praznik, kakor se je imenovala ljudska veselica, ki jo je prosvetno društvo «Nas prapor» priredilo «na borjaču» na Oslavju, se je z uspehom zaključil včeraj zvečer. Osrednji del tega štiridnevnega praznovanja je bila nedeljska prosvetno-zabavna prireditev, ki je privabila na prireditveni prostor, enega izmed čudovitih travnikov na Oslavju, kjer je bilo prijetno hlad- Rudi Pavšič no, veliko množico domačinov in morda še več gostov iz vseh krajev Goriške. Skozi vse štiri dneve je prišlo na prosvetne in na zabavne prireditve, pa na kapljico in prigrizek več tisoč oseb, ki so se na veselici prijetno počutile. Prireditveni prostor, ki je bil sprva izbran v bližini neke gostilne, se je izkazal za izredno posrečenega, da si boljšega ne bi mogli predstavljati. Ker se je praznovanje odvijalo v kraju, ki je znan po dobrih vinih, je samo po sebi umevno, da pri pijači ni bilo razočaranj, prav tako izvrstni pa so bili piščanci in še zlasti klobase. Ker nas je gastronomski del predaleč zapeljal, se povrnimo k nedeljski prosvetni prireditvi, ki je vsebovala nekaj zanimivih točk, ki so predstavljale novost za našo programsko politiko. Najprej naj omenimo pozdravni nagovor, ki ga je v imenu društva naslovil občinstvu Rudi Pavšič, predstavnik PD «Naš prapor», ki obsega vari Pev- ma, Oslavje in Šent Maver. Pozdravil je občinstvo v imenu novonastalega odbora PD «Naš prapor» ter dejal, da so v teh vaseh že delj časa čutili potrebo po obnovitvi društvenega delovanja, ki je bilo včasih zelo aktivno. Ob tisti priložnosti so v Pevmi uredili prosvetno dvoranico, kjer je bila vsak_ teden kakšna prireditev. Po daljšem premoru se je pri mladih porodila želja, da bi odprli novo stran v delovanju društva. Pri navajanju razlogov za takšno odločitev je Rudi Pavšič dejal, da je potrebno vzgajati mladino v ljubezni do slovenske besede in da je za to predvsem potreben primeren prostor, zil prepričanje, da bodo za ta cilj Preprečiti moramo odtujevanje Slovencev, zlasti mladine, ki si bo sicer poiskala pot v italijanska društva. Ta naloga prvenstveno pripada prosvetnim društvom. Poleg tega pa je potrebno ustanoviti športno organizacijo, v kateri se bodo mladi udejstvovali in si iskali novih prijatelistev. Govornik je izra-ogreli vse občane. Potem je dejal, da bodo izkupiček briškega praznika namenili za pre' Natečaj ta filme o mestnih središčih Osrednja organizacija za zaščito narave in okolja «Italia nostra» je razpisala javni natečaj za krat-kometražne filme z naslovom «Zgodovinska središča italijanskih mest». Filmi so lahko izdelani v barvni ali črmbeli tehniki, trajajo naj 15 • 20 minut, morajo imeti glasbeno Spremliavo Poslati Uh je treba do 15. novembra na sedež organizacije v Rimu, Corso Vittorio Emanuele ll. štev. 287. ureditev ’-rosvetne dvorane, da bo omogočila razvijanje narodnoobrambnega delovanja ter širjenje njegovega vpliva na ves del spodnjih Brd. Ta dvoranica ne bo služila samo za prosvetne potrebe, ampak se je bodo posluževali tudi borčevska organizacija, Kmečka zveza, športno društvo in vse tiste organizacije, ki jim je pri srcu obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Sledil je nastop več skupin, ki jih je predstavila Heana Bensa. Najprej je skupina deklet iz folklorne skupine, ki jo vodi Mija češčut, izvedla moderno ritmično gimnastiko s kiji. Združena pevska zbora «Kras» iz Dola - Poljan ter «Srečko Kosovel» iz Ronk sta pod vodstvom Pavline Komel uglašeno zapela naslednje pesmi: Vrabčevo Zdravico, Aljaševi skladbi «Soči» in «Triglav», Pahorjevo «Komandant Stane» in Gobčevo «Pesem o svobodi». Prijetno je presenetil vokalni kvartet prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba, ki je zaoel več slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi. Pevci so nastopali tudi ob spremljavi godalnega kvarteta «Kraški odmevi», ki se uspešno uveljavlja na naših prireditvah. Za konec je folklorna skupina PD Sovodnje, ki jo vodi Nada Križmančič, zaplesala sklop belokranjskih plesov, spremljal pa jo je trio, ki so ga sestavljali harmonikar Janko Cotič ter Jožko Leban in prof. Silvan Križmančič, ki sta igrala na tamburico. V nastopu folklorne skupine je bilo opaziti napor, da ples ni samo zabava, ampak da hoče skupina s svojim oblačilom, ritmiko in pesmijo pokazati čimbolj verno sliko naše preteklosti, ki jo hočemo v čimbolj pristni obliki presaditi v sedanjost. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiia HUDO BO ZA ŠTEVILNE DELAVSKE DRUŽINE Bo gospodarska kriza prizadela več sto delavcev na Goriškem? V dopolnilno blagajno hoče vpisati lastnik tovarne Lacego več sto delavk in delavcev Sindikati zahtevajo sestanek na deželi za razčiščenje položaja v tovarni SNIA v Zdravšcini Ileana Bensa Pisali smo že, da je od prejšnjega ponedeljka 450 delavk in delavcev tekstilne tovarne v Zdravščini na delu s skrajšanim urnikom. Tedensko so sedaj delavci zaposleni le 24 ur, za preostali čas jim izplačujejo denar , ,iz , dopolnilne blagajne. Sindikati so proti temu že protestirali, včeraj pa je enotna sindikalna federacija tekstilnih delavcev poslala deželnemu odborniku za delo Giacomu Romanu pismo, v katerem zahteva takojšnji sestanek. V pismu je rečeno, da je odločitev vodstva tovarne SNIA prizadela 450 družin, ki živijo večinoma na Goriškem, delno pa tudi v spodnjem delu videmske pokrajine in da so izgledi zelo negativni za nemoteno nadaljevanje dela v tej tovarni. Tu je bil namreč pred nekaj meseci spor med vodstvom tovarne in sindikati, tovarna je bila skoro v celoti zaprta dva meseca, osebje je seveda bilo brez plače. Le s težavo so spor odpravili in dosegli sporazum in takrat se je vodstvo tovarne obvezalo, da bo zelo hitro obnovilo delovni proces v tovarni. Na žalost pa je prišla prehitro odločitev o uvedbi skrčenega urnika. V še hujšem položaju se nahaja delavstvo obeh tovarn Lacego, v Sovodnjah in v Gorici. V teh tovarnah je zaposlenih precej naših rojakov. Lastnik je že pred skupnimi počitnicami napovedal, da se bo delo v obeh tovarnah ustavilo za nedoločen čas začenši s 1. septembrom. V tovarnah naj bi na delu ostalo le 40 ljudi, ki bi skrbeli za urejanje tovarniške opreme. Lastnik je svojo odločitev utemeljil s pomanjkanjem naročil. Ta odločitev je zelo huda in utegne prizadeti nekaj sto ljudi izključno iz naše pokrajine. Če bo obveljala odločitev lastnika bomo imeli od ponedeljka dalje več sto ljudi v do-, polnilni blagajni. Sindikalisti se bodo v ponedeljek sestali z lastnikom, v torek pa bodo na skupščini delavstva prikazali stališče in spre-I jeli ustrezne odločitve. iiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifimmiiiiiiiimiiiiiimiiimiMiiiimmiiiiiii PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO Zastopnika «Kraških krtov» obiskala jamarje na Koroškem V družbi koroških jamarjev so si ogledali dve jami v bližini Beljaka • Ob odprtju jamarske koče meseca oktobra na Vrhu bodo Korošci obisk vrnili Delegacija goriškega slovenskega jamarskega kluba «Kraški krti», ki iina svoj sedež na Vrhu, je prejšnjo soboto in nedeljo obiskala sorodno jamarsko družino v Beljaku na Koroškem. Delegacijo sta sestavljala odbornika Stanko Košič in Egidij Vescovi, poleg njiju pa so odpotovali še štirje člani jamarskega društva «Mon-falconese» iz Tržiča. Vabilo za srečanje s koroškimi jamarji je posredovalo «Naturfreunde Sektion fiir Karst n Hohtenkunde» iz Beljaka. V soboto so jamarji v spremstvu predsednika domačega društva Alfreda Zaversnika obiskali 105 metrov globoko jamo Sa Villacher Natur-schachte, v nedeljo pa jamo So Grober Naturschacht. Slednja se na haja v višini 2300 metrov in sega v globino 226 metrov, vendar so se zaradi debelega snežnega zameta v sredini votline jamarji ustavili v globini 120 metrov. Ta jama ima zelo široko vhodno odprtino, kar dopušča, da se čez zimo sneg nabere v njenih najnižjih breznih. Jame, ki so jih obiskali, niso lepe kakor tiste z našega Krasa Imajo zelo malo in majhne kapnike, so pa zelo bogate z rudnino, ki je v jamah v obliki kristalov v barvah. Med dvodnevnim obiskom so se jamarji tudi sprija-teljili z nekaterimi francoskimi in angleškimi tovariši, ki so tiste dni raziskovali omenjeni jami. Korošci bodo našim jamarjem vrnili obisk meseca oktobra letos, ko bodo na Vrhu «Kraški krti» odprli novo kamnito ploščo, ki jo pravkar gradijo pri «Kraljici Krasa». Ob tej priložnosti bo poleg Korošcev obiska lo Vrh še nekaj delegacij jama 'sH1 društev iz Italije in Jugoslavije. V dopolnilni blagajni je sedaj tudi veliko delavcev tovarne Adani, ki je v industrijski coni in v kateri izdelujejo grelne kotle. Tu so sicer delavci začasno brez dela, ker v tovarni postavljajo nove naprave. Proizvodnjo bodo namreč preusmerili. Kmalu se bodo vsi delavci spet vrnili na delo v tovarni z novo proizvodnjo. V Gorici krožijo glasovi, da obstaja možnost za gradnjo nove tovarne v industrijski coni. To naj bi bila majhna jeklarna. Postavilo naj bi jo podjetje iz Pordenona, ki že ima v tem mestu podoben obrat. V njem naj bi zaposlili kakih sto ljudi. Šlo bi za moško delovno silo. Obstaja pa vprašanje zemljišča, ki bi bilo potrebno za to tovarno. Začetek gradnje nove ladje velikanke Včeraj popoldne ob 15. uri so v Tržiču imeli kratko svečanost. Ob prisotnosti vodilnih funkcionarjev družbe Italcantieri in lastnikov družbe Alta Italia Navigazione Genova, so pričeli z deli za gradnjo nove ladje velikanke, ki bo imela 254.000 ton nosilnosti. Gre za petrolejsko ladjo, ki je dobila v tr-žiški ladjedelnici številko 4306. 21 državnih vrtcev letos na Goriškem Z letošnjim 1. septembrom bodo pričele z delom na Goriškem številne sekcije državnih otroških vrtcev. Teh sekcij bo skupno 21. Upravljalo jih bo šolsko skrbništvo. Večina teh vrtcev bo v Gorici, nekaj jih imajo tudi v Krminu, Gra dišču, Pierisu, Ronkah in štaran-canu. Claudio Lorenzon in uradnica Sandra Piscopo; delavec Roberto Nanut in delavka Maria Pia Zoff; radiotehnik Ermanno Taglianut in trgovska prodajalka Nadja Pintar; mehanik Paolo Pascoletti in delavka Marisa Zanuttini; Claudio Puia in delavka Lidia Rubin; nakatar Vittorio Latella in babica Teresa Donnelly; biolog dr. Mario Lovrenčič in študentka Jacqueline Cabas. POROKE: elektrikar Luigi Kra- vos in uradnica Giuseppina Čibej; zdravnik Nicola Corigliano in študentka Fabia Sussi; kuhar Enzo Statileo in gospodinja Deanna Cej; mehanik Paolo Stilli in uradnica Maria Fumo; mehanik Ermanno Crassini in uradnica Doriana Bregant. Kino V tovarni Acciaieria Alto Adriatico v Tržiču se je včeraj popoldne hudo ponesrečil na delu 52-letni delavec Carlo Soranzio iz Ronk, Ul. Campi 5. S pridržano prognozo so ga spre jeli v tržiško bolnišnico. Včeraj zjutraj je avtomobilist podil v Panzanu v Tržiču 46-letno Alice Viriginio iz Ronk. V bolnišnici bo ostala mesec dni. Skupina slovenskih tabornikov Rodu modrega vala. ki so letovali te dni v zapadni Benečiji, je poslala našemu goriškemu uredništvu lepo razglednico iz Brda. Našim tabornikom se za pozdrave lepo zahvaljujemo. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA; Simonetta Succaglia, Monica Marchesan, Roberta Co-melli, Eleonora Bruccheri. Nataša Bizaj. SMTRI: 72-letna gospodinja Alma Sticsa; 42-letna delavka Rosina Zaletteu por. Panzera. OKLICI: trgovski zastopnik Fa- brizio De Grassi in fiziokinezite-rapistka Maria Grazia Pertoldi: šofer Giorgio Marini in uradnica Maria Ferraro: soboslikar Marino Vouk in delavka Ornella Gaietto; delavec Sandro Srebrnic in uradnica Anna Maria Di Monte; uradnik Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Gorica VERDI 17.30—22.00 «Mussolini, ultimo atto». Rod Steiger in F. Nero. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «La mano spietata della legge». P. Leroy in S. Monti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «I racconti di Canterbury». Pier Paolo Pasolini. Prepovedano mladini pod J 8. letom. VITTORIA 17 30-22.00 «Rivelazione di uno psichiatra sul mondo oerver-se del sesso». M. Rossi in B. Gea-gm Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CEVI RALE 17.00—21.30 ^Quattro bas-sotti per un danese». Barvni Walt Disneyev film. Tržit AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 «Professione assassino». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Viva la morie tua». Voiyi Gorica SOČA «Past», ital.-ameriški film, ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Bulevar Ruma», francoski barvni film ob 18.30 in 2010. RENČE «Pravi kavboji», ameriški barvni film ob 20. ud. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška, tel. 2124. Razna obvestila Jamarska skupina «Kraški krti» priredi od 9. do 29. septem.na jamarski tečaj, ki bo razdeljen na dva dela. teoretični in praktični. Teoretični del bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, praktične vaje pa bodo ob neoeljah v raznih jamah na goriš-kem Krasu. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulid Malta 2, v Gorici, pri Bogdanu But-fcoviču v Sovodnjah, pri Dominiku Grilu na Vrhu, pri Jordanu Vižintinu v Dolu, pri Stanku Kosiču v Do-fceidobu. Zainteresirane! naj pohitijo z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno. Seja odbora športnega društva «Ju-ventina» v štandrežu bo drevi ob 20.30 v gostilni «Pri Turriju». Vabljeni vsi odborniki. BRANKO BO SPET HODIL Kitajski kirurgi so mu rešili «odšcipnjeno» nogo V četrtek, 19. maja, v prvih popoldanskih urah so z jugoslovanske ladje «Moša Pijade» v kitajski luki Cingtao v naglici izkrcavali del tovora. Sredi ropota se je okoli pol treh zaslišal krik. Koj zatem je ob neki odprtini ležal na tleh ves bled 19-letni Branko Kalabrič, ki je topo gledal v zrak, ker m še ni zavedel tega, kar se jg a njim zgodilo. Njegovi delovni tovariši so si pokrili oči, da bi ne gledali strahotnega prizora: Brankovo desno stopalo je viselo le na nekaj centimetrih kože. Nekaj trenutkov pred tem se je bila Brankova desna noga zapletla v jekleno žico za dviganje tovorov. Ob krepkem potezu žerjava je jeklena žica tako rekoč preščipnila nogo nad gležnjem, mišično tkivo se je pretrgalo, kost je zahrešča-la in se zdrobila, le nekaj centimetrov kože je držalo stopalo še privezano na ostali del noge. Na ladji ga ni bilo mornarja in častnika, ki bi ne pomislil na Brankovo zlo usodo. Komaj 19-letni mladenič iz Krapnja, ki je bil šele v začetku svoje mornariške kariere, bo izgubil nogo in postal večni invalid. Tako so mislili vsi, pa čeprav si nihče ni upal tega izreči, posebno ne Branku. Toda tedaj so stopili «na sceno» kitajski zdravniki. Pravzaprav se je ob tem dogodku sprožil neki mehanizem, v katerem nista bili bistveni le uradna dolžnost in mednarodna obveznost, pač pa je prišla do veljave humanost, neka posebna e-tika. Ponesrečenega jugoslovanskega pomorščaka so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki niso nikakor hoteli sprijazniti s tem, da bi z enostavno operacijo odstranili mladeniču stopalo, ker so sklepali, da bi se morda na kak način mogla noga vendarle rešiti. Najprej so se zdravniki obrnili na mestne oblasti in na vojsko, da bi dala prevozno sredstvo za prevoz ponesrečenega mladega mornarja v pekinško glavno bolnišnico, kjer so pogoji za zahtevnejše operacije prav gotovo boljši kot morejo biti v njihovem Cingtau. Seveda niso Kalabriča in njegove noge pustili v nemar. V svoji bolnišnici v Cingtau so ponesrečencu nogo imobilizirali in jo obložili z ledom. Nato so z rešilcem odpeljali ranjenca na letališče, z letalom pa nato v Tiencin, od koder so ga z rešilcem odpeljali v Peking. V Pekingu je bil Kalabrič že ob 22. uri zvečer, to se pravi dobrih sedem ur po nesreči. Če upoštevamo kitajske dimenzije in tudi sredstva, ki so na razpolago, je to naglica, ki bi delala čast tudi mnogo bolj razvitim deželam. V pekinški bolnišnici so se medtem že pripravili in brž ko je Kalabrič prispel tja, so se lotili operacije. Ker je bila operacija zelo težka, so nekaj pred polnočjo poklicali jugoslovanskega konzula v Pekingu Nikovskega, naj bi čimprej prišel v bolnišnico. Brž ko je Ni-kovski prisnel, so mu zdravniki povedali, za kaj gre. Opozorili so ga, da je primer zelo zapleten in mu tudi povedali, da ne morejo zajamčiti uspeha težke operacije in so zato od njega zahtevali pismen pristanek, da se operacija, ona prava operacija, začne. Nikovski se ni o-botavljal, saj so Kitajci kot kirurgi znani. In v petek, 10. maja, nekaj pred 2. uro ponoči se je prava operacija začela. Operacija, ki je trajala do 7.30 zjutraj. Z jekleno palico so pritrdili odtrgano stopalo na ostalo nogo. Nato so povezali vse krvne žile, vse mišice in na koncu še vrhnjo plast, kožo. Ekipa kirurgov je ob 8. uri zjutraj vsa utrujena vendar zadovoljna zapustila operacijsko dvorano. Naslednjega dne pred poldne je v pekinško bolnišnico prispel eden najbolj znanih kitajskih kirurgov prof. dr. cen iz Šangaja. Tu so bili tudi zdravniki iz Tiencina, Čingtoa in seveda domači pekinški kirurgi. Ugotovili so, da je Stanje pomorščaka Kalabriča zadovoljivo in da se zdravljenje nadaljuje. Poveljstvo jugoslovanske ladje je ukazalo svojemu drugemu častniku Miljenku Škaljeru, naj ostane v Pekingu, da bo pri roki ranjencu. Brž ko je ta prispel v bolnišnico, so mu zdravniki zagotovili, da bo Branko v primeru uspeha mogel normalno hoditi in to razmeroma kmalu. NA FILMSKIH PLATNIH Bridges Alan: «THE HIRELING» Angleški film, ki je lani zmagal v Cannesu skupaj z Ameriškim filmom Jerryja Schatzberga «Scarecrow» (Lo spaventapasseri), sedaj predvajajo v državnem kinematografu: to je film Alena Bridgesa «The Hireling» (Un uomo da affittare. 