Wtahi pb(n)i v gotovini V LJubljani, v soboto, dne 28. avgusta 1937 Stev. 196 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana ŠL 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-I)u naj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Položaj pravoslavja v svetu S smrtjo srbskega patriarha Barnabe se zopet mnogo komentira položaj pravoslavne cerkve v svetu, ki je z njiin izgubila zelo velikega pobornika in mecena. Če gledamo v zgodovino zadnjih stoletij, je bil moskovski patriarhat tisti, ki jc igral odločilno vlogo v pravoslavni cerkvi, čeprav je med vsemi pa-triarhati bil eden najmlajših. Kakor znano, Peter Veliki ni dovolil, da bi po smrti zadnjega patriarha njegovo mesto zasedel novi patriarh. Tako jc bila ruska cerkev oropana svojega jKiglavar.ja in jc na vodstvo ruske cerkve stopil sv. sinod, ki je iz Petrograda ven vladal rusko cerkev vse do revolucije 1917 leta. Odločilne besede v tem sinodu niso imeli škofje, ampr.k takozvani oberprokuror, ki je bil vedno laik in je zastopal voljo carja samega. Po ukinitvi monarhije je ruska pravoslavna cerkev sklicala v Moskvi koncil in ie znova upo-stavila patriarhat. Izvoljen je oil inetropolit Tyhon, ki je prevzel upravo ruske cerkve, dokler ga niso boljševiki zaprli in je končno umrl v sovjetski ječi. štirje stari patriarhati vzhodne cerkve, caricrajski. jeruzalemski antiohijski in alek-sandrijski so po zavzetju Carigrada od Turkov na svoji pomembnosti skoraj vse izgubili in se počasi navadili, da so v ruski pravoslavni t-erkvi, še bolj pa v ruski vladi gledali svojega zaščitnika ter so polagoma zašli v popolno gospodarsko odvisnost od Petrograda, kar zlasti velja za carigrajski patriarhat. Praktična posledica tega razmerja je bila, da se je težišče pravoslavja polagoma preložilo v Moskvo oziroma Petrograd in da se je njegova usoda pričela istovetiti z usodo ruske cerkve, ki je tako postala nositeljira tradicije vse pravoslavne cerkve. V trli razmerah je že davno pred vojno bilo razmerje do Rusije za vse pravoslavce posebnega pomena. Po smrti patriarha Tvhona je njegovo mesto ostalo nezasedeno, ker so se boljševiki upirali sklicanju novega koncila, ki naj bi izvolil novega patriarha. Posle patriarhije naj bi upravljal metropolit Peter, Id se je imenoval »upravitelj patriarhovega prestola«. Toda še preden je svoje funkcije mogel dobro prevzeti, ga je boljševiška vlada pregnala v Sibirijo in je tamkaj izginil. Najbrže ga je zadela smrt v kakem sovjetskem taborišču. Kot niegov namestnik je metrojjolit Sergij prevzel vodstvo pravoslavue cerkve v Rusiji. Ta pa je začel paktiratj z boljševiki in je ustvaril »znosno ra/raerje in sodelovanje s sovjetsko vlado«, kakor se je temu reklo. To se pravi, da slepo sledi navodilom GPU in da ie je pustil degradirati v politično orodje bolj-Šcvjškega režima. V zunanjem »vrtu SP je že mnogo pisalo o njegovi vlogi, kakor tudi o tem, da mu je sedaj baje boljševiška vlada dovolila, da skliče koncil ruske pravoslavne cerkve v Moskvi. Dejstvo je, da ga izven sovjetske Rusije z izjemo litovske, kjer opravlja svoje posle v Kovnu od njega postavljen metropolit Elevterij, pravoslavci na splošno niso priznali. Res je pa tudi, da Sergij ni pokazal namere, da bi hotel imeti kakšen vplivna usodo pravoslavnih cerkva izven Rusije. Zato tndi njegova vloga pri presoji splošnega položaja pravoslavja zaenkrat nc prihaja toliko v poštev. V času, ko je bil patriarh Tvhon v Moskvi že od boljševikov aretiran in vržen v ječo, je v južni Rusiji še vedno divjala državljanska vojna. Velik del južne Rusije je fronta ločila od Moskve, zveze so bile pretrgane in uprava južnoruskih eparhij ni bila več mogoča iz Moskve. V teh razmerah je patriarh Tyhon izdal naredbo južnoruskim škofom, da naj do tistega časa. ko bo zapet mogoče upravljati vse ruske pravoslavne škofije iz Moskve, ustanove lastno najvišjo ccrkveno upravo /a južne ruske pokrajine. To se je tudi zgodilo iri je ta uprava prevzela ne le južnoruske eparhije. ampak tudi one pravoslavne skupine, ki so bile v inozemstvu in preje odvisne od rnsko cerkvene uprave. Kajti tudi teh zaradi zaprtih sovjetskih meja ni bilo več mogoče iz Moskve upravljati. Po zlomu protiboljše-viške fronte v južni Rusiji in odhodu belih čet, ki so se v glavnim preselile v Jugoslavijo, se je tudi najvišja cerkvena uprava iz južne Rusije preselila v Jugoslavijo, kjer ji je srbski patriarh odkazal sedež v Sremskih Karlovcih. Tu je srbski patriarh oskrbel pregnance tudi s potrebnimi materialnimi sredstvi. Od tu je najvišja cerkvena uprava upravljala vse cerkve, ki so bile preje pod rusko državno cerkvijo. z izjemo že omenjene Litve in pa pravoslavne cerkve na Poljskem, Finskem, v Esto-niji in Latviji. ki so se proglasile za samostojne avtokelalne cerkve, ter Be.sarabije, ki je bila priključena romunski pravoslavni državni cerkvi. Leta 1926 je v višji cerkveni upravi prišlo do cerkvenega razkola. V Parizu bivajoči metropolit Evlogij je z več škofi zapustil cerkveno upravo v Sremskih Karlovcih in sebi prilastil upravo pravoslavnih ccrkva na zapadli. Tudi Evlogij se je skliceval na neko odredbo patriarha Tvhona. Pač pa se je metropolit Evlogij podredil ekumeničnemn patriarhu v Carigradu « precejšnjim delom pravoslavne duhovščine, tako Ha je v zapadni Evropi med pravoslavci nastala dvojna jurisdikacija: nekatere ccrkve posluša jo navodila rkomenskega patriarha v Carigradu, druge pa cerkveno upravo v Sremskih Karlovcih. Medtem pa se je ccrkvena uprava v Srein-skih Karlovcih toliko organi/irala. da je pričela sklicevati vsako jesen koncile škofov, ki njeno avtoriteto priznuvajo. Osnoval se je tudi sinod, ki kot stalen izvršilni organ vodi upravo ruske cerkvc. Že na jesenskem zasedanju topa ruskega pravoslavnega koncila v emigraciji 1935 leta. je nastopil rajni patriarh Barnaba, ki sicer tej cerkveni upravi ni bil podrejen ln ji kot šef avtokefnlne cerkve tudi ni pripadal — kot njen pokrovitelj in je prevvrl tudi častno predsedstvo na koncilu. Rajni patriarh Barnaba je šel ruski pravoslavni cerkvi .v rmigraciji v vsakem pogledu zelo na roko Vojni vihar na Vzhodu divja naprej Anglija bo zahtevala hudo zadoščenje Japonci od svojih načrtov ne odnehajo Incident z angleškim poslanikom Ijondnn. 27. avg. b. >Dai1v Kxpress; poroča, da je angleška vlada sklenila, da energično zahteva zadoščenje od Ja|>oiiske zaradi iiečuvenega napada na njenega poslanika na Kitajskem. Ko bo vlada razpolagala s potrebnimi informacijami, Ik> takoj ukrenila potrebne korake. Angleška vlada je sicer prepričana, da letalski napad na poslani-ški avto ni bil nalašč izvršen, toda napad na diplomatskega predstavnika Velike Britanije poni en ja veliko žalitev za Britanijo in predstavlja nevaren diplomatski dogodek. Baje bo angleška vlada zahtevala: I. ostro kazen za letalce, 2. veliko odškodnino ranjenemu veleposlaniku: 3. obljubo. da se kaj takega ne bo več ponovilo. Jutranji »Times« zavzema v svojem uvodniku izredno ostro stališče zaradi tega dogodka in poudarja, da je bil ta napad v zgodovini edinstven, pa naj se preiskava konča tako ali tako. Japonska vlada se ne bo mogla izogniti odgovornosti ker se Velika Britanija nikakor ne namerava zadovoljiti samo z navadnim opravičilom. Angleška vlada bo zahtevala tisto zadoščenje, ki ga bo smatrala, da je zadostna protivrednost za zločin japonskega letalca. Angleški zunanji minister je v neprestani te-lefonični zvezi z ministrskim predsednikom Cham-berlainom, ki je odgodil svoj dopust. Treba je ohranili mirno kri >Daily Telegraph« piše, da je ta incident ustvaril v Londonu kar najresnejše razpoloženje. Zunanji minister je sklenil, da se ne bo odpeljal na svoje posestvo, temveč da bo ostal v Londonu. List prinaša v zvezi s tem poročilo iz VVashing-tona, da tudi tamkaj menijo, da se je položaj na Kitajskem silno poostril. V tamkajšnjih krogih sodijo, da bo napad na britanskega poslanika ustvaril razne mednarodne zapletljaje. Vendar se pa v ameriških krogih zanesejo, da se britanska vlada v svojih sklepih ne bo prenaglila, ker se je ie zdaj ugotovilo, da ta napad ni hil nameravan. V dobro poučenih londonskih krogih mislijo, da bi britanska vlada morala odpoklicati svojega poslanika na Japonskem. Hkratu pa izjavljajo, da je treba vendarle vse storiti, da se ohrani tradicionalno japonsko-angleško prijateljstvo, in da se preprečijo v bodoče podobni incidenti. Anglija bo zelo ostro nastopila? London. 27. avgusta. AA. (DNB.) >Morning-post« piše o incidentu z britanskim veleposlanikom v šanghaju in pravi, da je pričakovati, da bo de-marša britanske vlade v Tokiu zelo ostra. List je izvedel, da je g. Eden včeraj dolgo konferiral z lordom Halifaxom. nato je imel pa daljši telefonski pogovor s Chamberlainom. šanghaj. 27. avgusta. AA. Havas: Po nemirni noči se je zjutraj začelo stanje ranjenega angleškega veleposlanika boljšati. Ni še mimo najhujše, toda verjetno je, da življenje veleposlanika ni več neposredno v nevarnosti. Tudi Amerika v skrbeh in ne želi komplikacij Washington. 