Poitnlns plačana v gotovliiL Leto XII., štev. 272 Ljubljana, torek 24« novembra I93I Cena ? Din Lpravntštvo; LjuDljana. Knafljeva ulica 5 - Teieton St 3122. 3123, 3124 5125 3126 hjseratnt oddelek. LJubljana, Selen-tour-ova ul 3 - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta št 13 - Teletoo St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica gt 2 - Telefon št 190 Računi ori pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 1S0 VVlen *t 105 241 Naročnina ei< a&a uic&ecoc ib — Um. za inozemstvt 10 — Din Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cest» 13 Telefon št 2440 (poooči 2582) Celje Kocenove al * Telet «t 190. Rokopisi se oe vračajo — Oglasi po tanfo Novo razširjenje angleških carin Za sredo napovedujejo nov odlok o carinah, po katerem bo prizadet še širši krog industrijskih proizvodov London, 23 nov. AA. V trgovinskem ministrstvu sestavljajo novo uredbo o carinah proti prekomernemu uvozu, ki bo razglašena bržkone v sredo. Prva lista blaga, s katero je bila uvedena za 50% povišana carina, je bila razmeroma majhna in je obsegala le tiste industrijske izdelke, ki so jih v zadnjih tednih uvažali v prekomernih količinah. Mnogo težje je vprašanje, kako povišati carine na druge industrijske izdelke. To vprašanje proučujejo v trgovinskem ministrstvu že dalje časa. Po poročilu listov bodo zaščitne carine razširjene na prav velik krog industrijskih izdelkov. Vlada se medtem intenzivno peča s po- ložajem poljedelstva. Vlada si zaenkrat še ni na jasnem, kakšna naj bo njena poljedelska politika. Na dnevnem redu današnje seje bo osnutek za pomoč poljedelstvu, ki ga bo predložil minister za kmetijstvo sir John Gilmour Poljedelski minister je mnenja, da je treba zaščititi domači poljedelski trg pred uvozom luksuznih poljedelskih pridelkov iz inozemstva. London, 23. nov. AA. Angleški funt je davi nenadoma padel. Padec spravljajo v zvezo a pesimizmom, s katerim pričakuje angleški denarni trg represalij tistih držav, katerih izvoz je prizadet po povišku angleških carin. Akcija za avstrijsko-madžarsko carinsko unijo Po madžarskem načrtu naj bi se osnovala avstriisko-madžarska carinska unija, ki naj bi postala temelj gospodarske zveze podonavskih držav Dunaj, 23. novembra d. Madžarski fclsk so zelo mnogo bavi z načrtom. k.i je izšel iz Budimpešte ln o katerem naj bi sedaj razpravljali na Dunaju in baje tudi v Pragi- Neposreden povod za to razpravo Je dalo preteklii teden v dunajskem industrijskem klubn prirejeno zborovanje, ki so se pa udeležili tudi avstrijski minister za kmetijstvo Dollfus, sekcijskl šef dr. Schiil-ler, bivši madžarski državni tajnik dr Hantos in bivši zunanji minister dr. Gratz. kakor tudi mnogoštevilni industrijo", ter agrarci iz Madžarske in Avstrije. Zborovanje, k! je trajalo več ur, se je pričelo z referatom dr Hantosa, to! je govoril o go spodarskih koristih odstranitve carinske meje med Avstrijo in Madžarsko. Značilna za zadevo je izjava ministra Dollfusa, da je Imel že ponovno razgovore s Hantosom o avstrijsko-madžarski gospodarski zvezi in da obstoja pri obeh vladah volja za zbližan je. i-Berliner TageMatt«, tel poroča o tem zboro anju, poudarja ko* značilno, da je tmel vodilni referat madžarski profesor dr Hantos, čegar zveze s francoskim zunanjim ministrstvom in tudi češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem so znane, kar dokazuje, da gre pri teh razgovorih za načrt, o katerem se je v zadnjem času že mnogo govorilo in ki ima namen ustvariti avstrijsko-madžarsko carinsko unijo. Ta carinska unija naj bi bila jedro bodoče go-epodarske unije, ki hi so ji kasneje pridru- žile tudi! češkoslovaška in ostale nasled-stvene države. Berlinski list opozarja na ponovne izjave dr. Hantosa v zadnjem ča su, da bi gospodarska združitev v Podu navju nikakor ne bila naperjena proti Nemčiji. Nasprotno je zamišljeno, da bi se kasneje pritegnila tej gospodarski zvez" tudi Nemčija. Nadalje pripominja list, da se zavzemajo v zadnjem času v Budimpešt in na Dunaju vplivne osebnosti zelo energično tn živahno za skorajšnje osnovanje avstrijsko-madžarske carinske unije. Kot značilno navaja, da je na zborovanju na Dunaju naglašal avstrijski minister Dollfus soglasnost svojega naziranja e. dr. Hanto som Današnji »Der Morgen« poroča lz pouče aega vira. da avstrijska vlada še ni zavze ia svojega stališča glede omenjenega načr ta Gotovo je, da bi uresničenje tega na črta prineslo avstrijskemu gospodarstvu ko risti v zvezi s tem pa svari pred vsakršni mi morebitnimi monarhističnimi Dameni in sploh pred načrti, ki bi zasledovali druge cilje kakor čisto gospo.Iarsko-političnega značaja. Praski demanti Praga, 23. novembra, g. Glede vesti Mstov o razgovorih za ustanovitev carinske uniie med Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško se uradno javlja, da so vse te vesti samo kombinacije ker dosedaj nobena od imenovanih držav ni dala kake tozadevne tntcija-tive. SMERNICE ZA NEMŠKO GOSPODARSKO POLITIKO Predlogi državnega gospodarskega sveta — Znižanje cen, plač in obresti — Pocenitev vsega življenja — Odprava reparacij Berlin, 23. novembra, č. Državni gospodarski svet je zaključil svoje prvo zasedanje. Kakor ^otvoritveni je tudi zaključni njegovi s-'ji predsedoval državni predsednik 'nindenburg osebno m s tem podčrtal važnost posvetovanj. Državni kancelar Briining ie v svoie-n govoru reasumira! sklepe in predloge gospodarskega sveta v naslednjih točkah: 1. Splošne naloge: Nemško gospodarsko življenje se mora prilagoditi velikemu padcu cen. ki so padle pretekle tedne na vseh svetovnih trgih. Pri tem se mora Nemčija za vsako ceno zaščititi pred inflacijo. 2. Finančni pogoji za sanacijo: Nemški narod ne more še nadalje prenašati velikih bremen, ki jih predstavljajo zanj reparacijske dajatve in državni d >1- govi. Zato bo treba najprej urediti re-paracijsko vprašanje in najti novo rešitev zunanjih kreditov, ki jih dobiva Nemčija. To vprašanje bo treba urediti v skladu s konzorcijem za prejemanje inozemskih kreditov. 3. Cene ln plače morajo biti v medsebojnem skladu in jih je treba splošno znižati. Določitev cen je treba urediti v sporazumu z merodainimi činitelji. Agrarna produkcija v Nemčiji mora najti državno zaščito, ker so cene poljedelskih pridelkov sorazmerno nižje kakor cene ostalega blaga. 4. Tudi bremena kreditov In njihovih obresti ie treba znižati. 5. Javna podjetja bodo morala prav tako znižati cene. To velja pred vsem za transport in pošto. 6. Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti z znižanjem stanarine, da bodo v skladu z znižanimi plačami. 7. Organizaciji privatnih bank je treba postaviti na čelo državnega bančnega komisarja, ki bo imel nalogo reformirati vprašanje kreditov. 8. Treba :e takoj pričeti z reorganizacijo ooljedelske produkcije. Po poročilu državnega kancelarja Bruninga o tem soglasnem mišljenju komisije .ie dr. Luther obrazložil stališče bančnih krogov. Za njim je sledilo še nekai izjav posameznih članov odbora Končno je govoril državni predsednik Hinde.iburg. ki je nanašal potrebo medsebojnega sodelovanja. Sklepi in nasveti komisiie so po njeeovem mnenju stvarni predlogi, po katerih bo mogoče odpraviti aii vsaj znatno ublažiti ^o^nodarsko krizo v Nemčiji. Fašisti zahtevajo nadškofijo v Trstu Dosleano izvajanje raznarodovalne politike v cerkvi — Ker Sirotti ne more postati nadškof naj postane vsaj škof Trst 23. novembra d. »II Popolo di Tri-este« je včeraj na prvem mestu svojih dnevnih vest. objavil članek pod naslo- vom: »Ureditev škofij«. V uvodu članka razlaga, kako je biia ravno pred sto leti ustanovljena goriška nadškofija, ki je obsegala poleg goriške še škofije v Ljubljani. Trstu Pulju in na Krku. List se pritožuje. da je staLno vodil goriško nadškofijo slovenski element in pravi dalje: »Zgodovina priča o slabih razmerah, v katere je zašla cerkev po ustanovitvi goriške nadškofije v Julijski Krajini, zgodovina priča tudi o slabih pastirjih (!). Ta sgodov.na je znana in je ni treba ponavljati. Prišla pa je vojna in z njo se je odre šila zemlja tudi od slabih pastirjev. Prišel je še konkordat med Italijo in Vatikanom, ki je dal razmeram v Julijski Krajini nov red Konkordat je d«V->čil, da bo cerkvena oblast progresivno uredila škotije, tako da se bodo njihove meje skladale z mejami države in italijanskih provinc. Ko so sklepali konkordat, so dejali, da bodo uredili ta vprašanja od časa do časa. ko bodo vodstva posameznih škofij naravnim potom izpraznjena Sedaj je bil v Gorici na mesto Borba za delokrog preiskovalne komisije Zaldjučno delo sveta DN - Japonci bi radi preiskavo raztegnili na vso Kitajsko - Sestava komisije Pariz, 23. novembra AA. Na današnji ®ejn eveta Društva narodov je predsednik Briand seznanil svoje tovariše z vsebino svojih včerajšnjih konferenc. Današnja tajna seja je bila v glavnem posvečena proučevanju besedila resolucije, sestavljene po tajništvu 6 sodelovanjem glavnih del edicij. Briand bi rad omogočil čim širši okvir resoHici je, zlasti v točki, kn se tiče anketne f-crmisje. da bi nanjo lahko pristali Kitajska in Japonska. Največja težkoča bo v zahtevi Kitaiske. naj Japonci začno rzpraznjevati zci-se den o ozeml ie ob ostem času foo bo začela anketna komisija svoje delo. Japonska delegacija o tej stvari ne mara dati formalnih zagotovil in vztraja na svojem stališču, da je izpraznitev odvisna od tega, ali bo Kitajska dala zadostna jamstva za varnost. Osnutek resolucije vsebuje v bistvu dva dela. Prvi opisuje izvor kitajsko-jabi s tem le nadaljevali avstrijsko jožefin-sko politiko«. Fašistične oblasti in pred vsem znana fašista Modestl in Avenanti se zavedata, da bi izzvalo imenovanje sedanjega apostol skega vikarja Sirotti j a za goriškega škofa in nadškofa prevelik odpor ne le med slo vensko duhovščino in ljudstvom na Goriškem, marveč tudi med vso ostalo javnost jo v zunanjem svetu. Zaradi tega sta začela pripravljati teren, da bi se goriška nadškofija prenesla v Trst v roke tržaškega škofa Fogarja. a da bi kljub temu postal vsaj skromen goriški škof fašist Sirotti. Kriza industrije za predelavo mesa Uvozne omejitve v Avstriji in Češkoslovaški resno ogražajo to industrijsko panogo Poljsko-ruska pogajanja Varšava, 23. nov. s. Tukaj izdani komunike potrjuje moskovsko vest o zopetnem pričetku pogajanj glede rusko-poljskega pakta o nenapadanju. Sovjetska unija je sprejela predlog poljske vlade, naj se obnove pogajanja na podlagi prvotnega načrta. Litvinov je pristal na namero poljske vlade, da bo glede teh pogajanj v stalni zvezi s francosko vlado Bata gradi tvomici v Angliji in Franciji Praga,, 23. novem Dra g. Tvornlca čevljev Bat'a je glede na to, da se bodo zvišale carine v inozemstvu sklenila zgraditi v inozemstvu nove tvornice čevljev. Bat'a sam se nahaja sedaj v Angliji, da si ogleda stavbišča, ki so jih njegovi londonski zastopniki izbral' za zgraditev tvornice čevljev. V kratkem se bo zgradila tudi francoska tvornica. Stavbišča v bližini Callaisa so že nakupljena. Uvedba svobodnega deviznega prometa na Švedskem Stockholm, 23. novembra AA. Švedska Narodna banka je sklenila uvesti z današnjim dnem zopet svoboden promet deviz. Beograd, 23. novembra. A A. Zveza indu-etrijcev za predelo%Tanje mesa je imela 19 in 20. t. m. v prostorih Industrijskega dom* svojo glavno skupščino, ki ji je predsedoval g. Klefis iz Jagodine. Skupščine so se udeležili tudi zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev. Tajnik Zveze g. Petrik je v zelo obširnem referatu opisal krizo industrije za predelavo mesa, ki ie poetala v zadnjem času toliko večja, ker se mora ta industrija vrh vsega boriti še z nepremagljivimi težkočain' pri izvozu v Avstrijo in Češkoslovaško Za radi deviznih odredb, ki jih je izdala Avstrija, in zaradi katerih industrija ne mor*-priti do denarja, ki ga ima dobiti za izvor ženo blago, dalje ker je Avstrija uvedlp prepoved uvoza svežega mesa brez popre', šnjega uvoznega dovoljenja, kar velja tudi za živo živino, je takorekoč ves izvoz našega svežega mesa na to važno tržišče prest; Te odredbe ne samo onemogočajo izvoz nego so tudi v nasprotju z obstoječo trgo vinsko pogodbo, sklenjeno s to državo, ker ta pogodba jamči tej industriji določen kon tingent za izvoz svežega mesa. Prav tako onemogoča v zadnjem času Če> škoslovaška z uvedbo luksuznega davka in svojo uvozno carino uvoz salame, pri čeme1« naglaša, da ima ta odredba čisto prohibitiv-ni značaj. Zaradi tako nastalega težkega položaja, \ katerega je zašla industrija za predelovanje mesa, je postalo neobhodno potrebno da se zahteva nujna podpora merodajnih krogov, da se čim prej odpravijo sedanje težkoče, ker grozi drugače nevarnost, da vsa podjetja te industrijske panoge ustavijo delo, kar bi pomenilo veliko nevarnost za to industrijo, saj se zdaj nahaja ravno sredi izvozne sezone. Zveza je na skupščini izmesla tudi vse drage upravičene zahteve te industrije, kt se že več let nahaja v hudi krizi. Te zahteve se v glavnem nanašajo na znižanje železniških in poštnih tarif, dalie na ureditev vprašanja samoupravnih dajatev, na vprašanje reje svinjskih pasem z intenzivno podporo kmetijskega ministrstva in na vprašanje ureditve klania iu izvažanja mesa po nepoklicanih osebah. Obenem prosi zveza pristojne faktorje, da bt pri skleoanju novih trgovinskih pogodb (Nemčija, Italija) upoštevali tudi vse potrebe te industrije. Grandi v Ameriki New York, 23. novembra d. V soboto popoldne je bil itanjanski zunanji minister Grandi v Filadelfiji. Fašistične organizacije so mu priredile pompozen sprejem, ki pa se je tudi vršil pod skrbnim varstvom policije. Opoldne se je odpeljal Grandi v Baltimoore. kjer se je sestal z zunanjim ministrom Stimsonom. Danes se je vrnil v Washington, kjer ostane še tri dni. Washlngton, 23 novembra d. Tukajšnji politični krogi pravijo, da je spričo poslednjih sestankov med evropskimi in ameriški državniki ameriška vlada sklenila, da bo vplivala na čimprejšnjo rešitev re-paracijskega vprašanja in v zvezi s tem tudi na rešitev meddržavnih vojnih dolgov. Kot pogoj za svoje sodelovanje pri ureditvi teh vprašanj pa je baje državni tajnik Stimson tako v razgrovoru z Lava-lom kakor tudi na zadniem sestanku z Grandijem zahteval pozitivne rezultate splošne-razorožitvene konferenc Francoska ierafk* izginila v Romuniji Pariz, 23. novembra AA. »Petit Parisi-en« poroča Iz Bukarešte, da je pred tremi dnevi izginila francoska Igrala Roža Amy, ki se Je mudila na turneji po Rumu-niji. Našli niso niti njene torbice, v kateri je imela svoj nakit, . vreden 2 milijona frankov. Volitev španskega predsednika Pariz, 23. novembra, g. Kakor javlja »Information« iz Madrida, se bo vršila volitev predsednika španske republike dne 10. decembra. Edini kandidat, ki ga podpira tudi v.ada, je Alcala Zamora. Njegova izvolitev je zagotovljena. Pričakuje se, da bo dosedanji ministrski predsednik Azana tudi dalje načeloval vladi. Madžarska koruncija Budimpešta, 23. nov č. Politična javnost je posvetila vse svoje zanimanje novi parlamentarni korupcijonistični aferi. Ko so gradili dom za jetične na gori Matri. so dognali, da so se proračunski stroški, ki so znašali 4 milijone pengov. prt dovršitvl gradnje povišali za 100 odstotkov V afero je zapleten znani bivši državni podtajnik ki je po svoji mili «roIji gospodaril z ra2 pisi javnih del Večino javnih del je 'z ročil v tizvršitev svojim znancem in rojakom Čestokrat je potvori' številke raznih prončunsk*'!. načrtov da bi posameznim ;nt<-rese™*oni zabranil konkurenco prt na tečajih Društvo tn*enierjev se ie pričelo intenzivno zanima* za to novo afero in ho podprlo ministra Ernszta, ki hoče razčistiti vso zadeva. Sožalje Nj. Vel. kralja Loucheurjevi rodbini Pariz, 23. nov. p. Jugoslovenski poslanik Spalajkov:č je posetil rodbino pokojnega ministra Loucheurja. V imenu Nj. VeL kralja je rodbini izrazil sožalje in položil ob pokojnikovo krsto venec. Sporočil jo tudi sožalje zunanjega ministra dr. Marin-koviča. Določitev krušnih cen Pooblastilo banom za novo določitev krušnih cen Beograd, 23. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo je na osnovi določb paragrafa 10. zakona o prodaji pšenice v državi predpisal spremembo in dopolnitev uredbe o cenah kruha z dne 23. sept 1931. Cl. 2. točka 1. uredbe o krušnih cenah v državi z dne 23. septembra 1931 se tnenia in se glasi: Bani se pooblaščajo, da v peedlnlh krajih odobrijo spremembe osnovnih krušnih cen, pri čemur naj upoštevajo cene moke v trgovini na veliko v poedinih krajih ter režijske stroške za peko kruha. Na področju mesta Beograda predpiše spremembe minister za trgovino in industrijo. Ta sprememba stopi v veljavo, čim so objavi v »Službenih novinah«. Glavni volilni odbor bo danes končal svoje delo Beograd, 23. nov. p. Glavni volilni odbor je imel danes plenarno sejo, na kateri so posamezni pododbori podali svoja poročila o verifikaciji volilnih rezultatov. Delo glavnega volilnega odbora bo jutri končnoveijavno končano, nakar bodo volilni rezultati obenem z imeni izvoljerih narodnih poslancev objavljeni v »Službenih Novinah« in v uradnih listih posameznih banovin. Narodnim poslancem bodo šo v teku jutrišnjega dne izstavljene legitimacije ter jim dostavljene potom upravnih oblasti. Konvencija o fondu B Beograd, 23. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zunanjega, pravosodnega in finančnega ministra ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o konvenciji med švicarsko konfederacijo z ene strani in Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Rumunijo, Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo z druge strani glede ustanovitve posebnega fonda, imenovanega »Fond B« v Švici sklenjenega in podpisanega v Bernu 21. avgust 1931. Zaključek veterinarskega kongresa Beograd, 23. novembra, p. Danes je bil zaključen kongres ju g oslovenski h veterinarjev. Dopoldne se je vršilo zborovanje, na katerem ie bilo sklenjeno osnovanje »veze slovanskih veterinarjev, kateri so zaenkrat pristopili poleg Jugc*4ovenov tudi Čehoslovaki in Poljaki. Skupščina je izrazile želio. naj hi čimprej pristopili tudi Bolgari. Prvi redni kongres slovanske veterinarske zveze se bo vršil meseca maia v Varšavi ter bodo pri tei priliki 6preieta definitivna pravila. Kongres je nato nadaljeval delo ter ie sklenil, da se bo vršila prihodnja glavna skunščnia jugosloven« sfeega veterinarskega udruženja prihodnjo jesen v Zagrebu ob priTki zagrebškega ve-leseima. Popoldne so udeleženci kongresa posetiH grob Neznanega vojaka in položiti tam venec Zvečer js bil kongres zaključen z banketom. Iz cerkvene službe Beograd, 23 novembra p. »Službene No-vine« objavljajo odlok ministra pravde, a katerim sta postavljena za revizorja škofijskega ordinariiata v Mariboru Janez Gašparič ter za aktuarja istega ordinariiata Janez Kokošinek. Minister dr. Kostrenrič v Sivlitn Split, 23. novembra n Danes Je prispel v Split minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Kostrenčič. Na postaji so ministra pričakovali zastopniki oblasti. Novi ljubljanski proračun Proračun mesta Ljubljane za 1. 1932 je skrajno znižan — V Izrednem proračunu so črtane skoro vse investicije Ljubljana, 23. novembra Z jutrifinjim dnem bo na mestnem magistratu razpoložeo občanom v pregled predlog občinskega proračuna za 1. 1932 Po informacijah, ki smo jih dobili na mestnem magistratu, je novi proračun v smislu določb finančnega zakona, odnosno predpisov finančnega ministrstva in glede na splošno gospodarsko stanje reduciran do skrajnosti. V rednem proračunu so Izdatki zraanj&ani za približno milijon dinarjev, v izrednem proračunu pa so skoro popolnoma črtani, is ko da znaša izredni proračun le malenkostno vsoto. To dejstvo oa žalost pomeni da se bodo tudi mestne Investicije zmanjkale na minimum. Kljub temu izkazuje novi proračun še primanjkljaj približno 1.900 000 Din. Vzrok za primanjkljaj je v tem, ker je treba računati, da bodo mestni dohodki glede na gospodarsko krizo v prihodnjem letu mnogo manjši kakor letos, .n ker so narasle dajatve za državo. Seveda se bo finančni odsek občinskega sveta bavil s tem vprašanjem in bo moral sklepati, ali bo mogoče izhajati s predi >žen;m proračunom, ker so znižane tudi postavke za ceste, ki so bile že sedai minimalne, za socialno politiko. ki so komaj odgovarjale potrebam, za zdravstvo, gasilstvo itd. Ta proračun predstavlja torej skrajno omejitev vseh potrebščin ljubljanske mestne o.bčine. Mestni magistrat se ie ie težko odločil, da. predloži ta predlog proračuna občinskemu svetu, ker se zaveda, da se bodo v primeru če bo snrejet v predloženi obliki, neprestano množile pritožbe občinstva ter nujne zahteve, naj se vendar napravi vsaj t« aH ono. Toda razpis vlade je v tem pogledu imperativen in mestni magistrat ni iti preko njega. Kar se ti*e predpisov finančnega ministrstva glede znižanja plač občinskih uslužbencev na nivo državnih uslužbencev, so prišli prepozno, da bi se mogli upoštevati v načrtu proračuna, ki ga je pripravil mestni magistrat. Zato se bosta moraia baviti z njim finančni odsek in občinski svet Mestni magistrat je mnenja, da so bili prejemki mestnih uslužbencev po znižanju draginjskih doklad v letoSnji poletni sezoni skrčeni na skrajno višino, kar je bilo mogoč" v tem pogledu napraviti, kajti sedanje plač« občinskih nameščencev so izenačene s plačami državnih nameščencev ali pa so še celo nižje, zlasti če se upošteva da imajo državni nameščenci gotove ugodnosti (polovična vožnja na železnici brezplačno zdravljenje v bolnišnicah. nabavijalne zadruge itd.), česar vsega nimajo občinski uslužbenci. Seveda bo moral finančni odsek o tem Se razpravljati, toda že danes je skoro gotovo, da ne bo mogel zavzeti drugačnega stališča, kakor sa je zavzel mestni magistrat. Kar se tiče zahteve po redukciji mestnih uslužbencev bo mogoča le v najredkejših primerili Brezposelnost t našem mestn J® že dane« preeej velika in si je nemogoče predstavljati, da bi mos'a mestna občina to brezposelnost še pomnožiti, saj bi ▼ tem primeru morala družine brezposelnih podpirati. kar hi značijo. da bi morala deliti podpore, ki bi «e ne rentirala. Zelo občuino za javnost bo. ako bodo morale res i/ostati vse investicije. Velike javne investicije v preteklem letu, katere je izvršila mestna občina, bodisi iz lastnih sredstev, bodisi s tem, da je pridobila državo in banovino k sodelovanju pri velikib javnih dr>lih. so bistveno odpomogle težavnemu gospodarskemu položaju v našem mestu Naloga občinskega sveta bo, da poišče rešitev, ki bo ustregla zahtevi štednje. ne da bi fie s tem brezposelnost in gospodarska stasnacija preveč povečali. Zaradi umazanih Italijanskih trobojnic Istrski zakladi v rokah tujca — »V miličnikov — Strategične ceste in Ker so ra zobe šali po istrskih krajih ob svečanostih obledele in zanemarjene italijanske trohojnice brc? kralievskega srha. je razposlal pulsk^ prefekt na vse župane v pokra iini okrožnico « pozivom, da nai poučijo ljudstvo, kako treba spoštovati italijansko zastavo. Okrožnica pa ni nič zalegla in oh zadnji priliki je viselo po= vsod zopet polno umazanih zastav Prefekt ie razjarjen ukazal orožnikom, nai ovadijo ob'.as ti vse. f0000 Potem se ie začela produikci,;a v'šati in seda! znaša na leto pol milijona ton. V pre» teklem mesecu so italijanski' listi razprav-l;a1i o rv^tTbi d^-Tri^če produkcije aluminija im vT*>d* ie izdala odredbe za razvoj te industrije. Doslej je šel b?»uxit kot surovima v inozemstvo tn vračal 6e ie kot aihmrin iij. T^jmo za a h'm in"'i o tvorilo nafbrže v Mar^heri pri Benetkah in tja Vodo ■vozili istrski bauvit. Istrani so sicer že ve^-fst zahteval' nai tovarno zgradi-,70 v Ts^ri sami, da bi tako vsaj neka! drtirnJSnor d^hflo dela rn zaslužek. A vse jyrošr>?f» tiri h>j1e Ti-miT), fcnr/iv bi bivi t"ll'di ptro'V; za izdelavo aluminija v Istri man jši. zorna« obmejna skižba fašističnih kmetiške poti — Pravica in orožnik Obmejno milico v Julijski Krajini obiskujejo vsak mesec visoki miličrai častniki-Nedavno je bil šef eni ličnega generalnega štaba Terruzz.i na Postojnšiiim. kjer je pregledal vse oddelke obmejne službe, te dni pa je bil v Trbižu, Bovcu, Tolminu, Cerknem, Idriji in Godoviču general Sil-lingardi. ki je potem v Gorici Da povelj-ni.štvu 62. legije »Uonzo« izjavi1', da je se-dai vsa obmejne služba vzorno urejena. Notranje ministrstvo je odredilo nova cestna dela v Istri. Gre predvsem za ugodno zveze Pule 6 Trstom in Reko. Uredijo se ceste med Pazinom in Livadami ter med Buzetom in Livadami. Izpopolni se cesta Portorož—I wla in prične ee zopet delo na cesti Lanišče—Lupoglava. Tudi na otoku Cretfci se zbaljšaiio cestne zveze. Vrednost novih cestnih zgradb in poprav znaša 2 milijona lir. Vlada gradi pridno lepe glavne ceste po primorskh pokra ji« nan v strategične in turistične evrhe. Po stranskih kmečkih občinah pa so poti io ceste fkoro povsod naravnost škandalozne Kmetje robota jo aLi zadostnih cestnih poprav ne zmorejo in vsaka prošnja za oblastno pomoč je zaman. 35 letni Ciril Vogrič iz Puštal je bil obsojen pred sodn i jo v Gorici na eno leto in štiri mesece zapora, ker j« razžaliJ. kakor je trdila obtožnica, orožmiškega brigadirja v Cepovanu v javnem lokalu. Vo-grič je odločno zanikati, da bi bil zagrešil to, česar ga dolži obtožnica. Proti ohsod-h; je podal takoj pririv, mislec, da doseže pri drugi razprav' oprostitev. Sodniki so bili prepričani, da ni storili Vogrič nič kaznivega, ali ovaditelj je bil orožmiiik, pa so mu kazen zaradi tega le znižali za polov i 00. Poslanec Rape v svojem srezu Rakek, 23. novembra Včeraj je bila za naš logaški srez živahna politična nedelja. Narodni poslanec g. dr. Stane Rape je imel v Logatcu, Cerknici in Starem trgu zelo uspele sestanke, ki se jih je udeležilo poleg zaupnikov tudi veliko število drugih volilcev. G poslanec je povsod v kratkih in jedrnatih govorih razložil politični položaj, ki je nastal po 8. novembru in zlasti ovrgel izmišljotine, ki jih nekdanji zagovorniki abstinence razširjajo, da bi prikrili svojo nesmrtno bla-mažo in omilili svoj silni poraz. Namen sestankov pa je bil predvsem ta. da stopi g. poslanec v st''*e z ljudmi, ki so mu pri volitvah izrazili svoje zaupanje ln katerih interese bo zastopal v Narodni skupščini. Zaradi tega se je povsod po njegovih izvajanjih razvila zelo živahna debata o predlogih za omiljenje gospodarske krize, ki jo tudi v našem okraju vedno bolj občutna, in o raznih lokalnih potrebah. Na razgovoru so bile ceste, prelaznice za dvo-lastnike na Italijanski meji, davčne zadeve itd. G. poslanec si je predloge in želje volilcev skrbno zabeleževal in obljubil, da bo zastavil vse svoje sile. da jih tudi izvede. Seveda Je opozoril, da ne bo mogoče naenkrat izpeljati vseh načrtov, ker je naša država prisiljena na najskralneišo šted-njo v Javnem grospodarstvi. prepričan pa je, da se bc dalo marsikaj doseči in izpre-meniti. Za svoja izvajanja je žel dr. Rape povsod veliko odobravanl«? in priznanje, to tem bolj, ker se v prejšn1;h časih ni nikdar zeodilo. da bi se bil kak poslanec, ko je bil enkrat Izvollen. takoj po volitvah zopet pokazal med svojimi volilci. Slava 45. pešpolka Maribor, 23. novembra. Danes je praznovati mariborski 45. peš-pollk svojo slavo v spomin na dan, ko je pred 13 leti nad Mariborom za vihrala jugoslovanska trobojniica in je bila končno usoda našega mesta odločena v našo korist Vojašnica kralja Aleksandra na Melj-ski cesti je bila vsa okrašena z zelenjem in državnimi zastavami. Pri vhodu je z iskreno ljubeznivostjo sprejemal doš'e go-ate polkovnik g. Luilič v spremstvu častniškega zbora. Komandanta mesta genera« U Pavloviča je zastopal polkovnik Rado-vanovič. Rezamie kolača in službo božjo sta opravila za katolike voini kurat Za-vadilal za pravoslavne vojaški višji duhovnik prota Trho;evič. Svečanosti so se of:cijelno udeležili oo'eg celokupnega Častniškega zbora mariborske lia in domov'no. Prota Trboievitf ie razdra\i'l pr-t-rmu ftlovepskerpu generalu Maistru kot osvobodite1 Maribora Popoldne se je vršiflo na dvoriišču voiaš-mice pTavo voiaško v<*e'ie Voiašt-a godba je igra'1« kolo za kolom in našiim fantom vojakom so «e ^kr^le oči od veselja žrebanje drž. razr« loterije Dne 19. in 20. t. m. so bili izžrebani tndi sledeči manjši dobitki: Din 400 srečke Stev.: 4.414, 4.444, 5.P81. 10.869. 10.876. 13.021, 13.046, 13.082. 13 098 19K29 2?.7*>8 22 738. 22 781, 22 800. 31.127 37.047, 37 056. 42 543. 42 550 42 553 45 789. 45 798. 52 270. 52 287, 52 300. 54.223, 54 249, 58.325, 58.390. 62 254' 62.289. 