Clfeago, III., sobota 11. tprtla (April 11), 1925 STEV«—NUMBER 86 MESO JE PSA KOME gE STARI EGIPČANI BI SE LAHKO UČILI PRI AMERIŠKIH MESARJIH. Tako j« po vseli is izpovedi kušneg* kemičarja. Chicago, IIL (F. P.) — Ameriški mesarji so res varčni ljudje. Naučili bi celo stare Egipčane marsikaj o balzamiranju mesa. Saj tako je rasumeti iz pričanja zvedenega kemičarja, ki je preizkušal jedi za armado v svetovni vojni. Znanstvenik je odkril, ko je bil v vojnem času nastavljen v Savannahu, da je Swift Co. ali njeni aliirani mesarski interesi oddajali balzamirano meso izza leta 189Š v letih 1917 in 1918. Kemičar zdaj živi blizo Chi-caga in zavzema zelo važno mesto v industriji za usnje. Divizija za oskrbo armade je poslala ob vojnem času labora toriju v Savannahu vzorce, da jih preiiče glede kakovosti in kalorij, da se za vojaitvo uvede ravnovesna dijeta. Med vzorci v škatljah, ki jih je prejel kemičar, so bile ftkatlje, ki so bile na debelo prevlečene s firnežem. Firneža je bilo skoraj Jtirikrat toliko na njih, kot na drugih škatljah. Kemičar, ki je kasne-je postal kapitan, jih je pregledal zelo pazno. Odkril je na njih zelo majhne luknje, kakor da so napravljene z iglo, kasneje pa zopet lotane. Dokazi so bili tukaj, da je bila vsebina ubelena. 2e to je izgledalo slabo. In balza- Amerika. Mesni kralji še vedno mirajo meso. Kulduksklan počasi umira. Coolidge je zavrgel vse peru-anske zahteve. Kemiki, zbrani v VVashingto-nu, razpravljajo o uganki življe nja. Fordov zračni ekspres se od pre v pondeljek. Po sveta. Herriot zmagal v nižji zbornici pri poskusnem glasovanju. Železna pest vlada na Ogr skem. Hindenburg ne bo govoril na shodih. Jugoslavija. Paiič vzame v svoj kabinet spokorjene radičevce. opazil, da je bila »a škatlji vtis-njena letnica 1898. Staro bal- zamirano meso, ki Je izzvalo v ipansko-ameriški vojni ogorčenje po vsi deželi in ki je navdahnilo Upton Sindairja, da* je napisal roman "Jungle", je bilo kemično zopet preparipo in dozdevno ohranjeno skozi dvajset Jet v upanju na bodočo vojno. Koliko tega mesa se je snedlo, preden je armadni kemičar prišel na sled temu patrijotičnemu varčevanju, se pa ne ve. N Nekaj let po vojni se je kemičar srečal s Harold Swiftom, od tvrdke Swift k Co., s katerim je hodil skupaj v učilišče. Pove-dal mu je fakte o vstajenju balzam i ranega mesa. SWift mu je rekel, da je lažnivec. Kemičar si ji preskrbel zaprisežene izjave o kemični analizi in preiskavi i i laboratorija v Savannahu in jih predložil Swiftu. Swift je bil "zelo presenečen". Mogoče Je ostalo še kaj kosi-temih škatelj za prihodnjo vojno. * OBRAVNAVA MLADE MORILKE SE BLI2A KONCU. Svojemu zagovornika je pljask-nils čašo vode V obrat. San Francieco, CaL—Obravnava proti Doroteji Elingsono-vi, 17-letni morilki, ki je ustrelila svojo mater, ker ji je jre-povedala se vlačiti ponoči okoli in izostajati od svojega doma, bo kmalu končana. V teku obravnave se je odigral značilen dogodek. Zagovorniki mlade morilke so se trudili dokazati, da morilka ni pri zdravi pameti. Nepričakovano je pa obtoženka zagrabila čašo vodo in jo vrgla proti svojim zagovornikom, rekoč: 'Tako ne morete govoriti o meni." Temu je pa dostavila: "Čakajte, da pričnem jas govoriti. In resnica bo prišla na dan." v Ar- kandidat Na Javnih shodih ne bo govoril in nikjer se ne bo pokazal. Republikanci ga osnačijo kot žrtev, ki ne zasluži glasov. Berlin, 10. apr. — General Hindenburg, ki je bil od monar-histov "dreftan" v politično vojno, bo molčeč kandidat. Svojim zaupnikom je rekel, da ne mara govoriti na shodih. Edina njegova veseda bo tiskana "velikonočna poslanica", v kateri razobloži program reakcijonarne koalicije in zakaj je sprejel kandidaturo za predsednika nemške republike. Monarhisti smatrajo, da je to moder sklep. Hindenburg, ki Še danes velja pri velikem delu nemškega ljudstva kot nekak narodni bog, ohrani po mnenju KUKLUKSKLAN POLAGOMA MOGOČE KMALU PREIDE POZABLJIVOST. prvih krieijMNVt MrfjL Moskva, 10. apr. — Ruski arheologi so odkrili v ruski Armeniji predmete, ki morda dokažejo, da so bOi Armenci prvo ljudstvo, ki je uradno sprejelo krist- vtvišenost, če ostane skrit In se ne meša v "blato političnega boja". Voditelji republikanska koalicije pravijo, da bodo ignorirali Hindenburgu, ki je le orodje premetenih monarhiatov. Starec, ki se že vrača v otročjo pamet, nima pojma o politiki, zato so gs lahko potegnili, češ da samo njemu, voditelju "slavne stare nemške armade", pristoja visoka čast, voditi še enkrat "armsdo nemških volilcev, kstera reši Nemčijo". Vprašanje kandidatov je zdaj rešeno. Nemčija ima tri kandidate za predsednika: dr. Viljem Marx, republikanska koalicija, Hindenburg, monarhistlčna koalicija, Eernest Thaelmann, komunist. OooUdgt Ji zavrgtl zahtev« Pirmoii — pošlje, vojaških čet v sporno južnoameriško de- Wa*hington. D. C. — Predsednik Coolidge je v Četrtek odgovoril na noto Peruvije, katera jo predlagala, da Združene države pošljejo oddelek vojaštva v Tsc-na-Arico, kjer* se ima po razsodbi Coolidga vršiti plebiscit v avr-ho rešitve 40-letnega spora med republikama Peru in Chfle glede pripadništva omenjenega teritorija, ki je bogat na solitru. Panonska vlada je tudi prosila Coolidga. naj nekoliko izpremeni svoj razsodek kot arbiter v tem sporu. Coolidge je odločno zavrgel vse zahteve in informiral peruansko vlado, da njegov razsodek ostane nelzpremenjen. Tiho« ho jutri pokopan. Moskva. 10. apr. — Bivši ruski patrijarh Tihon. ki )e v sredo umrl. bo v nedeljo položen v rakev v samostanski cerkvi v samostanu Donsk pri Moskvi, kjer je zadnja leta živel kot jetnik. Metropolit Peter je bil včeraj is-voljen za njegovega sačasoegs mmliSovjetski listi so le s par vrsticami omenili smrt Ti-bona, ki je ves čas revolocija vodil boj s sovjeti in proklei boljše-vike. Delavci ne bodo jokali sa njim. Chicago, IU. — Unija sa ameriške civilne svobodščine je pre* Jela iz raznih krajev pdročUa, ki naznanjajo, da se KlukU&slan drobi in počasi umira. Poročevalci navajajo kot vzrok sa ta pojav med belohaljastimi vitezi in strašili tri vzroke. V organi-zaciji so se pojavili strankan*i boji. Člani nočejo plačevati članarine. Zanimanje za cilje organizacije je pričelo pojemati. Klan je prejel batine zaradi smole, ki jo je imel v politiki. Postave, ki so klanovcem potegnile 'krinke* raz obraz, so tudi precej pripomogle, da leze zdaj rakovo pot. ,Vsi poročevalci pišejo Uniji za ameriške civilne svobodščine, da naj ne obdržava shodov v tako-zvanih trdnih klanovskih postojankah, ker bi taki shodi le obnovili ugled Klanu, ki razpada intfasi in sigurno. Poročevalec .is