27. avgusta. AA. (Štefani.) Preden se je odpeljal iz \Vashingtona na dopust, je predsednik Roosevelt sklical sejo ministrskega sveta, da prouči položaj na Daljnem vzhodu. Čeprav ni po seji izšle uradno poročilo, se je vendarle izvedelo, da je ameriška vlada sklenila na tej seji kar najpazljiveje spremljati potek dogodkov na Kitajskem. >Newyork Times« je izvedel, da je vlada dala navodila ameriškemu poveljstvu v šanghaju. da zapove četam, da začno streljati na vsakogar, kdor bi najiadel ameriške državljane, ali pa grozil njihovemu imetju. V nedeljo se od|>elje v Šanghaj še en oddelek 120 mornarjev. V ameriškem trgovinskem ministrstvu ce- nijo kapital, ki so fla ameriiki driarljani naloiili na Kitajskem, na 2.30 milijonov dolarjev. IVashington, 27. avgusta. AA. Reuter: Kljub o|iominu zunanjega ministra Hulla je Društvo proti fašističnim vojnam sklenilo razširiti in nabiti letake tudi jired japonskim veleposlaništvom proti delu Japoncev na Kitajskem. Roosevelt je nato ie enkrat naprosil Hulla, da noj ie enkrat opozori to organizacijo, da naj opusti svojo namero in da naj ne oteiuje poloiaja, ki je tako ie kritiien. Tokio, 27. avgusta, h. Tukaj krožijo še neix>-trjene vesti, da je jajx>nski pilot, ki je napadel s svojim letalom avtomobil angleškega jioslanika, izvršil harakiri, ko je slišal, da bo imela njegova domovina zaradi njegovega dela jioliličiie sitnosti. Kitajske čete so se umaknile šanghaj, 27. avgusta, b. Po večdnevnem odporu pri šanghaju so kitajske čete pričele sedaj popuščati in Japonci jih vedno bolj potiskajo nazaj. Redne kitajske črte so ie spraznile svoje po-loiaje ter ie pripravljajo novo obrambno črto, kl je oddaljena približno pol drug kilometer od mednarodnega naselja. Pri severnem kolodvoru so kitajske postojanke, ki so se raztezale na samo koncesijo, zasedle čele britanskega polka. šanghaj. 27. avgusta, b. Kitajske čete so se umaknile v teku današnje noči na svoje nove po-loiaje. Zlasti severni del mesta so skoraj povsein izpraznili in se umaknili na poloiaje. ki leiijo 2 kilometra od njihovih sedanjih postojank. Ta tunik tolmačijo kitajski krogi s tem, da se bo v najkrajšem času pričela velika bitka in bi te čete v slučaju večjega japonskega uspeha bile |>reveč ogrožene. Japonci bombardirajo Nanking Šanghaj, 27. avgusta. AA. (Havas.) Kitajska agencija »Central Newg« poroča, da je 22 japonskih letal, ki so priletela s štirih strani suoči med 23.30 in 4. uro, bombardiralo Nanking. Bombe so več delov mesta zažgale. Dve izmed letal so v severnem delu pokrajine Kjangsi sestrelili. Slovenska katoliška družina knpnje in uporablja dopisnice sv. Cirila in Metoda. Na vsaki poŠti samo Din T—. Blokada kitajske obali Tokio, 27 avgusta, c. Japonska vlada skrbno pripravlja blokado kitajske obali. V zunanjem ministrstvu sicer izjavljajo, da japonske vojne ladje ne bodo ustavljale )>arnikov tujih držav in se tudi ne liodo zanimale za tovor, ki ga vozijo na Kitajsko. Vendar j>a Ik> japonska vlada kmalu jioslala note vsem vladam, da uj>a na njihovo prijateljstvo in da ne bodo jiošiljale orožje na Kitajsko, da se tako sjior mod Kitajsko in Jajtonsko čimprej zaključi. Prvič je japonska vlada postopala na ta način pred tednom, ko je japonska vojna ladja ustavila pred Vusungom nemški parnik »Gnelsenau«, ki je vozil orožje v Šanghaj. Jajx>nska vojna ladja je zahtevala, da naj se parnik ustavi in dovoli preiskavo tovora. Nemški kapitan je lo odklonil. Srečno je pripeljal tovor v Šanghaj, toda tam so japonski diplomatski zastopniki takoj zahtevali jh>-jasnil od nemškega konzula. Po krajših pogajanjih parnik ni izkrcal orožja v Šanghaju, ampak je zopet odplul na odprto morje. Zelo verjetno je, da so orožje nato kupili Japonci. Mongukuo Mukden, 27. avg. b. Približno 20.000 mongolskih vojakov iz notranje Mongolije operira skupno z japionskimi četami proti Kitajcem. Dobro poučeni politični krogi smatrajo to kot jiredigro za ustanovitev nove neodvisne države notranje Mongolije, ki bi se imenovala Mongukuo. Stvar japonske vlade pa bo, da združi v tej državi vsa mongolska plemena. Franco koraka naprej Katalonija se mora brezpogojno predati Salamama, 27. avgusta. AA. DNB: Snočnje uradno |ioročilo pravi, da so nacionalistične čete snoči zavzele tudi mesti Limplas in Colindrao. Poročilo pravi, da nacionalistične čete še zmeraj korakajo skozi Santander. Na asturski fronti je bilo le malo streljanja iz pušk. Na fronti divizije Soria in Jaquar(jue so nacionalisti zavzeli več sovražnih postojank. Sovražnik je hotel zojiet rešiti svoje fiostojanke, pa je bil krvavo odbit. Na aragonski fronti je bil sovražnik odbit severno od repe Ebra. V drugih odsekih še zmeraj traja močan sovražni pritisk, toda vsi njegovi na-jiadi so brez uspeha. Nacionalistično topništvo je uničilo 6 sovražnih tankov. Enega jc zaplenilo. Pariz. 27. avgusta. AA. Havas: Včerajšnji jlntransigeant« je objavil vest, da so v Riaritz prišli uradni ' zastopniki boljseviškega odbora iz Katalonije, da bi stopili v stik i zastopniki generala Franca. Izve pa se. da je general Kranro svojim zastopnikom naročil, da lahko pristanejo samo na brezpogojno predajo Katalonije. Mimo tega pogoja pa se sploh ne smejo spuščati v pogajanja. Santander, 27 avgusta. A A. DNB: Včeraj so se ves dan javljali oddelki miličnikov pri nacionalističnih oblasteh in oddajali svoje orožje. Dosedaj se je lako predalo nad 6000 miličnikov. Zaplenje- in se je zadnje čase jako prizadeval, da ra/kol v ruski pravoslavni cerkvi, ki živi v emigraciji, poravna in zopet spravi sprte eparhe med seboj. Njegovemu osebnemu vplivu se je bilo zahvaliti, da se je koncila udeležil tudi pariški mrtrojKilit Evlogij in prisostvoval pogajanjem. Ustanovljen jo bil odbor /a jx>ia\navo. v katerem so bili udeleženi patriarh Barnaba, metropolit Evlogij in še dva druga metropo-lita. Ta odbor je izdelal tudi začasna pravila pravoslavne rerkve v inozemstvu (torej ruske cerkve v emigraciji). Po teh pravilih naj bi se metropolit Evlogij zopet izločil i/ jurisdik-rije rkomrničnrga jiatriarha v Carigradu in /novo podredil najvišji cerkveni uprav i v Srcm-kili Karlovcih. Ta posredovalni predlog je bil od večine sprejet in patriarh Barnaba je prev/rl nalogo, da uredi potrebo s carigrajski jiatriarhoni Toda metropolit Evlogij - to rešitvijo ni bil zadovoljen in tako je poizku* za poravnavo ined ruskimi pravoslavci v emigraciji zaenkrat propadel. Mnogi pa so računali. da sc bo patriarhu Barnabi / njegovim osebnim vplivom sčasoma le posrečilo, da sjior med Pari/om in Sremskitni Karlovci poravna. Po zlomu ruskega carstva in osnovanju najvišje cerkvene uprave je tradicija stare ruske cerkve na nek način prešlo nu to upravo. Vendar pa je postajalo vedno bolj očitno, da ruska cerkev v emigraciji trajno ne l>o mogla dobiti ti-tili «vcžih sokov, ki bi ji mogli zagotoviti bodočnost. Zaradi tega -o je ruska cerkev v emigraciji s hrepenenjem ozirala jio pomoči, ki naj ji zagotovi bodočnost. Pri tem jc našla največjo oporo in največ razumevanja tako v moralnem kakor v muterialnem jKigledn pri srbskem patriarhu Barnabi, ki je nil nekoč sam gojenec petrograjske pravoslavne visoke cerkvene šole. Patriarh Barnaba se je prizadeval, da poravna stari spor. Prevzel je. čeprav neoficirlno. protektorat nad rusko cerkvijo v emigraciji in si je prizadeval, da ji dovede novih svežih sil. To njegovo delovanje mu je v ruskih pravoslavnih krogih pridobilo velik ugled in se je na splošno pričakovalo, da bo že letos na jrsrn njegova posredovalna akcija rodila jiopoln uspeh. S tem je patriarh Rornabu hotel okrepiti tudi svoj lasten jiolo/aj v boju jiroti konkordatu med katoliško Cerkvijo in Jugoslavijo. Radi smrti patriarha Barnabe verjetno ne bo mogoče Ce tako kmalu poravnati spora v ruski pravoslavni cerkvi, ker med ostalimi pravoslavnimi cerkvenimi dostojanstveniki nima nihče zaenkrat toliko vpliva, da bi mogel stvar v/eti uspešno v svoje roke Ruski eparhi zaenkrat najbolj žele da bi jim ludi pod novo upravo srbske pravoslavne cerkve bila zasi-gurana ona materiulna in morulno pomoč, ki so jo dosedaj v Jugoslaviji uživali. Zaenkrat vsaj ni«o verjetne govorice, da «e misli vrhovna uprava ruske pravoslavne rerkve j/ Sremskih knrlovrei preseliti v Jeriealcm kakor »o |K>ročali nekateri inozemski listi. nega je toliko vojnega materiala, da ga ni mogoče oceniti. Santander, 27. avgusta AA. (DNB) Nacionalistične čete nadaljujejo svoje prodiranje v santan-drski pokrajini, ne da bi naletele na kakšen odpor. Prebivalstvo po vaseh nacionaliste povsod navdušeno sprejema. Nacionalisti nadaljujejo tudi s prodiranjem ob obali in so danes opoldne vkorakali v malo pristanišče San Vicence. Prvi so vkorakali Italijani Rim, 27. avg. b. Uradno poročajo, da so v vojnih operacijah okrog Santandra glavno vlogo igrali italijanski legionarji, ki so prvi vkorakali v mesto. Po prvih uradnih poročilih, ki bodo naknadno izjio-polnjena. so se v času med 14. in 23. avgustom pričele in končale ofenzive na vpeli frontah proti San-tandru. Italijani so imeli v tem času 17 mrtvih častnikov. (!0 ranjenih častnikov, 325 mrtvih vojakov in 1616 ranjencev. Imena padlih italijanskih vojakov bodo vklesana v jiosebno ploščo. Rdeča vlada je obupala Diktatura generala Miaja Pariz. 27. avg. b. »Journal« poroča, da jo radi zavzetja Santandra upanje valenrijske vlade v zmag« popolnoma izginilo. Vlada se baje že pripravlja da odstopi. Bržkone Imi sledila vojna diktatura i generalom Miahom (piie se Miajo) na čelu. ki Im> imenovan za maršala. Hendave. 27. avg. b. Nacionalisti upajo, da bodo do konca tega tedna popolnoma končali ofenzivo na baskovskem iMijišču in da bodo zavzeli tudi (iijon. P« zavzetju Gijona bodo vrgli vse razpoložljive sile pred Madrid, s čemer ho bržkone sedanja bratomorna vojna končana. Vprašanje tajnostnih podmornic Ankara. 27 avg. AA. DNB: Anatolska agencija poroča, da je zunanji minister poslal vsem diplomatskim zastojinikom v Turčiji noto. da Ini turška vlada zaplenila vsako tujo podmornico, ki bi se pojavila v Marmarskem morju. V slučaju odpora pa bodo turške vojne ladje jiolopilc vsako ladjo, ki bi se upirala. Predsednik vlade se je vrnit Belgrad. 