1973); prejšnjega Bridgesovega filma «AAA ragazza affittasi per fare bambino» v Trstu še niso predvajali. Motiv z stoji tam^obikiTltO ^et.1--V • Vi??vIjah je vkl “ letnica 1833, kar pomeni, da Pred tridesetimi leti je hiša pogorela, skupno z drugimi hišami v vasi ........................................................................................................................ EDEN NAJBOLJ ZNANIH LETALSKIH KONSTRUKTORJEV V NewYorku je včeraj umrl «večni major» De Seversky Po rodu je bil iz Tbilisa, kjer se je rodil pred 80 leti - Po oktobrski revoluciji je ostal v ZDA - Za dve strani patentov NEW YORK, 26. — V neki tukajšnji bolnišnici je umrl major Alexander De Seversky. Bil je star 80 let. Kdor se ukvarja z letalstvom, predvsem s konstrukcijo letal, mu to ime prav gotovo ne bo neznano, kajti če je res, da je v razvoju letala od dobe bratov Wright do danes prispevalo veliko znanstvenikov, je delež Alexandra De Severskyja prav gotovo med največjimi. Ker pa je malo ljudi, ki se ukvarjajo s tehnično platjo letalstva, bomo skušali na kratko prikazati življenje in delo tega moža. Major Seversky se je proslavil tako v prvi kot tudi drugi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni pa je bil njegov delež še tem večji, ker je dal ameriški vojski odlično letalo, znano lovsko letalo «thunderbolt». tak način so si letala mogla privoščiti daljše polete, kajti prej je bil tank za gorivo nameščen v trupu in je zato letalo moglo vzeti s seboj le manjše količine goriva. Seversky je dobil za svoje prvo letalo iz kovine eno najvišjin a-meriških priznanj. To priznanje mu je dalo tudi «pravico», da se je loteval teoretičnih in strateških tem. V začetku druge svetovne vojne je izšla njegova knjiga ž naslovom «Victory Through Air - Power», kar bi po naše lahko prevedli takole «Zmaga s pomočjo le- Tri mesece in pol pa je že od tedaj, odkar je Branko Kalabrič v pekinški bolnišnici. Ko je prišlo do nesreče je bil njegov oče Jerko na poti v Avstralijo. Tudi oče je namreč pomorščak. Ko je zvedel za sinovo nesrečo, mu je iz Melbourna telefoniral in sin mu je rekel, da se počuti dobro, le da bo treba dolgo ležati in da se bo vrnil domov šele nekje oktobra. Štirideset minut sta se oče in sin pogovarjala. Branko nikakor ni hotel odložiti slušalke in je ves čas hvalil kitajske zdravnike in ostalo osebje. Povedal mu je, da ga obiskujejo, da mu prinašajo darila, da je njihov milienček. V nekem pismu materi pa je podrobno opisal, kako je bilo na njegov rojstni dan, 29. julija, ko so ga bolničarke, zdravniki in drugi novi znanci obsuli z darili, kako so se zvečer zbrali okoli njegove postelje in mu prinesli veliko torto. Svoje pismo je Branko zaključil z besedami: «Da bi videla, mama, kako je bilo lepo. Nikoli ne bom tega pozabil.» Branko Kalabrič, ki se mu je na njegovi prvi plovbi zgodila tako huda nesreča, pa je imel vendarle srečo, da se mu je to zgodilo v kitajski luki. Ker bo noga za kak centimeter krajša, bo sicer nekoliko šepal, toda to se da z ortopedskimi pomagali tako lepo urediti, da se niti ne pozna, sicer pa bo hodil, normalno hodil brez protez in podobnih pripomočkov. In to za dvajsetletnega mladeniča ni malo. Alexander De Seversky se je rodil v Tbilisu, v Georgiji, torej v Sovjetski zvezi, oziroma tedaj še carski Rusiji. V mladih letih sé je posvetil vojaški službi in končal pomorsko akademijo. Toda mikalo ga je letalo in postal jfe pil5t. Že v svojem prvem vojnem poletu leta 1915 pa ga je zbil nemški nasprotnik in ko je z letalom treščil na tla, je izgubil desno nogo. S tem bi bila morala biti njegova vojaška kariera zaključena. Toda Seversky se s tem ni hotel sprijazniti. Vrtal je na vseh koncih in krajih in od carja Nikolaja II. dobil posebno dovoljenje, da se je ponovno vključil v rusko vojaško letalstvo. Njegovo ime je kmalu zaslovelo, saj je v času vojne sodeloval v 57 letalskih dvobojih, pri čemer je zrušil nič manj kot 13 sovražnih letal. Za tedanjo dobo je to bilo nekaj nepojmljivega. Zato je tudi dobil najvišje priznanje stare carske Rusije. Nikolaj 11. ga je odlikoval z redom Sv. Jurija. Toda prišlo je do oktobrske revolucije, ki pa je Severskyja zalotila v Združenih državah, kamor ga je carska vlada poslala kot vojnega atašeja. Po zmagi revolucije, ko so v Washingtonu rusko ambasado zaprli, se Seversky ni vrnil v domovino, pač pa se je ponudil ameriški vladi. Glede na svojo sposobnost, mu ni bilo težko doseči priznanje in kmalu je Seversky postal ameriški strokovnjak za kolavdacijo vojaških letal. Kmalu po vojni pa je ustanovil dve letalski družbi, med katerimi je bila tudi «Seversky Aircraft Corporation», ki je 1939. leta postala «Republic Aviation». V ameriški vojski je Seversky ostal vedno major, ker 1933. leta ameriško vojaško letalstvo še ni bilo ločeno od ostale vojske in ni poznalo še višjega čina. Seversky je dal letalstvu veliko novega. Že 1923. leta je izdelal načrt za napravo za tako imenovano avtomatično bombardiranje. Kmalu pozneje je postavil temelje za inštrumente, ki pomagajo pilotu pri letenju v bližini tečajev, kjer kompasi, kot vemo, odpovedo. S temi sredstvi in pripomočki so pozneje izdelali avtomatičnega pilota. Njemu se pripisuje tudi iznajdba določenih naprav, ki so potrebne hidroplanom za pristajanje na vodi. Toda vse to so le njegove stranske izjadbe, kajti že pri 22 letih si je zamislil in deset let pozneje tudi izdelal načrt, ki je letalstvo povsem spremenil. Njegova zamisel je namreč bila izdelati letalo iz — kovine. Znano je namreč, da so bila prva letala izdelana v pretežni meri iz lesa in platna, seveda z delnim kovinskim ogrodjem. Ogrodje in krila letala so izdelali iz lesa, ker so bili motorji prešibki, da bi mogli nositi težko konstrukcijo iz kovine. Toda Seversky si je omislil letalo iz kovine, letalo, ki bi moglo leteti z brzino 300 milj, torej z brzino 50 km na uro, kar je bilo za tedanje pojme nekaj nemogočega, nekaj nesprejemljivega. In vendar mu je to uspelo. Njegovo prvo zadevno letalo, in sicer lovsko letalo P-35, je imelo kovinsko strukturo in s pločevino «okovana» krila. Na prvi pogled se to zdi preprosta rešitev in morda tudi je, toda glavni moment v kovinskih krilih je v tem, da so krila postala tanki za gorivo. Le na Pani Getty in mlada nemška manekenka Martine Zacher (na sliki) sta bila prisiljena odgoditi poroko do septembra, ker nista dobila iz ZDA tiziroma iz ZRN potrebnih dokumentov talskih sil». Knjiga je postala na zahodu best seUer. če upoštevamo dejstvo, da se je v času druge svetovne vojne ameriško in angleško letalstvo izredno uveljavilo in imelo v boju z Nemci in Japonci izreden delež, pomeni, da so v določenih vojaških krogih v Washingtonu in Londonu upoštevali misli, ki jih je v svojem delu izrazil Seversky. Predvsem se je Seversky zavzemal za uporabo lovcev, toda «ne lovcev, ki bi delali le gnečo», pač pa učinkovitih lovcev, ki so v času druge svetovne vojne zares i-meli veliko besedo. Morda je v tem šel nekoliko predaleč, ker je poveličeval vlogo letala do tolikšne mere, da je celo zanikal vlogo vojne mornarice, toda to je stvar vojaške strategije, v kar se mi ne bomo ssuščali. Iz njegovega letala «P-35», ki ga je izdelal vsega iz kovine, se je lovsko letalo «thunderbolt», ki mu strategi pripisujejo odločilno vlogo v premoči ameriškega letalstva nad nemškim in japonskim. Po končani drugi svetovni vojni je «večni major» Seversky ustanovil družbo «Seversky Aviation» in družbo «Seversky Electronotatum Corporation». Poslednja je služila za izdelovanje naprav, ki nimajo neposredne zveze z letalstvom, kajti naprave naj bi služile le za kontrolo nad okuženjem zraka. Z letom 1957 je bil Seversky i-menovan za posebnega svetovalca ameriškega načelnika letalske vojske. Njegova gledišča so v Pentagonu upoštevali in odtod potenciranje težkega ameriškega letalstva, ki naj bi preprečevalo tretji svetovni konflikt. Kaže, da je razvoj raketne tehnike letalskega strokovnjaka nekoliko prehitel, toda mož je bil že star in se je moral umakniti pred mlajšimi, katerih pogledi so šli dlje. Toda kljub svojim letom je delal, celo garal, tako da so ga smatrali kot človeka, ki ne zna počivati. Navedli smo le nekaj njegovih iznajdb, kajti samo seznam njegovih patentov obsega dve strani. Težko je izraziti mnenje o takem filmu, ko ne poznamo ostalih režiserjevih del. Težko, kajti formalna uglajenost, ki jo nedvomno spoznamo v filmu, še ne jamči niti za estetsko vrednost, ako se ne povezuje z glffbljo motivacijo, ako ne priča, da nam režiser preko nje res ima kaj povedati. «The Hireling» ima dobre fotografske posnetke in obenem odlično igro čudovite Sarah Miles in R. Shawa. Tudi zgodba je zelo zanimiva, posneta je po romanu L. P. Hartleya. ki je tudi avtor -romana, po katerem je Losey posnel film «The Go-Bet-ween» (Messaggero d’amore): vendar po vsej verjetnosti to ni edini razlog, zaradi katerega nas film spominja na Loseya: protagonist je tudi tu le sredstvo pripadnikov višjega razreda, in zanimivo je. da je protagonist šofer in da se je film «The Go-Betiveen» zaključil s prizorom «posrednika» v avtu, ki ga vozi šofer, kot da bi hotel Bridges še bolj razredno opredeliti svojo zgodbo. Dejstvo, da razpolaga z dobrimi igralci, nas skoraj prepriča, da v filmu ni le formalna uglajenost, da je zanjo emocija, ki jo res mnoge scene ustvarjajo. A zdi se nam. da je film večkrat predeterminiran, ves v razumnosti režiserja, katerega mizansce-na gradi «lepoto», ki gre nekako po svoje, ki torej sama ne gradi zgodbe ali atmosfere ali oseb ali metafore. Upamo, da nas bodo ostala režiserjeva dela demantirala. a vtis, ki nam ga navsezadnje vsili ta film, da imamo pred sabo «kulturno operacijo», kakršnih imamo veliko v italijanskem filmu, npr. Cavanijev «11 portiere di notte* in (v slabših momentih) Bertoluccijev «Ultimo tango a Parigi», se pravi kulturno sintezo (ironično je kdo rekel «kulturni koktejl») že videnih motivov. V takih primerih je prehod med uspelostjo in neuspelostjo včasih težko razviden, prepušča se senzibilnosti kritika in gledalca, bolj je razviden iz celote režiserjevega dela kot iz samega filma: zato smo npr. cenili Fer-rerijev film «La grande abbuf- ■ mi nini i mii imit milili mili n n mi n n n n n n mn ni n REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: L šola. 4. Basaglia, 11. kit, 12. Mara, 13. levi, 14. Al, 15. sila, 16. Boter, 17. pola, 18. zober, 19. plavi 21. Solun, 23. EIRE, 24. Papas, 25. K.V., 26. rti, 27. lo-den, 28. tre, 29. L.I., 30. Logar, 31. Trst, 32. Marat, 33. kriti, 34. dimen, 35. Krim, 36. balin, 37. trak. 38. S.V., 39. oman, 40. Watt, 41. ata, 42. bron. NAVPIČNO: 1. Škamperle, 2. oil, 3. L.T., 4. Bala, 5. ara, 6. S.A., 7. globus, 8. leten, 9. iver, 10. air. 12. mili, 15. sove, 16. bolan, 17. pari, 18. zoper, 20. liti, 21. Sadat, 22. Sveti Ivan, 24. pogan, 25. krst, 27. Loren, 28. trim, 30. lamine, 31. trik, 32. Milan, 33. krat, 34 dame, 35. krti, 36. Bor, 37. tat, 38. sto, 40. W.A. 41. ar. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiriiniiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potrudite se, da boste čimprej uresničili neko svojo zamisel. Prijatelji bodo c«iili vašo sposobnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izmikajte se odgovornostim, saj vam je uspeh zelo blizu. Podprite neki družinski načrt. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Opustite trenutno reševanje težkega vprašanja. Z ljubljeno osebo boste zadobili popolno zadoščenje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nastopile bodo težave v odnosih med vami in predstojniki. Če želite doseči pomiritev, bodite popustljivejši. LEV (od 23.7. do 22.8.) če ho- čete rešiti neko finančno vprašanje, se morate opreti na določene izkušene osebe. Prijetno srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sprejmite nove odgovornosti, pa tudi nove pobude. Nastopil je trenutek, da sprejmete važno odločitev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sledite tistim zamislim, ki vam jih narekuje zdrav razum. Pozabite na osebna vprašanja, ki ogrožajo mir. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ponuja se vam priložnost, da postavite neko upravičeno zahte- vo. Preživeli boste zelo prijeten večer. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne sprejmite takoj nekega predloga za sodelovanje, če niste trdo prepričani v uspehe. Novost v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte uskladiti svoje ideje in energije, da bi mogli delati z večjo gotovostjo. Bodite iskreni ob vsaki priložnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojo pobudo boste razčistili nesporazum z nekaterimi sodelavci. Posvetite več pozornosti družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pogumno odločitvijo vam bo omogočen nagel uspeh. Imate priložnost, da razširite krog svojih prijateljev. fata», ker se njegove kulturne motivacije razvijajo že v prejšnjih režiserjevih filmih; zato (z razliko od nekaterih) cenimo Bog-danovichev «L’ultimo spettacolo», ker je tokrat manj kot kak drug »ežiserjev film osnovan na golem teoremu; zato v boljših momentih cenimo Bertoluccijev «Ultimo tango», a veliko manj Cavanijev film, ki prevzame poseben pomen v okviru krščanske ideologije režiserke, iste ideologije, ki jo najboljši Olmi («La circostanza») ne prekriva, temveč frontalno postavlja pred realnostjo kakršno njegov film razvija. Vse te in še druge filme pogosto združuje uglajenost, ki večkrat zaslepi gledalca in tudi kritika Treba je razlikovati kajti ta uglajenost ni vedno lepota: estetika filma je dinamična, ne zadošča ji blesk posameznih posnetkov. George A. Rom er o: «THE CRAZIESs Končno smo videli film, ki ga je izven konkurence že prikazal letošnji tržaški festival znanstvene fantastike. Neodvisna ameriška proizvodnja «The Crazies» (La città verrà distrutta all’alba) je delo režiserja Georga A. Romena, ki je že podpisal drug fantastičen film. «La notte dei morti viventi», precej uspel srhljiv film. Kljub kakemu presenetljivemu fantastičnemu prizoru ga je vendar morda v onem filmu zanimal največ konec, ko policija ubije črnca, ki se je rešil napada živih mrtvecev, misleč, da je tudi on živi mrtvec. Novi film nekako razvija ta zaključek: vseskozi nam prikazuje zmedo, v katero pade človeška družba, ko se mora braniti pred veliko nevarnostjo, ki je v tem primeru bolezen, ki sili človeka k blaznosti in nasilju. Tudi tu je nekaj «močnih» prizorov, še najbolj pa nas prepriča občutek zmede, ki ga daje celota in ki ga lepo gradi montaža (ki jo je pripravil sam Romero). Film nam obenem prikazuje skrajno nasilno družbo, kakršno spoznamo še iz toliko drugih ameriških filmov, nakaže nam na tudi razloge, zaradi katerih je posa-meznik v tej družbi v nevarnosti: kajti ta družba temelji na «ločenih ustanovah», kakršne so politična oblast policija, vojska, znanost. Ta ločenost privede v filmu do trenja z množico, kajti tudi pripadniki teh ustanov so seveda izpostavljeni isti blaznosti kot o stali ljudje, poleg tega pa so v privilegiranem stanju. Ni rečeno, da je Romero poznavalec marksistične analize ločitve dela. njegov film nam jo pa lepo ponazarja. Morda je film v celoti malo ponavljalen, ne gre preko začetnih predpostavk. Upajmo, da bo Romero v prihodnosti še bogatil lastno osebnost. Alan Gibson: «The Satanic Rites of Dracula» Alan Gibson je za angleško specializirano podjetje Hammer že režiral menda slab f ilm «Dracula A.D. 1972». Tudi ta «The Satanic Rites of Dracula» (1 satanici riti di Dracula, 1973), povezuje vam-pirizem s sedanjostjo, a na tako banalen način, da pokvari bodisi vampiristično kot sodobno temo. Interpretacija že «mitičnih» Chri-stopherja Leea in Petra Cushinga sama ne dvigne nivoja (ta igralca sta po našem dobra profesionalca, ne dosežeta pa vrhov fantastične mitologije Lugosija, Karloffa Pri-cea, Barbare Steele in morda še kakega drugega, ki lahko sami dajejo filmu zanimivost). Le kak moment, kot je zaključek, ki iz-najde nov način za uboj vampirja, nas lahko zmerno zanima. Sergij Grmek Prejeli smo MATICA, glasilo izseljencev Hrvaške. Leto 1974, štev. 8. Izdaja ga glavni odbor Matice izseljenika Hrvatske, Uredništvo in uprava: Zagreb - Trnjanska b.b. TOREK, 27. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL IR. 15 19.30 20.00 20.40 21.40 22.30 23.00 Program za mladino Kino in otrok ŠPORTNI DNEVNIK DNEVNIK CANOSSA Drugi, zaključni del televizijske drame, ki jo je napisal Giorgio Prosperi. Ko je Henrik z vso svojo družino prispel kot spokornik v Ca-nosso, da bi dosegel preklic izobčenja s strani papeža Gregorija VIL, naleti na odpor. Papež Gregorij VII. ni bil mož, ki bi se dal tako hitro omajati, posebno ker se je posvetna oblast začela preveč uveljavljati nad cerkveno Najnižje poprečje Nocoj bo na sporedu prvo od petih nadaljevanj, ki predstavlja anketo o znanstveni vzgoji v Italiji. Oddajo je pripravila Flora Favilla, ki sta ji pomagala Gian Luigi Poli ter Giorgio Tecce. Serija oddaj se začne z vprašanjem, kako je možno, da ekonomski interesi povsem izničijo dosežke, do katerih je privedla tehnologija. Nocoj bo v tej oddaji prikazanih več zadevnih primerov, začenši s katastrofo v Vajontu, kjer so se na poznejših sodnih obravnavah krivci zagovarjali, češ da ne moreš vsega predvidevati. Toda ne le o tem, tudi o mnogih drugih podobnih problemih bo govor, na primer tudi o tem, kako je možno, da se v Milanu, torej najbolj razvitem mestu v Italiji, trošijo na leto milijarde za vrače, torej za «mazače», pa čeprav ima Milan največjo zdravniško gostoto v Italiji Sovjetski folklorni ansambel: GEORGIJSKI PLESALCI Z MEČI DNEVNIK 20.30 21.00 22.00 DRUGI KANAL DNEVNIK Toliko govorimo o njih Končno se je tudi ta oddaja približala svojemu zaključku. Čeprav je bila včasih zanimiva, ni šla preko določenih meja, o-ziroma ni dosegla tiste ravni, ki bi jo bili od nje pričakovali, saj je šlo dejansko za probleme vzgoje, za probleme odnosov med starši in otroki, konkretno torej za resno problematiko, ki pa se je včasih spremenila bolj v prijeten ali celo vesel klepet. Kljub temu se je od tega marsikdo kaj naučil, saj vemo, da so pogosto starši vse premalo pripravljeni na svojo vlogo NEAPELJ ZA NEAPELJ JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.15 19.30 20.00 20.20 20.45 21.00 21.35 22.05 Obzornik PET PEDI: PTUJ PRAZNOVERJE Zagrebška televizija bo v dveh nadaljevanjih govorila o praznoverju, s katerim se v današnjem življenju srečujemo na slehernem koraku, pa čeprav hkrati pravimo, da smo hudo napredni in čeprav je znanost napravila velikanske korake. Celo v javnih občilih, v zabavnorevialnem tisku je zelo veliko tovrstnega čtiva, saj se o tem lahko sleherni dan prepričamo, Drugod pa cvete prerokovanje iz kavine usedline, iz kvart itd. Samo ob sebi se razume, da oddaja ne bo govorila o tem z nekakšnega znanstvenega vidika, pač pa bo to obdelala bolj s šaljive plati Richard Strauss: KONCERT ZA OBOO IN MALI ORKESTER Straussov koncert za oboo in mali orkester bosta izvajala simfonični orkester RTV Ljubljana in solist oboist Drago Golob pod vodstvom dirigenta Sama Hubada Risanka DNEVNIK FOTOGRAFI NOB V seriji «Fotografi NOB», ki pripoveduje o partizanskih fotografih, si bodo gledalci ljubljanske televizije ogledali oddajo, ki govori o borcih fotografih, ki so spremljali partizanske e-note in posneli razne dogodke iz tiste velike dobe. Med temi fotografi je bil tudi prof. dr. Janez Milčinki, ki je odšel v partizane julija 1943 kot zdravnik. Februarja 1945 je bilo sklenjeno, da bodo v Zadru, na Zadarskem polotoku ustanovili oporišče glavnega štaba Slovenije, oporišče, ki bo sprejemalo ranjence, begunce, invalide ter matere z otroki. Tja je bil določen tudi dr. Janez Milčinski, ki je na poti v bazo ves čas slikal. Fotoaparat, ki ga je uporabljal tedaj, ima še danes in bi ga ne zamenjal za nobeno sodobno kamero. Oddajo so posneli na zagrebški televiziji M. de la Roche: WHITEOAKI Z JALNE Šesto nadaljevanje Da bi lažje razumeli današnje nadaljevanje, si oglejmo vsebino pete zgodbe: Jim Chris Dayborn se dobro obneseta na Jalni, posebno Chris, za katero se začne zanimati Renny. Oba u-gotovita, da se ne moreta več upirati medsebojni privlačnosti. Eden se čedalje pogosteje sestaja z lepo vdovo Stroudovo. Babica Adelina pa ugotovi, da si je Eden izposodil denar pri Wraggeju in očita Rennyju, kako to, da ni tega opazil. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 21.15 21.30 23.00 Risanka za otroke DNEVNIK SINOVI IN LJUBIMCI Igrani film, ki ga je režiral Jack Cardiff, v glavnih vlogah pa igrajo Trevard Howard, Dean Stockwell in Hendy Killer ZGODBA, KI JO MORATE POZNATI Dokumentarni film o palestinskem dečku TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika: Slovenske viže in popevke; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba pe željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in pri reditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbena lepljenka; 19.00 Literarna oddaja. 19.15 Program za najmlajše: «četrto Sindbadovo potovanje», prevedel Vladimir Kralj, dramatiziral E. Martinuz-zi; 20.00 Šport; 20.35 Gounodov «Faust», I... H., III. dejanje; 22.25 Nežno in tiho. ma); 21.50 Orkestralna glasba; 22.20 Ponovno na sporedu z D. Modugnom. II PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe 8.40 Kako in zakaj?; 8 50 Or kester: 9.30 Radijska nadaljevan ka; 9.45 Pesem za vsakogar 10.35 Program z Mikejem Bon giornom; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Dva komika. 13.50 Kako in zakaj?: 15.00 Nemogoči intervjuji: Giovanni Pascoli: 15.40 KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Pisan glasbeni spored; 9.00 Plošče: 9.30 Glasba in nasveti; 10.15 Parada orkestrov; 10.45 Pisan glasbeno - govorni spored; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.15 Plošče; 14.40 Pisan popoldanski glasbeni spored; 15.00 Na našem gramofonu; 15.45 Orkester Welk; 16.00 Operne arije: 16.30 Z nami je; 16.45 Nove plošče Sugar; 17.15 Poskočne; 17.40 Počitniška glasba; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Godalni orkester «Ferruccio Busoni»; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Zborovsko petje; 22.45 Orkester McKenzie; 23.00 Skladbe D. Švare; 23.35 Jazzovska glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored; 13.30 Glasbeno-govorni spored; 14.40 Radijska nadaljevanka: 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, opema in simfonična glasba; 19.20 Plošče; 20.00 Glasbeni spored ob 50-letnici radia; 21.00 Carlo Castelli: «Trans Europa Express» (radijska dra- Glasbeno govorni spored: 17.40 šaljiva oddaja; 18.15 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Čovek v noči. III. PROGRAM 9.30 Koncert za zaključek; 10.30 Na sporedu je Šostakovič; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Rahmaninov: «Il cavaliere avaro»; 15.35 Bachova simfonija; 16.20 Glasba in poezija: 17. Ì0 Simfonije mladega Mozarta; 17.40 Sodobni jazz; 18.45 Pomoč materi in otroku; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Poljska glasba; 21.30 Nova glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan: 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje: Sebastjan Lybeck: čudovite pustolovščine; 10.20 Mali vokalni ansambli: Ljutomerski oktet; 10.40 V svetu lahke glasbe; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Skladbe za mladino; 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek - H. Boli: Hulchart-ska cesta; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Majhni zabavni ansambli; 19.30 V torek nasvidenje! ; 20.00 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Lahka glasba slov. avtorjev; 21.30 Raoul Ploquin; Odšel brez naslova; 22.35 Melodije: 23.15 Popevke; 00.05 Lite-ralni nokturno - V. Holan: Pesmi; 00.15 Iz oper, ki jih redko slišimo. BRANILEC FASISTA BIONDA VLOŽIL PRIZIV Preiskovalci o «črnih mrežah» pred novimi čudnimi zaprekami Odvetnik Fredovega sodelavca zahteva, naj Gianettinija zaslišijo sodniki iz Catanzara in ne dr. D’Ambrosio - Kmalu zasliševanje Almiranteja in Covellija RIM, 26. — Notranji minister Ta-viani je sklical vse prefekte južne srednje Italije, načelnika policije dr. Zanda Loya in karabinjerjev gen. '®na- Na sestanku so se pogovarjali o nujnosti koordinacije v boju proti terorizmu. Točnejšega o sestanku na vrhu niso sporočili. Medtem je notranje ministrstvo, po Polemikah zadnjih dni med notranjim ndnistrstvom in varnostno službo SID končno izročilo sodstvu, naj preveri, informacije obveščevalne službe SID "R o atentatu palestinskih teroristov na letališču v «Fiumicinu». Medtem s® namreč širijo vesti, da se sodniki zanimajo za vlogo, ki naj bi jo tudi pri tem atentatu imela nacistična tajna agencija «Paladin». S področja preiskave o atentatu na argu della Loggia v Brescii lahko obeležimo samo, da je preiskovalni j'Pdnik, «zato, da ne bi prepustil no- _-----,--------- - Pene možnosti», zaslišal tudi agenta . nutku, ko je začel «ustvarjati», v ko-“ID in fašističnega časnikarja Gia- rist MSI, «rdečo sled» za atentatom nettinija. Razgovor med njima je tra- < v San Benedetto Val di Sambro. Po- ""lliiiiiiinunu,,,............................. ARETIRANIH PET AGENTOV NA SARDINIJI Izčrpanost lahko stane policista tri leta ječe Vojaško tožilstvo je sprožilo kazenski postopek proti agentom cestne policije, ki so se zatekli k zdravniku jal samo pol ure in zdi se, da je bil povsem negativen. Gianettini se je sicer s časnikarji pohvalil, da dobro pozna ozadje atentata v Brescii, toda vse kaže, da o tem ne mara govoriti. Preiskovalci o drugem krvavem pokolu, na vlak «Italicus», bodo v kratkem še enkrat zaslišali Almiran-tejevo «superpričo» Francesca Sgroja. Rimske preiskave in kratka potovanja preiskovalcev v Furlaniji . Julijski krajini in na Južnem Tirolskem, kjer je Sgrò služil vojaški rok, so namreč nudila sodnikom izredno zanimive podatke. Sgrò je namreč v vojski bil specializiran za telekomunikacije, kar pomeni, da je dobro znal upravljati radijski sprejemnik in oddajnik, ki so ga odkrili pri enem izmed njegovih prijateljev. Zdi se, da se je Sgrò znebil sprejemnika in oddajnika v tre- CAGLIARI, 26. — Pet agentov pesine policije, v glavnem fantov 'z revnih južnih pokrajin, tvega tri ista zaporne kazni, če jih bo vojaško sodišče spoznalo za krive, da s<> zapustili službo brez dovoljena «z vrha». Zgodilo se je 23. julija, v Ottani rri Nuoru, na Sardiniji. Peterica J® ves dan urejala cestni blok in Nadzorovala mimoidoče avtomobile, ko so jim sporočili, da bodo po o-Pravljenem delu morali še opraviti običajno «cestno službo». Peterica 1® tedaj sporočila komandi, da se vsi počutijo slabo. Odšli so tudi k Zdravniku, ki je ugotovil, da so lantje bolni. Vrnili so se v vojašni-c° in trdijo, da jim je — če so ROP: MLEKO NAMESTO MILIJONOV NEAPELJ. — Velika smola za nekatere neapeljske roparje: zamenjali so dve osebi ter odnesli s seboj torbo s stekleničkami mleka, ki bi ga morali analizirati na pokrajinskem zdravstvenem uradu, 52 milijo-rjov pa je nekoliko pozneje prišlo na blagajno istega urada. Na Trgu Enrico De Nicola n bližini sodišča sta dva oborožena moška skočila iz avto, kjer je ostal šofer, prestregla pot 50-letnemu zdravstvenemu funkcionarju Luigiju Penninu, ki se je prav tedaj Pripeljal z avtom «fiat 126». R roki je imel torbo ter se je hitro namenil proti bližnjemu higienskemu uradu. «Daj nam torbo» — je zavpil eden od banditov, ki je bil oborožen z brzostrelko. Pennino se je začudil: «Torbo? Ampak tu so samo vzorci mleka». «Če ti je drago življenje, se ne šaliti z menoj» — mu je odvrnil bandit, ki je zgrabil za torbo, skočil v avto (pozneje so ugotovili da je bil ukraden) ter se hitro oddaljil. K?nalu je nato na isti trg prišel neki drugi avto «fiat 126». Iz njega je izstopil knjigovodja Gabriele Reccia, ki je zelo podoben Penninu in ki je imel prav tako torbo kot Pennino. Toda v Recciovi torbi je bilo 52 milijonov lir, ki so bili namenjeni za plače osebja u-rada za higieno in profilakso, zdravniških funkcionarjev ter središča za legalno medicino. SLABA JAHAČA WORKSHOP (Velika Britanija). — Angleška princesa Ana in njen mož Mark Philips sta imela v nedeljo hudo smolo: oba sta padla s konja, ko sta sodelovala pri neki tekmi v