Indisne piše, da je veliko članov nezadovoljnih s Klanom, in so ga pričeli zapuščati Poročevalec iz Okla-home pa pravi, da Klan umira in če se pusti na miru, da bo popolnoma mrtev v enem letu. Temu dostavlja da je prenehal izhajati klanovski list, ki je imel veliko cirkulacijo. Taka poročila so došla tudi is Arkansasa, Georgije in Tmtasa. Poročevalec pravi, da je legisla-tura sprejela postavo, ki prepo-e klanovcem nositi tfftfertta obreze. To pomeni smrtni udarec Klanu. Poročevalci iz Zapadne Virgi-nije, Pennsylvanije, New ler-seyja in New Yorka poročajo, da klanovci izginjajo.' Klan je še precej močan v A-labami. Coloradu in v nekaterih okrajih srednje-zapadnih držav. Kukluksklan je imsf največ članov v drugem letu po ustanovitvi. Od tega časa pa g* število članstva nizdol. Lokalni politični spori, plemenska id verska vprašanja so povzročfla, da je Klan postal v nekaterih okrajih sila. Ampak to so izjeme, kajti Klan razpada. Unija za ameriške civilna svobodščine se je na podlagi teh informacij odločila, da ne bi ob-državala protiklanovsklh sho- zate« v Hrvaški republikanci, ki so zavrgli republiko In se izrekli sa monarhija angleškega Upa, pridejo v vlado. „ Sofija, Bolgarska, 10. apr. — (Poroča Walter Colllns, Chicnjro Daily Newa.) — Is Belgrada je priAla brzojavna vest, da je Pa-•Ičeva vlada demiaijonirala z namenom', da naredi prostor koalicijski vladi, v kateri bodo tudi člani hrvaške kmečke stranke. Novi vladi bo načeloval kajpada Pišič. toda v kabinet pride več novih obrazov, med katerimi bodo tudi radičevci, ki so ae odrekli republiki in sprejeli sedanji režim s pridržkom, da bi radi 1-meli monarhijo po angleškem zgledu. 1'aAič je dobro igral svojo pomirjevalno vlogo. Najprej je u-daril po Radiču in njegovih republikancih in ko jih je dobro pritisnil k steni, da so zavrgli svoj program in pretrgali vse itlke s kmetskim delom tretje intemacionale, jih je potapljal po rami in povabil k sebi v vlado. Kesija odkrije IsfessH žhrUaeJa Kemiki, ki zborujejo v Waahl*g-tonu, razpravljajo o važnih vprašanjih. Wsshlngton, D. C. — Vprašanje, kaj je kemično bistvo šivlje-js, bo vsekakor rešeno v kratkem. O tem je poročal v četrtek profesor Treat B. Johnson t yal-univerze na kongresu ameri-kemikov. Več ko 2000 ke-na zborovanju. Mmmm je dejal da ja odkril nove snovne spojine v jedru Staniče ali celic?, iz katerih so sestavljena telesa organičnlh bitij. Njegovo sporočilo je pričalo, da kemija In medicina vedno bolj sodelujeta v pobijanju bolezni. Mikroslcopičns (nevidna) Staniča je temeljna enotlca vse Žive snovi in ravno v jedru vsaka take stanioe ss nahajajo vse živ ske unive škjh kem mikov je Prva črta js Detroit—Chicago In letala bodo plula trikrat v tedna. Chicago, IIL—"American Air-ways Corporation", nova družba zračne transportacije, katero je organiziraj Fordov sin Edsel s tremi milijoni kapitala, začne po-slovati prihodnji pondeljek. Prvo letalo pride iz Detroita v Chicago. Zračna ekspresna črta bo nekaj časa le med tema dvema mestoma In Chicago bo središče, o-ziroma oporišče zračne transportacije. Izprvs bodo asmo trije poleti v tednu, v neksj tednih pa bodo plula letala vsak dan. V začstku bodo letala nosila samo tovor, kasneje — mogoče v par mesecih—pa pridejo letala za pasa-žlrje. ZNAMENJE BOLNE fLOVEft-KE DRUŽBE. ™ ' Chicago. Ml—V veži na štev. 1644 Tsylorjeva ulica so našli Zapet potres aa J zspuščeno in izpostavljeno deta. Tok i jo. 10. apr. — Najhujši ki ga je policija izročile siroti* potresni sunek v tem lata je oblaki sv. Vincenca. Policija sdaj skal včeraj vzhodni del Tokije. išče seveda mater. Za odfta ss Utočasnoje razsajal tajfun ob ne briga! Pa je oče mogoče še fc*aef» obrežja Mnogo l*dj je več kriv ket mati, da je mati da- šlo na dno in več bo M osa* je is-te izpostavila. ____________****** Ijenske sile, j« pojasnjeval Johnson. Kakšne so te Življenske sili in is česa obstoje, je Še tajnost, ki že dolgo časa muči učenjake. Kakor hitro bo rešena ta uganka in kakor hitro postane snano kemično gibanje šivljensklh procesov, tedsj bo lahko premagati bolezni. Mogoče bo uganka življenja rešena s premagsnjem tuberkuloze. Okrog 60 kemikov je še poročalo o raznih zanimivih stvareh. Profesor Geo. W. Raizis s penn-sylvanske univerze je dejal, živosrebrena suknens barvila o-betajo Mti zdravilo zopsr strupljenje krvi. Dr. E. 8. Sheppard iz Roche-* terja, N. Y., js opisal proces e-lektro-depositamega kavčuka, ki mogoče odpravi dežnike. Ta snov se lahko porabi pri izdelovanju obleke, katere ne bo dež premo-ČU. Dr. Walter K. Kddy a Colum-bia univerze je priporočal materam, naj dajejo dojenčkom sok is paradižnikov (tomato Juice). Paradižnik sicer nima redllnih snovi, ima pa vitamine, ki so iskra življenja; vitamin je ravno tako potreben človeškemu telesu kakor je "spark plug** (uži-galo, ki daje iskre) v motorju avtomobila. Dr. E. K. Htraehan s harvard-ske univerze je poročal o procesu varjenja kuhanih pijač v starih časih. Rekel je, da varjenje domačega piva, kakršnega delajo danes Američani, ki goljufajo prohibicljo. nI nič novega. Tako pijačo so delali že v 16. stoletja in ne ravno tak način.' ŽELEZNA PEST TRDO PADA NA NAJBOLJ UDRIHA PO SOCIALISTIH. ' Ogrski hajduki v poslačenlh frakih so najbolj brutalni proti NorialtHtoni. ■ ■ » Ljubljana, Jugoslavija. (Iz-vfrno poročilo.) — Gorje ljudstvu v deželi, v kateri se hajduki v pozlačenih frakih in kriva škofova palica sdrušita s namenom, da potlačita in izkoriščata ljudstvo v svojem interesu. Ogrsks, v kateri ae ja izvršila taka zdru-žitev, ja dober zgled v vsakem oziru. Ta zveza ne pozna taktnoati in tolerantnosti napram nikomur, ki jo ne podpira. Sodniki grofa Bethlena, pobožnega na-zadnjaka, divjajo proti uradnikom opoaidje, najhujše pa proti urednikom socialističnih listov. Ta teror je najbolje opaziti v izrečenih kaznih nad uredniki opozidjonalnih listov; Obsojeni so bili urednik "As-Ests" na eno leto ječe in 68,000,600 K denarne globe; urednik "Bati Kurirja" na 7 mesecev ječe in 69,000,000 K denarne globe; u-.rednik "Vllaga" na 6 mesecev ječe in 40,000,000 K denarne globe; urednik "Martarsa*" na 4 mesece jede in 10,000,000 K denarne globe, in urednik "Nep-»zave" na štiri Ista jsčs In na 29,000,000 K denarne globe. i Prvi štirje lieti so meščanski liati, "Nepszsva" je pa glavno glasilo ogrsks socialistično Stranke. Urednik tagft Usta j« prejel skoraj dvakrat tako vino-ko fei težko kasen kot vsi urad-nlkl meščanskih listov skupsj Proti NepsssVi js vlošonlh še Šest In dvajset tožb. - Ts list ursduje sodrug Van czak, ki js obsnem tudi člsn parlamenta. Drflavni prokurator