62.297. 65.340. 69 443. 73.361. 75.602. 75 6M. 75.627, 84.480, 86 622. 8fi63f! 86 657. 8Č.207. 88.229 93.055. 93 100 98.668. 98 687. ZadsAa hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Nova reparacijska pogajanja Nemško-francoska pogajanja o repara-ciijskih m zasebnih dolgovih Nemčije, so bila v petek z uspehom zakKjd'ii angleške vlade B«fdwin se je v oariamer-tu izrazil za nemško tezo. češ da ie v interesu svetovnega gospodarstva trena rešiti kredit Nemtvje. pa čenrav hi bin pri tem treba žrtvovati reparacije. Tudi zunanji minister Simon se je iz:avl v teku razgovora z Lavalom. d i Angliia nima n -kakšnega interesa na Youngo-'em na.Ji*u. Ako bi se lahko č<-taili med/avz nški dolgovi. Wi bila Ang'ija za popolno č-tanje nemških reparacij. Angleško sedaruje stapšče ie zei > prozorno. Ko so se določali nemšk: dolgov sta bila funt im dolar na ist: zlat? pariteti. Funt pa se je poslabšal med za četrtino. Ker pa Angliia po Youngrabi v prid pa-lilulske osnovne šole. trgovske akademije, čevljarske zadruge in za vzdrževanje dijakov, ki 6e posvečajo gos podarsko- f in an i-. nim študijam v inozemstvu. Zapuščina se ni mog'a končno urediti in ■izročiti v oporoki določenemu namenu, ker je voRlčeva vdova *nela pravico užitka Ko pa ie leta 192A. gospa umrla, eo na-stopili volilčevi 9orodniki in so skušali pridobiti zapuščino zase. Ker pa je b-:'a oporoka popolnoma pravilno sestav'jena. je sod;šče po da lišem času končmoveljavno odbilo njihove zahteve in jc vsa za- v prosvetne namene zapustil narov«o kolomi-čeru hotel s ton i ti svoji ženi naproti. Preden je zapustil topilnico, ga je prijela b^-iast in se je zaletel z glavo v okno. razbil križ in obtičal med razbitimi šinami s prerezanim vratom. odreza'o pa mu je tudi levi uheli. Siromak je tako čepe rskrvave*. Bil je "star 43 let in je bil pred vojno rudar v Nemčiji, kier je izgubi! levico. Kot invalid z mfl1o rento je zadnjih 8 let vestno vršil službo čuvaja v topilnici. Tu !© stanoval r svojo ženo in hčerko rn v *ta-novnniu sr> ga tudi pa mrtvaški oder. pokopan m bo v Vačah. T 'pravnik to-piln'"? je odločil, da se pogreb hrvrs! na »troške uprave. Umora fatvine osumljen Krirf^i. 23. nov. p. Tuikafanf! orož^lrt so nrijeli A Vi-is ta D"bnika tesarja h Mote. ki ie no križe^Hh <*os+ib">b r^mll mnogo zlatnikov in srebrn'^"ov T^obnik 's priznal. da je denar z nekJm drvgi-m Sloveti-r»m. ki se ba'e imenuie Čas, ▼ ^-"^"iki e"> ga osumil', da 'e T>nbn:k v v Clo,.«,;?! rzvrsil tu^! dvoini romflrsVi uTro'* pa je t"m p-'-m "J (J^ Sg v M«ri^""U izvršil š« -J—v« z'o";ne. 7.c so ho*e!i o^^Tlatl v Mf-Vr. tirp p« m"hno povmra-«°vanle pc s^ednU kakovoofi Promet ckrr>» T^o stotov r<»ne so se srlbale med 160 do 3(50 Kč. Tendenca m'rpa. V, V.| 7a»reb?,:a vremenska napoved za dane?: Obupno, stalno, zmerno hladno. — Dnnaiska vremenska napoved za torek; V iužnih Alpah večinoma na!asno. kamels padavine, temperatura »e ne bo mnogo spremenila. Maši kraji in ljudje Složna pomoč gladujočim v Ljubljani Ljubljana, 23. novembra. Beda Je vedno ostrejša. Mnogo je vidimo. še več pa je skrite, a tem strašnejše bede. Sinovi naroda, dobri in zvesti državljani, nimajo najskromnejših življenjskih potrebščin: lačni so starši, lačni, bledi ln bolehni so nedolžni otroci, matere morejo krik po kruhu tolažiti le s solzami. Sinovi brez posla, a mnogi očetje prinašajo mnogoštevilni rodbini komaj toliko zaslužka, kolikor je potrebno za eno osebo. Brez dobre obleke in čevljev gazijo po blatu, z bojaznijo gledajo mrazu nasproti. Temni in tesni stanovaniski prostori bi bili komaj primerni za prezimo-vanje živali — kako šele za bivanje človeka - brata! 2alibog je med nami še vedno premalo smisla za dosledno in učinkovito dobrodelno pomoč bližnjemu. Mnogim rodbinam v nagem mestu, možem, ženam in otrokom preti to zimo glad. Vemo, da trpi pod težko krizo ki ne prizanaša nikomur, tudi ljubljansko prebivalstvo. Vendar pa je ogromna večina izmed nas obvarovana najhujšega. Mi ne vemo, kaj je glad in kaj je zima z3 onega, ki jo pričakuje brez obleke, kuriva in toplega stanovanja. čas gospodarskih in socijalnih kriz, doba nemirnega političnega vrvenja, doba krize družabnega reda nujno zahteva poglobitev in razširitev socijalnega duha, krščanske morale ir etike. Mestna občina ljubljanska stori, kar more storiti. Njena sredstva pa so omejena ln krijejo le del potreb socijalnega skrbstva. Razna karitativna društva sproti izčrpavajo svoje dohodke, ki morejo učinkovati le malenkostno število tistih, ki so še v službah, je neprimerno večje od števila tistih, ki so izobčeni iz gospodarske zajednice. Verujemo, da bi se dalo poskrbeti vsem tem vsaj kruha, če bi jim priskočili na pomoč vsi tisti, ki so še v službah in ki imajo dohodke od samostojne obrti in premoženja. Vsi skupaj bi ustvarjali čudeže že en skromen odstotek, odtrgan od naših mesečnih dohodkov in darovan za podpiranje gladujočih, bi nam najbrže omogočil da bi obvarovali V našem mestu sleherno rodbino gladu. Pod vodstvom mestne občine ljubljanske ln njenega župana se je po vzoru drugih mest doma in v tujini osnovala posebna pomožna akcija, ki naj ostanej trajna dobrodelna skupna ustanova dobrega ljubljanskega prebivalstva in vseh njegovih dobrodelnih organizacij. »Pomožna akcija«' ima pričeti s svojim intenzivnim delovanjem vsako jesen, da blaži strahote zime in mraza. »Pomožna akcija« ho*e ohraniti tn obvarovati samostojnost vsake dobrodelne organizacije. Ona naj bo samo izpopolnitev posameznikov, v njej naj bo združena avtoriteta vseh dobrih src občanov. »Pomožna akcija« naj s skupnim nastopom poglablja in razš'rja smisel za kari-tativiio delo vsepovsod, kjer tega smisla ni, ali je preslabo razvit »Pomožna akcija« naj bo viden znak kulturne popolnosti socijalnega čutenja ter krščanske morale ljubljanskega prebivalstva. »Pomožna akcija naj druži vse. skrbi naj s svojim. dobrim srcem za socijalai mir in red med nami. Darujte to rimo vsaj en odstotek svojih mesečnih dohodkov za gladu joče! Karkoli morete pogrešati naklonite eni podpisanih organizacij; obleko, obutev, perilo, živila, denar darujte z dobro voljo in dobro besedo! Ne bodite gluhi za prizadevanje posameznih dobrodelnih organizacij ali socijamegi urada mestne občine! Vsi zmoremo z malimi žrtvami vse! Zato mora pn podporni akciji sodelovati sleherni izmed nas od onih z naiskromnej-šimi do onega z največjimi dohodki. Večje biaerostanie pa nalaga še prav posebne moralne dolžnosti. Mestna občina in ka-ritativne organizacije sodelujejo združeno Pri pokvarienem želotlon. plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobola. mrzlici, zapeki, bljuvanju ah' driski učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenriče sigurno, naelo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. v tej veliki akciji. Vsi sodelujoči faktorji si bodo skupno prizadevali, da se doseže skupni velik' namen: Da se obvarujejo to zimo brezposelne tn revne rodbine in brezposelni ln revni posamezniki v nagem mesta pred gladom in zimo. Vse eno je, komu Izročite svoj prispevek. Po vseh potih zbrani prispevki bodo služili le enemu namenu, da izpolnimo svojo dolžnost nasproti trpečim bratom ln sestram. župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc. — Za Karitativno zvezo: Valerijan Učak, prior. — Za Delavsko zbornico: Mihael C o b a 1, predsednik. — Za Društvo skrb za mladino: Miroslav U r b a s, predsednik. — Za društvo »Soča«: Ivo S a n c i n, podpredsednik. — Za društvo Sv. Elizabete: kanonik Ivan Suš ni k, predsednik. — Za Klub Primork: Maša G r o m o v a, predsednica. — Za Kolo jugoslovenskih sester: Franja Tavčarje-v a, predsednika. — Za Krajevni odbor Rdečega križa: dr. Oton F e 11 i c h, predsednik. — Za Krščansko žensko zvezo: Anica L e b a r. predsednica. — Za Krščansko žensko društvo: Mara Brejče-v a, predsednica. — Za Sokolsko župo ljubljansko: dr. Josip Pipenbacher, starosta. — Za Vincencijevo družbo: dr. Mirko Božič, predsednik. — Za Zbornico za trgovino obrt in industrijo: Jelačin Ivan, predsednik. — Za Zvezo delavskih žena in deklet: B r e z a r Štefka, predsednica Moja žena hohštaplerica? m Ljubljanski proračun dovršen Ljubljana, 23. novemu.a. Celotni proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932 je dogotovljen Vsebuje naslednje proračune: mestnega zaklada. 6 odstotnega obligacijskega posojila iz leta 1927.. čodstotnega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928 zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda mestne elektrarne mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda mestne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada Po določbi § 37 občinskega reda bo mestni proračun 14 dni. to je od 24 no vembra do všetetega 7 decembra občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 14. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o prora čunu, bo občinska uprava vzela pri pre-tresovamju proračuna v premislek. Smrt nodietn^a gospodarstvenika Vrhnika. 23 novembra. Spet je posegla smrt v že itak redke vrste naših praktičnih gospodarstvenikov Kakor je »Juitro« že beležilo, je v nedeljo umrl na Lesnem brdu pri Vrhniki v starosti komaj 52 let graščak g Franc Golob, znani pokretnik modernega perutninarstva ne le v naši banovini, temveč v vsej državi. Pokojnik je bil po dovršeni trgovski akademiji v Gradcu dolgo vrsto let v službi najuglednejših dunajslrih bančnih zavodov, kjer si ;e nabral važnih gospodarskih izkustev Nato je kupil v Pitornači premogovnik. kjer je bil delavcem bolj oče kakor gospodar V svetovni voini je bil hudo ra-nien. Posledicam vojnih naporov se je pridružila še zavratna grliniska bolezen, ki ga je tudi spravila v prerani grob. S Franom Golobom je izgubilo naSe kmetsko gospodarstvo prvega moža, ki Je postavil hudo zanemarjeno nanogo. rejo kokoši, na moderen temelj. 1929 je ustanovil na siem lepem j>oses>tvu na Lesnem brdu podedovanem po očetu, peru^imar-sko farmo, kier ie pričel z rejo čiste leg-hornske nasme. Ta farma je postala matica nanredneoa perutninarstva. Tz nje so Črpali vsa zadnja leta naši perutninarji krepak zarod. Golo bova farma je d"«e®la na mnogih razstavah prve nagrade Pokazala ie. da^ reia kokoši ni nepotrebna namo+a r>ri kmetijstvu temveč prav donosen vir doli »vlfcn-v celo v hudih časih krize. S svoitm delom za povzdigo perutninarstva bo gospod Golob vedno zapisan v zgodovini našega naprednega gosipodarstva. S svojim blagim srcem pa si je zagotovil najlepši spomin v širokem krogu svojih znancev in prijateljev. Vrlega moža bodo v torek ob 10. položili k večnemu počitku. Perutninarsko farmo bo vodila odslej vdova ga. Malvina Golobova, ki se je že v bolezni svojega moža povsem uvedla v to stroko. Proslava jugoslovenskega državnega praznika v Brnu Brno, 22. novembra Brno, procvitajoče središče Moravske in v zadnjih letih novo središče smotrenega dela za zbliianje med Češkoslovaško in Jugoslavijo, pripravlja velikopotezno proslavo jugoslovenskega praznika zedi-njenja. Češkoslov.-jugoslovenska liga, le-gionarska občina, druga sokolska župa. obe brnski gasilski župl. Jadranska straža. Moravska gasilska zveza. Neodvisna jednota čsl. legionarjev Društvo bivših pomoršča kov in udeležencev narodnega upora na Jadranu, podružnica Zveze čsl. častnikov in Zveza narednikov. Sokolska župa Jana Machala, Osrednje društvo učiteljskih jed-not za Moravsko in Šlezijo ter akademsko društvo »Jugoslavija« — vsa ta društva so zastavila svoja sredstva in svoj vpliv, da bi Brno čim lepše proslavilo največji državni praznik bratske Jugoslavije. V soboto, dne 28. decembra bo v brn skem deželnem gledališču slavnostna predstava opere Karla Kovarovica »Na staram Bčlidle«, ki jo bo dirigiral dolgoletni ka-pelnik ljubljanskega gledališča Antonin Balatka. Pred predstavo bo govoril o Jugoslaviji starosta druge sokolske žuipe profesor MU dr. Jan Lenfeld. V nedeljo dopoldne bo v tako zvanem Besednem domu slavnostna akademija Le-to bo otvoril predsednik brnske ČJsl.-jugoslov. lige prof inž. Vinc Hlavinka. slavnostni govor pa bo imel podpredsednik senata, senator Vi-lem Votruba Pozdravne govore s*a napovedala tudi predsedirik akademskega društva »Jugoslavija« K. Hofman in jugoslov. konzul Viskovič. Poleg godbenih točk. ki jih bo izvajala brnska vojaška godba, utegnejo biti posebno zanimiva dva cikla jugoslov narodnih pesmi, ki jih bo pela ga. Hanakova-Ježiceva, odlična operna pevka v Brnu. Del proslave se bo v nedeljo med 10. — 11. uro razglašal po radiu. Tako bo Brno zooet bleščeče pokazalo, da se odločno zaveda svoje narodne posredovalne vloge v češkoslovaških stikih z .Tugoslaviip Samo še danes in jutri! Hitite in oglejte si nemudoma film, ki je očaral vso Ljubljano Ufino veleopereto pravljičnega razkošja, promi-nentnih umetnikov, sladkih melodij in ljubavnega čara pleše Lilian Harvey Wllly Fritsch Lil Dagover Conrad Veidt in drugi Omislite si takoj vstopnice v predprodaji, ker so doslej vse predstave razprodane! Predpro-daja vstopnic od 11.