27. avg. AA. Predsednik ni in istrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Mojadinovič se Ig rad v pprr-iin.lv u šefu j" zjutraj z Rleda vrnil kabineta Dragana Proliča. Drobne domače in iu\e Mešanica brez programa in enotne volje Politični nasprotniki JI!Z v naši državi — tako jako posrečeno piše r Samouprava« od 26. t. m. — so izgubili vsako mero. Kar danes uganjajo, nasprotuje zdravemu razumu samemu. Opozicija trosi med ljudstvo take intrige in laži, da se*vsak normalni človek sprašuje: Kam naj to vodi? Zakaj takih metod se poslužujejo samo ljudje, ki jim ni popolnoma nič mar, kaj bo jutri. Toda ljudje, ki stoje na čelu opozicije, so bivši in aktivni politiki, ki bi se morali zavedati odgovornosti za bodočnost države. Pri tem pa vidimo, da jim ni do ničesar drugega, kakor da razrušijo vse, samo da bi prišli do oblasti. Toda vprašanje je, ali so taki ljudje kvalificirani, da bi se jim zaupala vlada? Če kdo hoče prevzeti takšno odgovorno mesto, mora imeti v prvi vrsti program, potefti pa mora nujati garancije, da bo svoj program tudi uresničil. Toda če pogledamo našo opozicijo, nima niti kot celota niti kakršnakoli njena skupina kvalifikacijo za upravo države, ker ne predstavlja političnega količnika, s katerim bi se moglo resno računati in mu sploh kakšno javno vlogo zaupati. To so sami -ajrazličnejši ostanki bivših strank, pomešani s fašističnimi reakcionarji in levičarskimi ekstremisti. To ni stranka, ampak mešanica brez programa in izdelanega načrta. Samo usoda jih je zbrala pod eno streho, kakor se zberejo brodolomci na kakšnem splavu na vi- sokem morju. Oni se niti med seboj dobro ne poznajo in ne razumejo in niso bili niti tega zmožni, da bi se v dveh letih svojega opozicijskega delovanja dogovorili za kakšno enotno taktiko. To pomanjkauje ene same volje se je opazilo tudi v sedanji kampanji, ki pa je že v |>o-slednjih izdihi ja j ih. Naša opozicija te gonje sploh ne bi bila mogla začeti, če ji ne bi bili priskočili na pomoč fašisti in filokomunisti, ki jim, kakor vemo, sploh ni do ničesar drugega, kakor da državo razrušijo. Kkstreinisti so svoje delo opravili, oziroma mislijo, da so ga opravili, opoziciji pa so zapustili veliko odgovornost in še večjo blamažo pred narodom in državo. Izdajali so letake vsak posebič, ker niso bili zmožni objektivne kritike, ampak so samo skušali sejati in poglabljali razdor med cerkvijo in državo. To delo so opravljali z vso nelojalnostjo, neprevidnostjo in brezskrupuloznostjo. Še nedavno se je tako imenovana združena opozicija borila 7. Jevtičem, Po-povičem in Kojičem v imenu demokracije, danes pa se je znašla z njimi v objemu. Taka pisana politična družba je morala izgubiti vsako pamet in mero. Tako imenovani zagovorniki demokracije so se združili z najbolj črno fašistično reakcijo in to imenujejo oni politiko. Spričo vsega tega se pa še čudijo, da so danes od oblasti veliko bolj oddaljeni nego kdajkoli. Kaj hoče princ Nikolaj? Budimpešta, 27. avg. b. Pesti Hirlap poroča iz Bukarešte, da se je snoči po|x>lnoma nepričakovano vrnil z letalom romunski princ Nikolaj. Inozemski časnikarji, ki so to zvedeli, so se takoj informirali na merodajnih mestih, kjer pa so jim odrekli vsako informacijo. Uradni krogi so celo izjavili, da jih privatna oseba prav nič ne briga. Bukarešt, 27. avg. b. Potrjujejo se vesti, du se jc princ Nikolaj, ki je bil v emigraciji v Italiji, snoči nenadoma vrnil v Bukarešt. Vlada je o njegovem prihoda telefonično obvestila kralja, ki se nahaja v Konstanci, in ga pozvala, naj - se čim-prejo vrne v prestolnico. Kaj sklene Italiia? Rim. 27. avg. b. Fašistična vlada pripravlja dalekosežne sklepe, ki jih za enkrut drži v najstrožji tajnosti. Uradno jx>ročajo, da je veliki fašistični svet sklican na sejo 7. septembra ob 10 zvečer. Novinarji v Bukarešto Belgrad, 27. avgusta, m. Z današnjim jiopol-danskim vlakom je odpotovala na bližnji kongres zunanjih ministrov držav Male zveze v Sinajo pod vodstvom šefa osrednjega tiskovnega urada dr. Lu-koviča skupina jugoslovanskih časnikarjev. Uredništvo >Slovenca« zastopa g. dr. Kuhar Lojze. Za novinarsko razstavo Belgrad, 27. avgusta, m. Skupščinski predsednik je nakazal pripravljalnemu odboru za prireditev slovenske časnikarske razstave podporo 5.000 din in odboru za zidanje nove župne cerkve na Rakeku 3.000 din. Vofašfia novica Belgrad, 27. avgusta, m. S kr. ukazom je postavljen za novega vojaškega atašeja na Dunaju topniški polkovnik za generalštabne posle Milan Kaludjerčič, dosedanji načelnik štaba savske divi-z.ijske oblasti. Na njegovo mesto je postavljen dosedanji vojni ataše na Dunaju Milan Stojanovič. Osebne vesti Belgrad, 27. avgusta, ra. Napredovali so v VI. skup. višji carinski kontrolorji za carinske inšpektorje Anton Kržič, Lovro Miklavčič, Josip Arnon, L. Lah. Ivan Ramor, Vilko Rojnik, Urban Kuder; v VII. skup. za carinsko kontrolorje Ivan Veber, Stane Zore, I. Rijavec, Erik Košin, — Za višjega davčnega kontrolorja VI. skup. je prestavljen iz Škofje Loke na davčno upravo v Kranj Rudolf Žezlin. Z odlokom poštnega ministrstva eo prestavljeni: na pošto Litija Pia Valand, manipulantka IX. skup. na pošti Trbovlje, na pošto Trbovlje II. Josipina Čož, manipulantka IX, skup. na pošti Litija, na pošlo Logatec Anton Tušek, manipulant X. skup. na pošti Celje. Vpokojen je poštni uradnik Josip Falbut na pošti Ljubljana I. Vpokojena sta. Dragotin Žvačič in Franc Zupan, oba na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. — Z odlokom socialnega ministra je postavljen za zdravnika na turberkuloznem oddelku ljubljanske bolnišnice dr. Franc Debevec, zdravnik iz Ljubljane. Za pogodbeno lekarnarico v splošni državni bolnišnici v Ljubljani je postavljena Marija Breščak, le-karnarica iz Ljubljane. . Belgrad. 28. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevega nameslnišha in na predlog kmetijskega ministra je povišan za višjega veterinarskega svetnika v 4. skup. 1. stopnje pri okrajnem načelstvu v Celju Josip Stupar, doslej v isti skupini 2. stopnje pri istem načelstvu. Belgrajske vesti Belgrad. 27. avgusta, m. Davi se je vrnila v Belgrad naša vojaška delegacija iz Carigrada. *.i je prisostvovala jesenskim vajam turške vojske. Delegacijo je vodil sam načelnik glavnega generalnega štaba general Nedič. Belgrad. 27. avgusla. AA. Snoči ee je vrnil s počitnic v Belgrad dr. Niko SubotiČ. Belgrad, 27. avgusta m. Danes dopoldne jc silno lilo. Voda jc vdrla v kletna stanovanja nižje ležečih hiš. Gasilci so morali večkrat posredov-ti. Belgrad. 27. avg. AA. Te dni prii-pe v n»-e vode belgijska ladja >Leopoldvillc<, ona največjih belgijskih ladij, last belgijske paroplovne družbo »L1oyd ltoval . Z ladjo se pripelje mnogo belgijskih in drugih izletnikov, da si ogledajo našo obal. >LeoixildviHe< ee bo 31. t, tn. ustavila v Splitu, 2. septembra pa vr Dubrovniku. Ko bo ^VN^- rana v našili pristaniščih, bodo na njfjjtpriKVfiii radijske .oddaje s koncertnim delom ju s pr*>riav.i-nji o gospodarskih in kulturnih zvezah in Jugoslavijo. V Splitu bo ta postaja t. mv ob-SO,-Tr Dubrovniku pa 1. eepteniUrsw>lvi.2.30. Drobne vesti Newyork. 27. avgusta. AA. (DNB.) Boksarski mateh med Tommyjem Farom in Louisom jn bil odložen na ponedeljek zaradi silnega deževja. Pariz. 27. avgusta. AA. (Štefani.) Gospo Ma-verjevo. ki je te dni napadla Leona Bluma. so obsodili na 6 dni zapora. Dunaj, 27. avgusta. AA. (DNB.) Italijanska pre-stoloiiaelednira Marija Jose sc je pripeljala za nekaj dni v Salzburg. Berlin. 27. avg. AA. (DNB) Tu se je končal 11. svetovni kongres za mlekarstvo. Kongres jc posebno |iroučeval etandardiziranje bakteriološke preiskave mleka in določitev cene mleka. Prihodnji kongres bo lela 1010 ua Dunaju. Ijondon. 27. avg. AA. DNB: Po Rcuterjcvih vesteh so v Fortune Marboroughu v Novi Fiindlandiji ribiči s kopji iu sulicami ubili morsko kačo, ki jo bila dolgu 11 metrov. Borba s kačo je trajala i es popoldan. Budimpešta. 27. avg. AA. Havas; Tukajšnja policija je aretirala denlista Totha, ki je osumljen, da je v dveh letih posilil 50 deklic, starih od 8 do 10 let. V revne hiše je zahajal kot zaMopnik raznih dobrodelnih «,garjzactj in tako m.unil deklic v svoje stanovanje. Policija je takoj t.i li ž« ugotovila, da je bil pred 5 leti obsojen na 18 mesecev ječe zuradi stičnega zločina. Madžarska plačuje dolgove Washingtoii. 27. avgusta. AA. Hnvas: Madžarska vlada je obvestila ameriško finančno ministrstvo, da bo sedaj začelo delno odplačevati svoje dolgove, ki jih je po vojni napravila v USA. Sedaj namreč Madžarska išče tam posojilo za nakup raznih oddelkov. Po moratoriju v letu 1931 jo Madžarska odložila vsa odplačevanja dolgov v inozemstvu. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo. v notranjosti deloma oblačno in hladno, na Primorju jasno. Dunaj»ka vremenska napoved: soparno z nevihtami. Kako mnogo čitajo Slovcnri bo razodetje novinarske razstave ua jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra. l'o statističnih podatkih je krožilo n. j>r. 1. 