js moral zahtevati od parlamenta, da mu izroči Vanczaka. da uvoda proti njsmu kasensko postopanja. Ogrska sbornics j« hitro ustregla želji msgnatsko-klsri kalne kamarlls in je isročUa Vanczaka Hortyjevim sodnikom na dvajsst obtožb. Nspotrsb-no je nagiašati, da ss obtožbe Ntrrlot zm|al za dotkiiih v zbornici pwpivwv w awi nrai Nižja abornlca mu je dala ssup-nlco glede finančnega načrta t to pomeni, da bo provsetje kapitala sprejeto. Pariz, 10. apr. — Premijer Herriot je včeraj zmagal i 290 proti 246 glaaovom, ko je zahteval, da naj zbornica dene finančno predlogo takoj na dnevni red in puati vse drugo na strani, dokler ni rešeno finsnčno vprašanje. Opozicija je hotela poriniti zadevo s dnevnega reda ss nedoločen čaa. Herriot je v dolgem govoru naslikal položaj Francije. Desničarji *) neprenehoma vpadali v njegov govor in pozneje, ko je končal, so hoteli a ljutimi napadi raztrgati njegov program. Niso uapeli. Levičarski blok je stal z vlado, podprl Hsrriotovo zahtevo in a tem jI zbornica pokazala, da aprejme finančno predlogo s točko o pr« vzet ju kapitala vred, kadar pride končno glasovanja. NI pa gotovo, kaj stori ssnat; tam ima Hsrriot več nasprotnikov. Vlada pa upa, da bo nižja zbornica vplivala na višjo in finančna reforma bo sprejeta. Herriot je energično zagovarjal prevsetje kapitala in povečanje papirnate denarne salogs. Povedal je, da Franciji mora v tem letu plsčati vsč ko 84 mili-jard frankov sunanjih in notranjih dolgov to obresti, medtem ko vsi letošnji dohodki drže ve ne bodo presegali 82 milijard frankov. Francija mora plačati $69,-000,000 obresti Ameriki, enajst milijonov funtpv "Angliji, čas tri mllljons florinov Holandiji in veliko vsoto Argentini, Kansdl in drugim državam; nato pa js na-štel vsoto m vsoto notimftjs ob- političnsga značaja'in če bi Van-k živel v Združenih državah, .bi ne držala nobena obtožnica. Ako bodo drogi obsodbe tudi tako trde kot prva, tedaj Vsftosak ns bo zspustil jsčs do svojs smrti, ako bo toliko časa vladala koalicija hajdukov v pozlačsnlh frakih, krščenih In nekrftenth kapitalistov In krivs škofovske palice. V parlamentu so Še štirje socialisti. Tri izmed njih so izročili krvnikom koalicij« v sodnij-skih taiarjih, ker so na Sekam banketu zaklicali "oljen republiki". Ts klic ss smatra ni Ogrskem za veleisdsjo. MLADENIČ OBHOJEN NA VIHLICE. Peoris, IIL—Okrožni sodnik T. N. Green je odklonil vlogo sa ponovno obssvnavo 2t-letneira Jose Oritaa, obsojenega na veša-la zaradi umora. Hodnik je Izjavil. da ss js naveličal poslušati ponovno citiranje faklov iz Loeb-Leopoldove obravnave. Po odklonitvi ponovne obravnave. Je določil« da gre mladenič dne 12. junija na vašale. Jose Orits ni miljonarjev sin. On je prvi morilec. k! Je od leta liKMf obaojen na vešala, dasiravno je bilo v tem česu okrog žestdeset morilcev In ubijslcev pred sodiščem. MmmoUmi bo krnele ral kabinet. Rim. 10. epr. — Premijer Muaaolinl, ki ja ebenem minister zunanjih sadev, je prevsat še voj. no ministrstvo, ko je general IH Giorgio odstopil pred nekaj dnevi. \ o raj je izdal prokiaaoadjo na armado rekoč, da vojaki sa m smejo mešati v politiko. Premljor js dejal, da vss ta dolgove so naredile druge vladi pred njim, ns njegova: vlada desničarjsv, tistih desničarjev in reakcijonarJev, ki sdaj dolše njega, da hoče bankrotirati Francijo. Bivši ministri so ss nsrvosno prcrniksli ns svojih ssdsših, ko je Herriot pokazal s prstom na vsakega ln jih tožil rassipnost! In zapravljanja. Vsi so dslall dolgova v upanju, da ss dolgovi pokrijejo z nemško odškodnino. Toda Nsmčljs js začela plačevati žele tedaj, ko je bil sprejet Da-wesov nsčrt. Vojna Js stala frankov, Francijo 146 milijard od premirja do lani ss Ji pi Francija zadolžila ss 160 mlll-Jard frankov, Takosvan mir ja torej dražji kakor vojna I Herriot Je razkril, da so prsj-žnjs vlsde, zlesti Clemenceauje-va in^oinsarsjevs, razsipale milijona frankov sa nacionalistično propagando in druga mllljons sa pobijanje boljževtzma. To je najbolj razkačilo reakcljonarjo, da so rohneli v zbornici kakor dlvjs-ki. Najsrditejši so bili naclonal-cl in klerikalci. ZOPET EN RUDNIK ZAPRT. Premogovniški baroni niee valjal ■ profltem. Hpring Vslley, IIL—Rudnik štev. 1, lastnina Spring Valley kom penije, so zaprli. Rudnik ostane zaprt Irajno In stroji ss poberejo iz njegs. Kompanija izjavlja, da se jI ne izpleča kopat) premoge v nJem. Rudar Js tolaži, da jih nastavi po bližnjih mestih. Rudnik je bil odprt od leta mi in večtnome je delslo v nJem do šest sto rudarjev. GOZDNI POŽARI V KVLVANIJI. PENN- Phlladalphle. Pa^-Gozdni po-žari eo izbruhnili v centralni in zapadnl Penneylvanijl. V bllži-nI Altoon« je zgorelo ti** akrov gozda. VR8ME. Chicago in okoiiemt V nedeljo J mm rut in gorko. Jolnl in južoosa pedni vetrovi. A;J7, aaideoto •:«•. i* : f ■ - ' PROSVETA 4 —~ GLASILO 0LOTENSKB NARODNE P&DPORNE IEDNOTB pak delavci vsega fteU morajo plačevati harač oljnim m LASTNINA fcl/OVgNSKK NARODNE ■m > m«« »Mlajl^ Naročnina' Z*dlnj«m«M» (tiTM OMepitt) tfXK> m lato,___ pol kta In fl.26 m tri idcmm; Chingo In Clcero »fl.50 na teto, $326 sa pol Uu. 91M sa tri ninffyfay laeiaesamstvo $§j00. ---------i profiti fcovore, zakaj se oljni produkti— ,—------. _ gazolin, petrolej, nafta in drugi-prodajajo po izredno * : Visokih cenah. • imenovali Naolor za rm, kar I«m »tik s . "MkOSVETA" _ »!• Av»WB», CfcJf«K<». litino!*. "THE Organ ml tki Slsv-Sc Naliun«! B«a«ril 8oriety. • 1 1 " ------- OWMd bf tfeo Nstloaal iMPnn n*(Hwf. AdvortUln« r»Ui on agrMSimit MMW Rtobferlption: Unitad SUUs («* fCJO, nn4 faroign aornitrbo $8.00 per yy. "'MKMBERof Tho"Vii)ERATKD PRES8 . m*>.m» B ______ o »&.00 por .. ... u j . UNION LABEL APPLIED POK Doto« v oJdrpo)« u. pr. (April SS-1M5) polof v ponool 4« va« j« s daevosi pofofcl« uro^aiM. 4s m m Mtevi U«t. ■M—m w i a u i hm m i n i[— Ponovit« Jo prarofftMO, bmimhcm*« llt-STS V X!' 11 OLJNI IMPERIJ POSTAJA OD DNE DO DNC MOGOČNEJŠI. ' Oljni mfgnati nimajo najmaffjftih skrbi, s čim bodo preživeli Hvoje družine prihodnji dan. Tudi bati se jim ni treba, da jih postavijo hišni gospodarji z njih družinami vred pod kaj), ker ne morejo plačati stanarine. Prav nič niso v skrbeh ža denar, ki ga potrebujejo, da odpošljejo svoje družine v poletna letovišča. V gospodarskih skrbeh niso, k večjem si trudijo svoje možgane, kako bi k nagromadenim miljonom nakopičili še druge miljone. Za njih svojce je preskrbljeno tud5 po smrti. V nevarnost prihajajo le tedaj, ako bi nagrajene miljone po njih prednikih metali proč z lopato. Njih največja skrb je vprav sedaj, kako bi razpolagali i $84,366,618, ki sa jih prejeli kot dividende za prve tri mesece v letošnjem letu. Ta ogrooma vsota denarja bi se lahko porabila za marsikaj korifctnega. Lahko bi as razdelila kot normalna mezda med pet in osem tisoč delavcev, ki so lani delali, letos so pa brez dela. Ta vsota bi pri teh delavcih odgnala skrbi za VBakanji kruh, da bi z boljšimi upi gledali v bodočnost in bi jim ne bilo treba posluiati milega stolom}* njih otrok: "Oče kruha, lačen sem." Kapitalistično časopisje opisuje profite oljnih magw natov za teto 1924 kot krasne. 