—pol 13. ure Dopolnilo nainovejši Foxov tednik Predstave ob 4., in 9*4 zv. »Židinja« v ljubljanski operi Nekako čez tri leta jih bo sto, odkar je bila Hallevyjeva ^Židinja« uprizorjena prvič v veliki pariški operi. Še dane« je močna točka repertoarja vsakega večjega teatra in to ne toliko zaradi zelo hvaležnih treh velikih partij Rehe, E^azarja in kardinala, kolikor zbocr iskrene resničnosti, impulzivne strast-nosti, samobitnega stila in skrbnega tehničnega dela, ki ga kaže obširna partitura. Prvič v tekoči sezoni se je pela »Židinja« v soboto pod glasbenim vodstvom in v režiji ravnatelja gosp. Poliča. Ulogo Rehe je pela naša nenadkriljiva. silno mnogostranska pn-madona ga. Gjungjenap - Gavellova. Delo, ki pa ona navidezno igrajp zmaguje, je ogromno. Ona »gara* takorekoč za dve, tri odlične pevke, naštudira vse uloge v slovenskem jeziku. ki ga boljše ne bi izgovarjala niti rojena Slovenka. N iena Reha je vzorna mojstrovina in ie bila pevka ves čas navdušeno aplavdirana. V gosp. Iviču, ki je pel očeta Eleazarja. pa bomo res dobili močno uporabnega tenorista, za sedai morda še nadpolo-vičnega Šimenca, kateremu fe po glasovni barvi precej sličen ki pa bo zaradi izredne nadarienosti in igralske prožnosti gotovo zavzel nri na« kmalu odličmo mesto. Pevski in igralski obsežno in naj>orno ulogo — (velika arija v IV aktu) — je izvedel nepričakovano resno in v občo zadovoljnost Kardinal gosp. Rumpla je širokopotezen in zlasti pevski — (III. akt) — prav odličen. Nekoliko me moti 5». gospodu pevcu zatezanje ust v stran, če- PREGLED sar bi se pod kontrolo sopevcev kaj kmalu odvadil. V splošnem je postavil imponirujo-čo kardinalsko figuro na oder ter tudi ko» pevec dosegel velik uspeh. Leopolda je pel gosp. Banovec prav vzorno, istotako Ruggie-ra gosp. Janko in Endoro ga. Ribičeva. >2> dinjo« so sveže poživili dobri zbori, balet in lepa inscenacija Uljaniščeva —č Violinski koncert »Sloge« Kot vaze® glasbeno-kulturni faktor se zadnja leta javlja železničaroko glasbeno društvo »Sloga«, ki ga vodi v muzikalnem pogledu g. Svetel z veliko vnemo in uspehom preko mnogih težav do začrtanega cilja. Letos je uvedla »Sloga« komorne večere za širšo publiko v dvorani kina »Ljubljanski dvor«. Drugi teh večerov, ki so se. po posetu publike sodeč, izredno hitro prikupili in udomačili tudi med sloji, ki sicer ne posečajo velikih koncertnih prireditev, je bil minule dni. Nastopila sta violinski virtuoz Kari o Rupel ter pianist profesor Janko Ravnik Ne le imeni obeh, na našem koncertnem odru itak že najbolje znanih umemikov temveč tudi spored, ki si ga je violinist izbral za ta koncert, so privabil' doka i lepo število 'nteresiranega občinstva ki je vsem točkam sledilo z vzorno pozornostjo in izvajalca nagradilo z najtoplejšim aplavzom. Prva točka programa je bila Handlova sonata v f-duru, odlično delo predklasika, prepojeno z iahnostjo ia fineso meiodike. Višek večera je bil vsaj zame velemojster Bach, kojega koncert v a-molu zahteva tako od koncertanta kot od spremljevalca ne le najdotiiranejše tehnične popolnosti, temveč tudi izredno mno-go poglobitve. Vsem zahtevam sta izvajajoča umetnika ugodila v največji meri, tako da je bilo izvajanje te točke najbolj zaokroženo in najbolj sugestijo. Posebno sta izčrpala vzneseno globino drugega, »andan te«r-stavka, ki Jo pel prosto in izrazito, kot ga je malokdaj • čuti. Druga polovica sporeda je bila posvečena manjšim, poljudneišim komadom, ki zavzemajo tudi širše občinstvo. Med temi se od/likuje Ravelova »Habanera« t>o prav posebni suh ti ln osti. in pa kongert;ja1nl aranžma D°bussvjeve klavirske skladbe »Minstrels«. Dawesova melodija (da, to je isti sloviti Dawes!) se giblje po izhojenih potih d' Ambros5 ja in s 1 i on i h vi oi imsk i h skladateljev, podobno Elmanova priredba Schuibertove uspavanke, oboje dve hvaležni in s sigurnim uspehom računajoči skladbi, ki sta jih tudi na tem večeru izvajalca morala n on oviti. Sroored ie zaključila virtuoz-na \Vieniawskega »Scherzo-Taremtelle«, v kateri je violinist lahko pokazal visoko stomnjo svoje tehnične Popolnosti. V kratikem namerava Rupel on>°diti svoj komorn' večer obenem s prof Ravnikom in ta nastop v »SMgi« je gotovo bil naj lepši uvod rani Z zanimanjem nričakule mo ta večer, ki nam bo prinesel tudi ne-kai novejših in pri nas še neizvajanih skladb za violino in klavir »Slogi« na lahko čestitam k nienemu uspešnemu delu na koncertnem polhi Ln ji želim tudi v nadalje mnogo uspeha. L. M. S. Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov. uporaMjajf® preizkušeno sredstva ODOL se je v 4 O letih «ka2al povsem svetu. ODOL ni nikoli razočaral. Kako je v Štrigovi Štrigova, 23. novembra. Po zadnji razdelitvi srezov je prišla velika občina Štrigova pod srez ljutomersko-radgcmski. Občina ima nad 7000 prebivalcev. Osnovnega davka plača 271.000 Din. Površina zemlje znaša 42 kvadratnih kilometrov. Pri zadnjih skupščinskih volitvah so se volilci iz Strigove častno odrezali in je volilo 79 odst volilnih opravičencev kandidata g. Zemlj-iča. Protiagitacije skoro nI bilo. Strigovski župnik g. Marovš se je dal pripeljati k volišču in prinesti k volilni komisiji: vlak mu je namreč lansko leto pri gležnjih odrezal obe nogi. Marsikaterega volilca so pri tej priliki oblile solze, ko je videl svečenika, sicer pohabljenega, a vnetega za pravo jugoslovensko misel, vršiti volilno dolžnost Koliko naših zdravih svečenikov bi si ga lahko vzelo za vzgled! Ceste so v štrigovski okolici zelo zapuščene. 2e tri leta se niso s prodom v redu posule. Tudi cestarjev primanjkuje. Pretekle dni si je naš poslanec g. Žemljic v spremstvu sreskega načelnika g. dr Trste-njaka in načelnika sreskega cestnega odbor g. Frica Žemljica iz Ljutomera ogledal te ceste. Pri županu g. Fodrociyu ln lekarnarju g. Kovaču so se dobila potrebna pojasnila za zboljšanje prometnih zvez z Ljutomerom. Ukrenilo se je tudi potrebno, da se postavijo v prihodnji proračun ljutomerskega sreskega cestnega odbora zneski za zboljšanje teh cest posebno pa za najkrajšo prometno zvezo z Liutome-rom. Moja žena hohštaplerica.9 Roparja s samokresom v boštanjskem župnišču Vdrla sta v spalnico in ob prisotnosti župnika pobrala denar Sevnica, 23. novembra. Davi ob 3. sta se priplazila dva zlikovca k župnišču v Boštanju. Po dolgi lestvi sta splezala na streho. Ker pa tu nista našla vhoda v hišo. sta šla v klet Pa tudi ta n:una pot je bila zaiman. Sele zadaj za žuip-niščem sta s pomočjo lestve splezala do okna prvega nadstropja, razbila šipo in snela oknice ter tako prišla v notranjost. Iz prvega nadstropja sta takoj krenila v pritličje in iz shrambe vzela kos slanine in kruha. Nato sta vstopila v žuipoikovo spalnico. Ko sta posvetila z električno sve-tiljko, se je g. župnik Rakovec zbudiL Toda eden izmed obeh roparjev mu je z revolverjem zagrozil in ukazal, nai dvigni roke ter se obrne proti zidu. Nato sta vprašala župnika, kje ima cerkveni hranil- nični in občinski denar in kje ključe za blagajno. Ko sta našla v miznici ključe tat odprla blagajno, sta dvignila 4160 Din. Župnik ju je še prosil, naj mu pustita nekaj denarja, ker mora na potovanje v Novo mesto. Zaman. Roparja sta izginila in zaklenila župnišče od zunaj. Ključ sta v bližini župinišča odvrgla ter nato zbežala v noč. Ob pol 4. zjutraj Je pritekla župnffcova kuharica k občinskemu tajniku in drugim ljudem im kmalu je bila vsa vas pokoncu. Alarmirali so tudi orožoiiško postajo na Radni. Orožniki so takoj pričeli z zasledovanjem. Zupnitk Rakovec jim je oba ro* parja točno popisal in po tem domnevajo, da sta dva ubegla kaznjenca, ki ju že išče zagrebška policija. Upajo, da bosta oba zlikovca kmalu zopet pod ključem. Zagoneten umor mladega Santa V Jablovcih je bil ponoči pred domačo hišo ubit 20 letni mladenič Sv. Trojica v Halozah, 23. novembra. Tukajšnje prebivalstvo je razburil ttra-šen umor, ki je bil izvršen v noči na soboto v vasi Jablovcih. V soboto zjutraj so namreč našli Drevenškovi pred hišo vsega razmesarjenega in mrtvega 201etnega domačega sina Matevža. Kako se je izvršil zverinski zločin, kakršnega ne pomnijo v teh krajih, je še neznano. Domači so prenesli truplo mladeniča v hišo in obvestili o zločinu orožniško postajo v Podlehniku, ta j>a je javila zločin okrajnemu sodišču v Ptuju. Orožniki so se takoj podali na kraj umora, vendar niso mogli nikogar zaslišati, ker ni bilo prič in nihče ne ve nikakih podrobnosti. Osumljen je umora 201etni posestnikov sin Leopold Smigoc iz Jablovcev, Id je neznano kam pobegnil Popoldne v soboto je prispela k Dreven-škovim sodna komisija, ki so jo sestavljali sodnik g. dr Muha zdravnika gg. dr. Vrečko in dr. Mrgole in zapisnikar g. Božičko. Komisija je odredila prenos trupla v mrtvašnico pri Sv. Trojimi v Halozah, kjer so je izvršilo raztelesenje. Pogled na po- kojnika je bil grozen. Komisija je ugotovila, da so bili nesrečniku odsekani nos to polovica levega lica in zgornja leva ustnica. Udarec je bil zadan najbrže z motiko, tako da je bilo lice nm. držeč ga za roke, da jc starec Izdihnil. Krušič je nato položil poleg obešenca prevrnjeno pručico, da bi ljudje ln oblasti mislil, da je Petrovič Izvršil samomor. Naslednje jutro je obešenca prva našla njegova pastorka Katarina, ki je o strašni najdbi obvestila orožnike. Ti pa so po podrobnem ogledu sobe in vsega položaja takoj zasumili, da Petrovič le ni izvršil samomora. Aretirali so mater ln hčer in morilca. V preiskavi so zločin priznali, le mladoletna Katarina je trdila, aa ni ničesar gotovega vedela. Bilo je ugotovljeno, da je Jera Petrovičeva že nekaj mesecev poprej najemala nekega delavca za 50 Din. da ti skrivaj tako poškodoval njenega moža, da bi ta potem hiral in umrL Tudi pokojni Petrovič je nekoč Izjavil svojemu sosedu Mohorku Matiji, da naj ve v primeru, če bi ga kdaj našli mrtvega, da ga ni umoril nihče drugi kakor Krušič. Razprava Je trajala do 15. ure, ko je predsednik dr. Vidovič razglasil sodbo, po kateri sta bila morilec Ivan Krušič ln Jera Petrovičeva obsojena vsak na 20 let robije in na izgubo častnih državljanskih pravic, tretja obtoženka pa je bila ©proučena. aarcem >- & vint«0 CMa: Kal. »teUmfo. 14 Din. »fini« M MA n »sefonin £3 £f.n, Dutu.l ia povatKU MILIJONI ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu ta uporabo LEVJE FRAMCO§HO ŽCiAMJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, prottiiu, tstaiusu natnte boleče mesto. — Pri zobnib bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pn glavobolu, uervoznoisti iD a tipanju vdrgnite čelo in vse telo m vzemite, predno ležete spat. mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pn utrujenosti za masažo vsega telesa Pri te-lodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju la« in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenja nog, rob ali telesa umijte znojene dele zjutraj tn zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE Je pristno I« v tu naslikani ln plombirani ORIGINALNI STEKLENICL Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE to zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO 2GANJE dobite v vsaki drogeriji. lekarn! in boljši trgovini po Din 10, 26. 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - OKOŽDJENKA, Zagreb, Maruli če v trg 5. Telefon 78—52. • Vojaške vesti. S kraljevim ukazom Bta imenovana: pehotni pokovnik Dragoma iiavič za razrednega starešino gojencev nižje šole vojne akadanije v Beogradu, ertujer.j-lvi polkovnik Cedomir Pejko« vič pa za referenta artilijerije pri komandi II. armijske oblasti. * Kongres duševnih delavcev. Jesensko kongresno zborovanje Mednarodne zveze duševnih delavcev je bilo let06 v Bru^liju. Razpravljalo je o zavarovanju pravic glasbenikov, o higijeni v uradih in šolah, 0 mednarodni borzi dela za duševne delavce. o mednarodnem uradu za znanstveni kino itd. Zlasti pomenljive so resolucije glede svetovne gospodarske krize. Ta nai se reši na mednarodnem torišču Društva narodov in Mednarodnega urada dela. V vsak,j državi se mora prilagoditi krajevnim razmeram. Pri vsem to/adevnem delu se ne sme znižati nivo kulturnega dela. Pri reorganizaciji gospodarskega življenja se ne sme gledati samo na materiialno življenje, ampak tudi moralno in duševno Poleg raznih sklepov lanskega londonskega kongresa, ki so 6e letos ponovili, na primer o skrajšanju tedenskega dela. o zavarovanju zVigred«. — v Valjevu je 9. t. m. za vnetjem možganov umrl rodbini g. Franja M a- 1 i k a. narednika vojaške godbe, Siinček Zdenko, ki so ga pokopali na tamftsjšnlem Zvočni kino Ideal ta—t— — m ■ihiii—aw— Danes nepreklicno zadnjikrat Edgar Wallace v znamenitem, velenapetem kriminalnem filmu pokopališču. — V Kapelah pri Dobovi je v nedeljo preminil ugledni posestnik in gostilničar, Kvši dolgoletni župan g. Vinko Zorčič. Pokojnik je tli daleč naokrog znan in splošno spoštovan mož, ki je vedno veljal za vzornega gospodarja. Dosegel je čestito starost 80 let. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 11. _ V celjski bolnici je včeraj umrl 68 letni čevljarski mojster Franc Zaje iz Brislovč. — Pokojnim blag spomin, žaluječim naše iskreno sožalje! ♦ Na povratke v domovino okraden. Preteklo nedeljo se je zglasil pri zagrebški policiji delavec Peter Kolar, ki je Iv'", dalje časa zaposlen v Franciji in se je sedaj vrnil domov. Prijavil je. da je bil na potovanju skozi Švico v vlaku okraden. Neznanec mu je odnesel kovčeg, v katerem je imel obleko m druge reči v vrednosti 4000 Din. ♦ Neznanokam je izgini! občinski ubožec Jožef Sobotič, rojen 1. 1856. v Starem logu, občina Vrhlosra. Sobotič je iznčen čev kjar, ima sivo dolgo polno brado to je srednje postave. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči občinskemu uradu v Vrhlogi pri Slov. Bistrici. ♦ Poziv dajalcem krvi. Ktru.rgični oddelek po trobil je »krvodajalce« za transfuzijo krvi. V poštev pridejo le taki, ki stanujejo v Ljubljani. Honorar je 300 Din za enkratno transfuzijo. Interesenti naj se javijo 27. t m. ob 9 uri na kirurgičnem oddelku obče državne bolnice v svrho preiskave in določitve krvne skupine. ♦ Skočil je v Savo in utonil. Pred dnevi se je pognal v Savo na Blanoi 71 letni vdovec i.n občinski ubožec France Vodene Sava je tirala obupanea s seboj in doslej še ni znano, kje je naplavila njegovo truplo. Obupanec se zaradi starosti gotovo ni rešil Mož je srednje postave, suhega po-dolgastega obraza ter je bil oblečen v staro ponoše.no obleko. MoJa žena faohštaplerica? ♦ Tragedija v vaški družini. Pred velikim senatom v Banjaluki se je v soboto vršila obravnava proti Duji Gajičevi, ki je 10 maja lanskega leta usmrtila svojega moža Jurija. Ponoči ga je usmrtila in truplo zavlekla na železniški! tir, kjer ga je vlak na kose raztrgal. 2e naslednjega dne so jo aretira!.!, ker je njen dvanajstletni si.n Milan izpovedal, da je bil prisoten, ko je mati izvršila zločin. Udarila ga je s sekiro po glavi ter mu zdrobila lobanjo. Pri obravnavi je tudi žena priznala zločin Obsojena je bila na osem lert težke ječe, vložila pa je priziv, češ da je Izvršila uboj jpo ostrem prenlru z možem. • Morilec obsojen na smrt. Mesoc« avgusta letos so v nekem gozdu v požeSkem 6rezu našli mrtvega kmeta Petra .Tovičiča. Komiaija je na mrtvecu ugotovile šest smrtnonevernih pošk >db, pri zade jamih s sekiro. Sumnja, da je izvršil zločin, je padla n« kmeta Jurij* Kašubo, ki je že da'lic časa živel s pokojnikom v prepiru zaradi nekega ^em.lj;šča, Osumljenec je umor naposled tudii pri znal. Sodni sto;! v Požegi je 19. t. m. Kasubo obsodili na smrt na vešalfh. NOGAVICE damske flor Din 9,— svila svilene s »špico« Din 12,— Din C. AHLIN, Miklošičeva cesta 14, Poljanska e. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiš. cerkve) Llssi Arna — Paul Horbiger Szoke S za kali Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. I ♦ Zasačena kurja tatova. 19 letni Karel Ogrizek iz Mahorske vasi pri Peklu in 29 letni Motalen iz Snodnjih Poljčan 3ta se ponoči spravila nad kokošnjake. Pa ju je zasačil železničar štumberger, ki se Je vračal iz službe in hitro poklical orožnike V temni noč«; so lzs'edi1i oba tatiča. jima odvzeli kokoši, last Ludovl.ka Zavadla, iz Pekla dn ju odgnali v sodni zapor v Slo venski Bistrici. »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Veliko Izbiro slikanic in pripovednih knjižic za Miklavževa darila Ima v zalogi knjigarna nssovne za-oruge v Ljubljana, šelenburgova ulica 3. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva pllsira ln lika tovarna JOS. REICH. Dr. Stojan Brajša naznanja, da je odprl svojo odvetniško pisarno v SPLITU Trumbičeva obala br. 3. 14096 Ovomaltine varje vam zdravje. Kaka pijača to prav za prav je? Skodelico mleka vzemi, moj sine, notri daj žličke tri Ovomaltine! Primešal ga lahko v ka\r> ali čaj, pa tudi malce sladkorja dodaj! To vam je dobra, močna pijača ki živce krepi in hrani in jača. Čc Ovomaltine vam pije dete. kakor rožica lepo vam vzcvete. A tudi dekletcu se naglo po7.na nervozno ni in lice rdeče ima. Iz Liubliane u_ Podoknlca skladatelju p. Hugolinu Sattnerju. Na predvečer SO. rojstnega dne nestorja slovenskih skladateljev p. Hugoli-na Sattnerja prirede ljubljanski moški zbori Hubadove župe v soboto 28. t. m. jubilantu podoknico in zapejo njegovi skladbi s-Posrled v nedolžno oko« in »Na planine«. Pevska vaja za podoknico bo v petek v pevski dvorani Glasbene Matice. u— Zanimiva novost na novinarskem koncertu, ki bo dne 1. decembra v Union-ski dvorani, bo »Osem ruskih narodnih pesmi za orkester«, karterih skladatelj je pri nas še malo znani Rus A. Lja.dov. Izvaja jih orkester »Sloge« pod taktirko kapelni-nika g. Herija Svetela. Pri teh pesmih so narodni le teme in razmere iz katerih so posnete, s^cer so pa umetne ln bistroumne skladbe. Niso dolge; veselje in žalost ruskega ljudstva se vrsti v teh ljubkih skladbah kakor slike v kaleidoskopu. Naslov »pesmi« je tu res točen, zakaj v njib preveva dobro srce prav po svoji volji. Teme so ruskega narodnega značaia; sklada telj jih obraivnava izrendo tenkočutno. Bleščeč je njegov način instrumentaclje enako kot njegov način kompozicije. V okviru osmih kratkih skladb nam skladateljeva fantazija pričara najrazličnejše glasbene vriske, polne prijetnih presenečenj, krepkih kontrastov in ljubkih domislekov. Vse je odeto v čudovito preprost izraz, ki Ima v sebi prav posebno očarljivost. Posamezni stavki imajo tele naslove: Duhovni stihi, kolein.lca, tožba, ša!jivka, ptičja zgodba, uspavanka, ples, ko!o. Ta ljubka melo dijozna srlasba daje že sama dovolj povoda, da pričakujemo novinarski koncert tudi kot večer prijetnega umetniškega užitka. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI -T \OFF. Dvorni tre 1, Ljubljana. u— Violinist Karlo Rupel priredi pred svoiim odhodom v Pariz v petek 27. t. m. poslovilni koncert v Filharmonični dvorani V zvezi s profesorjem Jankom Ravnikom, našim priznanim pianistom, je naštudiral popolnoma nov prozram čisto komornega značaja. Izvajal bo klasično Mozartovo so nato v g-durn. dalje Cortijev Andantino con variationi, Tonemanovo Sonatino in Schnlhofovo Sonato. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u_ Samo še danes Uflnl kulturni zvočni filmi v kino Matici. Danes nepreklicno zadnjikrat bo predvajala ZKD krasne Ufl-ne kulturne filme »Plešoči les«. »Ukročene živali«. »Lov na medvede v Karpatih« n druga krasna filmska dela, ki si jih mora ogledati vsak ljubitelj kulturnega filma. Zlasti priporočamo ta spored šolski m!a dini ln dija.štvu. Poučnega !n zanimivega je t tem sporedu več kot dovolj Predstava se bo vršila danes ob 14.30 v prostorih Elitnega, kina Matic.p. Cene vstopnicam so tako nizke, da si lahko ogledajo te filme tudi naiširši krogi. u— Dne 2. decembra bo preioz.no. zakaj že 1. decembra bo žrebanje velike poštar-ske lot.er.1ije. Zato hitite z naknnom srečk, ki r'h no 10 Dri nrodajaio pošte in nismo-noše. Glavni dobit.ek: komn1eti, je moral naposled vendarle na zdravljenje v ljubljansko bolnico. u_ Čudne puščavnice v šišenskem gozdu. 2e dalje časa so šišenski stražniki, ki so prihajali v šišenski gozd, slutili, da v bregovih nad šiško ni nekaj v redu. V soboto pa je prišel na šišensko stražnico razburjen možak, ki je pripovedoval precej okroglo storijo, zgražajoč se nad dogodkom, ki ^a je sam opazoval. Na podlagi te prijave so stražniki odšli v gozd in srečali že precej staro ženščino. Poznali so jo že iz drugih prilik in ji brez prevelikih očitkov vesti napovedali aretacijo Komaj pa so prišlu do križišča stez v gozdu, so naleteti na drugo tako žensko prikazen. Po kratkem zaslišanju so obe odvedli v dolino na stražnico, kjer sta obe docela zanemarjeni ženski izjavili, da sta se nastanili v gozdu zaradi tega, ker v mestu nista našli ljudi, s katerimi bi se lahko pogovorili. Razžaljeni sta se umaknili v gozd in privabljali razne moške njune vrste Bili sta pa tako trdovratni, da sploh nista več zahajaj,i v dolino Navzlic slabemu vremenu in mrazu sta vztrajali v gozdu, kjer sta si ustvarili primerno ležišče in sta si poleg tega pripravljali in kuhal! tudi hrano na ognjnšču tik ležišča. Ženski pa sta izpovedali. da si je izbralo šišenski gezd za svoj reviT tudi več mlajših nesrečnih žensk, za katere bo enako poskrbela oblast, ki J.ih bo spravila deloma v zapore, deloma pa v njihove pristojne občine. Mofa žena hohštaplerica! u_ Tatinska roka povsod. Ponoči se je splaz.il nekdo v odprto spalno sobo mitni-škega paznika La/P.slava Tomca ter mu ukradel par novih čevljev, vrednih 300 Din Žrtev tatu je postal tudi Janez Zadnikar, ki se je ustavil s kolesom v Vidmarjev! gostilni v črni vasi. Zadnikar je imel na ko lt\su pritrjen zavoj ra.zneea perila ter drugih predmetov v vrednosti okrog 300 Din, ki ga mu je tat odnesel. u_ Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo »Ljubljana IV«. v soboto 5. decembra v veliki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob po! 18., za odrasle pa ob 20. s plesom. Vabljeni ste vsi! Odbor. u_ Glede tkanja perzijskih preprog daje pojasnila in navodila odbornica Splošnega ženskega društva vsak torek od 15. do 17. v društvenih prostorih. Rimska cesta 9. Statve izposoja društvo na dom proti mali odškodnini. u_ Opozarjamo čitateljice na oglas novo- otvorjenega damskega salona g. Ante Bla-žiča, Pred Škofijo 10. u_ Pletenine vseh vrst,, Vam nudi najlepšo izbiro šterk nasl. Karničnik Stari trg 18. u_ Dr. J. Prodan ordinlTa od pol 10. do 11. in od 3. do 4. v palači »Grafike«. Iz Maribora a_ Napredovanje. Poveljnik mestne policije Franjo Finžgar je napredoval iz 7. v 6. skupino državnih uradnikov. a— Seja mariborskega ZSPS bo v sredo 25. L m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel. a_ Naslednja premijera v gledališču bo v kratkem. Uprizorila se bo Gogoljeva groteskna komedija »Zenitev«. Pripravlja jo H. TomašiČ. — Zellerjeva opereta »Ptičar« je pri sivoji sobotni premijeri napolnila gledališče in jo je občinstvo sprejelo z ve-Likim odobravanjem. Repriza bo drevi. a— Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru se ie preselila v nove prostore Delavske zbornice v Sodni ulici, II. nadstropje, desno. Uradne ure so vsak dan razen sobote in nedelje od 19. do 20. a— Pomočniški odbor Greraila trgovcev v Mariboru se je preselil v nove prostore Delavske zbornice v Mariboru. Sodna ulica. II. nadstropje, desno. Uradne ure za člane so vsak ponedeljek in sredo od 19 do 20. a_ Iz bioskopov. Grajski kino do vključno srede: Nemška veseloigra; »MoJa žena, hohštaplerica«. Kathe Nagv, , Giinbaum. Alfred Abel. — Union kino od danes dalje Max Pallenberg v dunajskem velikem filmu »Dr»ber ereS-nlk«. a— Pred malbn senatom je včeraj stal ključavničar Marko Borak, ki je 2. oktobra s kuhinjskim nožem v Razvaju za-bodeln Srečka Pukla v trebuh, da je izkrvavel. Tri leta robije. Nato je prišel na vrsto 26-letni Ivan Magerl, poklicni vlomilec in tat. O njegovem udejstvovanju smo večkrat poročali, posebo še ob aretaciji. Senat ga je obsodil na 8 let robije s pridržkom petih let in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Ker so pokradene stvari skrivali, so bili obsojeni Neža Hauri na 3 mesece strogega zapora in 20 dni denarne kazni, Ivan Hauri na 3 mesece strogega zapora in 120 Din kazni ter Anton Hauri na 2 meseca zapora in 60 Din kazni. Ivan in Anton aHuri sta bila ob-sozjena pogojno na dve leti. a— Nepošten pastorek. Ko se je včeraj zjutraj vrnil iz Ljubljane posestnik in trgovec z živino, Josip Prah iz Voseka pri Sv. Marjeti je zvedel neprijetno vest, da je 17-letni Franc Cirler, kateremu je bil očim, pobegnil od doma, prej pa pobral pri različnih strankah, katerim je nosil dnevno mleko, nad 2000 dinarjev. Vzel je tudi skoro novo očimovo kolo, vredno 2400 dinarjev. Zadevo je očim prijavil. Sumi pa, da je fant pobegnil čez mejo, ker ima v Avstriji sorodnike. a— Krvava nedelja. Ne mine sicer nobena nedelja brez noža. vendar pa so tokrat pretepi zahtevali v štirih primerih prelivanje krvi. V Studencih so se po polnoči zgrabili na cesti. Neki delavec ie zabodel 201etnega ključavničarja Viljema Raiterja z nožem v pleča in niu ranil pljuča. Ko se je opotekel, ga je še s samokresom močno udaril v čelo. — V Rrestemici je prišlo do obračunavanja rred hlapcem Friderikom Ba-bičem in delavcem Karlom Gustačnikom. Gustačnik v je v jezi segel po nožu in Ba-biča močno vzrezaf na desni strani lica od očesa do ušesa. Nevarno mu ie ranil tudi oko. — V neki gostilni v Račah sta se pri-iela 24!etni delavec Henrik Herinek m kmetski fant Kare! Pajtler. ki ie Herinka zabodel v leva pleča z nožem. Herinek je obležal v mlaki krvi. Telefonično so poklicali na pomoč reševalce, ii so ranjenca ob Kino Ljubljanski dvor releton 2730_ Premiera! BEBE DANIELS v vlogi reporterja ob napetih dogodkih Lst n smili Ob 4., pol 8. in f). Cene 4 in 6 Din. pozni uri odpeljali iz Rač v mariborsko bolnico. — 231etnega kleparja Alojzija Klam-pferja. ki ie zaposlen v delavnicah državnih železnic pa je čudno naklučje reš lo gotove smrti. S prestreljeno g avo ie obležal v Bistrici. Med njim in njegovim svakom so bili odnošaji že dolgo časa zelo napeti. Ko sta se v nedeljo srečala ie Klam-Dferiev svak pograbil samokres in odda! nanj net strelov. Z dvema kroglama mu ie težko poškodoval glavo. Nzavestnega Klam-pferja so z vso naglico prepeljali v bolnicn. Iz Celja e— Koncert trboveljske mladine je v nedeljo dopoldne in popoldne zelo lepo u=~>el. Občinstva je bilo zelo veliko, da^i je bflo pričakovati še večjo udeležbo. Dobiček je šel v korist počitniške kolonije rudarskih otrok. e— Obrtno-nadaljevalno šolo, ki bo slavila letos na svečan način petdesetletni obstoj, obiskuje 363 učencev i.n učenk, od teh je 295 vajencev, 68 vajenk in 6 pomočnikov. Po strokah se učeno! dele na: 103 pripadnike stavbne. 57 mehanično-tehnične 30 umetno-obrtne, 32 živilske in 117 o^a-čiLne stroke, dočim pripada 24 učencev drugim strokam. Iz Celja je 265 učencev,, iz okolice 95, iz drugih krajev pa 3. Šola ima 2 pripravljalna razreda, 4 prve, 5 druig.lh in 1 tretjega (strokovnega"), ki pa ima dva oddelka: kovinskega in lesnega. e_ Za CM D. Gospodična Mara Poglaje- nova je nabrala na nabiralno polo za podružnico CMD v Gaberju 423 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! e— Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v Celju onozarja občinstvo, da spr» jema prijave za Miklavžev obisk na domn. Za otroke revnejših staršev bo Miklavževo obdarovanje 5. decembra ob 19. v Narodnem domu. Podrobne informacije dnevno od 19. do 21. v društveni pisarni v pritličju magistrata. e— »Ljubezniv« sin je nedrvomno posestnik Janez R. iz Arje vasi pri Petrovčali, ki je v soboto napadel svojesa lastnega očeta Franca in ga v divji jezi z nožem tako obdelal, da je moral oče, ki ima na glavi 10 cm dolgo rano, nujno Iskat! zdravniško momoč v mestu. Z zadevo se bavi orožni št.vo. e_ Tragična smrt mladega delavca. Včeraj dopoldne so naši! !jud-'e v bližini tovarniških hiš v štor ah pri Celju na drevesu obešenega mladeniča, v ka+erem so prepoznali 22 letnega kovinarja štorske železarne Jos'ipa OtovHka lz štor. Mladi delavec, ki je b.51 znan ko t jako miren in • srčno -dober človek, je napravil ta obupni korak ▼ htoni duševni zmedenosti, že dalje časa trpel zaradi hude srčne napake. Vse Morsko prebivalstvo žaluje za nesrečnim Otov-nikom. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film ^Ljubezen preko groba« iz življenja nemških oficirjev. Iz Kranja r— Sokolski moški rbor bo imel drevi ob pol 21. pev«ko vajo. obvezno tudi za brate pevre. ki sicer niso člani zbora, posebne okrožnice ne bo. Vaja za ženski zbor danes odpade. Z Jesenic s— Miloša Regorca zadnja pot. V nedeljo popoldne se je na Jesenicah razvii mogočen žalni sprevod, kakršnih je ma neverificirani atleti do leta P'13.; c) neverificirani atleti letnikov 1013. 1014. 1015; d) neverificirani atleti lenukov 1910, 1<>I7. 191 S; e) jteninrii 1 1913. 1{>14 1915; f) jtijpiorji letnikov 1016, 1917. 1918; g) sent otfi že plasirani na progah preko 800 m: bi seniorji do sedaj še n_eplas'.rani na progah preko 800 m. Atleti, rojeni 1913 do 1018 ne morejo tekmovati na progi označeni pod 1 Tekmuje se po pravilih .1LAS — Pravico tekmovanja Imaio vsi atleti- verificiranj, neveriificirarti, atleti, ki so kaznovani. ter atleti, ki imaio zabrano starta, ni«o pa člani ljubljanskih klubov. Prijave a priloženo prijavnino 5 Din za neveri ficirane atlete, ki niso člani klubov fe Liubliane: 20 Dn. za verificirane atlero •n. Ljubljane (zunanji tekmovalci so pri-javnine oproščeni) je poslati na klubov naslov Dunajska cesta 82 do 30. novembra ob 12. Nagrade: plakete. Prvo plasirani na dolgi progi si pribori srebrni pokal, štirikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih pre hoden. Nekatere ljubljanske tvrdke so naklonile krasna darila, katera bodo izložena prihodnje dni. ASK Primorje (nogometna sekcija"). Onozariajo se vsi nogometaši prvega m re zervneca moštva, da moraio v tem tednu aHsolvirati po dva treninga. Treningi bodo v torek, «redo. četrtek in petek vsakokrat od 15 30 nanrej Kdor n;ma časa popoldne. mora priti v telovadnico v torek in četrtek od 1S naprej. CL L.Tl"RU\N«KA DRAMA. 