1935 v splošnem |>romelu časopisja na |H)dročju poštne direkcije v Ljubljani 22,030.688 izvodov, v veliki Savski banovini 27,550.886 izvodov. na področju Belgrada. kjer je osredotočen ves kulturni vpliv širokega zaledja, 02,856.390 izvodov. Daleko manjši je |iromet časopisja v donavski banovini, 14,355.187 izvodov, v drinski in zetski banovini skupaj 4,841.302 izvoda, v primorski in vrbaski skupaj 2,251.194 izvodov in v moraveko-vardarski banovini 2,251.191 izvodov. Ako hi to množine izvodov časoj>isja porazdelili na prebivalce sedežev |x)štnih direkcij, odkoder kroži največji časopisni promet na deirlo, bi prejel Ljubljančan po 3(55 izvodov. Belgrajčan 225. Novosadčan 180, Zagrebčan 153. Sarajevčan 58. Spličan 37. Skop-Ijanec pa 19 izvodov listov. Razstava bo pokazala, da so Slovenci najmočnejši izvozniki svojih listov rojakom v inozemstvu, glede uvoza tujih listov, kjer v veliki meri odloča luj&ki promet pa je Slovenija sprt v isti višini z najmočnejšim tujsko-pro-metnim dovozom časopisja v savski banovini. Razgovori med vlado in sv. sinodom Glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik':, objavlja danes iz Sarajeva sledečo vest: »25. t. m. je minister za promet dr. Mehmed Spaho sprejel narodnega poslanca za visoSki okraj Zivkoviča. 0 svojem obisku pri dr. Spahu je Živkovič izjavil, da se med svetim sinodom pravoslavne cerkve in vlado vršijo razgovori, ki potekajo čedalje bolj ugodno. Poslanec je izjavil, da bo med vlado in zastopstvom pravoslavne cerkve prišlo v najkrajšem času do sporazuma.« Bujna lantazija opozicije Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše: Čim bolj se širijo glasovi o padcu vlade dr. Stojadinoviča, tem bolj se ona krepi in širi. Ob priliki, ko so nekateri člani vlade bili na Bledu, je zopet začela delovati fantazija opozicije. Izmislila si je vse mogoče kombinacije in uživala v njih. Toda rlnda nemoteno dela dalje in pripravlja nove zakone, ki bodo zopet vtem nahim stanovom prinesli veliko koriti. Finančni minister pa pripravlja elaborat, ki bo iznenadil svet. ko bo videl, koliko smo prihranili in pri tem gospodarsko napredovali. Pomislite, ljudje božji, kako bi izgledala naša država, ako bi jo upravljali taki ljudje, kakor so Voja Janjič, Miloje Sokič. dr. Ikonič. dr. Smilja-nič skupaj s filokomunisti in pofovci. pa do fra-masonov in zastopnikov nekih velikih inozemskih firm v Beleradu! Njihova pobožna želja se ne bo izpolnila. Glavni napad jc odbit in največja tež-koča premagana, za ostalo se bo žc brigala vlada. Gospodje opozicionalci j)a naj le v svojo tolažbo delajo nove kombinacije skupaj z g. Petrom Živ-kovičem. (ki se ji ob priliki svojega zdravljenja na Češkoslovaškem lako prisrčno razgovarjal z g. Tilulescom, preden je ta odpotoval v politični misiji v tako drago mu sovjetsko Rusijo). Vse te kombinacije bodo itak trajale samo do — volitev. Potem bo vseh kombinacij enkrat za vselej konec! nn II •• • Tli f! vplivi Z ozirom na govorice, ki jih je te dni širila opozicija, piše nek ugledni inozemski list sledeče: Neki krogi so mislili, da bi se vprašanje konkordata s katoliško rerkvijo nikakor ne moglo rešiti drugače kakor z izpremetnlK), ki naj bi bila taka. da bi zadovoljila vodslvo svetega sinoda. Ti krogi pa niso pomislili, da bi laka izprememba v sedanjih okoliščinah ne pomenila nič manj. kakor da bi država priznala eni sami cerkvi duhovno vodstvo države, ki obstoja iz različnih narodov, ki izpovedujejo različne vere. Lahko se reče še več: država bi se na ta način sama odpovedala osnovnim pravicam svoje lastne ustave. Država želi, da se urede vprašanja v sporazumu s pravoslavno rerkvijo. lako da se ohrani po|iolna suverenileta države in da sc prizna enakopravnost vseh ver. ki s konkordatom ni kršena, ampak nasprotno le potrjena in vsestransko uresničena. Druge poti ni in vsaka kapitulacija sedanje vlade bi pomenila kapitulacijo države sploh, ki sloni na enakopravnosti vseh jugoslovanskih ver in narodov. Kaj takega bi tudi nobena druga vlada ne mogla dovoliti. četudi bi bila sestavljena iz sedanje opozicije.< Isti list poudarja ludi tuje vplive, ki iz interesa, da bi se spremenila sedanja srečna smer jugoslovanske zunanje politike, v kateri prihaja svojem modrem vodstvu notranje okreplja in zunanje osamosvojujo. Metode belgrajske opozicije, ki se najbrže ne zaveda napačne smeri in destruktivnih učinkov svoje borbe, so lake. da v nobeni urejeni državi z močnim ohra-njevalnim nacionalnim političnim instinktom ne bi us|>e|e in tudi v Jugoslaviji ne tiodo Visoki katoliški krogi o konkordatu ?pričo vesli, da jc dr. Maček javil srbski združeni opoziciji, da Hrvatska nima nobenega interesa na konkordatu- s sveto stolico. je glasilo italijanskih katoličanov »LAvvenirc d Italia- v Bo-lonji, ki je jioniembno radi svojih lesnih zvez z visokimi cerkvenimi krogi, prineslo značilen komentar svojega dunajskega dopisnika, ki med drugim jiravi: Kdor pozna jugoslovanske razmere, se temu zadržanju vodilnega hrvatskega |xilitika ne bo začudil. Konkordat izključuje možnost, da 1»i se v zapadnih pokrajinah katolicizem zlorabljal v politične namene. Sveta stolica jc s tem. da je sprejela konkordat. podala otipljiv dokaz, da noče niti posredno nasprotovati moralnemu zedinjenju ju- goslovanskega kraljestva. Z drugimi besedami: odklonila je vsak videz, da bi bila solidarna s sre-dobežnimi strujami, ki so računale, da zmagajo, izrabljajoč 8|x>r med katoličani in pravoslavnimi/: vMaček je nasproten konkordatu. ker pobija vse, kar bi olajšalo zedinjenje Jugoslavije. S političnega vidika je torej njegovo stališče naravno. Manj naravno pa je. da so se Srbi dali zavesti v to igro. pa tudi to je umljivo, če se pomisli na slepi gnev, ki se je pojavil zadnje čase proti Što-jadinoviču. gnev ki bi se samo z vprašanjem konkordata ne dal razložiti.« »Srbski pravoslavci bi storili težko napako, ko bi jk> besedah dr. Mačka verjeli, da katoliška Hrvatska ne čuti potrebe jx> konkordatu. Glede duhovnih potreb katoličanov so sodniki škofje in sveta stolica. In sveta stolica se je s tem da je konkordat podpisala, že izjavila. Izjave politika, ki je podal zgovorne dokaze o svojem resničnem razpoloženju do katolicizma in ki danes spet jxi-daja silno zgovoren dokaz o tem, ko si prisvaja pravico da tolmači duhovne jx>trebe Hrvatske, lahko služijo kot pretveza za politika, nasprotujočo realnim koristim velike Jugoslavije, toda. kot pamet sama pravi, ne morejo imeti nobene stvarne vrednosti.« Prinašamo brez vsakega komentarja. Češkoslovaški demanti Praga. 27. avgusta. A A. ČTK: Agencija ČTK je pooblaščena zanikati vse vesti kot fendenčne. češ da so pri zadnjih kmetskih neredih na Poljskem našli orožje, ki bi izviralo iz ČSR. Avtomobilska tekma MZ Belgrad, 27. avgusta, m. Od 12. do 19. septembra bodo velike avtomobilske dirke držav Male zveze Pokroviteljstvo so prevzeli knez namestnik Pavle, romunski kralj Karel in češkoslovaški predsednik dr. Beneš. Za uspešno izvedbo teh tekem so bili v državah Male zveze ustanovljeni posebni pripravljalni odbori. V češkoslovaškem pripravljalnem odboru so vsi člani češkoslovaške vlade s predsednikom dr Hodžo na čelu. Za tekmovanje vlada v vseh avtomobilskih krogih veliko zanimanje Doslej se je samo v ČSR priglasilo okoli -00 tekmovalcev. Praga, 27. avgueta. AA. Štefani: Pri Kraljevem gradcu se je zgodila neverjetna letalska nesreča. Dtc vojaški letrili sta zadeli skupaj in v sunku od boja treščili še v tretje letalo, ki je letelo lam blizu. Vsi letalci so samo lažje poškodovani, vsa tri letali pa so popolnore.n uničena. Boj Cerkve za svobodo Dr. Alfred Fuchs kvi. To pojmovanje je v pravem smislu besede krščansko, kajti njegov argument je ljubezen. Tudi v politiki je treba delali luko, da se zbudi najmanj sovraštva. Tudi obisk kardinala Paeellija francoski levičarski vladi govori dovolj jasno, zlasti še, ko je sedanji kardinal državni tajnik obsodil diktatorske nemške težnje, v kolikor segajo po oltarju Gospodovem. V vojnih konfliktih zadnjega časa ni mogel Vatikan nastopati kot jiosrednik javno, kar bi mogel storiti šele tedaj, če bi bil od obeh spornih strani zalo poklican, kakor je bil Leon XIII. v nemško-španski vojni glede Karolinških otokov. Tudi za Benedikta XV. je mogla v svetovni vojni vatikanska diplomacija posredovali samo privatno. Pri tem ni bilo mogoče rešili javnega problema vojne krivde, kajti če bi Vatikan to storil, bi sam postal ena stranka v tem sporu ter bi s tem onemogočil mirovno posredovanje. To velja za Abe-sinijo prav tako kakor za Španijo. V obeh slučajih je vatikanska diplomacija delala in deluje prav tako, kakor je delovala za mir v svetovni vojni, kar smo videli pozneje iz obelodanjenih dokumentov. Kar je papež mogel delali javno, je bilo lajšanje vojnih posledic s karitalivnim delom. Tako je delal v svetovni vojni, isto v abesinski in prav tako v španskem konfliktu, kjer se briga zlasti za španskr in baskiške otroke. Ko so seda] tudi velesile izrazile pripravljenost priznali pod gotovimi pogoji generala Franca za borečo se stranko, je Vatikan sprejel Franco-vega vojnega atašeja k sv. Stolici, ne da bi bilo pri sv. Stolici osnovano poslaništvo, .le to samo priznanje de fneto. ne pa de iure. Msgr. Anlo-niutti je bil poslan v Španijo (in to k Baskom) ter nima značaja nuncija, temveč iipo$lvlskrga delegata. To pomeni, da je njegovo poslanstvo strogo versko, ne pa diploniatično. Ne j>ošilja ga državni tajnik, temveč konz v Budimpešti svetovni evharistični kongres. Češkoslovaški katoličani zavzemajo do njega pozitivno stališče, ker sodijo, da bi bil tudi ta eden izmed mostov, ki so tako fiotrebni. Take tendence imajo tudi sovražniki v Nemčiji, ki prinašajo na Madžarsko novojK)ganske vplive, katerih se pa madžarska hierarhija brani z. vsemi silami, kakor je pokazal jioleg drugega nedavni govor kardinala Nerediia proti rasizmu. Da se nemška propaganda obrača proti demokraciji in proti Vatikanu v isti fapi, ima svoj gloliokejši vzrok. Zlasti od ntirnberškega shoda izjavlja Nemčija, da se svet deli samo na dve veliki ideološki fronti, na komunistično in fašistično- Na eni teh front mora vsakdo stali. Če ne gre z. nami, je proti nam. Demokratične države pa. kakor se je pri nas izrazil predsednik dr. Beneš v svojem božičnem radijskem govoru, neomajno proglašajo, da nista samo dva ideološka bloka, leniveč trije in je tretji — prara demokracija, ki ne gre niti skrajno na desnico, niti Fkrajno na levico. . Podobno koncepcijo ima ludi sv. Stolica. »Osservatore Romano«- imenuje deljenje svela na desnico in levico politično manihejstvo. (Mani-hejci so bili starokrščanska sekta, ki si je predstavljala svet kot borbo med Bogom in hudičem, ki sla oba enako močna.) Papež se je v božičnem radijskem govoru izjavil, da se katoliška cerkev sicer bori proti komunizmu, zavrača pa zvezo!