0 tem tudi rtoben Človek z zdravo pametjo ne dvomi, še toliko manj pa trdi, da kapitalistično časopisje pretirava. Dow, Jones & Co. poroča o profitih 11 oljnih družb in številko govrn, d« so kapitalistični listi s svojo sodbo zadeli žtebelj na glavo. Profiti so znašali v tem letu 1146,869,622. V letu 1923 so se morali oljni magnati zadovoljiti fe s $109,904,873. Naslednja tablica nam pokazuje, kako so znali skrbni in pridni oljni magnatje skrbeti s sadovi dela drugih, da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja, če pridejo deževni dnevi : ______________ . Pa. — Caai te spreminjajo, in ž njim tudi ljudje. Ndtdaj sva z dopisnico, "prijateljico svežih jajc", pisali - Prokle-I Pro- sreto (Glasovi J. in obratoval. Ali oni so j* rnahrfi na da" vanj o« h»oje strani popolno- Oljnl profili. Assoc. 00 Guft OU Humble OSI MurnoMa Petr, Phillips Petr. Standard (Ind.) Standard (Ky.) ................umi ..<•»..<«,.,........ M0 odstotkov. Od vaa-kega dolarja, ki so ga vložili v olje, se jim je v tem kratkem času vrnilo sedemdeset centov. V letošnjem letu bodo imeli že ves dolar in še nekaj proffta. Kar bode pa prejeli naprej, bo pa vse čist dobiček, in s tem dobičkom bodo lahko kovali zopet druge profite. —^Namenila sem se, da napiiem nekaj v pretres naiim ženam, katere ae salo malo zavedajo svojih doltnosti in so raditega velik pripomoček kapitalizma' današnjega družab rtega reda.^HttHptH Bi Dolžnost mater, ki so obeneai vzgojiteljice svojih otrok, kateri tvorijo narod, ie, dati otrokom pravilne vzgoji. Čestokrat opažamo otroka, ki zvesto izpolnjuje, kar ga je podučila mati. O-trok je revež, ki ne more ločiti dobrega od alaboga; on le ve, da mora biti pokoren materi. Ve. da mu je mati prva v Življenju, ne ve pa, kakine dolžnosti ima mati napr&m njemu. Ona ni napravila svoje dolžnosti s tem, ako ga je ljubila, nasitila. oblačila ftd. Njena sveta dblžnost je, vliti mu v mlado du-40 zavest in izobrazbo, ki mu 6-mogoči spoznavati resnico, da bi vedel barbarstvo kapitsli sužnosti in strašno nazadnja-Itvo, ki ga prenaša revno delav~ stvo vse križem sveta. Matere dolžnost je to, ne njenega otroka, katerega pravi, da ga ljubi, a ne pomisli, da je njena ljubezen lahko tako velika kot prose-no zrno. ttktflfe, zavedajte se, da vaša ljubezen ni zatrla vojn, kapitalizma, barbarlfcva od tfcrani ver skega zaslepijenja, katerega tepate valim nedolžnim otrokom v glavo. Boljše, da bi tska mati aikoH ne rodila. Vsaka mati, ki podučuje svojega otroka le v mladostnih letih brez premisleka, oziroma prepričanja o verskih bajkah, poittja gs na bojna polja, ga prodaja že kot deteta kapitalizmu hi imperializmu, ki sta Žejna njegove kri. Pomisli, koliko trpljenja prestane, pred-no da taisti svojemu otroku Življenje in krit Potem jo prelivajo kot ničvredno, neupravičeno 4o življenja. Čigava dolžnost pa tem kot tvoja, bojevati sezaprS-vico in postaviti življenje na vredno stopnjo. Ne mMi, As it storiš vse potreb«*; otrcfc te bo ljubil brezdvemn* Ako pa otrok ne ljubi stSrftev, potem sta sama zahtevala bi nekaj od njega, kar ti on na more dati. On se sam zaveda, ako si vredna njegove Ijt- l>eznl. - ; i v Standard Indiana je zolo zmerna I Ona izkazuje samo $4.6* dtvklende na delnico, ali osemnajst od sto. Ampak, kdor se pobriga za zgodovino te družbe, hitro dožene, da je ta družba izplačala v letu 1912 skoraj neverjetno divi-dendo. Izplačala je 2,900-odstotno dividendo v delnicah. V letu 1920 pa 150-odstotno. Ampak to še ni konec mastnih dividend, ker je družba leta 1922 izplačala 100-odatot-no dividendo. Kaj to pomeni? Da se Je vrednost premoženja, 1(1 ga laatujejo delničarji pomnožila za 14,500 odstotkov in če se računi dividenda aa leto 1924 po d^narj^ ki so ga delnidarji res vložili v giavnieo leta 1912, tedaj ta dividenda mala 2,700 odstotkov. lO^dstotna letna dividenda pomeni, da prejme vsak V enem letu $1,460 proflta, ki je vložil 100 dolarjev v glavnico. SI. Bilehaela, Pa. — Spomlad je In velikonočni prasniki, največje veselje, ttepi spomladanski dnevi in zdravje, dokler ga človek Ima. Is naše naselbine se le dolgo čaaa ni nikdo oglasil. Vzrok je le menda ta, da modroglavci nimajo časa, morajo kar naprej Študirati, kako bi lažje komu ko-»Ček kruha istrgall is ust, kof je njih navada. Sedaj so jim bolniki na zgagi, ki imajo te nad 2 le-ti staro bolezen in se nisb Ae no-benkrat bolne javfH sa Isto bolezen. Dokler so mogli, so garali In deMo, ko jih je Ink lezen zmlrom bolj nadlegovala, jim ni drugefs kazalo, kot bolne javiti. Modroglavce je čel trn v petah »badatl tako, so kar v glavi bolečine občut /ato jim svete jem, da se obrnejo na Zarkomet v IVo«v»t1 za pojasnila, kake medicine bi rab«. Ako jim žarkomet ne more dati pojaanila. petem jim svetujem, da se ]xxla jo nazaj v somersetski okraj. Mftfl^nl Kfmerman Ima ie kaj mazila zanje, saj jHi je ie masa! **f» let i^.rej Omeniti moram tu.li. da naii temv^ najbolj hudi tal "SbciaMatr. A« jih ko uči, da mora|| MU? Zadnji dopis it naše planik kHtiairs saradi sloge, da je ni v MuelbinL Upam. da sam ne ve, kaj je sloga. lavno sedaj rev mm m*, sasfto pa en dan Tako bi se lahko prereietali profiti ie drugih oljnih! družb. Ampak to ražetanje hi fo potrdilo, da mora mttjo-'£v ^ ^ M - .... ne ljudi garati« da peat oljnih magnatov prejema mastne dobičke. Izkoriščani ao delavc i, ki delajo ta oljne magvia- vsaki dan. a kadar besa zapor«, te in konr umen t i morajo plačevati oljne produkte po pre- Jf i — ^^ M «u»rt>- tiranih cenah. IikoHfcani nUo le ameriški delavci, am-iLiv^ ^ Z*"*** **** V va . , d<'io! Potem pa naj dopisnik iiie rtlogc, ko jo zraven wm zatira "Nekaterim članom naiega društva po\era, da so pravila & N. P. J. dobro spisana, zato tudi Svetlem, da si jih bolj natanko ogledajo in prečitajo. To svetujem tistim, ki pravila tiskajo v rudniku pri knmipu in lopati, in *>otem hočejo, da se rftorajo ie drugi Člani po njih sklepih ravnati. Napredni člani se bodo rav nSli po sklepih konvencije, ne pa po sklepih, kot j)h par mož sklene globoko pod zejnljo. — Ml-HiMr HiflHflHllMlil Collinwood, Ohio. — Manever, ki