7. a petek nh 20. Torek. ?4.: Vest. Red D. Sreda, 25.; Krali na Betainovl. C. Četrtek. : Takšna i? prava A IJUBI.J 4 V® K A OPERA. ob 20 1 or/>k. 24.: Laterna R. Sreda. 25.; Koštana. E. Ljubljanska drama uprizori dane« z?\ red D globoko občuteno francosko dramo »Vest« x Marijo Vero. Bolarjevo in Rakarjevo ter Debeveem, Skrbinškom, Železnikom. Brati-no in Kraljem. Režira Ciril Debevec. — >$ralj na Betajnovi« se bo ponovil jutri za C. Ker bo to ena zadnjih uprizoritev le izvrstne Cankarjeve drame v letošnji sezoni. ie prav posebno opozarjamo na to predstavo Premijera znane Raymundove drame Za-pravjjivec« bo 28. t. m. Uprava je preskrbela j>opolnoma nov prevod pisatelja Albrechta, nova je režija, in^cenarija, zasedba in glasba. Režiral bo Ciril Debevec. Novakova opora »Interna«se ponovi v ljub lia.n«ki operi drevi za red B. Dirigira kapei-H?k Stritof. glavne uloge so v rokah Gjun pjenčeve, Tbierryjeve, Kogejeve te-r Gostifa Janka, Kovača, Rumplja in Zupana. Režija je Kreftova. — »Koštana« z Gjungjenčevo ^ naslovni ulogi se ponovi jutri za red E. — Nova Leharjeva opereta bo konec tedna >Dežela smehljaja«. Leharjeva glasba ima vedno velik uspeh in to velja tudi za to eno zadnjih njegovih del, »Dežela smehljaja*. Lehar je napisal to opereto v glavnem ra svojega prijatelja, znanega odličnega pevca Riharda Tauberja. Delo je precejšnje glasbene vrednosti in ni pisano popolnoma operetno, temveč ima marsikatere značilnosti opere, tako da je nekako v sredi ai»d opero in opereto. Premijera bo izven. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Torek. 24.: Ptičar. A. TežkoatJetska sekcija SK Iftrtje ima treninge v ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. v telovadnici srednje tehnične šole. Boksači imajo trmerja. Vhod odprt izključno samo do četrt na 19 Olimp : Atletiki 3 : 2 (3 : I). V ncae-ljo popoldne je bila na G lazi j i podsavez na pokalni tekma in je moštvo Olimpa tz Gaber j a popolnoma zasluženo zm2galo. Ze spočetka je Olimp diktiral oster tempo m e;alno oblegal vrata Atletikov. Prvi go' za Olimp je zabil Čater, nakar je sledil kratek in uspešen napad AMerikov, ki »o izravnali rezultat Koželju. Olimpov tempo zopet narava. Bianchi strelja o^ter šut. sledi enajstmetrovka in Kcržuh lopo plasi- ra ▼ mrežo 2 : 1 ra Olimp. Po Hokingerju doseže Olimp še tretji gol. V d-ngem polčasu so prešli Atletiki v napad in dosegli drugi g m. TSK Slovan (smučarska sekcija). V četrtek ob 2u. v klubovi sobi gostilne Sokol II. redni sestanek in vpis novih članov, na kar se opozvrjajo vsi interesenti. ŽSK Hermes. Danes seja upravnega odbora ob ?C\ v prostorih gostilne Zvezda v Šiški. L:de!e/ba odbornikov strogo obvezna. Obenem seja plesnega odbora. SK Jadran. Dan« važna rodna ootio-rova seja, na katero so vabljeni vsi gg. odborniki. GOSPODARSTVO Nov val protekcijomznta Poostritev svetovne gospodarske depresije zaradi mednarodne kreditne krize je izzvala nov občuten val protekcijonizma v vsej Evropi. Najprej je Italija uvedla dodatno carino v višini 13 odst. vrednosti na blago vseh carinskih postavk, ki niso v trgovinskih pogodbah vezane. Kmalu za tem je prišla Francija z nenadnim ostrim kontin-gentiranjem uvoza lesa in vina: nedavno pa je tudi na mleko, maslo, s>r, jajca, meso, perutnino in kunce uvedla mesečne uvozne kontingente, ki n-so niti razdeljeni na posamezne države, kakor n. pr. za les. V soboto je finančna komisija francoske zbornice še vrhu tega v protekciio-nistični nameri povečala takso na poslov, ni promet pri uvozu, in sicer za polfabri-kate od 2 na 4 odst. in za gotove izdelke od 2 na 6 odst. (doslej je bila ta prometna taksa pri višini 2 odst enotna v domačem prometu in pni uvozu). Končno pa je Francija uved'a posebne uvozne takse na bkigo, k' prihaja iz držav z razvrednoteno valuto. Ta taksa znaša za blago iz Anglije, Avstralije. Danske, Švedske in Mehike 15 odst.. za blago iz Argentine In Urugvaja 10 odst., za blago iz Norveške 8 odst. ia za blago iz Britske Indije 7 odst vrednosti. S um hoče Francija izravnat: izvozno premijo, ki jo imajo države z manjvredno valuto pri izvozu v Francijo. Prot ckci jon is t ičnii val je zajel tudi Švico, kj se pripravlja uvesti sli eno kakor Francija uvozne kontingente, predvsem za izvoz iz Nemčije, s katero vodi v tem pogledu že nekaj ča?a prav težavna poga-jan ja. Celo klasična država Svobodne trgovine Anglija prehaia polagoma k zaščitnim ca» rinam. Zaenkrat motivira Ang'ija nove carine z bojem proti dumpmškemu uvozu ir uvaja te carine na podlagi zukona o preprečen ni nepotrebnega uvoza le za 6 mesecev, vendar omogoča ta zakon vladi, da uvede carinske dodatke do 100 od*-t vrednosti blaga Prvo naredbo. s katero «e uvajano proti dum ninške carine, je an-glešika \-lada na podWi imenovanega zakona izdala že v petek S to naredbo se uvaja 50 odst. carna na keramične in steklene izdelke, na pohištvo nože in orodje, radijske anarate. pisalne stroie. volnene izdelke, nogavice h svile, robce lanene tkanine, moško konf^^oiio. rokavice. papir, lepenko. pnevnwt'ko podjetnike, linolei in rw toaile^n«. kosmet;čne in parfumenjske izdelke Te carine imajo zaenkrat le prehoden značaj ven^r nb smatrajo nekateri že kot prvi koraf< k ^temu zaščitnih carin. Celo v Nizozemski, k? sojilo je nekoliko popustilo in je prišlo do zaključka po 56. V ostalih papirjih ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2267.18 — 2274.02 Bruselj 783 74 —786.10. Curih 1098.45 <1o 1101.75. London 207 19 — 214.69. New York 5639.14_5656.14. Pariz 221.28-221.94. Pra ga 167.51—168 01. Trst 288 52—294.52 Zagreb. Amsterdam 2267.18 — 2274.02 Bruselj 783.74 — 786.10. London 207.19 do 214.00. Milan 288.52 — 294.52, New7ork kabel 5661.14 — 5678.14. Newyork ček 5639.14 do 5656.14, Pariz 221.28 - 221.94, Praga 167.51 — 168.01, Curih 1098.15 — 1101.75. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.16. London 19.05, Nevv.vork 510.12, Bruselj 71.35, Milan 20.48, Madrid 43.75. Amsterdam 206.55, Berlin 122.10. Stockholm 103. Osio 103.ro. Ko-benhavn 10350, Sofija 3.74, Praga 15.28 Varšava 57.28, Budimpešta 90.025. Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 275—278, za dec. 275 den., 7'/t investicijsko 63 — 66, 4•/• agrarne 80 _ 32, 7% Blair 56 — 58. 8°/. Blair 63 do 06. 7% Drž. hipotek, banka 61 den.. 6"* begluške 43.50 — 44.50. Beograd. Vojna škoda 275, 276 zaklj., w november 276, 275 zaklj.. 4°/» agrarne 31 do 34. 6°/t begluške 43.75 — 44.50, 78/» Blair 59 bi.. 7% Drž. hipotek, banka 63 bi. Blagovna tržišča HMELJ = Žalre, 21. novembra. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: V minulih tednih je zopet oživela kupčija in je bilo vnovič prodanih kakih 2000 starih stotov po 6—7.5 Din za 1 kg. VeČina tujih nakunovalcev je že odpotovala. Nekateri pa se bodo vrniH da pokupijo še neprodane ostanke hmelja. V javni oznamovalnir.i za hmelj je bilo do danes signiranib 2443 težkih bal po 150 kg. 21TO + Cliicaeo (23. t m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 56.75. za marc 58.625, za mai 60.50, za julii 61; koruza: za december 42.75, za marc 45.875, za maj 47. za iulH 48.50; rž: za december 48.25. za maj 53.50 + Winnipeg (23. t. m.l Začetni tečaji. Pšenica: za december 63.125. za marc 68. ra maj 68.50. + Novosadska hlacom* borza (23. t. nO Tendenca nespremenjena. Promet 47 vagonov. Pšenica: gorniebaška. 80 kOg< in »Ogg< 360—3^0: >2< 340—300; »5< 905 - 315: >6< 255-265; >7< 190-200; >8< 122 50—127.50. + BudimpPštanska terminsk* borza (33 t. m.) Tendenca čvrsta, promet iivahen Pšenic*: za december 12.25 — 12.27, zj». marc 13.15 — 13.17: rž: za december 12.8n do 12.86. za marc 14.05 — 14.40; koruza: za maj 14.98 — 15. Zahvala Povodom bolezni ln smrti naSe ljubljenke ZEFKE bilo sam je izkazane toliko ljubeznive dejanske pomoči, bilo nam je izraženega toliko toplega in odkritosrčnega sočutja; bilo je darovanega toliko prekrasnega cvetja, da je bila predraga naša pokojnica z rožami dobesedno zasuta, njena mrliška soba in njen grob pa podobna cvetočemu vrtu; udeležba pri blagoslovitvi trupla v Ljubljani in pri pogrebu v Podbrezjah bila je tako mnogobrojna in pogreb sam, zlasti zaradi lepih in ginljivib pesmic, tako veličasten, da je presegalo vse to daleč vsako naše pričakovanje pri naših skromnih razmerah, v katerih je zrastla in živela naša ljubljena hčerka. Našo težko žalost prenašamo dosti lažje ob zavesti, koliko simpatij je užival naš ubogi otrok in koliko dobrih ljudi odkrito- c. dcamidi; 18 v Jukatanu Porrvm Iz tal, ki so postajala vse bolj in bofcj gničevita, je poganjalo ne-številno čudnih dreves, grmov in zelišč. Mogočni ceibovci, vidke, raznolike palme, velike praproti in tolstodebelne oedrele so se vrstile mirno nas. Debele Dvigalke so se vzpenjale od debla do debla. Vmes so stala manjša drevesa, sapctovec s svojimi slastnimi sadovi, mlečno drevo, pizang s težkim bremenom svojih plodov in v njegovi senci širokolistni kakaovec. Sladki vonj vanilijevega grma nam je udarja! v nosove in se stapljal s stotinami drugih dišav. Temu se ie pridruževala pisana mnogoibarvnost ptic, ki so legale med vrhovi. Zivordece in višnjeve are so kričale, hreščanje mon.tezumovca se je oglašalo vmes. na čudno skrivljenih vejah so sedeli debelokljuni. ž i voh ar vn i tukani, po deblih so trkale pisane žolne s škrlatnimi čopi in kakor metulji so btali drobceni kolibriji z rdečimi, izpreminiastimi grli in zelenkastozlatim kovinskim bleskom na perju okoli cvetličnih čaš. Tega bogastva je bilo kar preveč za oko in srce in naš vodnik je moral odgovarjati na nešteta vprašanja. Joe si je marljivo zapisoval in fotografiral. »Ne maram, da bi rekli: zaman je bil v Jukatanu. Taiko bom vsai lahko kaj povedal in pokazal.« mi je dejal. Prodiranje je postajalo čedalje težje; steza se je zoževala in zvijala. da smo io časih popolnoma izgubili izpred oči. Cikcakaste bav-diniji, binjonije s svojimi krasnimi, stopničastimi cveti in vitice pasiflor in neštetih drugih plezalk so vse bolj in bolj izprepletale veje nad nami in debla okoli nas. Le malokdaj smo skozi listno morje nad svojimi glavami še zagledali sinje nebo. Čudno je, kako takšno doživetje vpliva na ljudi. Don Castaldo ja neprestano žlobudral; časih je utrgal kak sad in nam ga dal pokušati; in videti je b'1o, da ga pripravlja naša zavzetnost v veliko zadovoljstvo. Joe je neprestano vpraševal in prožil svoj kodak, in večni potepuh Dick je kar žarel od veselja. Kapitan Hobby rn njegova mornarja pa niso bili videti kajsi navdušeni; prismojeno početje »kopninskih podgan« jih je očividno jezilo. Tudi mene se je sredi tega silnega cvetenja ln zorenja, nad katerim se je kakor pesem velikanskih orgel razlegalo šumenj5 pragozdnih vrhov, polaščala pijanost — pijanost globokega hrepenenja po življenju, ljubezni in sreči. In po Violi! Molče, z negibnim obrazom je jahala n»kaj pred menoj in v njenih velikih, temnih očeh je bila tiha svetloba... Koprnenje je glodalo v meni. Tn ko se je pot razširila, sem spet zajezdi'1 k njej. »Viola!« »Da, Štefan. Kako dolgo že neki jašemo?« »Ali ste utrujeni?« »Ne, Štefan !• Danes se ne bom utrudila. Vesela sem, da sem šla z vami« »Nevaren Čar visi nad to deželo. Viola. Le poglejte, kako vpliva na najine prijatelje. Lahko si mislim, da ljudje tukaj izgubliaio sebe in da se tod dogajajo stvari, ki si iih človek v hladnem kulturnem svetu niti predstaviti ne more. Močne živce mora imeti, kdor hoče prenašati to deželo.« Viola je skoraj začudeno pogledala. Razumel sem njeaio začudenje, zakaj njena duša, polna obrzdane moči, je morala srečavati tu, v pramogoonem kraljestvu jukatanskega gozda, toliko sorodnih reči in dojmov, da se je čutila celo močnejšo, nikar pa da bi se vdajala čarom in sanjarijam. »Da, Štefan, svet je tod zelo lep. prav imate.« je rekla naposled, a zdelo se mi je, da je v njenem glasu več zadovoljstva kakor navdušenja. »Svet je tod lep kakor vi. Viola.« Vide4 sem, kako se je ustrašila mojih besed 2arka rdečica nu je bila planila v obraz. Dolgo ni rekla ničesar več. Njena nežna duša je čutiia, kako mi volja slabi, in se je umikala. Le enkrat je kratko dejala, ne da bi me pogledala: »V tej divjini iščem Kamila!