« novopoganstvom. Pravilno je napisal nedavno zunanji jiolitični uvodnikar jiapeškega lista Gonella, da je nepravilno deliti svet na komunističnega in fašističnega, temveč bi ga morali deliti kvečjemu nn an//komunistiČtiega in unfifnšističnega. kajti obe stranki vesta dobro, česa nočeta, manj jasno jia, kaj bi hoteli. Ko so svoj čas krožile vesti, da bo baje Pij XI. izdal encikliko proti demokraciji, smo nn Ic vesti gledali * skeptiHzmom. Cerkvi jc namreč državna oblika irclevantna. Cerkev mora delovati v vsak! državni obliki. Njena diplomacija mora biti v stiku s predstavniki vsake državne oblike. Današnji papež ie rekel drastično, dn bi sodeloval tudi s hudičem, če bi vedel, da s tem reši saj eno nesmrtno dušo (ta izrek ni bil adresiran na Stalina. temveč nn Mus-^linija v č-nsu, ko so fašisti preganjali katoliško akcijo v Italiji). Jasno pa sc je vatikanska diplomacija iz.raz.ila. da ne daje prednosti diktatorskim oblikam pred demokratičnimi. če je v demokratičnih oblikah ohranjena svoboda katoliške veroizpovedi in svoboda vesti. Najbolj tipična jc bila v teni oziru Relgija Tam sta stali pri volitvah nasproti dve stranki, obe katoliški, in siccr s fašisti simpatizirajoča Degrcllova in demokratična Van Zeelandovn. Da škofje izdajaj v v času volitev pastirske liste, v katerih opominjalo katolike, da bi nc glasovali v škodo cerkve, je čisto navadna stvar. Da bi se pa v sporu dveh katoliških politikov obrnili škofje proti enemu izmed njih. dasi tudi glasi katoliški program, nas je presenetilo. S stališča katoliškega državoslovja je zanimivo pojasnilo, s katerim škofje opravičujejo "voj postopek: Med dvemi smermi, ki sin obe kntoliški. mora katolik voliti listo, ki pri večji stabilnosti režima daje poroštvo, dn ne bo llačila mnenje velike množine drugih prebivalcev. Režim namreč, ki je prisiljen nasilno preganjati mišljenje prevelikega števila občanov, rodi sovraštvo, ki bi se moglo obrniti proti r.er- ■ , r*rU: HL^f/A" .(,I>NR> v'»*» j" "klonila internirali 300 mladoletnih otrok šjianekih komunističnih beguncev zaradi nrdiec.ipliniranoeli in ii[>orov. Družina Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Drugi dan pedološkega kongresa Ljubljana, 27. avgusta. Pedološki kongres, ki je bil včeraj dopoldne svečano otvorjen vpričo uglednih predstavnikov oblasti in korporacij, med katerimi naj naknadno omenimo še generala D o d i č a kot zastopnika komandanta drav. div., konzula CSR inž. Minov-s k y j a, konzula poljske republike dr. Štele ta, prosvetnega inšpektorja Dolenca in zastopnika oddelka za soc. poL na banski upravi dr. P. Avramoviča, ima za nas neprecenljiv pomen. Novi znanstveni izsledki na polju mladinoslovja bodo našo pedagogiko, ki je šele v razvoju, dvignili na višji nivo, razširili bodo zanimanje za to stroko ter dali pobude za preustroj in modernizacijo slovenskega šolstva, obenem pa bo ta kongres pripravil teren za čim tesnejše duhovno zbližanje med slovanskimi narodi. Danes od pol 9 dopoldne do 1 popoldne so se nadaljevala predavanja v veliki dvorani na Taboru, popoldne pa se je pričelo delo v sekcijah. Kot prvi predavatelj je dopoldne nastopil naš odlični strokovnjak na področju evgenike univ. docent dr. B. Š k e r l j, ki je obravnaval določitev spolne zrelosti deklet po biologiji in po kazenskem zakonu. — Pri bioloških dogajanjih je večkrat nemogoče potegniti ostre meje, kakor to navadno želi in potrebuje sodnik. Človek ne dozori spolno s kalendarskim 14. letom, temveč nastopa spolna zrelost individualno v različni starosti. Predavatelj je na podlagi znanstvenih dognanj prišel do zaključka, da bi bilo treba mejo za priznanje spolne zrelosti med žensko mladino povišati na 18 let G. Ernest Vrane, učitelj iz Studencev pri Mariboru, si je za predmet svojega predavanja izbral mladinoslovje v luči sinleze. Jedro njegovega predavanja je bilo: Širok pogled pedološkega problema v zvezi z drugimi panogami. Mladinoslovje sprejema v okrilje otroka takšnega, kakršen je v celoti, ter odnošaje otroka do okolja raziskuje z vidikov celotnostnega (t. j. gospodarskega in socialnega) gledanja na svet in življenje. Univ. prof. dr. Jan Sch wa rz iz Poznanja je s pomočjo raznih skic in tabel predaval o dednosti in okolju kot razvojnem činitelju otroške inteligentnosti. Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar iz Brna se je v svojem predavanju poglobil v domišljijo otrok in mladine ter ponazoril svoja izvajanja s skioptičnimi slikami. Podal je nekaj izsledkov eksperimentalnih raziskovanj ter naglašal, da je domišljija duševno delovanje, ki se nam kaže deloma kot spontano, podzavestno snovanje in ustvarjanje v obliki najrazličnejših kombinacij, deloma pa kot zavestna smotrena iznajdljivost pri reševanju raznih nalog. Na temelju od predavatelja nanizanih izsledkov si moremo ustvariti jasno sliko, da domišljijo kot iznajdljivost človeške psihe zasledimo v splošnem šele pri mladini v puber-tetni dobi, le v bolj redkih primerih pri onih predpubertetne dobe. Moti se, kdor misli da imajo tudi otroci domišljijo ali celo bujno domišljijo. Mladinoslovne probleme pubertetne dobe je obravnaval univ. prof. dr. Jan U h e r iz Brna, ki je omenil, da morajo biti raziskovanja pubertete zasnovana na široko in da se morajo izvajati po enotnem načrtu, če hočemo, da nam prinesejo pravo korist. Predavatelj je tudi predlagal, naj bi se slovanski pedologi, ki bi se posvetili študiju pubertetnih vprašanj, dogovorili in zasnovali enoten načrt, po katerem bi v to svrho zbirali snov in jo potem obdelali. Takšne študije, če bi bile sistematično obdelane, hi bile velikega pomena, kajti natančnejše poznavanje mladine bi nam šele omogočilo večji vpliv nanjo — pedagogika pa bi dobila zanesljivejše realne temelje. Univ. prof. iz Poznanja dr. Ludvik Jaxa-Bykowski je predaval o humorju v šoli in prišel do zaključka, da je šolski humor smatrati za normalen, zaželjen pojav, ki naj se goji v določeni meri in omeji po času in kraju. Univ. prof. iz Skoplja Prvoš Slankamenae si je za temo svojega predavanja izbral dojemanje najmanjših. Dr. Stanko Gogala, priv. docent v Ljubljani, je predaval o deduktivnem sklepanju pri otroku. Kot zadnji predavatelj je opoldne nastopil cand. profesor iz Celja g. Vlado Se h m i d t, ki je x zanimivimi izsledki očrtal predstavljivost in storivnost pri otrokih in mladini. Predavanjem je sledila diskusija. Udeležba je bila tudi danes prav številna in so bili vsi predavatelji za svoja zanimiva izvajanja nagrajeni s toplim aplavzom. Koncert »Trboveljskega slavčka" V Četrtek zvečer ob 9 je bil v dvorani na Taboru slavnostni koncert trboveljskih slavčkov. Zanimanje za koncert je bilo tolikšno, da je bila dvorana nabito polna in je nazadnje zmanjkalo sedežev. Trboveljski slavčki so pod vodstvom svojega dirigenta g. Suligoja zapeli najprej jugoslovansko, češko, poljsko in bolgarsko himno, nato pa vse pesmi po sporedu. Prav posebno je užgala Svarova >Moj očka ima konjička dva« in Adamičeva »Drežnica«. Navdušenje med poslušalri je bilo tolikšno, da je bil ta novi nastop trbovelj- skih slavčkov pravi triumf. Več pesmi so morali ponoviti, koncert pa je do 10 oddajala tudi ljubljanska radijska postaja Gostje dovršenega petja dečkov in deklic iz črne doline kar niso mogli prehvaliti. Razstava v okvirju kongresa Pod vodstvom strokovnega učitelja na gluho-nemnici gosp. R upnik a smo si danes ogledali razstave, prirejene v okviru pedološkega kongresa. Vse so izredno posrečene, posebno vestno in skrbno pa je aranžirana razstava »Zaščita dece< in razstava povojne slovanske mladinske knjige. Ti dve vsekakor predstavljata za nas kulturni dogodek, ki zasluži, da ga podrobneje obdelamo, zato bomo o teh dveh razstavah poročali posebej. Danes se omejimo zgolj na kratek opis drugih razstav. Reformološka razstava iz Zlina, ki jo je organiziral višji šolski nadzornik Kamarek, nam prikazuje reformo pouka, ki stremi k čim večji nazornosti in delavnosti. V domoznanski razstavi so postavljeni na ogled najrazličnejši modeli za spoznavanje domovine v ožjem smislu: predori, ceste, železnice in sploh vse, kar spada pod pojem domoznanstvo. Razstavo pomožnega šolstva v Češkoslovaški je priredila Zveza učiteljstva pomožnih šol s sedežem v Pragi. V teh šolah vlada isti princip kot pri nas: da se manj nadarjenim otrokom nudi cim več dobrin, ki jim pomagajo mimo vseh bridkosti in težav življenja. Razstava pedagoških izdanj Slovenske šolske Matice obsega vsa izdanja od začetka do danes: razne priročnike, ki vsehujejo navodila k učnim berilom, študije našega človeka in naše vasi, nove smeri psihologije, opise pedagoških udejstvovanj po drugih državah itd. Na razstavi mladinske glasbe je zastopana vsa literatura od prvih Žirovnikovih pesmaric mimo vseh edicij Glasbene Matice. Nadalje so na tej razstavi začrtane vse poti »Trboveljskega slavčka« v slikah in tabelah. Med glasbenimi deli je tudi mnogo rokopisov Adamičevih mladinskih skladb. Risarski oddelek nam nazorno kaže razvoj risarske spretnosti pri otroku od starosti dveh let in pol dalje do 12. leta. Viden je skok iz predšolske dobe, v kateri otroke predvsem mika risanje vlaka, avtomobila, pajacev itd. — v šolsko dobo, ki prinese otroku novih vtisov in se začne udejstvovati že v skupinskih ilustracijah, z risanjem eksotičnih krajev itd. Pogluvje zase pa je razstava risarskih izdelkov 11-letnega sina g. univ. prof. dr. Ozvalda, ki kaže izreden talen za risarsko umetnost in ima med drugim razstavljenih nekaj prav posrečenih portretov, n. pr. od Simona Jenka in Josipa Stritarja. Jutri, t. j. v soboto dopoldne, bodo zadnja predavanja v dvorani na Taboru, popoldne od 15 do 17 ho skupen ogled razstav, zvečer ob 7 pa zaključno zborovanje na Taboru s predlogi in resolucijami. Pedologi iz bratskih driav se nato odpeljejo na izlet v Bohinj in na Bled, da se pohliže seznanijo i lepotami slovenske zemlje. Bojevniki, jutri je Vaš dan! Stojimo neposredno pred taborom. 