so tfa uprizorili naii cerkveni patriot je, je menda končan. Končano j* ni še njih duhovito delo, Jci so ga počeli naii takozvani ul-trapofc^njaki. Torej danes je tele prišel pravi "kozel" s svojim imenom na dim. Do danes se je vedno skrival za hrbet drugih naseljencev v naii naselbini. Tako vidimo v patrovi fliki1 Člsilek na uredniškem mestu 'Človek — opica" izpod peresa naie za narodno blaginjo toliko opevane osebe. Posvetiti moramo nekoliko paznosti tudi temu članku kakor ga zgoraj navedena o-seba menda prvega podpiše s svojim lastnim imenom. Ali je to vzor za takega članlcarja. Povemo mil, da dar pesništva niti Jlar zavednosti nista ObsenČfla njegove glave, hj zarja, Vi jO navadno malgmo okoli glav blaženih svetnikov, ne bo delsla preveč sitnosti našemu gospodu, kajti s svojimi dopisi, ki so bili podpisani dsnes od te a jutri od druge *eebe> s«o ie razgalili. Tr4ba je il|itske pretkanosti, da ostlme na po Vri ju. Kajti Petrov novčič je dobrodošel, pa naj bode te boga, kar je božjega, in ossdr-Ju, kar je cesarjevega. Naši ku-tarji In njih privrženci pa so spremenili osnovni nauk: Dajte kar je "cesarjevega", in bogu, kar je božjega. Ako nI res-niča,'^glejte ns našo naaelbin6! Niljem le sloni učenost tega c. kr. Človeka, ki Hoče nastopati ka- je dete prosilo, da bi bilo rojeno, kor kak ogrski grof na svojem f " ti si bila pripravljena ga posestvu* Gotovo ni še preStal ^-jili1-;; . - a-' rmuLmmm^u^J General Hindenburg je kandi. ni ugajala, ker ni ^ ** J^^nt* nemške repub-itpJ^n nrivl«Snfli F* T° J«,"^ tako, kakor & bi general Dawas kandidiral tajnika komunistične ma pozabljen. Njegovo čtivo na-domestu jeta "FroBveta" in -Glas Svobode". Prva mi je všeč radi mnogobrojnih dopisov, drugi pa radi zanimivih povesti. Da se časi v resnici spreminjajo, je pa dokaz tadi to, da v zadnjem času kar mrgoli žapitvenih ponudb posebne yrste v Prosveti. Pr^d desetimi leti, ko smo se mie možile, so nam snubilci drage vo^ Ije plačevali vožnje listke iz starega kraja, ter nam takorekoč kupovali Še poročne srajce. Danes pa zahtevajo snubilci poleg pridnih rok in zvestih src ie četo premoienje v obliki farm ali Jsočakov. Le otrok te "kunštne" lavee ne marajo. Tem ženinom « Hvetovala, naj se nikar ne smešijo v javnosti. Saj nismo v sta-iem kraju, kjer igra glavno vlo-pri snubitvi dota, nevesta pa le stranskega pomena. Kdor po večletnem Icrokan j u v Ame-d ni prifttedil toliko, da bi si jjshko sam farmo kupil, ako ga »ta veseli, tudi ni vreden, da bi mu jo iena podarila. Pozdrav vsem dopisnicam "Prosvete", fsrmarjeiti "komiš-narjem" pa želim mnogo "bizne-ša" to pomlad, da ne bodo samo lastovali avtomobile ter zamenjavali slabe farme za boljše, kjer je daljša poletna doba, temveč si to leto ie lahko nabkvUi "zrakoplov", - katerega dolga newyorška zima ter slabe ceste ne moreta ovirati. — Mary Nego-de. ---- stranke v Ameriki. Hindenburg ,rt republika!! Great Scott! MiM Sf V8e v Čudni stranke, je kandidat socialne demokracije! Stranka, ki je dobila zadnjič blizu osem milijonov tfaaov, si ne upa nastopiti samo- itojno. P#Js ifip tisti nJ mer, ki je rekel, da je Nemčija ' no zblaznela. Ce bi biH volflec v Nemčiji bi nisem komu| r '* f s f 9 ™ Pridobite nove čitatelj«. Upam. da Žarkomet res posveti slepim ljudem na pravo i>ot S. 8., Lloydell, Pa. IM bil jaz volH mist. Z* vsako pošteno delo mora biti poštena plačah Zato imajo ravnatelji velikih trustov po 1100,000 letne plače. Kaj pa d,. tjo? Hm, čeke si pišejo! M* Presedlal je na lesenega osla. Cenjeni Žarkomet! Ali ve«, kako je c. kr. uradnik postal klerikalec? Potrebovali so urednica pri GL Sv. in on je prevzel to mesto. Cez par dni pa so mu rekli, naj pobere šila in kopita bi gre. Zakaj? Ako pogledaš članek "Človek — opica" v patrovi fliki, tedaj veš kaj je narobe z njegovo lobanjsko vsebino. Zato pa je tak klerikalec, da sliši kako trava raste in kamenje cvete.—Spokornica, Collinwood, • ve- je dobrodošel, pa naj bode po-jameznim malharjem ali pa Ce£ kupni svojati. Da, časi se spre- banfi:e' Pera Mi,enkovlč» «Jajo. Krist je baje velel: Daj ie je v svoji pisarni obesil. Prv je opazil nesrečo njegov osebni »toga, ki-je prišel pospravljat pisarno. Bančni krogi poznalo Mi-lenkoviča kot poštenega človeka ter zatrju/ejo, da je izvršil sa-i momor, ker je v«led Izgubil svoje premoženje. Pokoj Jg hik zapušča vdovo in dve dijakinji: Zato je tvoja dolinost, daj Derviiia, ne z duhom časa Šel za sM uče- Mštmm, Otroka nfeiMift nikoli prisiliti, da te mora ljubiti, ker nam bo, če Trpin pojasni s!ed~e- izkopinami, ki so jih pričeli njaki izkopavati v Egiptu ali pa v nekdaj zasutem mestu v Mehiki, Starodavnih aztekov. Prav W je bog ustvaril Adama in v v Aziji, kdo je mogel Azte-ke prinesti na ameriški kontinent, kjer ni tdda nobena zibelka za' kakega "božjega princa" V vaši bibliji se sama nesogla sja. Prvotno ste svet merili l četverokotno ploskvo, niste se moglf prilagoditi in še danes nočete verjeti, da je svet okrogel. Naš planet je okrogel kot jabolko, že to poblje vaše sveto pi-■mo, zato zaman vaše prežvekovanje v patrovi fliki. Kakor niste hoteli pripoznati, da je zemlja podobna krogli, ki se vrti oko-MjvoJega "očeta" solnca, tako imiete priznati Darvina. Toda po vašem svetem pismu je ie dsnes »vet ploskev, kakor je bil pred tisoč leti. In isto bo menda v vaši religiji zadelo Darvinovo teorijo Res radovedni smo, zakaj se ne skopljete na novodobne uče . njake. North-Westem univerza ilT fe ^^vala učenjake na slapu ™ Nlagare. Nlsgara Falls je eden Izmed največjih vodopadov na svetu. Ako ste pazno hoteli aledi-ti poročilom, je Nlagara Fall star približno 80,000 do 35 000 let. Torej kje ste imeli vi vašega boga v tem času? Vera je pričela kakor v no-M*m času prerokovanje Oliver Dovaja, ki je prM ozaaajevati. da be Krist prljakal na belem o-slu v Z ion Clty, mestu nedaleč od Chicaga. Svetovali bi vam. da bi pričeli Mrtati precej na univerzi IHUk " • ' - 1 .ttšk ««P v jeranovem. — Dne 22. marca, okrog pol 6. zjutraj, ko k odšel mlinar Jakbb Siter h1 Jeranovega št. 1. v Mekinje v cerkev, sta nenadoma stopila v vežo dva mladeniča ter napadla Sitarjevo sestro FVanČiško, j pritisnila na omaro v veži in j s samokresom V roki prisilila, da je povedala, kje ima njen brst shranjen denar. Nato je eden od roparjev držal Sitarjevo za roko, držeč samokres naperjen proti njenim prsim, drugI pa je stikal po sobi. Po naključju pa se zHkovcema pri vlomu v skrinjo, v kateri je bilo do 10,000 Din gotovine, ni posrečilo priti do denarja, dasiravno sta razbila skrinjo s sekiro. Sitarjeva je takrat izrabila pritfko in se