Workshopu. Ana je imela malo več sreče, saj je le padla s konja pri enajsti oviri, toda posrečilo se ji je da je obdržala v rokah uzdo, se takoj dvignila in spet skočila na svojega konja «Goodwilla», katerega lastnica je kraljica Elizabeta. Tekmo je dokončala, čeprav ni zmagala. Njen mož Mark Philips pa je bil slabši jezdec, saj ga je konj vrgel s sedla že pri peti oviri. Padel je na tla ter se ranil na zapestju. jaško tožilstvo, verjetno zaradi o-gorčenja javnosti, v tiskovnem sporočilu opravičilo aretacijo peterice, češ da je ta po zakonu obvezna za «prekrške», ki predvidevajo tri leta zaporne kazni. Znano je, da med policijskimi a-genti vrši in da izražajo nezadovoljstvo s čedalje ostrejšimi pismi naprednim dnevnikom ter revijam. Agenti se pritožujejo zaradi stalnih diskriminacij, ki so jih deležni v vojašnicah, zaradi slabe plače in predvsem zaradi neznosnih umikov, saj morajo marsikdaj delati tudi po petnajst ali dvajset ur na dan. Še posebej se pritožujejo, ker jim poveljstva nalagajo, poleg običajne službe še «izredno delo» v zvezi z «javnim redom»: med manifestacijami in ob velikih akcijah s cestnimi bloki. Na Sardiniji se tako izkoriščanje policistov nadaljuje že dalj časa, več let, in razumljivo je, da je postal otok strah in trepet italijanskih policistov, saj je že sinonim za kazensko premestitev. Med agenti se čedalje glasneje slišijo glasovi, naj bi jim vlada, podobno kot v drugih demokratičnih evropskih državah, dovolila organizirati sindikat. Predvsem pa nočejo biti vojaško organizirani, saj se vsak prekršek obravnava kot «vojaški prekršek» pred posebnim sodiščem. Končno pa zahtevajo policijski agenti ureditev urnikov in delovnega časa. Primer, ki smo ga opisali in prihaja s Sardinije, je značilen za današnje čase. Pet agentov cestne policije, ki so bili izčrpani in se niso več upali na cesto, tvega v vojaškem zaporu tri leta kazni. Policijski funkcionar pri Rietiju, ki je pa samo vpleten v preiskavo o fašističnem polvojaškem taborišču v Pian del Rascino, kjer sta dva karabinjerja bila hudo ranjena, en fašist pa v spopadu ubit, je bil previdno le premeščen. Seveda v Trst! prav razumeli — bilo to dovoljeno. Žal pa je komanda iz Nuora bila drugačnega mnenja. Vojaškemu državnemu pravdniku, ki jo po fašističnem zakonu o policiji pristojen ža disciplinske prekrške, je sporočila, da je peterica agentov cestne policije zapustila službeno mesto. Vojaški javni tožilec dr. Vito Magi Je nemudoma ukazal, naj peterico agentov aretirajo. Sedaj so že sko-faj en mesec zaprti v vojaški kaznilnici «San Bartolomeo» v Cagliariju. Branilec agentov cestne policije ir. Onnis, iz Cagliarija, je zahteval, kaj fante izpustijo vsaj na za-lasno svobodo, medtem ko je vo- V enem mesecu: 825 mrtvih na cestah v Italiji RIM, 26, — Poletni promet je zahteval letos v Italiji nekaj manj smrtnih žrtev kot lani: 825 mrtvih, pri 720 prometnih incidentih (nasproti 908 mrtvih pri 819 incidentih). Tudi ranjenih je bilo nekoliko manj. Te številke, ki jih je posredovalo ministrstvo za notranje zadeve, se nanašajo na razdobje od 26. junija do 25. avgusta. V sporočilu ministrstva je rečeno, da je bilo letos manj prometnih nesreč, manj mrtvih in manj ranjenih, ker je bil promet nekoliko omejen. Lani se je zgodilo, da so v enem samem dnevu zabeležili 15 milijonov avtomobilistov na cesti, letos pa jih je bilo največ 9 milijonov v enem dnevu. Ministrstvo pripominja tudi, da so varnostne sile odigrale zelo pomembno vlogo za zagotovitev varnosti prometa. Katoliški delavci zahtevajo svobodo MILAN, 26. — Organizacija «Občestvo in osvoboditev» je sporočila, da je prejela iz Španije dokument s katerim je skupščina «Hermandad obrera de accion catolica», ki je bila v Madridu 15. avgusta, zahtevala obnovitev demokratičnih svoboščin v Španiji. «HOAC» je katoliško delavsko gibanje, ki so ga španski škofje ustanovili leta 1946. V dokumentu se obsojajo nasilja nad delavci (primeri v Granadi, Vigu. El Feroru, Barceloni, Madridu in Carmoni) ter druge omejitve svoboščin tako državljanskih kot političnih in sindikalnih, ki jih priznavajo vse mednarodne organizacije. Zahteva se nadalje svoboda stavke, in poziva španske državljane, naj zahtevajo, da bi prišlo do amnestije za vse politične jetnike in preganjance. leg tega so preiskovalci ugotovili, da bi Sgrò, s tehnično pripravljenostjo, lahko z lahkoto sestavil peklenski stroj na vlaku. Zato ni izključeno, da bodo v kratkem spremenili obtožbo, ki ga zadeva. Sgrò sedi sedaj v zaporu zaradi «klevete», toda ni izključeno, da se bo znašel z znatno hujšo obtožbo na ramenih. V tem okviru je, seveda, skrajno zanimivo zasliševanje tajnika MSI Almiranteja in njegovega namestnika Covellija. Poročajo, da ju bodo zaslišali še pred predvidenim petkovim rokom, toda v njihovih uradih. Poslanca sta namreč zahtevala, naj bo tako, ker jim to zakon dopušča, ker sta nosilca naziva «Grandi ufficia]*» republike. Novo poleno so medtem vrgli pod noge sodniku D’Ambrosiu, ki je vodil preiskavo o atentatih leta 1969 in milanskem pokolu. Prav sedaj, ko mu je uspelo dobiti v roke agenta SID Gianettinija so branilci fašista Giovannija Bionda, Fredovega intimnega prijatelja in sodelavca, vložili, zahtevo, naj — skladno s sklepom o združitvi procesov Freda in Valpreda — vodi preiskavo (in torej tudi zasliševanja Gianettinija) preiskovalni sodnik iz Catanzara. Čeprav se na prvi pogled zdi u-temeljitev zahteve branilca Giovannija Bionda smešna, mora o tem odločati kasacijsko sodišče, prav tisto, ki je že nesmiselno združilo proces proti fašistom Fredi, Venturi, Gianet-tiniju in drugim ter proces proti že očitno nedolžnim anarhistom Valpredi in tovarišem. Naj na koncu zabeležimo še vest, da so sodniki v Cremoni s hitrim postopkom obsodili skupino fašistov, ki so jim karabinjerji zaplenili na domovih večje količine vojnega o-rožja in zastave «Mussolinijevih škva-der». Med temi je tudi tajnik neke sekcije MSI. Obsojeni so bili na razne kazni, od 4 mesecev do poldrugega leta zapora, toda sodni zbor je vsem priznal pravico do pogojne kazni brez vpisa v kazenski list. Fašisti bodo zato v kratkem spet na svobodi. Morda bosta ostala v ječi le dva. VATIKAN SE PRILAGAJA NOVIM RAZMERAM V AFRIKI ODSTRANJEN V MOZAMBIK« NEZAŽELENI «PRIMAS» V Angoli za škofovega vikarja prestolnice imenovan afriški domačin Tudi to poletje so mladinske delovne brigade delale na železniški progi Beograd — Bar. Na sliki: brigada «Staklari», v kateri so steklarski delavci iz vse Jugoslavije liiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiniiiiimtiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiimuuitiiiiiiitiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiilitiiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiuiliiiiimitiiiiliitimitiia S SVETOVNE KONFERENCE V BUKAREŠTI LR Kitajska in Vatikan nasprotujeta politiki načrtovanja prebivalstva Delovna komisija zbira popravke k načrtu OZN Umrl Lindberg, ki je prvi preletel Atlantik HONOLULU, 26. — Charles Lindberg, «samotarski orel», kot so ga imenovali znanci, je danes umrl v svoji vili na otoku Maui na Havajskem. otočju.. Bil ,je...atač 73 ,.let; V grob ga je spravila neozdravljiva bolezen. Charles Lindberg je bil prvi človek, ki je preletel Atlantski ocean z letalom od New Yorka do Pariza. Bilo je leta 1927 ko je pristal s svojim letalom «Špirit of St. Luis» v Franciji. Lindberg je umrl v krogu svoje družine. Ob zglavju njegove postelje sta bila žena in sin. BUKAREŠTA, 26. — Svetovna konferenca o vprašanjih prebivalstva gre h kraju. Dela potekajo v komisijah in delovnih skupinah, čeprav je najvažnejša skupina tista, ki zbira popravke in pripombe k «svetovnemu načrtu OZN» za omejevanje demografskega naraščanja in pospeševanje razvoja tistih delov zemeljske oble, ki trpijo glad. Na konferenci so se medtem že izoblikovala razna stališča, ki so marsikje tudi antitetična. Naj omenimo predvsem, da «načrt OZN» podpirajo nekatere neuvrščene države iz Azije (Indija in druge sosede z azijske podceline), predvsem gospodarsko osamosvojitev zaostalih narodov izpod jarmov imperializma in kolonializma. Načrtovanje družina in zaviranje natalitete je torej zanje postransko, čeprav pomembno notranje vprašanje. Skoraj enako stališče pa sta zagovarjala delegata najmanjše in največje državne skupnosti planeta: Vatikana in Ljudska republika Kitajska. Oba namreč odločno nasprotujeta vsaki politiki načrtovanja rojstev in trdita, nasprotno, da je naraščanje svetovnega prebivalstva koristno in dobro. Kitajska trdi, da to omogoča zaostalim ljudstvom, da se bodo z večjo moč- WASHINGTON, 26. — Ameriški predsednik Gerard Ford je spet dokazal, da je do tiska drugače razpoložen kot njegov prednik Nixon, saj se je udeležil, kot je bil obljubil, «splash-partyja» v hiši nekega časnikarja NBC Party se je odigral na ob robu bazena v časnikarjevi hiši. Predsednik je prišel tja s svojo ženo. Povratek iz Gvinejc-Bissau , , . . , j . jo otresla kolonializma in imperia- vendar poudarjajo predvsem, da je ^ Vatikan meni da za visoka nataliteta posledica nerazvi- spoštovanje božje zapovedi, po ka-tosti in nikakor ne njen vzrok. | ^ se ljudje morajo Vzroki so družbenega značaja m ležijo predvsem v neenakopravnosti med državami v svetovnem gospodarskem sistemu..Zato je vprašanje razvoja, ki naj ga spremlja tudi resna demografska politika načrtovanja družine, ključno vprašanje boja človeštva proti lakoti. Drugačno je stališče zahodnih razvitih držav in predvsem ZDA. Slednje zagovarjajo zgolj «tehnično» načrtovanje rojstev, kot so kontracepcija, uzakonitev splava, sterilizacija itd. To pa ne pojmujejo kot del širšega načrta za dvig narodov «lačnih kontinentov» iz nerazvitosti, temveč zgolj kot «etičen poseg» v njihovo notranje življenje. Socialistične države vzhodne Evrope in predvsem ZSSR so mnenja, da ima Zemlja dovolj bogastva za sedanje in tudi za bodoča prebivalstva, toda uresničiti je treba Na letališču Portela v Lizboni čakajo matere, dekleta in žene na prihod vojakov iz Gvineje - Bissau po razglasitvi neodvisnosti te bivše portugalske kolonije. Letalski most bo v enem tednu prepeljal ves kontingent deset tisoč vojakov. Na sliki: prvi vojak, ki je prispel iz bivše kolonije, v objemu družinskega člana Umor na Pianosi LIVORNO, 26. — Zaporniške oblasti so premestile Salvatora Gadoni-ja. ki je predvčerajšnjim zvečer ubil ravnatelja zapora na otoku Pianosa dr. Massima Masona, v kaznilnico na bližnjem otoku E(bi. Umor preiskujejo sodnijske oblasti in ministrstvo za pravosodstvo. Salvatore Ga-doni s Sardinije je bil pred devetnajstimi leti obsojen na dosmrtno ječo. Pred nekaj leti so mu zaupali v kaznilnici na Pianosi precej odgovorno mesto sluge pri ravnatelju zapora. Zapornik je imel precejšnjo svobodo ter je lahko prihajal v urad in v stanovanje ravnatelja Masona. Predvčerajšnjim zvečer so našli truplo ravnatelja, ki je bilo skrito v stanovanju. Pozneje so ugotovili, da ga je ubil Gadoni z njegovim revolverjem. Zapornik se je baje hotel polastiti denarja, ki je bil v blagajni ter potem zbežati. Salvatore Gadoni je bil obsojen zaradi umora nekega taksista, katerega je hotel okrasti. Na Pianosi je bil od leta 1965. Dr. Masone je bil že imenovan za inšpektorja ter bi moral v kratkem zapustiti zapor. Samomor zaradi davka CAGLIARI, 26. — Giovanni Serra, ki je lastnik večjega posestva v Villacidru, je napravil samomor, da ne bi plačal davkov. Serra se je obesil na vrv, ki jo je pritrdil na stopnišču svojega stanovanja. V poslovilnem pisemcu je pojasnil vzrok za samomor: moral bi plačati davkariji 13 milijonov lir zaradi dodatne vrednosti nekega zemljišča, ki ga je pred nekaj leti prodal za 27 milijonov lir. če bi plačal davek — je zapisal Serra — bi popolnoma uničil svoje prihranke. V resnici pa pravijo, da je Serra imel nekaj stotin milijonov lir, a je kljub temu živel zelo skromno. Požar zaradi stekleničke parfuma RIM, 26. — Varnostna služba je posegla danes na letališču v Fiumicinu zaradi začetku požara v prtljažniku nekega letala «boeing 707» družbe TWA, ki je pristalo. Gasilci so takoj prihiteli v bližino letala ter pogasili zublje. Prišli so seveda tudi strokovnjaki za eksplozive, ki so pregledali letalo ter u-gotovili, da se je vžgal neki kovček v katerem so našli stekleničko parfuma, ki se je razbila. Tekočina je prišla v stik z magnetofonom, ki je bil prižgan ter se vnela. Plameni so nato povzročili eksplozijo stekleničke kreme za britje in tako se je potem požar širil. Ubila moža in taščo RIMINI, 26. — Petnajstletna že poročena deklica Loredana Bernabi-ni iz Riminija je včeraj ubila z dvema streloma iz lovske puške svojega moža Francesca Bruschija, starega 18 let, ter 52-letno taščo Angelo Carli. Dekle, ki je že v priporu, ne ve še, da sta bila oba ubita. «Videla sem, da sta padla na tla. Kako se počutita?» — je vprašala Bernabinijeva. Dekle se je poročilo 21. julija letos, kljub temu, da so ji to branili v družini. Z možem je stanovala le nekaj dni v hiši nekega njegovega strica. Mladenič pa se je kmalu naveličal družinskega življenja ter se je začel spet družiti s svojimi prijatelji. Ob treh ponoči ga je žena počakala pred hišo ter ga kmalu nato ustrelila s puško. Ker se je v tistem trenutku pojavila v sobi tudi tašča, je ustrelila tudi njo. CASTELGANDOLFO, 26. - Ko v Alžiru sporočajo, da bo vsak čas objavljena izjava o priznanju neodvisnosti bivši portugalski koloniji Gvineji - Bissau, prihaja iz Vatikana izredno zanimiva vest, ki dokazuje, v kolikšni meri se Sveta stolica pripravlja na prehod oblasti od Portugalske na afriške domačine tudi v ostalih dveh kolonijah. Interes cerkve je, očitno, prilagoditi se novemu položaju in u-stvariti pogoje, ki ji bodo zagotovili mirno sožitje z novimi oblastmi afriških upornikov. Papež Pavel VI. je namreč sporočil, da je sprejel «ostavko» mo-zambiškega «primasa», nadškofa glavnega mesta Laurenco Marques, msgr. Custodia Alvina Pereira, starega 59 let in portugalskega držav-Ijanstva. Nadškofa Pereira je papež poklical v Vatikan, kjer bo delal odslej v nekem odboru v zvezi s «svetim letom» in skrbel za «solidarnost med romarji». Na mesto odstranjenega nadškofa, ki se je kompromitiral pri a-friškem prebivalstvu zaradi kolonialističnih simpatij s Salazarjevim režimom, papež še ni imenoval novega nadškofa, vendar lahko domnevamo, da je indikativno, kako je Vatikan postopal v Angoli. V tej drugi uporniški koloniji je namreč bil imenovan črnski duhovnik, 41-letni Zacarias Kamuenho, za škofovega vikarija v glavnem mestu Luandi in za škofa v Tabli. Ni torej izključeno, da bo podobno, kot v Angoli, tudi za «primasa» Mozambika imenovan črnopolti domačin. Osebnost nadškofa Pereira je bila očitno ovira, kar je ugotovil tudi papeški odposlanec kardinal Mazzoni, ki se je mudil prejšnje tedne v obeh kolonijah in se pogovarjal z domačim klerom. Kajti Pereira ni samo bil sodelavec kolonialna vojske in fašističnega režima, pač pa je v imenu tega režima preganjal tudi lastne brate. Pred leti. ko so nekateri katoliški misijonarji španskega rodu v Mozambiku opozorili javno mnenje in svetovno občestvo na strahovite pokole, ki so jih zakrivili kolonialisti, je nadškof Pereira najprej o-značil španske misijonarje za laž-njivce, oziroma nič manj kot « patizerje marksistov». Pozneje so bili misijonarji izgnani iz Mozambika. Na poti mu je bil tudi sobrat Manuel Vieria Pinto, nadškof v me- stu Teta. Pinto je branil misijonarje in tudi sam obsodil početje kolonialne vojske. «Primas» Pereira ga je najprej napadel, nato pa dosegel, da so ga agenti fašistične politične policije PIDE aretirali in odpeljali v Lizbono. V Vatikanu poudarjajo, da je odstranitev mozambiškega «primasa» v bistvu posledica izjave Pavla VI. novemu portugalskemu veleposlaniku, da katoliška cerkev sedaj podpira težnje afriških kolonij po neodvisnosti. «TIR» zmečkal delavca GENOVA, 26. — Danes popoldne je neki tovornjak «TIR» strmoglavil s cestne povezave, ki pelje iz genovskega pristanišča do vhoda avtoceste pri Sampierdareni ter zmečkal pod seboj 35-letnega delavca Maria Ruffinellija. Tudi šofer tovornjaka Carmine Lanzillotta je v življenjski nevarnosti. Tovornjak je prevažal vreče cementa. Zelo verjetno se je na ovinku tovor premaknil kar je povzročilo spremembo smeri težkega vozila. Tovornjak je padel dvanajst metrov navzdol, naravnost na prevozno vozilo, ki ga je upravljal Ruffinelli. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. RIM, 26. — 48-letni duhovnik Sergio Valentino Anesa je danes strmoglavil z okna v drugem nadstropju nekega poslopja ter bil pri priči mrtev. Dogodek se je pripetil danes popoldne v Ul. Filippo Taiani, kjer je neki cerkveni zavod. Sergio Valentino je prišel iz Bergama, da bi tam preživel nekaj dni počitka. V žepih njegove obleke so našli nekaj tablet pomirjevalnega sredstva. Policijski agenti menijo, da je du-hovnik napravil samomor. ŽENEVA, 26. — Danes se je sestal pripravljalni r/lbor za revizijo pogodbe o preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Delo odbora se bo zaključilo 6. septembra. Od držav, ki so podpisale to pogodbo, jih je 26 članic tega odbora, a med njimi Kostarika, Mehika, Maroko, Etiopija, Peru ter države, ki že posedujejo jedrsko orožje (ZDA, SZ in Velika Britanija). Pogodba je začela veljati 5. marca 1970. 83 držav jo je že podpisalo, drugih 25 pa je še ni ratificiralo. Francija, LR Kitajska, Indija, Izrael in Južna Amerika pa pogodbe niso hotele podpisati. OB UDELEŽBI 3.000 DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV V PORTOROŽU IZBRANA «MISS SLOVENIJE 1974» Slovenska lepotica je 20-letna manekenka Jolanda Jovanovič iz Ljubljane - 24. septembra izvolitev «miss Jugoslavijo KOPER, 26. — Sobotne prireditve v portoroškem avditoriju, volitve «miss Slovenije 1974», se je udeležilo nad 3.000 domačih ter tujih turistov. Na odru se je zvrstilo 17 deklet iz raznih krajev Slovenije, Id so se po eni strani borile za ta laskav naslov, po drugi pa so reklamizirale razne proizvode jugoslovanskih podjetij oblačil, obutve in kozmetičnih izdelkov. V prvi in drugi izbirni etapi je izpadlo enajst lepotic, žirija pa je potem med šestimi izvolila za «miss Slovenije 1974» 20-letno manekenko iz Ljubljane Jolando Jovanovič. Za njeno prvo spremljevalko so izbrali Milico Skrbič iz Ljubljane, za drugo pa Jožico Rejc iz Ljubljane. Letos so prvič volili tudi «miss fotogeničnosti». Ta naziv si je priborila Majda Panič iz Slovenske Bistrice. V žiriji sta bila med drugimi tudi urednik revije «Stop» Edo Hra-utski in televizijska napovedovalka Nataša Dolenc V vmesnih točkah so nastopili jugoslovanski pevci in pevke, in sicer Miro Ungar, Lidija Kodrič, Biserka Velentanlič, Nada Kneževič in Zdenka Kovačiček. Zlasti je navdušil nastop prve dame jugoslovanskega jazza Nade Kneževič, ki je doživljala aplavze na odprti sceni in morala na koncu dodati več pesmi. Organizacija prireditve, ki je bila tokrat v rokah revije «Politika bazar» in domačega zavoda za turizem, je povsem uspela. Zmagovalka in obe spremljevalki se bodo udeležile tekmovanja za «miss Jugoslavije» 24. septembra v Beogradu. Obstaja pa tudi možnost, da bi bila ta prireditev v Portorožu, v kolikor bodo seveda rešili finančni problem. Rekordna udeležba na «ex tempore» v Piranu Sobotne in nedeljske tradicionalne slikarske prireditve v Piranu se je udeležilo nad 90 slikarjev iz Jugoslavije in tujine. To je vsekakor rekordna udeležba v dosedanjih srečanjih. Kot kaže, je Piran s svojimi starinskimi ulicami in trgi ter s prelepo okolico neizčrpen vir motivov in njegov sloves v tem smislu se naglo štiri v slikarskih krogih. Udeleženci letošnjega «ex tempore* so izročili žiriji do 12. ure v nedeljo 120 del v najrazličnejših slikarskih tehnikah in smereh. 60 del so zbrali za razstavo. Žirija, ki so jo sestavljali Sonja Hojer, dr. Mirko Jutršek, prof. Janez Mesesnel in Jože Pohlen, je podarila prvo nagrado Borisu Jesihu in Stanetu Petroviču, drugo nagrado je prejel Stane Jagodic, medtem ko so si tretjo nagrado razdelili Adrijano Gurger, Franc «Miss Slovenije» v Portorožu. Od leve proti desni: Milena Skrbiš iz Maribora, «miss» Jolanda Jovanovi č, Jožica Rejc iz Ljubljane in «miss fotogeničnosti» Majda Panič iz Slovenske Bistrice (Foto šelhaus) Scurk in Tomaž Perko. Razen tega so podarili še deset diplom. Razstava slik udeležencev «ex tempora» bo odprta vsak dan v piranski Mestni galeriji od 10. do 12. in od 17. do 20. ure do 8. septembra. Nove investicije PH Koper Koprsko PTT podjetje pripravlja za jesen široko razširitev in modernizacijo telefonske in telegrafske mreže. V ta namen bodo investirali okrog 35 milijonov dinarjev. Med drugim bodo zgradili novi poštni poslopji v Izoli in v Obrovem, nadalje bodo montirali 120 telefonskih kablov med Koprom in Portorožem ter položili nov kabel med Postojno in Ilirsko Bistrico. Od večjih del naj omenimo še pripravo na izgradnjo 200-številčne avtomatske telefonsko - telegrafske centrale v Kopru ter razširitev avtomatskih telefonskih central v raznih mestih! južne Primorske. Samo portoroška centrala bo dobila 3.000 novih priključkov, kar je povezano z izgradnjo novega turističnega kompleksa «Bernardine». Uspel nastop koprskih pevcev v Ferrari Iz Ferrare se je sinoči vrnil koprski pevski moški zbor, «Simon Gregorčič». V okviru prijateljskih stikov in sodelovanja med obema pobratenima mestoma so priredili koprski pevci koncert v Ferrari in Comacchiu. Koncert je vzbudil veliko pozornost, saj mu je na primer samo v Ferrari prisostvovalo nad 500 poslušalcev. Ob tej priložnosti sta izmenjala pozdrave vodja koprske delegacije prof. Raul Ši-škovič in podžupan Ferrare Pasquino Femoni. Čez 14 dni bodo fe-rarski pevci vrnili obisk koprskemu pevskemu zboru. L. O. PLAVANJE ŠPORT SPORT ŠPORT ZAKLJUČEK 13. EVROPSKEGA PRVENSTVA NA DUNAJU Vzhodne Nemke brez nasprotnic Med moškimi večja izenačenost Jugoslovanski vaterpolisti tretji - Calligarisova ne bo več nastopala Na stadionu v Pratru na Dunaju se je včeraj zaključilo 13. evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo. Glavna značilnost tega prvenstva je bila neverjetna vrsta zmag. ki so jih osvojih vzhodni Nemci ali bolje dekleta iz Vzhodne Nemčije. Izmed vseh tekmovanj v ženski konkurenci jim je ušlo ie eno prvo mesto in to je bilo veliko presenečenje: Voglova jc$ namreč zgubila zlato medaljo in svetovni rekord na pro- KOLAJNE EP Vzhodna Nemčija 17 15 4 Zahodna Nemčija 6 3 3 Madžarska 3 14 SZ 2 7 11 Velika Britanija 2 3 3 Italija 2 2 1 Švedska 213 Nizozemska 0 2 3 Francija 0 0 1 Jugoslavija 0 0 1 gi 200 m prsno, na kateri jo je premagala mlada plavalka iz Zahodne Nemčije Justenova. Drugače so Nemke zmagovale z neverjetno lahkoto in to ne le najvišja odličja temveč tudi druga mesta. Poleg tega so kar rušile svetovne in (redko) tudi evropske rekorde. Glavni junakinji sta bili Kornelia Ender, ki je izbrisala Avstralko Gouldovo iz knjige rekordov in Ulrike Richter, ki je postavila kar štiri svetovne rekorde. V moški konkurenci so imeli glavno besedo Zahodni Nemci, predvsem po zaslugi Petra Nockeja, ki je sam osvojil pet zlatih medalj, čeprav njegovi časi niso bili najboljši v svetovnem merilu. Vzhodni Nemec Roland Matthes, ki je nedvomno najuspešnejši plavalec zadnjih let, saj nima nasprotnikov v hrbtnem slogu, je osvojil obe kolajni tudi na Dunaju (100 in 200 m), pa čeprav ne moremo reči, da je trenutno v blesteči formi. To še bolj potrjuje njegovo absolutno premoč v tem slogu. Kar se tiče vaterpola, so Madžari potrdili svojo vodilno vlogo, ki so si jo priborili lani na svetovnem prvenstvu v Beogradu. Na tem turnirju je Madžarska dobila šest tekem, le z Jugoslovani je remizirala. Njena premoč je popolnoma jasna, če se ozremo na zadetke: dala .je 50 golov, prejela pa jih je le 27. Jugoslavija je osvojila srebrno odličje, to pa predvsem zaradi tega, ker je nekoliko naivno remizirala z Italijo (zadetek v zadnji sekundi srečanja!). O njeni uvrstitvi je odločala razlika v golih. Sovjeti so imeli dva gola več in zato jim je pripadlo drugo mesto. Italija je pristala na petèm mestu, kar je zanjo neuspeh, posebno če se spomnimo poraza z Zahodno Nemčijo, ki je na prvenstvu najmanj pokazala. V skokih v vodo ni bilo na Du naju nič novega. Klaus Dibiasi je potrdil, da je nedvomno najboljši skakalec vseh časov, kot je Ulrika Knape v ženski konkurenci. Oba sta zmagala v obeh tekmovanjih: v skokih s 3-metrske deske in v skokih s stolpa. V zadnjem dnevu ni bilo posebnih presenečenj, če izvzamemo zmago vzhodnega Nemca Pfutzeja, ki je kot prvi evropski plavalec dosegel na 1500 m prosto čas pod šestnajstimi minutami. Sicer pa je ta panoga pokazala izreden napredek, saj sta dva Evropejca plavala pod mejo 16 minut, kar trije pa so bili boljši od starega rekorda Šveda Gingsjòja, ki se je moral zadovoljiti s petim mestom. V štafeti 4x100 m mešano so zmagali zahodni Nemci, ki so sosedom z vzhoda odvzeli tudi evropski rekord. Ti so zelo razočarali, saj so bili le četrti. Italijani so zadovoljili, ker so izboljšali državni rekord in zasedli peto mesto. Med ženskami se je izkazala Richterjeva na progi 2Ó0 m hrbtno, na kateri je postavila nov svetovni rekord. Premagala je Tauberjevo, ki je z osvojitvijo drugega mesta tako omogočila Vzhodni Nemčiji dvojno zmago. Tretja je bila Nizozemka Brigitha, ki je osvojila največ kolajn, pa čeprav ne najbolj dragocenih: dve srebrni in tri bronaste. Na 200 m metuljček so si vzhodni Nemci dovolili novo dvojno zmago, vendar bruz rekorda, kar je skoraj neverjetno. Zlato je šlo Kotherjevi, ki je z lahkoto pripla vala prva do cilja in zadala drugouvrščeni Leuchtovi kar štiri se kunde zaostanka. V zaključnem dnevu je zadovoljila tudi Italijanka Roncellijeva. ki je bila na 200 m hrbtno le osma, postavila pa je nov državni rekord. Vsekakor moramo omeniti tudi Cal-ligarisovo, ki je osvojila srebrno ’ In bronasto kolajno in ki je morala na 800 m prosto prepustiti evropski rekord vzhodni Nemki Dòrrovi. Njen nastop sploh ni pomenil razočaranja, morala je pač priznati premoč plavalk iz Vzhodne Nemčije. Ob koncu prvenstva je izjavila, da je bilo to njeno zadnje prvenstvo in da se bo umaknila iz aktivnega športa. V zadnjem kolu vaterpolskega turnirja ni bilo presenečenj. Madžari so z lahkoto zmagali, čeprav so izgubili zadnjo četrtino kar s 3:0. Jugoslavija je s težavo premagala Španijo le z zadetkom orednosti Kar se tiče kolajn, jih ja šlo največ Vzhodni Nemčiji: kar 36, od teh pa 17 zlatih. 6 prvih mest je osvojila Zahodna Nemčija, 3 pa Madžarska. To evropsko prvenstvo je veljalo tudi za evropski pokal v ekipni konkurenci. Med moškimi so ga o-svojili Sovjeti pred zahodnimi Nemci. Pri ženskah pa ni bilo nobenega dvoma. Daleč pred vsemi so bile vzhodne Nemke, drugo mesto pa je pripadlo Nizozemski. Rezultati zadnjega dne: PLAVANJE MOŠKI 1500 m prosto 1. Pfuetze (Vzh. Nemčija) 15'54”57 (evropski rekord) 2. Carter (Vel. Britanija) 15'54"78 3. Evgrafov (SZ) 16’04"42 4x100 m mešano 1. Zah. Nemčija (Steinbach, Kusch. Meeuw, Nocke) 3'5r'57 (evropski rekord) 2. Velika Britanija 3'54"13 3. SZ 3 54”37 5. Italija 3’58"50 (it. rekord) ŽENSKE 200 m hrbtno 1. Richter (Vzh. Nemčija) 2'17'’35 (svetovni rekord) 2. Tauber (Vzh. Nemčija) 2’18''72 3. Brigitha (Nizozemska) 2'21"33 8. Roncelli (Italija) 2'25"81 (italijanski rekord) 200 m metuljček 1. Kother (Vzh. Nemčija) 2'14''45 2. Leucht (Vzh. Nemčija) 218 "45 3. Schvvarzfeld (Zah. Nemčija) 2T9”71 SKOKI V VODO Skoki s stolpa - moški 1. Dibiasi (Italija) 562.83 2. Hoffmann (Vzh. Nemčija) 557.28 3. Gendrikson (SZ) 522.51 VATERPOLO Zadnje kolo Jugoslavija - Španija 7:6 (2:3, 2:2, 1:1, 2:0) SZ - Italija 5:2 (2:1, 2:1, 1:0, 0:0) Madžarska - Romunija 7:5 (1:0, 2:1,1 LESTVICA EVROPSKEGA POKALA 4:1, 0:3) MOŠKI (plavanje, skoki v vodo, va- Nizozemska - Zah. Nemčija 4:4 (0:1, terpolo) 1:0, 2:2, 1:1) LESTVICA 1. Madžarska 2. SZ 3. Jugoslavija 4. Nizozemska 5. Italija 6. Romunija 7. Španija 8. Zah. Nemčija 1. SZ 155. 2. Zah. Nemčija 140, 3. I Vzhodna Nemčija 129, 4. Madžarska 13 točk 89, 5. Velika Britanija 76, 6. Italija 54. 7. Švedska 28, 8. Francija 13, | 9. Jugoslavija 10. ŽENSKE (plavanje, skoki v vodo) 1. Vzhodna Nemčija 295, 2. Nizozemska 59, 3. SZ 56,5 4. švedska 56, 10 10 6 6 4 4 3 5. Zahodna Nemčija 44,5, 6. Fran- na tla, prvič v prvem krogu, dru | cija 20, 7. ItaUja 19. AVTOMOBILIZEM PERGUSA, 26. — Zahodni Nemec Hans Stuck je zmagal na avtomobilski dirki formule 2 za VN Sredozemlja. Z zmago se je zelo približal Francozu Depaillerju na lestvici evropskega prvenstva. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem je zmagal Stuck, v drugem pa se je zahodnonem-ški pilot uvrstil na drugo mesto in si tako zagotovil končno zmago. Stuck je tekmoval na avtomobilu march 742. Na drugo mesto se je uvrstil Anglež Purley na chevronu, tretji pa je bil Italijan Serblin, prav tako na marchu 742. BOKS HONOLULU, 26. — Filipinski boksar Benn Villaflor je ohranil naslov svetovnega prvaka v lahki junior kategoriji. Premagal je namreč izzivalca Japonca Yasutsuneja Uye-haro in isicer s k.o. v drugi rundi. Pred zaključkom dvoboja je Villaflor že dvakrat podrl nasprotnika MOTOCIKLIZEM DIRKE ZA VN ČEŠKOSLOVAŠKE ITALIJAN VILLA PRVI V RAZREDU DO 250 CCM Slab nastop svetovnega prvaka Agostinija gič pa v začetku drugega. Svetovna rekorderka na 100 m metuljček Roseniarie Kother (NDR) z drugouvrščeno, rojakinjo Ann Leucht in tretjo, Švcdinjo Anderssonovo Katrin BRNO, 26. — Včeraj so bile v Brnu motociklistične dirke za VN Češkoslovaške in za točke svetovnega prvenstva. Po daljšem premoru je tokrat spet nastopil večkratni svetovni prvak Giacomo A-gostini, ki pa je razočaral, saj se je v razredu do 500 ccm uvrstil šele na šesto mesto. Na nedeljskih dirkah so podelili še tri svetovne naslove, že pred češkoslovaškimi dirkami si je zagotovil naslov svetovnega prvaka Anglež Phil Read v razredu do 500 ccm. Z zmago v razredu do 250 ccm si je zagotovil prvo mesto na svetu tudi Italijan Walter Villa. Villa je vozil v nedeljo res izredno. Takoj po startu je prešel v vodstvo in je po vsakem krogu češkoslovaškega dirkališča večal svojo prednost, tako da je zmagal z 10” naskoka nad drugouvrščenim Japoncem Katayamo. Villa, ki je tekmoval na motorju harley davidson, je tako prvič osvojil naslov svetovnega prvaka. V razredu do 50 ccm si' je zagotovil naslov svetovnega prvaka Nizozemec Henk Van Kessel. Na nedeljskih dirkah je Van Kessel tekmoval na kreidlerju in je prepričljivo zmagal pred Van Zeebroec-kom (Bel.) in zahodnim Nemcem Thurovvom. Šved Kent Andersson je postal nov svetovni prvak v razredu do 125 ccm. švedski motociklist je osvojil z nedeljsko zmago svetovni naslov, čeprav se je moral zelo potruditi, da je strl odpor Italija na Paola Pilerija. Andersson je tekmoval na motorju yamaha, Pi Ieri pa na malanci. Najbolj zanimiva nedeljska dirka je bila gotovo dirka pollitrskih motorjev, na kateri je spet nastopil Giacomo Agostini. Italijanski motociklist se je namreč poškodoval na dirkah v Anderstorpu na švedskem in zato ni mogel dalj časa nastopiti. Medtem si je Phil Read že zagotovil naslov svetovnega prva- ............................................................................................................................................................min................ MEDNARODNO ATLETSKO SREČANJE V TRSTU PREMOČ POLJSKIH TEKMOVALCEV HALLE ZMAGOVALEC V METU KOPJA Odlični puljski tekači - Dober nastop Švaba Pričakovani mednarodni atletski miting v Trstu je dal lepe rezultate, čeprav celotno tekmovanje ni dobilo izrednega pečata. Poljaki so nastopili z najmočnejšo postavo, medtem ko so bili ostali klubi zastopani bolj s posamezniki. Tehnično najboljši dosežek je dosegel naraščajnik Caruso iz Palmanove, ki je za dve desetinki sekunde popravil italijanski rekord v teku na 400 m z res dobrim časom 49’'2. Caruso je tako izpolnil naša predvidevanja. Za njim je bil v isti kategoriji odličen tudi Tržačan Giacomelli, ki je kazalec ure ustavil pri 50"9. Najboljša je bila ta panoga tudi za člane, član jugoslovanske štafete 4x400 m za EP Ivičak iz Karlovca je po startu močno potegnil, na ciljni ravnini pa ga je nevarno začel ogrožati Poljak Senviak. Gotovo nepredvidena je bila tudi zmaga puljskega mladinca Saviča v teku na i.500 m. Poljak Witkowski se je ponašal z osebnim rekordom 3'41’T proti Savičevemu času 3'48"6. Začetek je bil počasen. Poljaka sta računala na lahko taktično zmago, Savič pa si sam ni upal naprej, čeprav je bil skozi na tretjem mestu. Tristo metrov pred ciljem je prvi Poljak potegnil in nato je sprinta! še Witkowski. Savič ni popustil niti za meter. Prezgodnji finiš je v zadnjih 20 metrih izdal Poljaka in Savič je bil za 2-3 metre prvi. Bolj gladka je bila zmaga Vita-soviča na 3000 m zapreke. Vodil je že od samega začetka in z dolgim končnim sprintom strl napadalni namen Cycha. Nerodnost starterja je preprečila dober čas na 100 metrov. V zadnji seriji so tekli vsi najboljši. Pretekli so že kakih 40 metrov, ko je starter sprožil drugi strel za napačni start. Tekači ga seveda niso upoštevali in so napor nadaljevali. Komaj drugi sodniki na sre di proge so nekatere prepričali, da nekaj ni v redu, poljski predstavnik Kiczko pa je popustil le kakih 10-15 m pred ciljem. Njegov čas je bil kljub temu 10"7-10'’8. Zaradi organizacijskih potreb so tek takoj ponovili, tekači pa so še občutili prejšnji napor. Kiczko ni šel dlje od 11" in na prvih dveh mestih sta bila avstrijska predstavnika z 10”8 in 10”9. Med naraščajniki je odličen čas 11” dosegel Goričan Casagrande. Deželna atletika je dosegla važen uspeh tudi v skoku v višino, slabo zaletišče pa je preprečilo še boljši skupinski rezultat. Favorit Bruni iz Pordenona (osebni rekord 213 cm) je s težavo preskočil 205 in nato trikrat podrl 210 cm, pri odskoku pa mu je na krušljivem za-letišču iz slabega asfalta vedno zdrsnilo. Še slabše se je godilo skakalcem «fosbury» z zaletom z leve strani. Preko 201 cm je sko- m, 2. Kokot (Slask) 6,93 m 5000 m: 1. Walkowiak (Slask) 14’22”6 100 m: Recher (Feldkirchen) 10”8 1500 m: 1. Savič (Pula) 3’58”0, 2. Witkowski (Slask) 3'58” 4x100 m: 1. Feldkirchen 42”4, 2. Slask 42”6, 3. CUS 43” Od domačih slovenskih atletov je bil najboljši Švab. Že v začetku je 1 j tekel a 110 m čez ovire in za zmagovalcem serije zaostal le za slaba dva metra ki pa sta za ča-somerilce nerazumljivo pomenila 6 desetink sekunde. Kasneje je na 4C0 m z počasnim začetkom in zelo močnim finišem dosegel najboljši sezonski čas 52’'7-. Ruzzier je tako v teku na 110 m kot v kopju po polnoma odpovedal. Od 'borovcev je kladivo metal Zupan, mladi Lasič pa je v daljini dosegel 5,54 m. k. b. 18,43 m. REZULTATI 110 m ovire: 1. Platek (Slask Wroclaw) 15”3, Švab (CUS) 17”0, Ruzzier (CUS) 18”4. kladivo: 1. Sterchele (Schio) 52,62 m, 6. Zupan (Bor) 30,66 m krogla: 1. Ivančič (Crvena zvezda BG) 18,43, 2. Zecchi (CUS) 15,16 3000 m zapreke: 1. Vitaševič (Pula) 8'55”1, 2. Cych (Slask) 8’57”8 kopje: 1. Malie (Celovec) 71,06 m, 2. Primorac (Dinamo ZG) 68,08 rp, 3. De Franzoni (Palmanova) 62,02 m 400 m: 1. Ivičak (Karlovac) 47”5, 2. Senviak (Slask) 47”5; med naraščajniki Caruso (Palmanova) 49”2 (nov ital. rekord) višina: 1. Bruni (Pordenone) 205 cm disk: 1. Tajerle (Slask) 52,53 m, 2. Iva iič (Crvena zvezda) 50 94 m daljina: 1 Belladonna (CUS) 7,30 .......................................................■mili...........................mm.........mmmmmi V ___ v » f A O ODBOJKA TURNIR V KOSTANCI ka. Dirka v Brnu je bila za oba Prihodnje dirke za točke svetov-motociklista predvsem prestižnega ‘ —i—j- o r'"'"tnm r pomena. Agostini ni imel sreče, saj je moral zaradi okvare na zavorah znatno zmanjšati hitrost. Read je imel tako prosto pot in je zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski tovariš Gianfranco Bonera (oba tekmujeta na motorjih MV), na tretje mesto pa se je prerinil presenetljivi Finec Teuvo Lansivuori, ki je dirkal na yama-hi. Lansivuori je postavil tudi nov rekord brnskega dirkališča. Agostini se je moral zadovoljiti s šestim mestom. nega rekorda bodo 8. septembra Opatiji. Na njih bo tekmoval V> vsej verjetnosti tudi Giacomo AS stini, saj ima še možnost, da osvoji naslov svetovnega prvaka v raz-redu do 350 ccm. Lestvica svetovnega prvenstva 50 ccm: Van Kessel 84 točk, Kunz 50, Van Zeebroeck 49. 125 ccm: Andersson 84 toc , Kneubuehler 53, Buscherini 48. 250 ccm: Villa 77 točk. Kataya-ma 43, Pons in Braun 38. 500 ccm: Read 82 točk, Bonera 69, Lansivuori 67. ...................................................i......mmimmimmmimim...........................................Immmmlmllmm|m,,,I,l,,,,* ATLETIKA MITING V FORMH Odličen čas štafete v teku na 4x100 m Dobri rezultati Fiasconara, Druta in Bučarskego Težko je določiti če je FIDALI Prava nevihta je prišla zTfnske-bolj zadovoljna z rezultatom Fiasco- ga tekmovanja v vzhodnem Berlinu-nara v teku na 800 m ali hitre šta- 1 Rosemarie Witschas, letos ze Pe SE STERRA CSSR PRED ROMUNIJO Jugoslovani zadovoljni s šestim mestom V Kostanci se je zaključil velik mednarodni članski odbojkarski turnir. Končni zbagovalec je bila ekipa Češkoslovaške pred Romunijo, ki je imela enako število točk, toda slabšo razliko v setih. Obe reprezentanci sta utrpeli po en poraz. V medsebojnem obračunu so slavili prepričljivo zmago bodoči zmagovalci. Za jugoslovanske odbojkarje lahko rečemo, da so zadovoljili. Na končni lestvici so obstali na šestem mestu. Zgubili so tri tekme, in sicer s Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo. Premagali pa so po petih letih Italijo in letos že tretjič Madžare. Pripomniti pa moramo, da so «plavi» to pot igrali brez «tehnika» Boračiča, kar se je najbolj poznalo ter odličnega tol-kača Elezovica. Povsem praznih rok so v Kostanci ostali Italijani. Porazi so se vrstili po naslednjem TRŽAŠKA CETRTOL1GASA PONZI AN A JEŽE V FORMI TRIESTINA POMANJKLJIVA «Modro-btdi» prešibki v napadu Ponziana — Belluno 1:2 (1:0) PONZIANA: Magris (Zadel), Gattonar (Covacich, F. Gerin), Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Rava-lico. Dalle Corde, Vidonis, Momes-so, Trentin, Jannuzzi. BELLUNO: Zampare (Bubacco), Cecco, Grion (Bianchin). Casagrande, Capeleto, Dal Bianco, Dalla Bella (Follador), Tamborini, Inferrerà, Gallio, Nicoletto. STRELCI: Momesso v 22. min., Nicoletto v 84. min. in Follador v 89. min. V okviru priprav za prvenstvo 4. lige je tržaški novinec tega prvenstva Ponziana odigral četrto pred-prvenstveno prijateljsko tekmo. V tem nestopu so imeli Tržačani pre cej hujšega nasprotnika, kot v preteklih treh, saj jim je stala nasproti enajsterica Belluna, ki bo tudi letos igrala v C ligi. Glede na nasprotnika in prikazano igro smo lahko s sobotnim nastopom Ponzia-ne več kot zadovoljni. Končni rezultat pa seveda nima za obe moštvi velike važnosti. Domačini so poka dvakrat z Jannuzzi jem. V dru-| sredine igrišča, kjer sta Veneri in kar ie bilo zanjo usodno. Morala jčJ le še maji mi Po.j„k V.’islovvowicz. je namreč prepustiti rebro Sovjet- 1 Ivan Ivančič je pričakovano zma-‘ ............. vila Italijo s ^ gai v kroah Metal pa je slabo ski zvezi, ki je od' tremi goli prednosti. messa. , in komaj v -postu dosoooi zrelih gem polčasu "so gostje še bolj pri-1 Berti solidno zaigrala in skušala tisnili. toda obramba Tržačanov je urejevati vrste, medtem ko se je Tosetto morda preveč premikal napad in s tem pustil v ozadju praznino, katero pa je na srečo občasno mašil razigrani Lucchetta. Tržaški branilec (čeprav nekoliko pomanjkljiv v obrambi) je bil v vsakem prodoru čez sredino igrišča vedno nevaren in pravi trn v peti videmske obrambe. Dobro je zaigral tudi taktično desno krilo Codarin, od katerega pa si navijači pričakujejo še mnogo več. Tudi mladi vratar Grigollo se je izkazal, pa čeprav nosi precej krivde za drugi gol. Grigollu se je namreč precej žog izmuznilo iz rok (tudi drugi gol) kar je povzročilo vedno zmedo v obrambi. O Udineseju lahko rečemo, da je obetajoča ekipa, ki bo prav gotovo med kandidati za prestop v višjo liso. Videmčani razpolagajo z od ličnim vratarjem, pred katerim stojita hladnokrvna in solidna branilca Sgrazzutti in Bonora. Odlič na sta tudi Groppi in Stella. Svojo moč pa ima Udinese v napadu, kjer so Stevan, Girelli in posebno Peressin prodorni in dobri strelci. Solidna je tudi sredina igrišča, kier ima davno besedo «motorček» Burlando in tehnik Flnborea. O P’A'pssi'u k«tere«8 »n naiveč o r iv'1 ’ ’ V-j navij~či, na lahko s reCemo, ua n’ pokazal nič novega, t bila vedno na mestu. Pred samim koncem pa je prišla prva mrzla prha. Nekoliko neodločno obrambo «modrobelih» je prvi načel Nicoletto. Samo minuto pred zaključkom pa je Follador postavil končni rezultat. G. F. Udinese — Triestina 3:1 (2:1) UDINESE: Zanier, Sgrazzutti, Bonora (70. min. Battoia), D’Alessi, Groppi. Stella, Stevan, Burlando, Peressin (83. min. Trevisan), Fla-borea. Girelli, 12. Marcati. TRIESTINA: Grigollo, Riva (46. min. Massaccesi), Lucchetta, Berti, De Luca, Albicocco, Codarin, Veneri, Ori. Tosetto (70. min. Biga ran), Oggian, 12. Mian. STRELCI: v 15., 36. in 63. min. Peressin, v 44. min. Flaborea. V prvi tekmi, veljavni za italijanski pokal, je Triestina v soboto zvečer v Tržiču klonila razigrani enajsterici Udineseja. Na dan so vrstnem redu: Vzhodna Nemčija, Poljska, Jugoslavija in Bolgarija (vse štiri tekme s prepričljivim 3:0) in končno še Madžarska po petih setih igre. Ta neuspeh bo pomenil še dodatne polemike glede pomladitve izbrane italijanske odbojkarske vrste, saj jih ni manjkalo že pred odhodom v Romunijo. Odbojka danes v svetu napreduje z velikimi I oraki. Brez dolgoročnih in načrtnih priprav pa je težko držati korak z najboljšimi. Sam turnir je bil izredno kako-vosteh, saj so manjkale samo tri svetovne velesile: Japonska, SZ in Kuba. Neglede na to pa je bilo to tekmovanje dokaj dobrodošlo vsem šesterkam pred nastopom na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Mehiki. Prvo mesto v tolažilni skupini je pripadlo Bolgariji, ki je na tem turnirju igrala s svojo drugo izbrano vrsto. Prav zaradi odsotnosti Japoncev. Sovjetov in Kubancev se Bolgari niso udeležili turnirja z najboljšo reprezentanco. Končni vrstni red je bil naslednji: Češkoslovaška, Romunija. Poljska, Vzhodna Nemčija, Bolgarija, Jugoslavija, Madžarska in Italija. * * » Po dveh nastopih v Gorici in Pordenonu so mladi odbojkarji Italije igrali na velikem turnirju na Madžarskem, in sicer v Zaelege-zeagu. Na končni lestvici so obstali na sedmem mestu pred Nizozemsko. Tudi pri mladincih je reprezentanca nasto/>ila precej po mlajena in zato neizkušena. Končni zmagovalci so bili Romuni, ki so bili na letošnji mladinski bal-kaniadi šele tretji, Bolgari pa so bili peti. Omeniti velja, da so ju goslovanski odbojkarji letos premagali obe reprezentanci, kar je najlepši dokaz, da imajo «plavi» spet izredno nadarjeno mladinsko vrsto. Končni vrstni red tega turnirja je bil naslednji: Romunija Madžarska, češkoslovaška, Poljska, Bolgarija, Zaergerzaeg, Italija in Nizozemska. Ll! v prvem polčasu in tudi | Prve PO-nJkljiv«« daljevanju lep nogomet. Samo ne-1 nov to je neprodornost napadalne pazljivosti v zadnjih minutah, ko vrste in negotovost obrambe^ so bili že prepričani v končno zrna- ozadju sta namreč povsem zataji-go, lahko pripišemo poraz, že pred la srednja brandca («topper De Lu-prvim zadetkom Ponziane, ki je ca 'n Albicocco. • ' - , padel v - lanuti po zaslugi Mo- "•'.vadm vlo», Pr.«tePa še n» znase! . so imeli domačini nekaj I ‘n popolnoma razziai navunče) pr 'ožnosti s Trentinom in kar l Edine pozitivne no« so prišle : fete 4x100 m. Južnoafričan, ki italijansko atletsko zvezo drago stane, je z velikim naporom končno dosegel normo za evropsko prvenstvo, čas 1’46’T pa mu gotovo ne odpira poti do sijajnih podvigov, čeprav so uradni komentarji prepolni optimizma. Bolj stvaren pa je res izreden čas sprinterske četverice, ki je dosegla letošnji najboljši čas na svetu 38”8. Vključitev Mennee je torej prinesla svoje rezultate. Možnost osvojitve zlate kolajne bo gotovo sedaj prinesla največjo slogo. Od italijanskih atletov se je izkazal Simeon v disku, Zarcone v teku na 1500 m in Fava na dolgih progah. Del Forno se je ustavil že po 205 cm, vendar pravijo, da nalašč. ker je občutil posledice krča na nogi. Tuji atleti, ki so na vsak način dali večji pomen mitingu, so le delno izpolnili pričakovanja. Odlični so bili Drut v teku na 110 m cez ovire, Carrigan in posebno Bučar-ski v palici, Kodejs na 400 m čez ovire. Prišlo je tudi do majhnih razočaranj. Stones je v višino skočil samo 216 cm, delno pa je zatajil tudi Danec Torring, ki ima o-sebni rekord 223 cm. Poglavje zase so predstavljali Novozelandca Walker in Dixon ter Avstralec Crouch. Gre za pravo trgovsko trojko, ki po izrednih uspehih na britanskih igrah kroži po Evropi in zbira milijone. V Formii bi moral Walker naskakovati svetovni rekord na 1500 m. Pomagal mu je tudi Američan Win-zenried, ki je že pravi specialist za pomoč v prvem delu teka. Win-zenried je res prvi potegnil, Walker Pa mu je le medlo sledil. Prehodi pri 400 in 800 metrih so jasno pokazali, da z rekordom ne bo nič. In r .s je bil končni rezultat nad 3’40” jasen odraz prenizke tarife, katero so organizatorji plačali. Isto se je zgodilo tudi z Dixonom v teku na 5000 metrov. Miting v Formii je verjetno tudi za letošnje prvenstvo Evrope zapečatil usodo Dionisija. Z lahkoto je šel preko 5 metrov, nato pa si ni upal više zaradi bolečin na nogi. V taboru «azzurrov» že kroži glas, da Dionisi v Rimu ne bo startal. NOGOMET Italijanske nogometne ekipe, ki se pripravljajo na začetek državne ga prvenstva, so včeraj odigrale več prijateljskih srečanj. Izidi: 0:2 0:0 0:6 1:0 3:2 1:2 1:1 1:1 1:3 Mantova : Inter Genoa : Milan Viareggio : Fiorentina Torino : Slavia Praga Napoli : Wacker Innsbruck