« Še kako uro smo jahali. Nato se je don Castaldo ustavil na majhni jasi in dal znamenje za taboren.ie. Razjahali smo. in ko smo stali spet na tleh in napravili vsak po nekaj korakov, smo šele začutHi, kolikanj smo utrujeni. Dick je bil med nami iziema. Brez odlašanja je šel z donom Castaldom nabirat drva in kmalu je zaplaoolal ogenj, čigar dim je vsaj nekoliko odga-nial nadležne žuželke, ki so brenčale okoli nas. Razdelila smo živila za večerjo, a samo pri kapitanu Hobbvju, nuegovili mornarjih. Dicku in vodniku sem ooazil pravi tek. Jaz sem si privoščil nekaj požirkov močnega rdečega vina in sem bil Jamesu zelo hvaležen, k^r me je bil tako izdatno založil z njim. Nato sem prtfsral svoio *;«vco. Mahoma, skoraj nenadoma, je pad'a na nas terna. Don Castaldo je s skrbečim obrazom vohljal po večernem ozračju, ki ga je razgiba vala lahna sapa- adamatienCzi Uangcu ^lahn. •bzr.hznf »rutcheng ,{Detouna) o tholo je deloma Se neraziskana, reže ena najvažnejših azijskih železniških prog, proga Moskva—Vladivostok, in v zadnjih letih Jo je objel orjaški val priseljencev iz južnih kitajskih provinc, kar je imelo za posledico, da je postala tudi gospodarsko važen člnitelj. Nekdanje zaspano mestece je naraslo rta mah na kakšnih 60.000 prebivalcev. Cicikar sicer ne leži direktno ob veliki progi sibirske železnice, pač pa je zvezan s 30 km oddaljenim važnim železniškim križiščem Angangkijem s posebno progo, Mandžurije, ze hcuclj pa je Cicikar važno pristanišče ob reki Noniju, ki se cdteka isto tako v Amur. Iz navedenega sledi, kako važna strategična točka je to mesto in zakaj so si ga hoteli Japonci po vsej sili osvojiti. Kakor v vseh večjih kitajskih upravnih središčih je četverokotno položena upravna četrt Cicikarja od stanovanjske in trgovske četrti ločena z obzidjem. Vnanje mestno obzidje pa je že razpadlo. V neposredni bližini se dvigata visoka jambora oddajne radio postaje, ki je bila Na svojem prodiranju proti severu je japonska vojska naletela na prvi resnejši odpor kitajskih čet ob svojem prehodu preko reke Noni. Strateško zelo važno mostišče je branil general Ma, skušajoč zadržati Japonce, da ne bi osvojili pet mostov, ki drže preko peterih rokavov reke Noni ter si s tem ne odprli pota za prodiranje proti Cicikarju. Omenjeno somostje pa je tudi zelo važna točka za vojaške operacije proti Mongoliji, zato ni tako neverjetna japonska pritožba, da se je bojev udeležil tudi bataljon mongolske Konjenice, ki ima sovjetskim do pičice enake uniforme. Kakor .. _ znano, so čete genera-£„J3 ta Ma doživele poraz |j tn japonska vojska je zasedla Cicikar ob mandžurski prečni železnici. Boji so bih ' zelo krvavi in je na obeh straneh padlo f nad 6000 mož, kar je ouihw*\ (j pri razmeroma majh-irvtct^g4# nem številu operirajo- HARBtNE^ v°isk zel° znatna Jmtihecs izguba. Zgor.: Prehod £. japonskih topničarjev čez reko Noni. Spodaj levo: Ulica v Cicikarju Desno: kitajsko japon . < /F f sko bojišče. Hfou/afiai- posebno borna četrt, v kateri živijo ostanki nekdanjega mogočnega mandžurskega ljudstva, ki si je nekoč osvojilo vso Kitajsko. Cicikar je eden izmed redkih krajev, kjer žive Mandžujci še v večjih skupinah in polagoma izumirajo. Mandžujci so pred 240 leti zgradili močno trdnjavo Cicikar v cbrambo proti ruskim kozakom, ki so bili prodrli do osrčja dežele; danes doživljajo njihovi zadnji ostanki zopetni vpad tujih vsiljivcev in vojno za svojo nekdanjo deželo, v kateri oni sami ne odločujejo prav nič. Krvava narodna manifestacija v Atenah Narodno dijaštvo v Atenah je priredilo ciprski dan in manifestiralo za združitev Cipra s Grško. Policija je morala posredovati z orožjem in je ranila kakšnih dvajset dijakov. Posebno ostri so bili spopadi pred univerzo, kateri se je mogla policija približati v pravi bojni črti, ker so jo dijaki bombardirali z opekami Zdravljenje s tekočim radijem Sto in stoletja je bila že ipoznana čudovita zdravilnost ln pomlajevalna moč raznih naravnih vrelcev, kakor so Gastein, Karlov; Vary, Marijanske Lazny in drugi, ne da bi ljudje vedeli, od kod Izivira ta zdravrlina moč. Iz vseh dežel so prihajali bolniki, obupani in proglašeni za neozdravljive, a vračali so se ozdravljeni, okrepljeni in pomlajeni. Kazalo je, kakor da se uresničuje znana pravljica o živem studencu. šele moderna znanost je pojasnila te poprej čudežne pojave. Ko je ob koncu preteklega stoletja Mm. Curie v Parizu od-knila radij, ko se je dognalo, kako neizmerne važnosti je zdravilna moč radija za človeštvo, tedaj so tudi ugotovili, da vsebujejo vsii ti zdravilni vrelci to čudovito snov, radij. Odkritje radija Je povzročilo cel prevrat ca polju zdravniške znanosti. Z radijem je btla odkrita snov, ki stalno oddaja neizmerne količine energije v obliki Izžarevanja, ne da b. biLo treba kaj nadomeščati aH izpopolnjevati. Pri poznejših dolgotrajnih preiskavah so ugotovili, da razpada radij pri izžarevanju v nove snovi. Toda ta razpad se vršd tako polagoma, da traja 1700 let, preden izgubi radij polovico svoje prvotne oblike. Pri razkrajanju radija se tvori neke vrste plin, ki prav tako izžareva zdravilno moč, tako zvano radijsko ema-nacijo. Toda ta plin se razkroji že v 90 urah ter pojasnjuje tudi zdravilnost raznih ■vrelcev Zaradi naglega izginevanja radijske emanaciije. ki se nahaja v teh vodah, so te vode zdravilne samo na licn mesta, dočim be zdravilnost pri transportu hitro izgubi Moderna znanost pa se ni zadovo Ijdla s to ugotovitvijo, marveč Je stremela za novimi sredstvi, ki bi omogočala posluževati se zdravilne moči radijske emanaci-j« tudd onim slojem, ki nimajo sredstva, da bi si privoščili drago bivanje v svetovnih kopališčih in zdraviliščih. Nedavno je fran-cosko-belgijska družba za raditerapijo konstruirala poseben aparat, ki omogoča radijsko zdravljenje s pitjem vode tudd doma, ne da bi bilo treba pri tem prekiniti svoje redno deio ali žrtvovati za to ogromne vso te Aparat se imenuje kongovski radijski emanator za pdtje 2. W2 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■k. i k. MHHi •Naslove tnalih oglcTsoV dobite tako] po izidu lista o podružnicah mJutra* » *Worffcefu, e v »Vorcm mcftu, o ISfbooljah in na menicah, ta sprejemajo tndi naročita na mate oqia*e in inserate. jtULi dJkt Kuharico ■motoo dobro in varčno jTO^odinjili tor vzgajati ©trofiiče, sprejme t a i o j -Hov« na deželi, profi plač.i po dogovoru. — Tudi vdov« ni»o izključene. Ponudbe ta ogla«. od ?5'» hišna del*, sprejmem takoj ali pozneje. — ponudbe na oglas, oddelek ►Jatra« pod »Snažna«. 53S09-1 Pridno dekle poJteno, lAče manJSa t>bltelj v Beogradu, ki ma kuhati. V poštev pride samo res prstena ln pridna. Potn! stroški jI povrnejo. Ponudbe na Herzl. Beograd, Stra-hlnJča Bana 38. 54261-1 Učenca pridn«ga i-n pojit™ p ga spre j. mem v trgovino me.sanfea Kagu r Ljabllani. Nailov t oglasnem oddelku Jutra 54:95-1 Pek. vajenca r^rnvega ln močnega. 35 let starega dečka, ki ima veselje do pekar-Pkeea stanu sprejmem. Hrana ln stanov. brezplačno. Tedenska na-prada 55 Dtn. Učna doba 3 leta. Gospodar je £Uovene<\ Gradska parna pekarna v Splitu. 541S6-1 Šivilje mrMoe, marljive in ves-tDe sprejme i7.delovalu.ica perila Ciril TuSek v Fra.niu. 53J3P0-1 Trg. vajenca zmožnega viaj nek ol it o nemščine. »prejme velika •rgovina tn-Sanega blaga na deželi. blizu av='riiske ,neie. Vatlov pove France-kovič, Maribor, N"ova vas. 56361-1 Fiksum in provizijo tulimo potnikom ta obisk privatnih strank sa Lju» jam in okolico t«r vso iravsko banovino ta ma liifikturnn blago. — Po ludbe n» ogla«nf oddelek »Jutra« pod Šifro »Fiksum n provizija«. 526925 Potnika dobro vpeljanega r vsej Sloveniji, ki bi vzel 8 seboj kolrkeiio petih kg go-sipodinjskih predmetom — sprejmem proti 10 % proviziji. Pismene ponudbe na Specialno iroizvodnjo vseh vrst naortojač, Zagreb. Petrin j sk a' 47. " 56353-5 Iščemo tvrdke v Beogradu, Ljubljani in Sa.raj.evu, dobro uvedene v hotelih tn pri mesarjih prekajevalcih, katerim že-!:mo oddati rajonsko zastopstvo za prodajo popolnoma avtomatskih hla-diLnic, najmodernejše konstrukcije. Ponudbe na naslov: Centro-Reklam. Zagreb, Befislavioeva St. 2. 56301-3 M!ada prod?jalka dobro izurjena v trgovini mešanega bia^a, ki bi ev. pomagala tudi v gospodinj stvu. želi kjerkoli službo Naslov pri pedruž. »Jutra t Celju. 5u363- Perica b: fla prat na dom ali po spravljat sobe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Perica«. 542S5-2 Fant kmečko družine, polten in vojaščine prost, išče služ bo v kakeim skladišču a! h konjem. Naslov v og!a = oddelku »Jntra« 56309-2 Opekarne! Obratovod:« žel: prementt ■ilnžbo. Našlo* v oglasnem oddelku »Jutra«. 53727-2 Krojaški pomočnik za velika in mala de.!a i5če službo. Kaslov v ogl oddelku »Jutra«. 56330-2 KroJaški učenec sirota brei starcev, ki ima izvanreden talent za bo stroko, »e želi izučiti kro-inčtva pT mojstru, kjer h imel hrano in sta.novanje Popise n* oglasni oddMek Jutra« pod znafko »Pobra moS 16«. 56333-2 Odeje -prejme^i v delo in popravilo, ter vato in volno v cufanie. Rožna ulica št. 19 53779-3 Zastopnika za Ljubljano, z» prvovrstna amcrikarska nalivna peresa iSfem. Dob^r zaslužek zasiguran. Ponudbe z referencami na naslov: The. Puro nalivno pprn Ho. Ltd. Jos. TTeinrich. /^»gTcb, Beogradska 7. 56326-3 Pletilja <1 o b r o izurjena, sprejme delo na dom, na stroj S?. S/60. Nadov v ogla*, od-56373 3 Strojnika •ptakoj k parnemu f delkn »Jutra«, •trojo 7'">—90 KP. Bitii mo- ' rx ■ L-zibč-r.r. ključavničar in imetž večletno prakso pri parnih »trojih, ter 7.možen manjžih popravil na strojih ia obdelovanje 1-esa iin raznih popravil v tovarni. CVglasiti se je ali poslati 5':«nene ponndbe do 1. de-cvrobra t. 1. na l-fon« in-ilurtrij« Fran Ravnikar v I.juWja.m, Linhartova 25. 66325-1 Kro'aški pomočnik < 61etr> pomočniško prak 'n. ir.ivriem delavec z* velite kose in uniforme. i*če me«to. pnnnihe na Ogli«. Mdelek »Jutra« pod šifro >Samostojen delavec«. 56355-? Radio tricm-ni anodni aparat za ;zmenični tok ln 2 ivi>č-nika. skoraj nov, usodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5C340-9 Radio - aparat, gramofon in plošče nroti takojšnjemu plačilu kupi Anion Kosti, postno ležeče, Ljubljana. 56350-9 Avto pet»«3e?on, od.prt, d«>bro ohranjen, kakor nov, poceni naprodaj. Popise na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Chevrolet 29«. 54289-10 Brivskega pomočnika »r.lad->ga, hitrega in do-brogi v ^rf»stre4bi go«po-lior, v stalno službo sprej- !n» takoj Miha«! Gvira v Ljubljani. Na-rjov pove oglasni odilelp.k »Jut*a«. 5(>l'5."-l Namesto žene •prejmem gospodično v pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifno »Pravi-lna nemščina«. 56337-1 Postrežnico pridni) in po5t#no kmečko dekle spr«jmem za d<-]o od T. do 2. ure, proti 150 Pin piač*!, zajtrku in kosilu. Vnr&ša'-! v Beethovnovi ul. itev. 15/TTT, vrata 14. 56352-1 Učenca • primemo šolsko ii^braz-M »prejme v trgovino t fanufsk^irrnim in galanterijskim b'agom M. Kramar v Kamniku. 56370-1 Koncesionirans ŠOFERSKA ŠOLA Gcjko Pipenbacher Ljubllana, Gosposvetsk? 12 — Zahtevajte informacij«. 52100-4 CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunslskg e. J6 (Jugo Auto) telefon 2238 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pl site r>oni! 551 Stare magazšne fT-Ihu, Scherl i. dr.). Ta v. č.ar: Vi soška kronika kn-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Magazin«. 56371-8 Novo! Novo! Dalmatinski »oljački po-drurn na Sv. Petra nasipu št. 43 je otvorjen. Vino po konkurenčnih cenah: črno 8 Pin, rdeč« 8 D'n, belo 10 Din, rakiia 35 Din in kva-sina 5 Din. Priporoča se dalmatinski seliak 53767-18 Pisalno mizo (pisarniško) -dobro ohranjeno kiroim. Ponudbe na ogla^. oddelek »Jutra« pod »Pisalna mata«. 56360-7 Trgovski pomočnik mešane stroka, vojaščine prost, sproten prodajalec, vešč tudi nemškega j,'-lika, ieli službo takoj v mešana trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožen in zanesljiv 30«. 53707-2 Mesto gospodinje išče tksf-ba srednjih let, pri samostojnem gospodu, ali pa kot pomoč v gospodinjstvu pri samostojni gospe. Cenjen« ponudbe pod »Zanesljiva« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 54267-2 Edgar Rice BurroughS: Tarzan, kralj džungli* 37 Pošasti se Je res posrečilo, da mu je prestrigla pot. Ves iznemogel je stal pred njo. držeč v obeh rokah sekiro, da udari besno žival, kadar ga naskoči. »Zapri vrata in zapahni Jih, Allsa!« je krlknil lord. Vedel je, da ga čaka strašna smrt _ in tudi ona je vedela! Visoke obresti! Za dobo pol lota iščem 6.V>0 Din posojila. Imam pohištvo, vrednostne predmete in stalne prejemke. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »CJospa 35«. 54292-16 Najmodernejše kartotečno pohištvo »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Moške ško .je zimske, dobro obkova-ne, kratko moško suknjo ln dolgo črno pelerino poceni prodam v Tavčarjevi ul. št. 3IV. 53448-6 Premog In drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Lovranskl nnroni lavorjevo Ustje (Lorbert ln vse drugo južno sadje, nudi najfinejše Fra-n1r> Klnkela. Sušak. 53410-6 Seal plašč nov, nenošen, za vi»ok damo, vreden 4500 Din — nanrodaj za 2800 Din. ev, tudi na obroke. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 56321-13 Siv damskl kožuh za 1000 Din naprodaj S"nn*ki ulici Štev. 19/TL 56296-13 Razna trg. oprava usodno naprodaj. Vprašati pri tvrdki Ivan Jelačin. Ljubljana. Emouska e. 2. 52868-6 Schulzovo tehtnico 5 kg brez uteži. 1 štela-io z zgoraj premikajočimi okni, spodaj 12 predalov fiadelcev), prodam. Na »lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54056-6 Trgovsl"* opravo iT hrastovega !t'aa, skoraj novo. s 110 predali, 3 steklen« kredence, močnico in železno stropno obešalo prodam radi opustitve tr govine. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 50339-6 2 leseni baraki t op«ko kriti, prodamo. Poizve se pri stavbni družbi Gradidom. Sredina 15. 56342-6 1 Pozor, obrtniki! Naprodaj j« nova hiša z aekaj vrt« ia njivami. — Pripravna j« za vsakega obrtnika ali kot letovišče. Solnčna kopel, lepa lega. voda v kleti in v kuhinji. Vselitev lahko takoj mo' goča. Stoji ob banovinski i'esti, 20 minut od kolodvora. — Pojasnila daje Janez Močnik, pri Radov ljici št. 37. 56294-20 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasn' oddelek »Jutra«. 316-20 Gozdno posestvo krasno, planinsko, obstoj« č« ii približno 100 oralov gozda, njiv, sadonosnika. stanovanjske hiše in go spodarskeg3 poslopja, vse najboljše-n stanja, pro dara za 500.000 Din. Do piše na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Pia ninski raje. 53588-20 Restavracija alla kavarna strogem centra JelaSi čevega trga 1 bogatim no vim inventarjem prodam za nizko eeno radi takojš njega odhoda v inoz»m stvo. Večletna pogodba zmerna stanarina. V s« in formacije brezplačno v poslovalnici »Slavija«. Zagreb. Bakačeva ul. br. 8. 54044-20 Plašče za zdravnike laborante, brivce itd Jopiče za natakarje peke. mesarje, kuharje 1 in sorodne obrti Izdelu 1e po meri najbolje C. J. Hamann. LJublja aa. Mestni trg 8 53253-13 Zimsko moško suknjo in obleko za srednjo postavo, dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov glasnem oddelkn »Jutra«. 56332-13 Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., čopiče za natakarje. p>ke mesarje, kuharje in sorod ne obrti, izdeluje po meri na;bolj«e C. I. Hamann v Ljubljani, M"«tni tr? št. 8 53253-13 Več gospodov ic gospodičen sprejmem na dobro d^ma Jo hrano po 12 Din dnev 00. — Interesenti naj se prijavijo do 1. decembra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56029-14 Več gospodovali gosp^ *i?en sprejmem na dobro domačo hrano po 10 Din dnev-no. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 56369-14 Vinofoč oddam gostilničarju, ki hI točil različna pristna vina in imel v Ljubljani dobre st.ran.ke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š;fro »Dober prostor«. 56209-19 Lep in svetel lokal vsem komfortom oddam takoj v najem. Pismene ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Lep lokal«. 