izmuznila iz rok lopova. Skočita ie k oknu in priklicala aluikihjo fz hleva. Nastal je vik in krik, nakar ata lopova naglo pdbegnila v smeri proti Kamniku, ne dfrjft do zaželjenega plena. LtiMHSfr'' Jlr5 ■ -T • ' r-- drugega te pri zadnjeat saanstvsniku BinsMnu, ki daje prscej dobro krofuto svetemu pismu t doksza-nimt resnicami. Veeell asa pa vseeno, da ste prav«, imr princi na dsn. kajti vaše rogovfljenje proti a N. P. 4. pod različnimi imeni ne drži. je delati odkrito, ne zahrb- v .Franciji. Slovensko rodbino Franca Morda, rodom iz dmart-na pri Kamniku, je dne li. mar ca sedela grozna nesreča. Morsi, ki je bH prej zaposlen v nekem westfalakem rudniku, se je pnošlo lete preseHI v severno Frsncijo, kjer je naiel delo v rudniku Llevln, ▼ provinci Pas deOOais. Z njim se je preselile tudi njegova rodbina. Omenjenega dne je ostalo v njegovem stanovanju pet otrok z materjo. Mati as je mudila ▼ kuhinji, 12-Merka pa je spravljala "Pat manjše otroke. Nenadoma jv eksplodirala petrolejsks sve-tiljka in mahoma je bilo vse v plamenu. Mati In sosedje so pri-jeWko odhiteli na,pomoč. 12-letoio Mer ne pnčno- ko so našli mrtvo; mrtev je Ml tudi 44eten d^ok. ostali trije otroci pa so bili težko opečeni. Fn otrok je nsslednjega dne v bolnici umi »>če Morels _ sinovoma vrn« Is rudnika, je"ita-mesto prijaznega doma iToanopogoriiČe. Nesrečna soda Morrlova rodbine je dfle pri sorojakih in Ali je tisti rojak, ki je pred par leti ubil hudiča nekje na Ko-roikem, tudi dobil nagrado, ker je ubil nevarno zver? — M. G., Arma, lOiiMfc]'-;.^" ■■ Adijo, pa zdra HH Dragi Žarkomet! Daleč sem v hribe na Zapadu je prišla vest. *, t ste., TeMko slabše, i Moj prijatelj Jerič da je 16 in ne 14 f tarskega organa. ^ majhna. Jaz na njegovem me-,stu bi ne popravljal. Kajti čim več je generalov, tem slabše je sa pokorno ieto. ; - * •, I p' ' Degedek «t 34. , Ko sem v svojih mladih letih hodila k izpovedi, me je duhov-nik najrajši izpraševal o spolnih rečeh. Za druge grehe se fti za-nimkl. Enkrat pa je celo začel fHrtati z menoj v spovednici. Ko sem bila z dragimi dekleti fred pri velikonočnem Izpraševanju, ni učil krščanskega nauka, Pttfljeft nami govoril samo o ljubezni in spohlih zadevah. Predno nas je odslovil, je bil že naravnost nesramen z nami. Istočaano je imel razmerje z neko posestnico, luitera mu je porodila sina, za katerega je potem očitno skrbel in ženi je kupil lep travnik ss plačilo. — To me je pripravilo do tega, da sem opustila vero. — Th. P., Ralph, 80. Dak. • s s Degedek it. 36. Nekaj let je tega, ko sem kot društveni uradnik obiskal par milj oddaljeno naeelbino, v kateri je umrla članica našega društva. Preskrbe! sem vse potrebno zs pogreb. Sepreg pokojni-ce, ki je bil t»4i naš član, je šel k župniku radi oerkvencga pope. Želja čUmioe je bila, naj ; o pokopljejo cerkveno in mož bi ji bU rad topotali ieijo. Župnik ps je pa ozmerjal la spodil izfa-PrišH je domev s solza ml v očeh. Takrat sem sam pri sebi prisegel, da ae bera miroval. ljudstvo ae osvobodi is pesti teh parazitov. Deloma sem to ie dosegel. Usta- novili smo narodno pokopališče ■■MHPVlDsa«* je tudi župnik druge m> Ko se je ponočlj sM. Ne zmerja nas več in ponu-t dvema odr^HMis se. da rad vsahi«a pokoplje Ampak mi stojhao trdni lm' skala ae lf takrat kadar smo idravi. temveč tudi tedaj, 1» J* smrt v MM.-Wis. fftOSVKT* (Federated Preii.) J*,tilni ^^JZJ9*** iT**~ L^rence, Ml*. - Predilniška BTlSS Spiniiing Co. r ;;, iatecjUildHpriJiodnji Kj j,k zniža mezde za 10 od- MT4M ta LAWNDAJL» AVI, CMICAOO, WJWOIfc Imiiialnl odbor: UPRAVNI OD8EI« HI G»taUrt *o4pr«U«Hlnlk AMr»w Tlirtak. F. IK 7, Pft.1 «L •Dtlk *«tt*tw Tur k; Ufftft M»iik«n PRODUKTE. iMk b pojaiintU pUHU m t Jooeph Trlitcr Componjr, llSMS H. A«hlmnd Avt., Chleago, III. (Adv.) KttANK OGLA«, 1000—1028 Nato poetreftU v preakrimvanju zdravih Invaaimentov bankam in zavarovalnim druibam. bratakim organizacijam in posameznikom, m raz Uca U nad Aetrt *toi«tja> ' . "ftMhintfc*, D. C—Sanatori v piana M Juliu* IUr" ^i. pr«dfwdnika trfrovake Zdnritenfh driav pNvtt-10 na termini kupčije ? da določajo lita« cene i Poleg JepovdnH. dt Povtst starega redarja PUe Anton Ifecher. Predsednik je izpraievai člane, kuj bi storili. Nekateri ao predlagali, da bi ustanovili čisto novo druitvo, \>u ne sprejemal drugega kakor delavce in nobenega frakeža, pa naj ima le tako bele roke. Sklenili ao tako in druitvo je delovalo naprej. Le veliko vdov je odpadlo, kakor tudi moža, ki sem zanju pošiljal a men t. Dotična dva sta sedaj Člana Slovenske narodne podporne jednote. Pa kakor je bilo aliiati pozneje. ie tako ni bilo vse res, kot je pojasnil predncdnik druAtva. Slovenski policaj baje sploh ni stikal za "gospodom" tatom, pač pa jih je oskubil «e za tisto, ker jq preostalo članom. Potem pa je sapustil Ameriko in Ael v Slavonijo, kjer je v bližini meata Da-ruvara kupil lepo kmetijo. Ko se je čutil varneKa na avoji kmetiji, je pa pisal znancem v Pittsburgh in Cleveland, kako je lovil pogrešanega župnika, ki je izginil z društvenim denarjem slo- venskih delavcev. Dobil ga je na St. Clairju v Clevelandu, kjer pa ga je bil župnik že zapazil, da ga zaaleduje in skočil skozi okno svojega stanovanja. Lovil ga je nato po vlaku In ga dobil šele neki naselbini ob reki Mississip- P'- W Ko župnik le ni mogd uteči in je videl, da ga bo oni odpeljal nazaj v Pittsburgh, je policaju ponudil polovico ukradenega denar ja kot podkupnino. Bratca sta se dogovorila in si razdelila vsak devet tisoč dolarjev. Taki lopovi so takrat sleparili slovenske it-selnike. Poneverjenja društvenega denarja ao bila takrat na dnevnem redu, danea preteče jo eta, pa ne ališimo o tem. Izkušnje so pač rojake učile, tako se imajo organizirati, da ne bodo goljufani. Pri našem društvu št, 7 Slovenske narodne podporne jednote smo izvolili vse stare uradnike in jim tudi nekoliko poboljšali plačo, kajti bolje je dati dobremu in poštenemu uradniku malo vdt plače in priznanje kakor pa držati slabega uradnika zastonj. V slučaju pa da bi bil primanjk-jaj, amo društveni bratje in se- --- nt« takoj pripravljeni priskočiti na pomoč s prispevki. Le ve- selje je prisostvovati seji takega i vrši društva, kakor se pri naa vsako prvo nedeljo v mesecu. I-mamo sicer več slovenskih društev, ampak društvo Slovenske narodne podporne jednote je prvo izmed vseh. V njo ne spadajo samo očetje ali matere, temveč cele družine. Pri vsaki mesečni seji pristopajo mladi udi iz mladinskega oddelka. Druitvo je namreč že staro in otrod odraščajo. Ljudje pa tudi vidijo, da le pri dobrem društvu imajo pričakovati pomoč. Delavci spoznavajo, da