15-letni jubilej naših obiskov pri Mariji Pomagaj je v nedeljo 29. t. m. Zanimanje širom domovine je veliko. Pripravljajo ee posebni avtobusi, pomnožujejo se železniške garniture itd. Udeležba vseh stanov obeta biti ogromna. Najodličnejši predstavniki slovenskega naroda, trdno upamo, počaste trpine iz svetovne vojne. Kje bi mogel biti kdo izmed bivših vojakov, ki se ne bi veselil, da se znova snide s svojimi starimi znanci, s katerimi ga je nekdaj vezalo iskreno tovarištvo? Kje bi mogel biti kak vojni tovariš, ki ne bi čutil toliko pietete do rajnih tova-ršev, da pride na ta. vsem Slovencem najbolj sveti kraj. ko se blagoslavlja temeljni kamen za spomenik vsem slovenskim vojnim žrtvam? Je še morebiti po slovenskih krajih več takih, ki so spominu rajnih nikoli niso oddolžili; ob 15-letnici vsaj je vredno in dostojno, da to store. Zato tovariši, naj v nedeljo na Brezjah nikogar ne manjka! Zveza bojevnikov. Za zaostalo mladino Belgrad, 26. avgusla. Kongres združenja učiteljev na zavodih za zaostalo mladino je z izvolitvijo odbora in sprejetja resolucije končal svoje delo. Izvoljen je bil dosedanji predsednik združenja učiteljev za zaostalo deco Velko Komadonovič za dosmrtnega predsednika združenja. Za |>oslevodečega predsednika jo bil nato izvoljen Milič Rakovič, za podpredsednika pa Vilko M a z i. V resoluciji, ki je bila nalo sprejeta, učitelji za zaostalo deco zahtevajo zl>oljšanje svojega gmotnega položaja. Med drugim zahtevajo stalnost in da se brez njihovega pristanka ne morejo vračati na delo v ljudsko šolo. Prav tako zahtevajo učitelji, da se prevedba teh učiteljev izvrši pravočasno in da se po končani 15 letni službi vsi prevedejo v 6. skupino ter se jim izplača stanarina ix> zakonu o ljudskih šolah. Nadalje, da se vsem učiteljem za zaostalo deco, ki so končali filozofsko fakulteto, prizna delo v |K>možni šoli kot staž za pridobitev pravice za položitev profesorskega izpita z ozirom na naporno službo, ki jo imajo učitelji za zaostale otroke. V resoluciji nadalje zahtevajo, da se jim skrajša rok za pokojnino od 35 na 30 let, učiteljem za moralno pokvarjeno mladino pa na 25 let. Končno zahtevajo, da se uzakoni obvezno šolanje vse zaostale mladine. Da bi se to doseglo, je potrebno odpreti čimprej odgovarjajoče zavode. Poleg predvidene obstoječe ljudskošolske vzgoje bi bile potrebne pri vsakem zavodu odgovarjajočo nadaljne obrtne šole. Sprejem teh otrok ter maloletnikov v te zavode bi se moral olajšati in pospešiti. Ker je pri zdravljenju zaostale mladine nujno potrebno sodelovanje zdravnikov, bi bilo potrebno, da se pri vsakem zavodu nastavijo zdravniki specialisti, ki bi zasledovali razvoj zdravljenja tc mladine. Odkritje rimskega Nutrices Augustae" v Ptuju fV Ne mine skoraj teden, da ne bi v starodavnem Ptuju odkrili nekaj antičnih skulptur ali kulturnozgodovinskih znamenitosti. Posebno letos je žetev prav obilna. Ravnokar izvršuje veletrgovec 1. Za-vernik obsežne prezidave na svoji hiši v Krekovi ulici 14. Pri podiranju starodavnega zidovja in obokov so nepričakovano zadeli na lepe arhitektonske ostanke, n. pr. pozno-gotsko okno in dve renesančni konzoli z raznimi ftkulpiranimi okraski. Lahko prištevamo to renesančno patricijsko poslopje med najlepše znamenitosti našega mesta. Ptujski meščani, posebno plemiči, so v starih časih, kakor poročajo anali našega mesta, ljubili skoraj iz gole objesnosti in zavisti prepire in pravde. Manjši poboji niso bili redki in tako so se tudi stepli v dolgočasnih jesenskih dnevih leta 1654. Radi dedščine so m bili (Jualandri in Mosconi že dolgo v laseh. Prvi so bili lastniki te hiše, nad katere portalom vidimo latinski napis »Quid ad te, Zoile, si ita domino plaret?« Morda so se že takrat nekateri zavestneži obregali ob lepo plemiško domovje, da so jim posestniki s tem odgovorom.) Kaj te briga, Zoilos, če tako gospodu ugaja?« zamašili usta. Za dediščino je šlo in zaradi tega j iz Lan-cove vasi pridrvel Simon Moseon s sodrgo svojih ljudi ter je po vseh pravilih naskočil Qualandrovo hišo. V vročem boju je mladi Fermo (Jualandro streljal skozi okno na svoje nasprotnike in ubil nekega napadalca. Ker pa je takrat splošno obveljalo pravilo »zob za zob, oko za oko«, je pravočasno še zbežal v bližnji minoritski samostan, kjer je ostal kot pobožen brat do konca svojih dni. Tedaj je minoritom načeloval gvardian dr. Anton Kočevar, odločen in pogumen mož, ki je sprejel grešnika med samostanske brate, mestnega sodnika Guffanteja, ki je s svojimi biriči zahteval morilca, pa zapodil z besedami: »Pozvali ga bomo, naj gre, odkoder je prišel. Če pojde, prav, če ne, ga tudi ne moremo vreči na cesto.« In Qualandro je ostal pri očetih minoritih, kakor mnogi izmed njegovega rodu pred in za njim. Mosconi so imeli tudi nekaj svojih med samo-stanci, a ti so šli dosledno k dominikancem v nasprotni del mesta. v Cesta Vransko — Šmartno ob Dreti Z odlokom g. bana dr. Natlačena z dne 29. decembra 1936 so bili odobreni načrti in proračun za gradijo nujno potrebne ceste Vransko—Lipa— Šmartno ob Dreti. S tem je bil storjen prvi korak, da ee končno vendarle uresničijo skoraj 40 let stare želje prebivalstva gornje in spodnje Savinjske doline. Po zaslugi okr. cest. odbora, ki mu predseduje neumorni celjski župan g. Mihelčič, se zdaj ta cesta že 7 tednov gradi in je pri delih zaposlenih lepo število delavcev-domačinov. Cesta je zamišljena zaenkrat kot banovinska cesta II. reda in bo vezala dri. cesto Ljubljana—Maribor z banovinsko cesto I. reda Trzin—Kamnik—Gornji Grad—Letuš ter bo kot vezna proga zelo važna zlasti v strateškem pogledu, ker Ik> skrajšala zvezo med vransko kotlino in Zadrečko dolino za celih 22 km. Neprecenljive važnosti pa bo za gornjo Savinjsko dolino posebno v zimskem času. ko obstoječa cesta Gornji Grad—Kamnik zaradi vzpetega terena čez Črnivec z višino 1073 m za promet s tovori in avlomobiii spioh ni uporabna. Do zdaj je moral iti ves promet v zimskem času iz Gornjega Grada proti Ljubljani preko Rečice, Braslovč in Vranskega, s čemer sc jo proga podaljšala za približno 40 km. Nova cesta bo šla skozi zelo lepe in romantične kraje, kar bo brez dvoma v veliko korist tujskemu prometu. Saj ho s to cesto upostavljena najkrajša zveza iz Ljubljane ozir. Celja v Solčavo in Logarsko dolino. Prav posebno se veselijo nove ceste vsi posestniki, ki imajo ob tej cesti »voje gozdove in zemljišča, ki boik) na svoji vrednosti zelo veliko pridobila, ker ho spravljanje lesa zelo olajšano. Dela prav lepo napredujejo. Pred kratkim so si vse na kraju samem ogledali predsednik okr. cestnega odbora g. Mihelčič in podpredsednik g. Cukala Maks v družbi tajnika JRZ g. M. Kranjca, vranskega župana g. 1'ečovnika in podžupana g. Schwentnerja. Vsi so sklenili, da bodo na mero-dajnih mestih podvzeli vse korake, da dela ne bodo zastala, temveč se nemoteno nadaljevala in da bo>lo po možnosti čim prej dokončana. Ravno te dni je konservalor gosp. notar V. Škrabar odkril v zidovju te plemiške hiše razmeroma dobro ohranjen relief tako zvanih »Nu-trices Augustae«, l>ožanskih dojnic, katerih češčenje je važno za Panonijo in predvsem posebno značilno za rimski Poetovio. Ravnokar vodi ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu, dr. Mihovil Ahramič, arheološka izkopavanja v Ptuju in je dovršeno čital prvotno nekoliko' zagonetni napis ter razlagal v svojem vodišču »Poetovio; pomen in češčenje tega božanstva. Relief je izklesan iz pohorskega marmorja in je ohranjena komaj ena tretjina prvotne dolžine, ki meri 0.25 m, višina 0.30 m in debelina 0.O5 m. Pod upodobitvijo čitamo na brezokvirnem polju napis: NUTRICIBVS AVG (ustis) SAC (rum) .....AVR(elius) LAETVS ET AVR(elius) EXS- VPER(alus) pro salute .......AVR(eli) (sc. Mi) EXSVPERATI V (otum) S (olverunt) L (ibentes) M (erito). Neki Avrelij Lactus in Avrelij Exsuperatus sla posvetila božanskim dojnicam za zdravje neke nam neznane osebe, najbrž sina, ki je imel enako ime kakor oče, Exsuperalus, in sta tako izvršila dano obljubo. V desnem kotu, v lahko vdolbenem ozadju sedi na prestolu proti gledalcu obrnjena ženska oseba v dolgi halji. Poševno na levih prsih drži dojenčka v ovojih. Levo od nje stoji žrlvenik, h kateremu pristopa ženska, ki drži v desnici krožnik s krulii, v levici pa darilno skledo, iz katere vsuje v plamen oltarja darilni dar. Najbrž sta bili na reliefu upodobljeni še dve osebi, kakor je to običajno na mnogih podobnih reliefih. Nutrices Augustae so imele svoje svetišče na Sp. Hajdini v bližini državne ceslc, ki vodi iz Ptuja v Maribor. Zidano je bilo iz rečnega kamenja prav preprosto in z vhodom proti vzhodu. Že V. Gurlitt