542S4-I Nova hiša tristanovanj«ka, 1 vrtom naprodaj na Kodeljevem. Po iz v« Pred Prulami št. 1. 53957-20 Parcela lepa, štirioglata, na krasnem prostoru, 550 m' ve-ika. ob glavni cesti » Ko-loriji po nizki ceni naprodaj. Poi7.ve se ▼ Ljubljani. Opekarska eesta št. 31 53821-6 Stavbna parcela ležeča tile ob banski cesti, poleg kolodvora v Savinjski dolini, v prometnem industrij, kraju, t vsem na licu mesta se nahaja ločim materija lom — poleg stre*n e opeke, irfo ugodno naprodaj. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod snačko »Ugodm nakup a-.000«. 56362-20 Telefon 297/8 Apneni prah za gojenj« pošilja v vagonih rinf-u za Mirko berger, apnemica. Zagorje ob Savi. 512S8-6 Mostno tehtnico za 4000 kg, v dobrem stanj« poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 54287-6 Govedina po 8—8 Din na stojnici Zaje Anton. 563:6-6 60 kg medu prvovrstnega prodam. Naslov pove oglasni oddel-ek »Jutra«. . 54260-6 Papirno trgovino in trafiko dobro idočo, v sredini Za greh« prodam radi družinskih razmer. Potreben kapital 180.000 Din. Napro da; samo proti gotovini. Naslo»v S. Kunič. Zagreb. Ilica 82. 5380o8 Puhasto perje čisto. č*>hano. ks po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din čisto belo ?osje kg po 1S0 Din to 6l«ti puh kg po 250 Din rai pošli ia po poit povzptjn L BROZOVIC, ZA6RFP. Ilica 82. 226 Leoo domačijo gostiln«, na d "Mi, na križišču banovinskih ce*t, okrog 19 oTalov posestva. T lepim poslop'em in vsem inventarjem prodam. Na sio-v ori podružnici »Jntra« v Celiu. 56364-20 Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih nenah Černe — iuvelir Ljubljana. Wolfov» alic« g 77 777 Moško ob*eko dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v ogla«, oddelkn »Jutra«. 56317-113 SpeceriJ. trgovino a posestvom, blizu kolodvora oddam v najem za 200 Din mesečno, (fclkup-nina trgovine 6OO0 Din. — Zelo ugodno za kakega obrtnika. Natančna pojasnila daje Anton Dr^o, Maribor, Vrazova ulica St. 11 54270-17 Trgovsko v Kamniku oddam takoj v najem. V hiši se naha^i stara In dohro vpe.liana špecerijska t.re-eviia (brez zaloge) § kompletnim In-vftntarjem in le prostim sta.novan1«m. — Poiasn'1a pri tvrdki Gregorc \ Ko.. LiubPana. 56303-17 Oves večjo mnoiino hribovskega po nizki (5eni nudi Klun Janko, trgovec. Prevalje. 53803-33 Jabolka nainlrna in druiinska rax- pošilja vagonske in manjše množine po Din 1—S Peter Setina, Sevnica ob SaTi- 54291-S4 Zimska Jabolka po Dim t kg raaipo«nfa Pačnik, La«ko. 56295-34 Namizna Jabolka lepa kg 3 Din, maslo kuhano kg 25 Din, orehe, Starejske suhe kg 5 Din, razpošilja. Kupuje pa lepe suhe gobe po najvišji ceni. — Peter Setina. Radeče. 231-33 Stanovanje 2 »ob, kuhinj« in predsobe (jedilnica in kuhinja sta opremljeni) poleg opere oddam s 1. decembrom za 1100 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 563!5-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam » 1. decembrom majhni družini v Zeleni jami — Zvezna ulica 8. 56308-21 Stanovanje ohstoječe iz 2 soh. kuhinie in pritiklin, v novi hiši SV) Din odda Alojzij Vrh ovni k- Rainnik-Zsuirice št. 51. 53749-21 Solnčno stanovanje Štiri- ali trisobno, kom fortno, v I. nadstropju oddam v Sp. Šiški. Beliaška ulica S2. 53555-21 Komfort. stanovanje 5 »ob. iščem v centru me sta. Pi=mene ponudbe pod »Petsobno čisto stanova nje« na ogia.sni oddelek »Jutra«. 54171-21 Stanovanje 3 sob. knhinje In vseh pri tiklio takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 54125-21 Solnčno stanovanje 3 velikih zračnih sob s kopalnioo in vsemi priti klinami r »iH ▼ središču mesta oddam za takoj al! za pozneje. Na«!ov v ogl. oddel. »Jutra«. 54046-31 Sostanovalca sprejmem. Naelov v ogi oddelku »Jutra«. 56305-23 Prazno sobo veliko, parketirano. solnč no in zračno, s poeebnlm vhodom v novi vili oddam Cesta na Rožuik štev. 47 54175-23 Opremljeno sobo • posebnim vbodom odd?m STaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54115-23 Prazno sobo s posebnim vbodom, elek trika, oddam s 1. d»cem Hrom. Samova al. 4. Sp Šiška, nasproti Zakotniko v« žage. 54061-23 Opremljeno sobo veliko in zračno • kras -rim 'izgledom na planine -Idam v vili t biižio elavti"?a kolodvora ob Dunajski cesti ta takoj al '•ozneje 1 al! 2 o-ebima Naslov v oglasnem »ddel ku »Jutra«. 54048 23 Veliko prazno sobo v bližini tehtiPne «-ednje šole takoj oddam. Naslov v osrlasnem ora in elektr. razsvetljavo oddam t 1. decembrom ali kasneje solidni stranki v Sip. Šiški. Naslov pove oglaani oddelek Jtttra«. 56318-23 OoremlJero sobo meisečmo, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 56306-23 Gospoda sprejmem s 1. decembrom v v*»o oskrbo v KoroAčevi ulici štev. 6, Zelena jama. 56304-23 oddajo Stanovanje »obe in knhinje, 1 vsemi pritiklinami po enim ključem, oddam a 1. decembrom v Bolgarski ulici 21 56312-21 Stanovanje »obe in kuhinje oddan v zidani hiši na Galjeviri št. 198. Ljubljana. 54092-21 Sobo posebnim vbodom, blizu glavnega kolodvora oddam 1. decembrom boljšemu goapodu. Naslov v ogias. od-Aclk a »Jutra«. 56297-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom in elekMko oddam 1 ali 2 gospodoma takoj ali a 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56313-23 Gospoda ali gdč. »prejmem » čedno oprem Ijeno sobo s posebnim vho dom in električno razsvet 'javo. v centru mesta. — Ogledati med 12. in 14. uro. Naslov pove oe!asn; oddelek »Jntra« 53342 23 OpremHeno sobo oddam ro«podu. Naelov v oglasnem oddelka »Jntra« __56366 23 Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin, 1 električno razsvetljavo, oddam. Pojasnila v gostilni »pri Fran-crijnn«, nasproti gostilne Kmet. Celovška cestj. iščejo Opremljeno sobico -eiparirano, išč« urad/niča. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Majhna«. 66367-»» 1k>pi*i Grafolog In hlrosof N. Sadlucki v Kranja »prejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. In 7. aro. — Nasiov: Kranj, botej pri »Jeleflu«. Potem odide v Beograd. 56310-24 Simbol Toraj srečanje le slučajno? Velika je Tvoja ljuba v in — razumevanie. 5-1293-24 Pisalne stroje tovarniško nove, prvovrstne, nabavna cena 3600 Din — prodamo po 3OO0 Din. tudi na obroke. Naslov v •jg!a?ii»*m oddelku »Jutra« 56322-29 Slovenec-vdovec hiSni p0-»estnik in obrtnik v Beogradu, išče 35—1-3 let bori6eva K. 8 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni ram Zavod ta sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta S — Informacija in prospekte p"«ilja proti vooslani poStni znamki ta 10 Din 213-34 Premožna gdč. želi spoznati plemenitega prijatelja, ki ima ve#e]ie io pptja. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« šjf;T »Narava in Izleti«. 54365-24 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš stari oče, stric in tast, gospod VINKO ZORČIČ posestnik, gostilničar in dolgoletni žnpan itd. v 81. letu svoje starosti, po dolgotrajnem mučnem trpljenju danes preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo y torek, dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne bs hiše žalosti na župno pokopališče v Kapelah. 14150 Kapele p. Dobova, dne 22. novembra 1931. Žalujoči ostali. Gospod 33 iet »t.ar, dobro sitolran že.!i prijateljstva s samostojno. lepo in mlado d* mo. Neanoninme ponudbe na og'a«ni oddelek »Jutra« pod »Diskrecija«. 56336-24 Simpatična gdč. prosi gospoda za 500 Din po*o'i'a. Ponudbe na ogi. oddilek »Jutra« pod šifro »Dolgi rimski večeri«. 56345-24 »Evropa« Zamnjeoo. Sporočite sestanek na og!a«nl oddelek •Jutra« pod »Ppan5««. 56368-34 Šivalni stroj 'eip in dober takoj naprodaj v Levievi ulici 7. «6323-29 Razglas Sred iin jt Ured ta Oslpifa-nje Radnika a Zagrebu raspisao j« ofertalnu licitaciju a instalacije central nog grijanja, kanalizacij« I sa bitarnog uredjaja za novu tgrada Okružnog Ureda za Osiguranje Radnika a Beo-ado. koja če se održati januara 1932 pod. kod Gradjevne Uprave a Beo gradu. Milorada Draško viča ulica br. 9/1, gde se mogu dobiti sve podloge i upute za ovaj raspis 53986-37 Matoovcia slniioaka p«. Ista« feictaa *do nrak-ličca alofljiva postelja t lapceiraniB madrseom — CraEtiina sa vsaka bila, otclc, za potujoče osor b« in Bolne tloib*. Stane Dia 3H___ F.szpoii» Ijam poltom ia tetezni-com po povzetja. revmatizem. ishias. utor (Heienscbu«), oolečina v mišicah '•a križu. arteriu skleroza, vnetje živ čevja, bolezni vra uic in ledvic, len -ke bolezni, malo fcrvnoet. nespe/noit ob«derj« želodca in črevesja, predčasno s»aranje, presenetljivi trajni usp"h; :>■> zdravljeaija i radijem (pijača) ki se dobi pri tdrav. uikih. Itiarnarjih m pri tastopn:ku v L;ub!jaui — hotei »Slon«. V«ak api rat je uradno preizkušen. 14151 Preklic Podpisani preklicujem »»• žaijive besede, katere »aa zreie! proti gdč. Biamki ilor«ta radi neke bolezni, kar »o neresnične ter *e ji zahvaljajem. da je od-stomia od tožbe. Latkovjt Drago._.36330-4 Dame in gospodje samo jako dobro oblečeni, "ki ima.1« znauj« ▼ rdra-v-niikilj "krogih in v privatnih boljših družabnih krogih, vešči sloveoifioe m nemščine. U:,ko dob-o zaslužijo s proj-agardo od zdravniških fto-itet pri-poznaneza mf-diem. preparata. V" Ljubljani in vseh drugih krajih dravske ba-iioV-^i« bomo nastaviii sposobne osebe. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Stev. 343«. 5634$-» SPKEJ>rE se za takojšen nastop STROJNIK k parnemu stroju 70—90 IIP. — Biti mora izučen ključavničar in imeti večletno prakso pri parnih strojih ter zmožen manjših popravil na strojih za obdelovanje lesa ter raznih popravil v tovarni. 14156 Oglasiti se ali poslati ponudbe do 1. decembra t. 1. na: Lesna industrija., Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova 25. Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na dellkateso tn vtno-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Postreženi bo-dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovaloft-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstn« dalmatinsko in štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne Vsa vina čez ulico Din 1.— ceneje Pijančevanje! Te grozne str*«ti mor»te zanesljiv* *dvi4t ti pijanca t »Avinalom«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. »Avinal« lahko daste, n« da M pljanee s f-m kaj ved tt za ficžic IfOf* |ftn ;e najljubše mCadins&e fcnjige & UeviCnimi bilkami: Osel gospoda Kozamurnika Zgodba o vrtismrčku in šilcnoski Sambo in Joko Bratec Branko in sestrica Mick Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa \\'\{ v* <<%/■ • vili«. -'«r i <" • » Tžohi se Jih v vseh podružnicah „9utra" in v vseh Gnpigarnah• *€ena vsatci finpi$i (Din 12,'- (Po posti (Dm 1*3 (Denar fe priložiti pismu tudi v znamkah) ravpošitfa jih uprava ppffutra'*• Iz slušnih ob?av Pil okrajnih sodiščih bodo tele dražbe nepremičnin: V Kozjem 4. decembra ob 11-, zemlj. knj. Reštanj, vL št. 197 do polovice, cenjeno 9942 Din, najmanj 6628 Din. — Na Vranskem 9. decembra ob 9., zemlj. knj. k. o. Orla vas, v» št. 50, 168, k. o. Reka, vi. št. 6, cenjeno 136.436 Din, najmanj 90.960 Din. — V Kamniku 16. t. m. ob 15., zemlj. knj. Kamnik polovica vi. št. 987 in 988, cenjeno >02.700 Din, najmanj 68.466 Din. — V Kamniku 16 t. m. ob pol 10., zemlj. knj. Mekinje, vi. št 196, cenjeno 123.280 Din, najmanj 82.186 Din; vL št. 223, cenjeno 23108 Din, najmanj 15.405 Din; zemlj. knj. županje njive, vi. št. 154 .cenjeno 2.548 Din, najmanj 1.698 Din; zemlj. knj. Kamnik, polovica vi. št. 987 in 988, cenjeno 102.700 Din, najmanj 68.466 Din; zemlj. knj. Jarše, vložna številka 38, cenjeno 163.030 Din, najmanj 108.686 Din; zemlj. knj. ad Jarše, vi. št. 38, cenjeno 9.000 Din, najmanj 6.000 Din. —• Na Brdu 25. t. m. ob 11., zemlj. knj. Prevoje, vi. št. 93, hiša na Prevojah štev. 24 z zemljišči, cenjeno 11.897 Din, najmanj 7.931 Din. — V Celju 2. dec. ob 9., a) k. o. Sv. Peter, vL št. 51, hiša, cenjeno 7.500 Din, gospodarsko poslopje, sušilnica 12.500 Din. svinjak in žitnica 3.500 Din, zemljišča 66.948 Din, pritikline 2.443 Din, skupaj 95.891 Din, najmanj 63.927 Din; b) k. o. Teharje, vi. št. 534, gozd, cenjeno 3.217 Din, najmanj 2.144 Din; c) k. o. Teharje, vi. št. 581, bosta 3.199 Din, najmanj 2.132 Din, skupaj 102.308 Din, najmanj 68.205 Din. — V Šoštanju 27. t m. ob zemlj. knj. Bele vode, vL št. 9, cenjeno 73.383 Din, najmanj 48.924 Din. — V Mokronogu 11. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. Jel-ševc, vi. št 101 in 519, cenjeno 5.700 Din, najmanj 3.800 Din. — V Dolnji Lendavi 15. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. Dolga vas, vi. št. 207, cenjeno 4.000 Din, najmanj 2.666 Din. — V Mariboru 28. dec. ob 11., zemlj. knj. k. o. Slivniško Pohorje, vi. št 18, cenjeno 205.283 Din, najmanj 136.584 Din. — V Trebnjem 30. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. Korita, vi. št 362 in 308, cenjeno 19.881 Din, najmanj 13.254 Din. — V Slovenski Bistrici 26. t. m. ob 10., zemlj. knj. Sv. Ana, vi. št 8, cenjeno 10.029 Din, najmanj 6.686 Din. — V Ormožu 30. t m. ob 9., zemlj. knj. Žerovinci, vi. št 25, cenjeno 42.838 Din, najmanj 28.559 Din. — V Celju 24. t. m. ob 9., zemlj. knj. Pirešica, vi. št 141, hiša z gospodarskim poslopjem, cenjeno 45.000 Din, zemljišča 100.873 Din, najmanj 97.650 Din. — V Ljutomeru 30. t m. ob 9., zemlj. knj. Slaptinci, vi. št. 155 in 144, cenjeno 1.131 Din, oziroma 2.685 Din, najmanj 754 Din, oziroma 179 Din. — V Celju 24. t. m. ob 9., zemlj. knj. žalec, vi. št 422, hiša cenjena 22.000 Din, zemljišča 7.630 Din, gozd 100 Din, najmanjši ponu-dek skupaj 29.730 Din. — V Celju 27. t. m. ob 9., polovico nepremičnin, zemlj. knj. Lat-kova vas, vi. št 238, cenjeno 24.524 Din, najmanj 20.000 Din. — V Kočevju 11. dec. ob 9., zemlj. knj. Hrib, vL št. 69 in 103, cenjeno 18.753 Din, najmanj 12.502 Din. — V Šoštanju 20. t m. ob 9., zemlj. knj. Gav-ce, vi. št 68, cenjeno 9.799 Din, najmanj 6.532 Din. — V Dolnji Lendavi 3. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. Pince, vi. št. 255, 264, 293, 398, 399, 579, 411, 538, 577, 580, 642, cenjeno 15.110 Din, najmanj 10.073 Din. — V Ptuju 4. dec. ob 9., zemlj. knj. d. o. Pleterje, vi. št. 273, oziroma d. o. Sv. Bol-fenk, vi. št. 150, cenjeno 9.275 Din, oziroma 564 Din, najmanj 6.184 Din, oziroma 376 Din. — V Ptuju 4. dec. ob 10., zemlj. knj. idealna polovica