le v delavski podporni organizaciji je njih mesto. Tam se imajo združiti in varovati, da ne pristopijo zraven ljudje s slabimi nameni, da bi izkorišiali u-stanovo. - f Lani sem piaal o stavki leta 1892. Od takrat se tudi spominjam nečesa, kar mi brani, da se nikakor .ne morem strinjati s judmi, ki priporočajo, da bi pri naši organizaciji smeli biti kot drugi Člani tudi policijski organi. Nekega jutra je bila ceeta, ki vodi skozi našo naselbino, polna policajev in deputijev. Pošten * . irti t iti IT ■■■■■MHII 5isto je in sveti IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. t \ (Dalja.) Ker se iz predsobe ni nihče odzval temu pozivu, je odprl gospdd Ciril vrata na stežaj ter potegnil nekoga v sobo, ki pa se je nekamo obotavljal in branil. Privlečeni je bil Viljem Cum-pe, penzljonist iz mestne župe pri sv. Jakobu. Istotako klavrna prikazen kakor Ciril Erbežnik. Svoj cilinder je premikaval v roki ter izprego-voril v stiski: 'Ta me je silil! Jaz bi ne bil prišel r "Kaj se boš sramoval, zgaja^ plešasta!" t To rekšl mu je potegnil gospod Ciril cilinder J* rok ter ga je vrgel k onemu v kot "Samo glej," je kričal, "da ga bi ne za-menjaš potlej ( Moj je nov, Cumpe, tvoj pa je I« malo ponošen I" "Sedaj pa sediva!" Od nekod je privlekel dva stola ter ju potisnil k mizi. Na enega je potlačil Cumpeta, na drugega pa je sam sedel. "Mimo sva prišla! Pa se mi je zdelo, da nekaj vpijete tu gori! Hudimana, sem dejal, ta bi bila čudna, če bi s Cumpetom ne dobila kozarca vina tu gori, pri prijatelju Smoletu, ki ima polne mošnje In polne sode! Kaj se boš držal, Cumpe! Pij raje!" ' In pograbil je Kastelčev kozarec ter ga postavi) pred svojega prijatelja. Sam pa je pe-grabil po Zupanovi čašl. Dvignil jo je proti oknu, ter siknil navdušeno: "Cist m kot cekin!" , \ "Hvaljen bodi Jezus, ki nam ga je ustvaril!" S temi besedami je izprazni! čašo. Tudi Cumpe se je z obema rokama oklenil polne posodice ter jo potem s tresočo roko vzdignil k ustom. "Na vekomaj amen!" Do zadnje kaplje je izpraznil koiarček. Ko sta bila nekaj kozarčkov izpraznila ter pogasila najhujšo žejo, sta opszila, da družbi niata dobrodošla. Malo sU bila v stiski. "Dobro je vino!" Jc jecljal Ciril, "le pij fa, Bile!" . ™ "Dobro in rado teče!" je pritrdil Cumpe. Takrat se je oglasil Zupan: "Vidite, visokost. to je naše svečenlštvo!" Te besede so razkačile Erbežnika: "Privošči nama kapljico vina. Zupan! Saj ga J&og res ni ustvaril samo zate!" Obrnil se je proti Cumpetu: °Grdo naju glodajo, Bile! Zdi se mi tako!" "Naj, če hočejo," je godrnjal Bile, "vino je pa le dobro!" Ali Zupan si ni dal zatlačiti ust: "To jo naša duhovščina, knez! Ko se jc obdrgnlla in obrabila v li vi jen ju, jo vrže škof v kot prav kakor utaro metlo. Na utara leta mora naše •večeništvo beračiti, če noče A godel. Zupan? Si ti morda na svetu že kaj skusil? Ničesar! Malo tlutega svetega pisma trKaA le-manatarjem. pa jc vse! Midva m Cirilom sva pa Bogu služila! TI boA nama očital, da beračiva! Spaka!" Kadar Je bil Bile Cumpe vinjen, jc bil v govorici zelo oduren in tudi klel jc rad. V tistem hipu je udaril z roko po mizi: "Ti 1k>A nama očital, da beračiva! Ti črni hudič, ti!" Zupan Je lahkoduAnn prenesel ta izbruh. Pristopil je k Erbeftniku. mu zavihal rokav ter •tapregovoril: "Vadel sem, da dane« nimaš arajce!" Podoben užaljenemu kralju *«« jc dvignil gospod Ciril a svojega sedeža: "Odrinlva. Bile * Tu naju žalijo!" Tudi Bile je vatal: "Poštenemu duhovni-ku najhujši eovratnik Je — far!" "Izpijva pa pojdiva!" Pograbila sta vsak svojo kupo ter Jo izpraznila pred odhodom. "8aj sva bila tako k PUkotkl namenjena!" govoril Ciril, "te zadnjič me je povabila teraj Je klala. A Piškotka je ženska, Id tudi boijim duhovnikom kaj privošči! pojdL BI- !• r Odkorakala sta proti vratom. Ondi sta se še enkrat ozrla, prav kakor bi pričakovala, da ju hišni goapodar poprosi, naj še ostaneta. Ko pa ae ni nič takega pripetilo, je pobral vaak avoj cilinder. ' Med vrati je Erbežnik še zakli-cal: "Zupan, na stara leta boš tudi stradal! Ce Bog da!" "Amen!" je dodal Bile. Knez Volkonski je s^-me opazoval to epizodo. Ko sta bila stara duhovnika odšla, je ponovil svoje vprašanje: "Kdo vam bodi spasi-telj, če ne svečeniki?" Zupan se je zasmejal: "Saj ste jih ravnokar videli naše svečenike!" ' "Govorigio resno!" ga je karal Smole. "Večkrat amo se že pečali s tem vprašanjem, svetloet! Dostikrat smo razpravljali o tem, je li mogoče, da duhovščina reši mali n*š narod." "Duhovščina," se je oglasil Ječeb oblastno, "nikdar ne!" "Kako da ne t" se je zajezil Metelko. "Ker je preenostranska!" je ddgovoril Prešeren. < *•»>' ^ t "Ker Je prepohlepna!" je vpil Jereb. av» "In ker je premalo olikana!" se je vmešal Kastelic. Metelko je še dalje branil svoje stališče: "Kdo vam pa piše knjige?", "Sedaj narg pride s svojim Vodnikom!" je odgovoril Prešeren, ki je po navadi mladine v nič deval starejše.. "Bolje bi bilo, da bi svojih knjig ne bil piaal ta Vodnik!" "Prav rea, bolje bi bilo, da je ni piaal rov-tarake avoje proze!" Je pritrdil Kaatelic. 'Tiho!" ae je valili Zupan. "Vi ate govorili, sedaj bom pa jaz govoril, jas, ki sem duhovnik in sem tudi dosti pametnejši od vas! Vprašali ste, je II mogoče, da duhovščina reši mali naš narod! Odgovarjam vam, da duhovščina nikdar nikjer še ni rešila nikakfh narodov. Pozobala jih je pa še mnogo! Ha!" Metelko je zastokal: 'Tako govori katoličan In duhovnik!" "Pojdi h Gruberju," je kričal Zupan, "da te napravi za konslstorijalnega svetnika, ti sladka voda ti! Jaz pa ostanem pri tem: duhovščina ne! > Morda so premalo oli)cani, moj Bog, vi tudi niste modrosti ftrli z največjo ftli-co; morda so pohlepni, pa tudi vi iztegate prste za denarjem; morda ao še kaj drugega, ali vaak Človek ima kri pod avojo kožo! Ne udrihajte mi po duhovniku, doati je revčkov v ta-larju in usmiljenja so vredni." "Potem se pa atrinjaš z Metelkom?" je vprašal Kastelic zanlčljjvo. | "Ne, prijatelj šleval Duhovščina nel Zakaj ne? Kaj paij« duhovščina? Ali je to morda kak stan? Pri moji duši, slepo in mrtvo orodje smo v rokah aVojih škafov. Plug smo v roki teh Škofov in delati moramo le tiato, kar ti hočejo. Delati in mialiti! To je revščina, da Bog pomagaj! Da bi pa naa naši škofje rešili, v to pa niti Metelko ne veruje!" "Verujem!" je kričal Metelko. ^■"Pojdi se solit, ti že tako komaj čakaš, da postaneš ksnonik. Gruber nas bo rešil in tiati, katerega dobimo za njim! Naš Avguštin se je prisladkal sedaj našemu cesarju v srce in Metternich gs prav kmalu napravi za kardinala ali pa vsaj za nadškofa. Oni v Trstu že preži, da pride k jaalicam svetegs