in prof. Ferk sla odkrila ta tempelj, ki ga je leta 1935 na novo odkopal prof. dr. V. Schmid. V neposredni bližini so našli mnogo za-obljubljenih plošč preprostega provincialnega dela z napisi in tudi brez njih. Najl>olj ohranjene kose so odkopal i v drugi ugrabi kot pokrove na poznorimskih grobovih, ali pa so bili vzidani v zidovju II. mitreja na Sp. Hajdini. Morda je stalo tudi manjše svetišče na Zg. Bregu. Zdi se pa, da je svetišče propadlo v IV. stol. in ni bilo več popravljeno, kar sklepamo po inventarju, ki so ga raznesli po okolici ali ga uporabljali v onih temeljih, kjer se je njihovo češčenje še nadaljevalo. Večino posvetil so poklonili možje za blagor svojih otrok in žena; saj je bila zaščita teh »božanskih dojnic« namenjena pred vsem otrokom, katerih rojstvo, pros[>eh in vzgojo so čuvale hudega. Da so se jim tudi matere priporočale, je bilo jasno. Napisi jih imenujejo vedno v množini, toda na reliefih so vedno posebno poudarja le ena oseba, in sicer ona, katera doji. Ostale so večinoma upodobljene kot strežnice. Kljub temu jih je treba [» našem mnenju smatrati za prave Nutrices, ne pa morda za umrljive žene. Verjetno so tvorile Nutrice« Augustae nekako trojstvo, podobno kakor sorodne Matres in Matronae. Utegnejo bili stnro-panonsko božanstvo, ki so se jim ie v predrimski dobi priporočali za blagoslov in varstvo otrok. Tudi rimski očetje so jih častili v II. in III. stol. po Kr. in prosili v težkih urah za varstvo svojih žena in otrok ter jim postavljali po prejetju pomoči zaobljubljene reliefe. Veletrgovcu gosp. Zavemiku naj bo na tem mestu izrečena za lepi relief, ki ga je radevoljn darova! ptujskemu muzeju, najiskronej^a zahvala A. S. Drobne Tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah Jutri, v nedeljo, 21». avgusta, se vrši pri Sv. Trojici ▼ Slov. goricah tabor mož in fantov ij Slovenskih goric. Dopoldne ob pol 9 zbiranje na telova-dišču, ob 9 sprevod k cerkvi, kjer bo na prostem ar. maša s cerkvenim govorom, po sr. maši zborovanje, na katerem govorijo M. Kranjc, Jože šipind-Icr in Mirko Ceratič. Popoldne ob 4 telovadni nastop slovenjegoriškega fantovskega okrožja. Fantje in možje! Pridite t velikem številu ua tabor, ki naj bo mogočna slovenska in katoliška manifestacija Slovenskih goric! Prosvetni tabor v Mostah Dne 4. in 5. septembra bo v Mostah-Ljubljana velika prosvetna prireditev, ki obeta postati največja v bližnji okolici ljubljanskega mesta. Pripravljalni odbor prosi vsa tista društva, ki še niso poslala svojih odgovorov zaradi udeležbe, naj to nemudoma store, ker 60 drugače delo zavlačuje. Koledar Sobota. 2S. avgusta: Avguštin, cerkveni uče-nik; Hernies, niučenec. Novi grobovi •f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Luckmann, višji uradnik Kreditnega zavoda v Ljubljani. Imel je izreden talent za bančno 6troko in se je v zavodu zato kmalu povzpel na odlično mesto. Pred mesecem dni je bil na dopustu na morju, kjer ga je pičila v nogo muha. Za malo oteklino se ni zmenil, postala pa je usodna. Nastalo je zastrupljenje, ki mu je včeraj zjutraj podlegel. Šele lani 6e je poročil z g. Dalmo, roj. pl. Ghyczy. Pogreb bo danes ob pol 6. popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Šolske vesti — Državna meščanska šola v Slovenjgradcu. Popravni izpiti bodo dne 31. avgusta ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje za novo šolsko leto pa bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti: krstni list, domovnico, potrdilo o višini neposrednih davkov in zadnje šolsko izpričevalo. Novinci naj pridejo v spremstvu staršev oziroma odraslih. Vse drugo je razvidno iz ojjlaea na uradni šolski deski. — Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje učencev za šol. leto 1937/38 po sledečem redu: dne 1. septembra v I. r., dne 2. in 3. septembra za II.—IV. r.. dne 4. septembra pa za VII. in VIII. r. Istočasno se bodo sprejemali tudi učenci z drugih zavodov. K vpisu za I. r. naj prineso učenci šolski izkaz 6 potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni li6t, za ostale razrede pa izpričevalo o dovršenem predhodnem razredu (tuji dijaki tudi rojstni list). Predložiti bo treba tudi davčno potrdilo za odmero šolnine. Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani dijaiki, ki 60 v preteklem šolskem letu dovršili IV. r. na tukajšnjem zavodu, ne potrebujejo odobritve spregleda šolskega okoliša, ako 6e nameravajo vpisati v V. r. na real. gimnaziji v Novem mestu odnosno v Ljubljani, — Ravnateljstvo. BDUVIER VINO v STEKLENICAH GORNJA RADGONA — Radijska postaja sporoča svojim naročnikom, da bod-o do vključno 29. t. m. večerna poročila ob 21.30, namesto ob 22. — Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila v Ljubljani sporoča vsem gg. akademikom in abitu-rientom, ki žele stanovati v Cirilovem domu — ne izvzeniši one, ki 60 že doslej v domu stanovali — naj vlože nekolkovane prošnje na vodstvo doma najkasneje do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti od staršev podpisano obveznico za redno plačevanje mesečnine. — Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila, Streliška 12, Ljubljana. — Oglejte si novinarsko delo. Le redkokdaj stopajo novinarji pred javnost in, kadar se to zgodi, jc zvezano s kakim za vso javnost važnim dogodkom. Zdaj stopajo novinarji pred javnost ob 140 letnici prvega slovenskega časopisa in ob 30 Ictnici svoje poklicno organizacije. A še tokrat ne bodo pisali in govorili o sebi, marveč bodo na veliki razstavi slovenskega novinarstva od 1. do 12. septembra v Ljubljani pokazali svoje delo ter vele-važno vlogo novinstva in novinarjev v našem narodnem življenju. Obiščite to razstavo in oglejte si novinarsko delo. Odprt vam bo pogled v preteklost, sedanjost iu bodočnost. Novinarsko delo vam bo prikazano na najnazornejšl način. Tudi na razstavi bodo novinarji delali za vas. Urejevali vam bodo zanimive »Ljubljansko Novice«. Videli bosto, kako iz malega ali velikega dogodka nastane časopisno poročilo, spremljali boste rokopise od urednikove mize preko vseh nevarnosti škarij in uredniškega koša v tiskarno, ali — kratko rečeno — vse skrivnosti in zanimivosti uredništva in tiskarne vam bodo odkrite. — Korpulcntnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika • zdraviti za shujšanje. K«C. po min. soe. pol. tn nar. idr. S-br. 1J.48J, 2S. V. 35. — Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska c. 15 je sedaj redno vsak dan. — Enoletni trgovski tečaj tega zavoda je odobren od ministrstva, prav tako nova izpričevala. Zavod izobrazuje dijake-inje za vsakovrstno pisarniško službo. Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti za trgovsko obrt. V6a pojasnila daje ravnateljstvo in tudi razpošilja brezplačna nova Izvestja v informacijo. — Polovična voznina. Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma. ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacito za 2 din. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja skupno z želez- novice niško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačni povratek do odhodne postajo. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu bri blagajnah. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani. Kongresni trg 2. vpisuje in daje U6tmena oziroma pismena pojasnila dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6. — Velik vlom na Jezeru pri Podpeči. Po raznih vaseh ljubljanske okolice so zadnji čas na vrsti razni nočni vlomi in tatvine. Leopold Pri-stavec ima svojo trgovino na Jezeru pri Podpeči, občina Tomišelj. Prodaja razna živila, kolonialno blago in podeželsko manufakturo. Ponoči 20. t. m. okoli polnoči je nekdo vdrl v trgovino in odnesel iz nje bogat plen. Iz ročne blagajne je pobral 3030 din gotovine, mnogo podplatov, 4 kg žgane kave in več nogavic. Skupna škoda je cenjena na 4498 din. Najprej je bil tega vloma osumljen neki hlapec, ki je bil svoj čas zaposlen pri L. Pristavcu. Ta je tatvino zanikal in orožniki iz Podpeči niso našli pri njem ničesar sumljivega. — Posestniku Francetu Anžiču v Sneberjih, občina D. M. v Polju, je neznan tat odnesel iz kašče par čevljev, več steklenic domače marmelade, 2 kg sladkorja in druge malenkosti v skupni vrednosti 600 din. — Etbin Boje: Strukturna psihologija in pedagogika. Ponatis iz »Slov. učitelja«. Str. 32. Cena 10 din. Komisijska založba Jugoslovanske knjigarne. — Pravkar je dotiskano to znanstveno delo, ki bo izpolnilo vrzel v sodobnih učiteljskih, profesorskih, šolskih in kulturnih knjižnicah, ker prikazuje najnovejšo smer psihologijo in pedagogike. Okoristil se bo z njim vsak naš znanstvenik in šolnik, vzgojitelj iu kulturni tvorec, ker odpira sodobnemu človeku zdravo, organično, celotnost-no gledanje na življenje in vzgojo, šolsko delo in kulturo, kakor to obrazloži pisec že v uvodu. Potem sledi označitev, zgodovinski razvoj, vsebinske vrste, razmerje do pedologije in razvojne psihologije ter do pedagogike sploh. Osebnost, družina, narod, Cerkev so stebri temu organičnemu pojmovanju kulture. Glasba, narodni jezik (materinščina), zakon, religija najde tu z doživljanjem vred svojo novo, pravilno obrazlago in utemeljitev. Pisec navaja v tekstu številno sodobno nemško in drugo slovstvo o tej najnovejši smeri dušeslovja in vzgoje, ki ima svoje korenike že tudi v zgodovini filozofije. Označitev je izčrpna, zgodovinski pregled jasen, vsebinske vrste bodo zanimale vsakega izobraženca, zadnja poglavja pa predvsem vzgojitelje. Ker je knjižica izšla le v nekaj sto izvodih, opozarjamo interesente, da jo čim prej naroče. Toplo pri poročamo I Dobi se v Jugoslovanski in v vseh