Vicenza : Juventus Cesena : Bayern Miinchen Spai : Bologna Lucchese : Sampdoria krat preko 190 cm v višini, je načila svetovni rekord Bolgarke Blagojeve z rezultatom 194 cm. K0" maj 17-letna Vòlzke je v daljin' skočila 6,77 m, četverka Maletzki. Stecher, Heinich, Ecker pa je s časom 42”6 izenačila lastni sve" tovni rekord v štafeti 4x100 m. Presenetljiva je tudi vest iz M®-skve. Aleksander Barišnikov je P0" pravil lastni rekord za cel met» in z znamko 21,70 m dosegel tudi novo evropsko znamko, samo 12 c® od svetovnega rekorda Američana Feuerbacha. Barišnikov uporabUJj svojevrstno tehniko metanja, predvideva v krogu en obrat. NOGOMET MILAN, 26. —.Jutri, 28. avgusta, se bo pričelo tekmovanje za >-talijanski nogometni pokal. Na sporedu bo prvo kolo, v katerem se n°' do pomerili: A SKUPINA Lanerossi - Brindisi, Inter - Asce-li. Novara bo počivala. B SKUPINA Napoli - Sampdoria, Spal - Catanzaro. Verona bo počivala. C SKUPINA Juventus - Varese, Avellino - Taranto. Reggiana bo počivala. D SKUPINA Arezzo - Torino, Sambenedettese -Cagliari. Como bo počival. E SKUPINA Roma - Pescara, Atalanta - Lazio. Genoa bo počivala. F SKUPINA Brescia - Parma, Cesena - Perugia. Milan bo počival. G SKUPINA Alessandria - Foggia. Fiorentina * Palermo. Ternana bo počivala. # * * SANREMO, 26. — V otvoritveni tekmi 25. mednarodnega nogometnega turnirja Carlins’ Boys, na katerem nastopajo le mladinske enajsterice, sta igrali Lazio in Brescia neodločeno 0:0. Srečanje je bilo izenačeno, saj je Brescia napadala pre" težno v prvem polčasu, Lazio pa v drugem delu. Tekmo so si poleg drugih ogledali tudi novi trener italijanske državne reprezentance Fulvi® Bernardini, trener mladinske reprezentance Vicini in trener Interja Suarez. JP5P, fjjfl ÉjlHir VIAREGGIO, 26. — V dvoboju za naslov evropskega prvaka super lahke teže je Španec Pedro Fer-nandez premagal italijanskega iz-1 živalca Piera Ceruja, ki je moral odstopiti zaradi zdravniške odločitve že v drugem krogu. Italijanska prvakinja v skoku v višino Sara Simeoni SPORT SPORT SPORT V NEDELJO SE /£ ZAKLJUČILO SP V MONTREALJJ Eddy Merc k x osvojil tretjič naslov najboljšega na svetu Med amaterji so Poljaki ponovili lanskoletni uspeh MONTREAL, 26. — Eddy Merckx ! J osvojil naslov svetovnega kole- * sorskega prvaka. Po izredni vožnji o nedeljski dirki je premagal 38-«nega veterana Poulidorja, Mar-neza in odličnega Italijana Sant-ambrogia. ^ že tretjič. da je bel-Sjski as osvojil prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Prvi je bil že «a 1967 v Herleenu in leta 1971 jo£Ie,ndr.lsiu- Poleg tega je bil leta terjj tU°1 svetovn^ Prvak med ama- Merckxova zmaga je povsem zamena, saj je bn Qn tisti> ki je tinmV0J1™ številnimi napadi popol-odpor nasprotnikov. S vsn aktiko i6 izčrpal že poškodo-„]■ e®a tlimondija, Moserja, Batta-«ana TheVeneta in v zadnjih 200 j Poulidorja. Merckx je še vspm- • .azal> da je najboljši med s to zmago zaprl usta Jela”1 . lm’ Id so trdiU, da je za-šati nje®ova zvezda počasi uga- kolesarji so popolnoma azocaraJj. Gimondi je nastopil ozarT Posko.dbi in je bil vedno v stnJiU Ìer j® P° Polovici dirke od-la n St«11 je dokazal, da je bi-Pošl ' efl ‘PPlaova odločitev, da ga TpW - n-a start, povsem neumestna. . teni komisar italijanske ekipe mno§° pričakoval od mladih bm in Pattaglina. Oba sta do-snr„drzala vse dokler ni Merckx ezd odločilnega napada. V ti-1,1,1 ""n ............. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. zvezna liga ardar - Crvena zvezda 1:1 - Radnički (N) 0:1 eograd - Željezničar 1:0 uk - Radnički (K) 4:0 r-roleter - Vojvodina 0:2 “loboda - Rijeka 1:0 ^arajevo - Olimpija 3:2 delik - Dinamo 0:2 Partizan - Velež 2:0 v, . LESTVICA (Ni ljudina, Beograd in Radnički Sini j Crvena zvezda, Vardar in na udaL Hajduk, željezničar, Di-2 ac Partizan, Čelik in Sarajevo Vel - P’ja. Rijeka in Proleter 1, «ez, Bor in Radnički (K) 0. pari prihodnjega kola u-vena zvezda - Bor, Olimpija -na o! Plieka " Sarajevo, Vojvodi-u' sloboda, Radnički (K) - Pro-ča^r' PInarno • Hajduk. Željezni-za« \e?iik’ Radnički (N) - Parti-2an, Velež - Beograd. 2. zvezna liga — zahod Pamos - Bačka 0:0 Karlovac - Rudar 7:0 Crvenka - Leotar 3:0 varteks - Maribor 0:0 aovì Sad Borac 3:1 “Ozara - Šibenik 1:3 Zagreb - Osijek 1:0 "edinstvo - Vrbas 2:1 Iskra - Igman 1:0 LESTVICA Šibenik, Iskra in Zagreb 4, Crven-*a in Bačka 3, Karlovac, Novi Sad. orač, Jedinstvo. Maribor, Igman, “Ozara in Leotar 2, Varteks in Fa-0105 L Osijek, Vrbas in Rudar 0. pari prihodnjega kola Igman Famos, Vrbas - Iskra. Osijek Jedinstvo, Borac - Koza-a. Šibenik - Zagreb, Maribor Novi *ad, Leotar • Varteks, Rudar - Cr-erika, Bačka Karlovac. Slovenska nogometna liga Ilirija - Drava 4:2 Koper - Pohorje 0:1 biovan - Merkator 1:2 Železničar Nafta 0:0 tozi!a Mura 1:3 Kladivar - Izola 2:0 Ljubljana -Slavija 3:2 . LESTVICA Železničar, Ilirija. Mura, Kladi-.ar, Ljubljana. Merkator in Pohorja 2. Slavila, Slovan, Koper, Drava, 0i!ila, Izola in Nafta 0. pari prihodnjega kola Drava - Slavija, Izola Ljubija "a. Mura Kladivar. Nafta - Vozi-a, Merkator - Železničar, Pohorje -^ovan, Ilirija - Koper. stem ključnem trenutku pa sta bila preveč neoprezna in nista upravičila pričakovanj. Edini, ki se je med italijanskimi kolesarji res izkazal, • je Giacinto Santambrogio. Santambrogio je bil vedno med najboljšimi. Pomagal je ostalim tovarišem, ko so prevečkrat zašli v krizo, poleg tega pa je imel še toliko moči, da se je uvrstil na četrto mesto. Z malo več sreče, bi Belgijec Eddy Merckx, tretjič svetovni profesionalni kolesarski prvak lahko bil tretji, vendar je tudi posvojitev četrtega mesta lepo plačilo za prizadevnega italijanskega kolesarja. Francozi so bili na tej dirki med najbolj aktivnimi. V začetku so izvedli napad s Campanerjem, temu pa je sledil pobeg Theveneta. Vse je že kazalo, da bo Thvenet obdržal prednost nad zasledovalci vse do cilja, vendar mu je aktivni Merckx to preprečil. Omeniti mo-roma, da so bili prav francoski kolesarji tisti, ki so najbolj kljubovali in ogrožali Merckxa, predvsem zaslužna Martinez in stari Poulidor. Španci so1 povsem razočarali.'/Nedeljska dirka je bila zelo naporna in je bila zato primerna za večino španskih kolesarjev. Niso pa nikoli posegli v boj za. prva mesta» Kapetan španske reprezentance O-cana je po sedmem krogu celo odstopil, na skupni lestvici pa_ je izmed Špancev najbolje uvrščen Perurena, ki je osmi s tremi minutami in pol zaostanka. Svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji je bilo zelo naporno, kar priča tudi dejstvo, da je u-spelo privoziti do cilja osemnajstim izmed 70 kolesarjev, kolikor jih je startalo. Kolesarji so morali prevoziti 21-krat 12,5 km dolgo progo za skupnih 262 km. Dirka je bila vseskozi razgibana. Že v drugem krogu je pobegnil Francoz Campaner, ki si je kmalu nabral 3 minute prednosti. Njegov pobeg je. trajal vse do 13. kroga, ko ga je po Merckxovi pobudi glavnina dohitela. Prav tedaj pa je napadel The venet, ki si je nabral lepo prednost, v 17. krogu pa je prišlo do odločilnega napada Merckxa. Belgijski kolesar je stalno manjšal prednost Theveneta, dokler ga ni v zadnjem krogu dohitel. Edini, ki je vzdržal vse Merckxove napade, je bil Poulidor, vendar je moral tudi on kloniti, čeprav le 200 m pred ciljem. Vrstni red: 1. Merckx (Bel.), ki je prevozil 262 km dolgo progo v 6.52’22 s poprečno hitr. 38,173 km/h 2. Poulidor (Fr.) 9” 3. Martinez (Fr.) 4. Santambrogio (It.) 5. Thevenet (Fr.) G. Van Springel (Bel.) 7. Moser (It.) g, Perurena (Šp.) V sobotni dirki amaterjev so slavili Poljaki veliko zmago. Dva poljska kolesarja sta se namreč uvrstila na prvo in na drugo mesto. Poljaki so tako ohranili doma naslov, ki jim ga je lani priboril Szurkowski. Szurkowski pa se je moral letos zadovoljiti z drugim mestom, saj ga je na ciljni ravni ni prehitel ekipni tovariš Kowalski. Ta dva Poljaka sta nekaj kilometrov pred koncem silovito potegnila. Na njun napad je odovoril Algeri, ki ju je tudi dohitel z vso glavnino. Pri tem pa se je italijanski kolesar izčrpal in je zasedel na skupni lestvici šele deseto mesto, medtem ko je osvojil zlato kolajno Kowalski. Na tretje mesto se je uvrstil Švicar Kuhn. KOTALKANJE V PROSVETNEM DOMU Od petka dalje na Opčinah kotalkarska revija Poleta Priprave za tridnevni spored so v polnem teku s* - - ' vm - - :///'■ : ’/i; Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah je te dni zelo živahno. Kotalkarji se namreč že mesec dni pripravljajo na tradicionalno revijo, ki pa bo letos šele konec avgusta. Zamudo je treba pripisati obveznostim društva do raznih tekmovanj, ki so bila letos zelo pozno, tako da ni bilo časa za pripravo revije. Potem so prišle vmes še počitnice in z njimi kolonije in dopusti, tako da so priprave zamrle za cel mesec dni. No, sedaj so otroci zopet zbrani in zamujeno je treba nadoknaditi s pospešenimi vajami, ki trajajo od zgodnjih dopoldanskih ur do poznega večera. Kljub pomanjkanju časa pa so Po-letovci storili vse, da bo tudi le- liuiiiiiiiiiumiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiitiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiinu I tošnja revija privlačna, čeprav bo-I do, žal, izpadle nekatere točke, ki so bile predvidene za program že letos pomladi. Toda kljub vsem nepredvidenim težavam bo revija vseeno dobro izpeljana. Kdor sledi vajam na kotalkališču v Prosvetnem domu ve povedati, da so zlasti skupinske točke izredno prijetne in bodo prav gotovo navdušile številno občinstvo. To velja še zlasti za «Ruski ples» in za «Dunajski valček», ki bi morala požeti največ uspeha. Toda tudi solistične točke ne bodo manj vredne, tako da se predvideva tudi za letos popoln uspeh. Revija bo v petek, soboto in nedeljo (30. in 31. avgusta ter 1. septembra). Z revijo bodo Poletovci potem gostovali še v Novi Gorici in morda še kje drugje. BOKS SP V HAVANI V težki kategoriji Milič pred kolajno Sodniki nerazumljivo dosodili Parlovu le tesno zmago s 3:2 riti Alexander, Fillol, Tanner in Smith. Stan Smith je zgubil srečanje s 26-letnim Japoncem Ka-miwazumijem z 1:2 (5:7, 6:2 in 7:5). V ženski konkurenci je z zmago nad rojakinjo Donno Ganz slavila Američanka Chris Evert svojo 49. zaporedno zmago na travnatih igriščih. Everteva je premagala nasprotnico z 2:0 (6:1, 6:1). KOŠARKA BOGOTA, 26. — ZDA in Sovjetska zveza sta premagali na košarkarskem turnirju v Bogoti ekipi Kolumbije (106:66) in Portorika (87 proti 60). zaost. 2” 37” 39” 210” 219” 311” HAVANA, 26. — Jugoslovanski boksarji so slavili na prvem amaterskem boksarskem prvenstvu še dve zmagi. Milič in Parlov sta porazila Fatihija, oz. Daphinouija. Milič je v četrtfinalu prepričljivo premagal maroškega boksarja in se je tako uvrstil v polfinale težke kategorije ter si je praktično že zagotovil bronasto kolajno. Jugoslovanski boksar se je tudi proti Fatihiju zelo potrudil. Že v prvem krogu si je nabral nekaj točk prednosti, v drugem pa je še poostril svoje akcije in hudo obdelal nasprotnika. Sodnik je moral zato srečanje prekiniti in je dosodil zmago Jugoslovanu s tehničnim k.o. To je bila že druga zaporedna zmaga Miliča s tem izidom. V polfinalu se bo Milič srečal z Američanom Stinsonom, medtem ko se bo v drugem polfinalu olimpijski prvak Kubanec Stevenson spoprijel z Nigerijcem Ayinio. Mate Parlov je z lahkoto premagal Romuna Daphinuijo, čeprav so mu dosodili sodniki zmago le s tesnim fflidom 3*2.. OlinapijakL. pr.u vak je bil vseskozi boljši od nasprotnika, saj ga je tudi dvakrat zrušil na tla. Prav zaradi tega je odločitev sodnikov nerazumljiva. V drugem kolu se bo pomeril Parlov s Kubancem Carrillom, ki je izredno nevaren nasprotnik Jugoslovan se je z njim srečal ze v finalnem dvoboju na olimpijskih igrah. Italijanski boksarji se niso preveč izkazali. Edino Menciassi se je v mušji kategoriji prebil do četrtfinala. Menciassi je v drugem kolu po točkah premagal Madžara Sandorja. Onori je zgubil proti Sovjetu To rosjanu, ker ga je sodnik diskvalificiral. S tem se je pridružil Russi-ju in Meluzzu, ki sta izpadla že prej. ROKOMET 135-KRAT MED IZBRANCI Lavrnic bo odslej igral na tujem Dolgoletni jugoslovanski rokometni reprezentant Djordje Lavrnič se je poslovil od «plavega» dresa in od matičnega kluba Krivaja. Njegov novi klub bo Tus Derschlang iz Zahodne Nemčije. Odlični Lavrnič spada v generacijo jugoslovanskih rokometašev, ki so pobrali vrsto lovorik na vseh večjih mednarodnih turnirjih in na svetovnih prvenstvih ter zlato kolajno na zadnjih olimpijskih igrah, kar je prav gotovo največji òli | igran, aai je pia» ..-j.—»- S’Sg” 1 uspeh jugoslovanskega rokometa na- sploh. Prvič je Lavrnič oblekel reprezentančni dres leta 1967 na turnirju za pokal Kuhaš na Madžarskem. Po tem je bil med izbranci še 135-krat. Za nasprotne vratarje je bil neprekosljiv levi bombarder, saj je potresel nič manj kot 464-krat nasprotno mrežo. Ta odlični rokometaš bo ostal v tujini samo za eno sezono. Tak je njegov trenutni načrt. Po vsej verjetnosti pa se Lavrnič ne bo vrnil tako hitro, saj so njegove kvalitete izredne in novo društvo bo z njim zelo pridobilo. PLAVANJE PRVENSTVO ZDA Vrsta rekordov tudi v zadnjem dnevu CONCORD, 26. — Ameriško pla-I vaino prvenstvo se je danes zaključilo z novo serijo svetovnih rekordov. Ameriški, plavalci so postavili tri nove najboljše čase na svetu, vse tri na dolgih progah Američanka Jo Harshbarger je na progi 1500 metrov prosto postavila kar dva rekorda: pri prehodu na 800 metrov z 8’47”66 in na 1500 metrov s 16’33”94. Tretji svetovni rekord pa je na razdalji 1500 m prosto dosegel Tim Shaw s 15’31”85. MILAN, 26. — V Monzi bo 8. septembra trinajsta preskušnja avtomobilistov za dodelitev naslova svetovnega prvaka formule 1. Poskusne vožnje bodo že v petek po-poldne, medtem ko se bo nedeljska dirka zečela ob 15.30. Doslej so svoje prijave poslali že nekateri najboljši svetovni avtomobilisti formule 1. NOGOMET V prvi prijateljski tekmi letošnje nogometne sezone je Primorje v soboto klonilo enajsterici mirenske Adrie z rezultatom 4:0. Kriška Vesna je igrala v nedeljo proti mladinski enajsterici San Gio-vannija in je tudi nepričakovano klonila z visokim izidom 3:0. TENIS BROOKLINE, 26. — Na ameriškem teniškem prvenstvu profesionalcev je prišlo do nekaterih velikih presenečenj. Že v predtekmovanjih so namreč izpadli favo- Poropat, Bevilacqua in Vižintin pri nedeljskem vzponu iz Boljunca proti Ključu na koles arski dirki veteranov .......................... DIRKA ZA <2, POKAL ADRIE» S. Boscolo zasluzeno zmagal Neuspeh domačih kolesarjev Vižintin še vedno med najboljšimi - Bartoli prvi na skupni lestvici Nedeljska kolesarska dirka veteranov za «2. pokal Adrie» se je za lonjerske kolesarje slabo končala, saj so na skupni lestvici po točkah zgubili tretje mesto in v končni uvrstitvi je prvi predstavnik lo-njerskega kluba komaj na 6. mestu. Po napornem tekmovanju, kjer je poleg težke proge v Dolini opravil svoje tudi močan veter, je popolnoma zasluženo zmagal Silvano Boscolo, ki je bil skupno s klubskim tovarišem Grisanom dvanajst krogov (od petnajstih) na begu in ga je premagal komaj na cilju. Na tretje mesto se je uvrstil Marino Santoni, ki se je podal iz glavnine tri kroge pred koncem in uspešno zasledoval prva dva, pri čemer je nadoknadil skoraj polovico zaostanka pri