Miklavža. Volk bo nam vsem in trgal nas bo in mesaril nas bo. Vi pa se bodete tresli kakor šibica na vodi, volk vas bo zvijal okrog svojih krem-Ijev; vladala vaa bodeta škof in babnica njegova ! Punctum!" Zanlčljivo Je dostavil: 'Taki črvi naj nam rešijo domovino!" Metelko Je zdihov*): "Kdo pa? Povej vendar, kdo pa?" "Ne osebe, ideje nas rešijo!. Slovenstvo P "Kaj slovenstvo. — ilirščlna!" "Ne slovenstvo, ne ilirščlna! NemštvoP "Tepci!" S to besedo je Zupan zaključil razgovor. Knezu Volkonskemu je postalo pretesno v tej drušbi. "Odriniti moram r je del hišnemu goepo. darju. "Ob testih ml je nastopiti službo pri veltčaaetvu!" Zalival j.a hI se je za vljudno vabilo in za poučne nagovore. "Razočaram nas zapuščate, avetloet! Morda ate več pričakovali od naše družbe T M| zdaj pa zdaj ao Ideatfli. Nekega večera nas je stala mak peščica *iož in fantov, namenjenih, da gremo, piketirat pred vhod rova, tedaj, ko šo menjavali stavkokazi. V svoji o-gorčfenosti smo sklenili, da bi tudi pretepli vsakega, ki bi hote iti atavkokazit. Nazadnje pa amo bili sami tepeni. Ni ga bilo atav-kokaza iz rova in tudi ne, da bi silil v rov, torej ni bilo koga tipati. Stali smo pol ure, ko so pridrveli policaji in deputiji s ko-liči in samokresi. Udrihali so po glavah, a če bi se jim postavili v bran, .bi ae oglasili samokresi, zato smo skušali čimprej uteči. Odlikoval se je med nasilneži posebno postaven policaji a svojo krutostjo. Zbrali smo se v hotelu in si hladili obtolčene butice, zraven pa se pridušali, kakor je navada slovenskih rudarjev. Po aleji amo se koncem dvanajstih zvečer spravili proti domu, kajti po glavni cesti se radi velikega števila policajev nismo upali. Prav nič nam ni bilo ljubo imeti takrat še opravka s policaji. Ko smo prišli do tretje hiše, smo ugledali senco velike postave. Neznanec se je pripravljal stopiti v hišo. Hitro smo se razdelili. Nekaj jih je šlo na gornjo | stran hiše, drugi smo se bližali te strani kakor smo videli senco. Priskočili smo od vseh strani in zgrabili tujca, baš o pravem času, ko Je bil Že pplovico v notranjosti, in ga potegnili nazaj. Na začudenje smo spoznali, da imamo v rokah groznega policaja, ki je bil najbolj krut z nami ter je neusmiljeno udrihal po glavah, poštenih trpinov. V trenutku mu je nekdo iztrgal samokres in ga zagnal daleč proč od pozorišča. Drugi je pograbil koli ček. Vse se je zgodilo v hipu. Zbudil se je hišni goapodar, ki Je prihrul v sobo, v kateri Je spala njegova hči Josefina Rušnik, v katero ae je bil menda zaljubil naš "dobri" znanec. Gosjudar sam mu jih je potem naložil, ko smo ga seznanili s položajem. Mi sami mu nismo hoteli ostati dolini Med vračanjem dolga pa nas je presenetil krik: "Ubili me vendar ne boste!" Spogledali smo se. Ta je bila pa lepa: imeli smo rojaka v rokah. Zdaj je šele pričel peti ko-Hč. Ko se nam je zdelo, da smd mu dovolj vrnili in mu dali še prtvržek kot rojaku, smo izpusti-li policaja. Začel je iskati samokres ali prepozno, količelr je i-mel drugi, samokrfes pa j« ležal daleč vstran in zastonj bi ga, bilo iskati ponoči. Ko Je videl, da Je popolnoma razorožen, je še potegnil nož. Take ljudi naj bi torej sprejemali k naši Slovenski narodni podporni jednoti? Saj bi ne bilo v čast naši slavni delavski organizaciji. Lepa bi bila bratovščina, ko bi taki ljudje vlekli visoko podporo pri vsem tem, da bi surovo nastopali proti svojim so-bratom. Bila bi najgrša nepravi- S tem naj bo zaključena moja povest. Zahvalim se še vsem, ki so mi poslali častitke lansko le iz mnogih krajev Združenih dr-iav. Iz tega sem šele videl, kako daleč okoli čjtajo našo'Prosveto. Vsekakor pa me je zveselil tudi opomin iz Cincinnatija, naj se spominjam na zadnjo liro, ki je te blizu. Ta je pa lepa. Povem poštenjakoviču frakežu. da lah ko pričakujem smrt, ki bo rosi tcljica podzemeljskemu trpinu. Vem pa tudi, kako težko mora biti žrecu, ko pričakuje smrt, kef ni vajen drugega kakor živeti na stroške nevednih delavskih trpinov. Vprašali so me tudi neksteri dopisovalci, kdo sem. Sedemdesetletni rudarski grešnik: Rojen sem bil 18. maja 1862 v borni kmečki koči v Savinjaki dolini v vaai Lotus blizu Žalca. V stari domovini sem delal po rudnikih dvaindvajset let, tu pa štiriintrideset let, torej šest in petdeset let. Delal pa sem vsega samo v petih rovih. Zdaj. ko nisem več za rudnik, sem pa še dober tesar, opravljam posebne vrste delo. kskorftnegs pač porinejo v roke atarsmu in izžetemu delavcu. Po-pravijem stara in postavljam tudi nova stranišča in vae delo. kakoršno spada v tq stroko KONEC. 11. APUH.J kinjam r Pennsjivaniji, Ohio in W. Virginiji. • ^ 1 ' ■■ \ Naznanjam, da se bom preselil iz 5289 Butler st, Pittsburgh, Pa., na 4921 Butler st, Pitta-burgh. Pa., dne 15. aprila, 1925 in aicer v avoj lastni dom. Vsled tega želim naznaniti vsem, Id pridete po svoje obleke iz raznih delov dežele, da bodete natančno vedeli za moj novi naslov, in me dobili v moji povi krojaški delavnici. 7 Želim se tudi zahvaliti vsem mojim dosedanjim odjemalcem in se njim priporočam še za naprej kakor tudi rojakom, ki še niso dosedaj moji odjemalci, da in se oglasijo šele Imeti iepo moderno izdelano obleko r nič dražje kot kje drugj, in meni dobite vedno izvršno k jaško delo. Dandanes J okrog ljudje, ki niti nimajo^ manjšega pojma o kroja* nauče se vzeti mero in lJOt pa semnarsko obleko prodaj ljudem za prve vrste kroj j delo, kar pa ni res. Vsled i apeliram, da predno kupite drugje, se oglasite .pri J Priporočam moje mojaterske delane obleke, vaš s spoSto njem; mjmlf mesna r, 4921 Butler Str, PltUbnrgh, | —(A< Vsak človek se spozna po družbi s katero se driži Zadruga trdno z skrbi in * li _fk pboaiVe lahidsu oeUdJuJ SS?»1imSLSLt&i Zotvoraooetl odooeno pogretnog Ulu/I Tooe jeet jedoo od nejfaUib Rjekovm __ r. vede MM os I ambteiie. UetenaJta ga krog ________ _ --------:UUA ao peovltanjg moiso«. adrave krvi laljaoo 1 HM®* taga Nufs-ToM M^S^t ^KTiiil^ Me^itlM etevtstoe aoatojtoe oolete ee • uparoM po lltov« svtjeto le dskisro de pigiifii Naravi « Ugrodnjli |odoiO« Ujeto. 20 DNEVNO POKUSNO UM potUe k^yoje kr!" "JuiŽE*. ita I pomsiff probsv u N'»gs lom ..... »IV. a vritednMtl ' »aiboiilh narw11 ofi ""J" 'mm. Zoieo? Jor ....... .> •' 1 'Mlinar m i • ... alV^ NA PRODAJ JE H dvonadstropna dvakrat pet sobna h opeke sezidana hite, klet Inl vse moderno ufejeno. Proda se po smerni ceni. Za ceno in družit pojasnila oftaaite se oaeboo pri lastniku v drugem nadstropju na naatov: «2f W.25th Plače, Ci. . . (Ady.) POSTUPAJTE 1 br. ai a. r. n..................................................... • O ••••M* ••♦•se* •••••••(>