vzponu v Ključ. Dirka se je pričela z begom Gri-sana, kateremu se je kmalu pridružil Boscolo in oba sta složno kolesarila do konca. Največji naskok, ki sta si ga priborila, je ne- NiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiitiiiitiiiuiiiimmuiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiitiHiiiiiiiitiiiiiiiiiii Petdeset let proseškega Primerja Primorje slavi letos 50-letnico u-stanovitve. Ob tej priložnosti organizira društvo tri nogometne turnirje: članskega za 2. memorial Egona Puntarja, naraščajniški turnir in turnir veteranov. Praznovanje se bo pričelo drevi s prijateljsko nogometno tekmo med Pon-ziano in Primorjem. Srečanje bo. kot vse ostale tekme, na razsvetljenem proseškem igrišču in se bo pričelo ob 20.30. Pred tem bo slavnostna otvoritev manifestacij. Zgornja slika spada med najstarejše posnetke nogometašev Primorja. Posneta je bila le nekaj dni pred razpustom društva, avgusta 1924. leta. Od leve proti desni stojijo Anton Milič, Josip Bizjak, Marjo Černigoj, Marjo Pečnik, Franc Lukša, Guerino Husu. Karel Čuk, Ivan Čuk (v rokah drži pokal «Naš Glas»), Josip Trobec in Marjo Sosič. Na sliki manjkata standardna nogometaša Stano Trampuš in Ludvik Miani. kaj čez tri minute. Za njima se je ustvarila skupina petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi lonjerska predstavnika Bonanno in Maver. Ti so nekaj krogov vozili skupaj, nakar je moral Maver zaradi vnetja jeter popustiti in odstopiti. Bonanno se je medtem večkrat skušal podati v zasledovanje, vendar ni našel pri drugih pravega sodelovanja. Za to skupinico pa so vozili vsi ostali kolesarji, med katerimi ni Vižintin vlekel niti metra, saj je imel na begu klubska tovariša, ki sta se borila za točke. V glavnem je nadzoroval Bevilac-quo in Bartolija, vendar pa mu ni uspelo, da bi zaustavil njuno akcijo, ko sta potegnila in se pridružila ubežnikom. Dirka je bila Se pred vzponom iz Boljunca v Ključ in v Lonjer praktično zaključena. Prva tri mesta so bila oddana, v borbi za četrto pa je najprej popustil Bonanno, kateremu ni u-spelo, da bi se obdržal v glavnini. Odlično pa je vozil navkreber Vižintin, kateremu je sledi' le Marega. Do cilja sta privozila skupaj, v zaključnem sprintu pa je bil )o-'njerskf-predstavnik hitrejši. Po neuradnih računih je po vseh petih meddruštvenih tekmovanjih zmagal najstarejši kolesar, ki je tekmoval: Bartoli. Ta je dokazal, da ni dovolj le telesna moč, pač pa je potrebno večkrat tudi nekoliko računarskih spretnosti in napasti v primernem trenutku. Le tako si je zagotovil to prvo meddruštveno tekmovanje na Tržaškem. Na drugo mesto pa se je uvrstil, s precejšnjim zaostankom. Bevilacqua Med lonjerskimi predstavniki sta Bonanno in Macarol, ki zaradi bolezni ni nastopal, obstala okrog šestega, sedmega mesta, medtem ko sta Vižintin in Maver nekoliko niže. Vendar pa si je Bonanno na tej zadnji dirki zapravil najlepšo možnost, da se izkaže. Vrstni red na cilju: 1. Boscolo Silvano (Cottur), ki je 60 km prevozil v 1.55’ s poprečno hitrostjo 31,370 km/h 2. Grisan (Cottur) 3. Santoni (SCAT) zaost. IMS” 4. Vižintin (Adria) 3’45” 5. Marega (SCAT) * • • Med mladinci je Sosič nastopil v Roveredu pri Pordenonu in se tudi tokrat uvrstil na dvanajsto mesto. Mladi Openc je dobro vozil, saj je bil skoraj celo tekmovanje na begu skupno s petimi drugimi tovariši in je popustil le v zaključnem finišu, ko je bilo treba sprintati za osvojitev najboljših pozicij. Njegov nastop je več kot zadovoljiv, saj ni bila proga primerna zanj (potekala je v celoti po ravnini). ATLETIKA SLOVENSKO PRVENSTVO Nobenih novosti v Mariboru Mariborsko slovensko prvenstvo za posameznike ni praktično dodalo ničesar slovesu atletike v Sloveniji. Šlo je le za formalnost, ki je bila letos v drugem delu sezone, ker imajo v prvem tekmovalci že itak na razpolago tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Od najboljših se je Peter Svet omejil na zmago v teku na 3000 m zapreke, krajšo progo 1500 m pa jo prepustil mlajšemu klubske: .u tovarišu Liscu. Rezultati nikakor niso bili dobri in so zaostajali za osebnima rekordoma obeh tekačev. Nataša Urbančič se je v metu kopja dovolj zbrala za dolg met skoraj do 60 metrov, kar je dober obet. Mariborski sprinter Grošeta je bil med favoriti, ki so zmagali, težje pa je bilo za mladega Skoka, tudi Mariborčana, ki je moral na 400 m prepustiti prvo mesto Ptujčanu Prstecu. Ob zmago je bil Skok tudi na daljši progi 800 m, kjer je tudi spadal med favorite. Danica Urankar in Breda Pergar sta si razdelili zmage v tekih od 400 do 3000 metrov. Prva dva teka (400 in 800 m) sta bila za Uran-karjevo, 1500 m in 300 m z novim slovenskim rekordom 9’31"8 pa za Mariborčanko Pergarjevo. Stari rekord je pripadal s časom 9'58” U-rankarjevi sami. Do zanimivega družinskega obračuna je prišlo v skoku v višino. Favorita Dušana Prezlja je premagal 3 leta mlajši brat Marko, ki je tudi popravil osebni rekord do 207 cm. Dušan je bil komaj 3. ZSŠDI sporoča, da bo v petek, 30. avgusta 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjab sestanek vseh včlanjenih goriških športnih društev. Zaradi važnosti seje prosimo, da se je društva gotovo udeležijo. O • • Tržaška športna društva se bodo zbrala v torek, 3. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo na dnevnem redu priprava štafetnega teka ob 50. obletnici slovenskih športnih društev. 2. IVAN TA VCAR: CVETJE V JESENI nego:«Ni ga imelo!» . . ako sem govoril sam sebi in prav živo sem čutil, kako 3 potrlo teh osemintrideset let, ki jih skoraj dopolnim, raj dobim sočutno dušo, da izlijem vanjo svojo otožnost? nalo me je iz sobe. io stopim na ulico, je bil prvi človek, ki ugledal ac Bon, tvoj sedanji mož, gospa Manca. Ah takrat ti še l tako podložen, kot ti je dandanes, pač pa smo vedeli i šteje stopinje za teboj in da ne odide svoji zakonski Ker se je sam ženil, je bil tiste dni pravi agent za ženit-iko da sem takoj vedel, kake besede mi bo spregovorila vna duša. Kam pa? Kam pa?» je povprašal, idgovoril sem čemerno: «Sam ne vem kam.» No vidiš, ali ti naj do sodnega dne trobentam, kako sam level si na njivi, za katerega se nihče ne briga! Cisto tako >level tudi pogineš! Dohodke imaš; lahko bi preživljal že-i otroke. — oženi se vendar!» :ar videl sem, da živi v veri, da je spregovoril najmo-o besedo pod soncem in pod zvezdami! Ta modrost pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba tolažba možu, če je star osemintrideset let. Tedaj se mi je poželelo po gospe Heleni, katero ve tn že tako dobro poznate. Tiste dni — morda je še danes — je bila najkrasnejša ljubljanska gospa, a bila je — gospa Mica, ne nabiraj svojih ust! — moja prijateljica. Kadar me je morila kaka skrb ali otožnost, sem se zatekel k tej svoji prijateljici, in vselej je njena materinska beseda razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih očeh je bila gospa Helena vzor ženske, ki se ni dotikala prahu tega sveta. Z njo skupaj sva čitala Prešerna in na marsikatero krasoto Prešernovih umotvorov me je opozorila ona. Bila je čez vse mere idealna ženska : vsaj jaz sem bil prepričan o tem. Tudi s svojim možem — bil mi je souče- Hgc ___ je živela v resnično srečnem zakonu. Zakonca sicer nista imela velikega premoženja, v obilju pa sta imela, kar sta za življenje potrebovala. Dve deklici sta bili sad vzornega zakona. Starejšo je bila gospa Helena že omožila, in nikjer se ni opažalo,da bi se bila pri tem kaj trudila ali pa še celo posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod zaukazal, da naj še enkrat razpne svoje mreže. Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko me je motilo, da so jo kUcali Elviro. Ali že takrat je ta deklič nosil glavo, kakor jo nosijo ponosne in lepe ženske v španski Sevilji. Samo ob sebi se ume, da je bila vzorno odgojena, in lepota na njej se je že razvijala, tako da je snubač lahko živel v nadi, da se mu s tako nevesto razcvete bujna zakonska sreča. Za svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro, ker tedaj mtà osemnajstega leta ni dosegla. Ves dan je letala od učitelja do u&teija — učila se je nešteto modemih jezikov — in tudi po klavirju je trkala, kadar je le količkaj utegnila. Bila je splošna sodba, da se bo kakor sestra lahko dobro omožila. Vsaj gospa Helena, ki mi je zaupavala največje tajnosti, mi ni nikdar kaj potožila, da bi jo v tem pogledu morile kake skrbi. Gospa Helena me je kakor vsekdar preprijazno sprejela. Brez ceremonij sem prisedel k njej ter takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala z belima rokama ter se zagledala v drevesa Latter-mannovega drevoreda, na katerem se je nudil lep pogled iz okusnega stanovanja. Pazljivo in vestno me je poslušala, ko sem ji tožil o dolgočasnem svojem življenju in o osemintridesetih svojih letih. Ni mi odgovorila takoj, pač pa je rahlo zaklicala: «Elvira!» Hčerka je takoj, prav kakor da je čakala na klic, vstopila vsa pokoma in vdana, vzor prave in poštene od goje. «Kaj želiš, mama?» To, seve, je vprašala po francosko. Kako okusno se je bila napravila ta zelenjava! Vse je okroglo postajalo na njej in beli predpasnik je lepe oblike mladega telesa še bolj povzdigoval. Mama ji je ukazala, da naj gre za pol ure na sprehod, a da se ima potem zanesljivo in gotovo vrniti domov. Elvira je brez odloga odšla, in prepričan sem bil, da pride točno in gotovo zopet domov, kakor se ji je zapovedalo. «Kako to grmičevje rase, mi pa se staramo in ždvljene nam je v nadlego!» Po teh besedah nisem mogel zadržati globokega vzdiha. Gospa Helena me je skoraj pol ure tolažila ter mi dokazala, da pri meni o starosti še ne more biti govora. Končno pa se je zagledala v strop in je nekaj premišljevala. «Koliko časa, gospod doktor, že zahajate v našo hišo?» me je vprašala naposled z nekako resnostjo. «Sest let, in hvaležen sem Bogu za vsak trenutek, keterega sem smel preživeti v vaši družbi, gospa Helena!» «To je fraza!» je odgovorila hladno. «čemu fraza?» «Dragega biti ne more!» me je zavrnila odločno. «Dokler sem bila sama, se je dalo to še urediti; sedaj pa, ko je Elvira dorasla, ni. moči več krotiti hudobnih jezikov. Saj me umejete, gospod doktor?» «čutim se vendar starega!» Zavrnila me je takoj: «Hudobni jeziki tega ne čutijo!» Skoraj zaihtel sem: «Kaj mi je početi? Ali naj ne prihajam več v vašo hišo? Kako naj živim?» čutil sem se v resnici nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil čaroben smehljaj po licu in šepnila je: «Se da tudi drugače urediti.» Ko me je nekaj časa pomenljivo gledala, je še dostavila: «Opraviti imam v mestu. Moj mož ima vsak hip priti; počakajte ga in lahko z nami večerjate.» Izginila je in me prepustila občutkom, ki so se kar usuli name. Kaj mi je početi? Ali mi je pokazala vrata? Njena beseda, da se da stvar tudi drugače urediti mi ni hotela iz spomina. Ali kako? Klink! Klink! Kakor bi me zadela strela, tako me je zadel ta «klink! klink!». Elvirica se je točno vrnila domov in sedaj je v belem predpasniku, ki je še bolj uveljavljal njene zaokrožene črte, igrala na klavir. V hipu se mi Je odprl pogled na Galilejsko jezero — morda je bilo tudi kako drugo, ker nisem učenjak sv. pisma — in videl sem sv. Petra, ko je s tovariši privlekel prazne mreže k svojemu Gospodu. In Gospod je ukazal : «Vrzite mreže še enkrat!» Klink! Klink! Pokril sem glavo in bliskoma sem stal z znojem oblit na ulici. Tam pa sem padel v roke svojemu zdravniku, ki z bolniki ni bil nikdar ljubezniv. «Kaj se potikaš po tlaku?» je zakričal osorno,, in to z obrazom, ki je podoben kozolcu, če ga prevrne burja pozimi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Str3H 8 27. avgusta 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon žžživ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali 3 « 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se >>naro^*°<. pi oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - W Po vinski cesti v goriških Brdih v pričakovanju trgatve OSLAVJE Eden izmed toliko nanovo urejenih vinogradov v Brdih, zasajenih z žlahtnimi vrstami vinske trta, ki dajejo izvrsten in obilen pridelek. OSLAVJE Gravnarjeva vinska klet, ki Jo odlikujejo številni leseni sodi dokajšnjih dimenzij. Prevozili smo del vinske ceste v goriških Brdih, ki se vije od pevmskega mosta čez Oslavje, Števerjan, Jazbine, Preval do Plešivega ter zbrali nekaj podatkov o življenju in delu kmetov, ki so se po večini posvetili vinogradništvu in sadjarstvu ter se z drugo kmetijsko dejavnostjo, kot sta živinoreja in vrtnarstvo, ukvarjajo le mimogrede. Povedali so nam, da bo letošnji pridelek — če ne pride kakšna nesreča — za okoli 30 odstotkov manjši od lanskega, ki je bil rekorden. V noči na 1. september bodo popisali količino vina in jo prijavili. Sodijo, da je v kleteh še skoraj tretjina lanskega pridelka ter ga kanejo prodati v času med trgatvijo in novoletnimi prazniki. Marsikateri vinograd si je za hranjenje novega pridelka kupil nove posode iz nerjavečega jekla, ki jih je industrija prav letos vrgla na trg. Če današnjo življenjsko raven primerjamo s tisto izpred desetih let, bomo ugotovili, da so si Brici z garanjem gmotno precej opomogli, To dokazujejo številne nove ali popravljene zgradbe, močan vozni park in mehanizacija proizvodnje. Življenje pa jih je izučilo, da so se poleg obdelovanja vinogradov in pridelovanja vina začeli sami ukvarjati tudi s trgovino ter večji del vina vstekleničijg in ga sami prodajajo odjemalcem v naši deželi in širom po državi. Vinogradniki sodijo, da jih sedanja gospodarska kriza ne bo udarila, ker se pač človek marsičemu drugemu prej odpove kot vinu. ACI mi ir Jožko Gravnar ob jeklenih sodih, ki začenjajo UaLHVJC izpodrinjati lesene in betonske. JAZBINE Aleš Komjanc z zadovoljstvom zoba prve zrele jagode črnega pinota, ki izmed vseh grozdij prvi obrodi. Na Jazbinah si je Komjanc uredil veliko posestvo. VALERIŠČE Darinko Terpin z ženo Lilijano, s sinovi Lojzetom, Frankom tn Jožkom, nl traktorju pa sedi nečak Bobi. Terpinovi imajo šest otrok, tc:ej dosti ust, ko bodo zrasli, pa bodo imeli tudi dosti rok za delo. Družino smo slikali P" žagi, ko je «špičila» kolce. 1 ^ ^ » ... '3. ■*** ^ mm VALERIŠČE Adrijana štekar s hčerko Mileno v sadovnjaku ob cesti proti Gradiškuti. obiranju hrujk sta jima pomagala nečaka Oliva in Jožko Humar iz Solkana. ■ (m miAAr Damiian tn Jožko Štekar sta nakosila krmo in jo peljeta domov, da jo bodo Ani /11/ir Stroj za etiketiranje steklenic v Primožičevi kleti, ki ga upravljajo Anton FigelJ, VALERIŠČE pokladali živ ni. UÒLHllJL njegov sin Aleš in Silvan Pnmožič. PLF^IVO Vinogradništvo, II.I.VIBU kakršno so razvili v Brdih, omogoča zadovoljiv zaslužek, ki so ga prebivalci povečini vložili v izgradnjo novih stanovanjskih hiš in kleti. Na sliki Gradnikova hiša, ki je tik pred dograditvijo. ✓<»' 4j 4(* W'M r*U>* i/ \««afli Vinogradniki iz Števerjana in z Oslavja, kakor tudi tisti iz krmln-ske občine, se že več let z uspehom udeležujejo vinskih razstav v naši deželi in v Jugoslaviji, kjer so dobili številna pomembna priznanja, kakršno je, na primer, tale diploma. Razstavljajo jih na vidnih mestih ter so nanje upravičeno ponosni, saj so pomembno priznanje za njihova prizadevanja pri organizaciji dela na kmetiji, kar je pogoj za pridelovanje dobre kapljice.