večjih knjigarnah. Vaše zdravje Čuva „IASTA" — Tatvine koles. Iz veže šolskega poslopja v Želimljah je bilo učitelju Andreju Flajsu ponoči 21. t. m. ukradeno popolnoma novo kolo znamke »Miele«, vredno 1750 din. — Posestniku Pavlu Medveščku v Blanci je bilo 23. t. m. odpeljano 900 din vredno moško kolo znamke >Excelsior«. — Izpred Ferderbcrjeve gostilne v Maliovniku pri Kočevju je bilo Josipu Pcrcu odpeljano 1970 din vredno kolo znamke »Hamburg«. — Mariji Trct-njakovi v Slovenjgradcu je bilo ukradeno staro, 800 din vredno kolo znamke »Spag«. — Z verande Veronike Škrjančevc v Zalogu pri Ljubljani je bilo ponoči odpeljano žensko kolo, vredno 600 din, znamke »Titanic«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jose! grenčice«. — Indija, etnografska in misijonska razstava, 1» priključena letošnjemu jesenskemu velesejmu od 1. do 12. septembra. Razstava bo plastično pokazala veliko prosvetno in versko delo, ki ga ustvarjajo slovenski misijonarji sredi indijskih džungel, ob veletoku Gangesu, v njim dodeljenem delu Bengalije. Pokazala bo pa tudi indijsko kulturo, mitologijo, fauno, floro itd. Razstavljenih bo mnogo dragocenih darov in pristnih predmetov, ki so jih pridobili naši misijonarji od domačinov in poslali za to razstavo v Ljubljano. Privlačnost svoje vrste bo indijska džungla 7. biološkimi prizori, n. pr. 3.20 dolgim tigrom, ki nima para v Jugoslaviji, velikim udavom (boa constrietor), zebu-volom, raznimi planinskimi in nižinskimi živalmi itd. Večina predmetov, zlasti razni plastični reliefi in skupine po naravi, bo popolnoma novih in zato velika atrakcija za vse obiskovalce. Razstava bo imela znanstveno, kulturno, poučno in vzgojno vrednost. — Vožnja po morju je cenejša za one, ki obiščejo jesenski ljubljanski velesejem. Jadranska plo-vitba in Dubrovačka parobrodska plovitba sta dovolili potovanje v višjem razredu s karto nižjega razreda, Zetska plovitba pa je dovolila 50% popust. Te ugodnosti na parobrodih veljajo na podlagi velesejmske legitimacije, ki se dobi pri Put-nikih in večjih denarnih zavodih v Primorju in na otokih, od 20. avgusta do 12. septembra oziroma za povratek od 1. do 20. septembra. — Rejec malih živali, najnovejša številka za september, je ravnokar izšla in prinaša vse polno zanimivega gradiva, kot n. pr.: O tuberkulozi malih živali, krmljenje piščancev, kopun kot koiklja, reja golobov, kunci-kiožuharji, o krmljenju kuncev, opravila rejca v septembru, uspeh kontrole kozje mlečnosti, kanarčki na poli v šolo, o kitajskih ribicah, o društvenem delu in naših gospodinjah, o veseli ciganovi go6tiji, dalje poročila o ustanovitvi novih društev in razstavah, razgled po tujem svetu in vse polno gospodarskih drobtin iz področja reje malih živali. List 6e naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10. — Za izlet na Koroško se je prijavilo Zvezi društev rejcev malih živali nad 120 rejcev in ljubiteljev malih živali. Izletniki se odpeljejo v 4 elegantnih in modernih avtobusih v nedeljo 29. avgusta t. 1. že ob 4. zjutraj izpred hotela Miklič iz Ljubljane. Pot jih pelje mimo Kranja, Jesenic, Kranjske gore čez Podkorensko sedlo v Beljak, kjer jih sprejmejo koroški rejci društva Beljak. Nato obiščejo Vrbsko jezero, Gosposveto in razstavo v Celovcu, kjer je daljši postanek. Vračajo 6e čez Jezersko v Ljubljano. — Prijavite se za avtobusne izlete, in sicer: dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. septembra, ter dvodnevni izlet v Gorico in Tnst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra, ter enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra. Prijave 6prejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon št. 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. — Za tridnevni avtoizlet Goric«—Trst ob svetogorskem romanju od 6. do 8. septembra se lahko priglasite še do 30. opoldne pri »Družini božjega 6\eta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čl stimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri stro kovnjaku Fr. P. Zajcu, Izprašancmu optiku. Sta ri trg 9. Ljubljana. Ljubljana Rokodelski oder Splošno znana je igralska družina Rokodelskega odra, ki leto za letom prireja gledališke predstave, s katerimi razveseljuje srca obiskovalcev, jim olajšuje pezo življenja in dajo veselje, e katerim morejo svojo poklicno opravilo vedno z novimi močmi nadaljevati. Velika požrtvovalnost igralk in igralcev, ki po celodnevnem napornem delu, večer za večerom posvetijo pripravi in študi-ranju iger, je najbolje in edino plačana z obilnim posetom predstave. Njih delo tudi v vročih poletnih dneh ne preneha, ker dobro vedo, da jo občinstvo tudi v tem času potrebno razvedrila, kakršnega mu morejo dati le z umetniško naštudirano igro. Zato ■prirejajo predstave na vrtu Rokodelskega doma, kjer more človek v miru in hladu slediti razvoju dejanja. Tudi za nedeljo, 29. t. m. pripravlja Rokodelski oder zelo zanimivo in zabavno veseloigro »Konec stanovanjske krize«, katero še posebno poživljajo pevski vložki komponista Sibice in drugih. Režijo igre je prevzel stari in preizkušeni režiser in igralec g. Janko Novak. Začetek igre bo ob pol 9 zvečer. Če bo pa slabo vreme, ee bo predstava vršila v dvorani Rokodelskega doma. Vsi ljubitelji lepe gledališko umetnosti in vsi prijatelji smeha in veselja so vabljeni k tej predstavi. Vstopnice si vsak lahko nabavi v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12-1. I Tradicionalni dijaški sejem se prične danes na običajnem prostoru za klasično gimnazijo! 1 Karikativna zveza v Ljubljani poroča staršem otrok, katere je poslala na dvomesečne počitnice k družinam na kmete, da se otroci vrnejo v nedeljo, dne 29. t. m. Starši naj otroke pričakujejo na glavnem kolodvoru, in sicer one, ki bodo vstopili na vlak na progi od Novega mesta do Ljubljane, pri vlaku ob 15, in one ob progi od Zidanega mo6ta pri vlaku ob 18. 1 »Mladinski dom« dravske banovine v Kaštel — Stafiliču pri Splitu. Deklice, ki so bile v tem okrevališču meseca avgusta na obmorskem letovanju, se vrnejo v Ljubljano dne 1. septemibra, in 6icer z vlakom ob 13. uri. Starši, oziroma oskrbniki, pridite ob tej uri ponje! 1 Globoko pod zemljo se na skrivnosten način razvija črni diamant, ki igra tako važno vlogo na svetu, da povzroča celo mogočne svetovne vojne — premog. Naš izseljenec na Itolandskem hodi vsak dan globoko pod zemljo, da ga v vedni smrtni nevarnosti koplje in dobiva iz zemlje. Kako se vse lo vrši, bo nazorno z lepimi slikami pokazal g. \Vauters, holandski časnikar, v nemškem jeziku drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Vsi vabljeni. Vstopnina 2 din. 1 Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Ljubljana, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 do 12 in 4 do 6 pri vodstvu zavoda. 1 Razstava cvetja, ki jo je priredil klub ljubiteljev cvetlic lansko jesen na velesejmu, je marsikomu še v prav dobrem spominu. Vsakdo se je lahko navžil ne samo prijetnega vonja, ampak je mogel tudi spoznati posamezne vrste cvetlic in pa alpsko floro. Na splošno željo ljubiteljev cvetja jc velesejinska uprava sklenila, da bo ludi na letošnjem jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra priredila razstavo cvetja. Razstava bo zopet v paviljonu G in sodelujejo: Klub ljubiteljev cvctlic, Klub akvaristov in Društvo za varstvo živali. 1 Skupina Bojevnikov Ljubljana—Sv. Peter poziva vse članstvo šentpelrskc fare, da se udeleži tradicionalne proslave na Brezjah v nedeljo dne 29. t. m. 1 Skupina bojevnikov — Ljubljana - Bežigrad poziva vse člane, da 6e udeleže velikih slovesnosti dne 28. in 29. avgusta na Brezjah po že objavljenem programu. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana-Vič. Člani in svojci pridite v nedeljo na Brezje! ! Skupina bojevnikov Ljubljana-Trnovo. Udeležba na Brezjah v nedeljo je naša častna dolžnost. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana-šiška. Tovariši pridite v nedeljo na Brezje. S 6eboj pripeljite sorodnike in prijatelje. 1 Ponavljalni in dodatni izpiti na trgovskem učilišču Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska 15 se vrše dne 9. in 10. septembra. Razpored istih je razviden na oglasni deski ravnateljstva. — Vpisanje sedaj dnevno. Redni pouk prične 14. septembra. 1 V Kinu Union od danes dalje zopet redne predstave. • 1 Glasbena šola Nar. žeL glasbenega društva »Sloga« v Ljubljani: Vpisovanje gojencev bo od 1. do vštetega 7. septembra t. 1. vsak delavnik od 8 do 12 in od 15 do 18 v pisarni šole. Pražakova ulica. Pogoji so razvidni iz afiš v veži in pisarni te ustanove. 1 Ravnateljstvo Drame prosi vse za dramo »Julij Cezar« odbrane statiste, da pridejo v ponedeljek, dne 30. t. m. zvečer ob 20 v dramo k skušnji. Višji režiser prof. Šest prosi V6e določene za točnost. i 1 40 letnico mature bodo proslavile maturan-tinje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1897 v soboto dne 4. septembra v Ljubljani. Ob 10. uri skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi (Marijina kapela za glavnim oltarjem). Opoldne kosilo v restavraciji Slamič. — Ana Lavrič, Ljubljana, Križevniška 3. 1 Avtoizleti v Trst — Gorico. Ponedeljek, četrtek, 6obota. Ob 9 odhod. Informacije hotel Miklič. 1 Najstarejši ljubljanski časopis. Kranjska dežela jc dovolila 1. 1678 solnograškemu tiskarnarju Janezu Raptistu Mayru ustanovitev lastne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Že istega leta je Mayr natisnil »Hvalo Marijic v latinskem jeziku in v tem letu je bila urejena že ludi knjigarna. Janez Mayr se je imenoval po pogodbi z deželo »Slavne dežele kranjske tiskarnar in trgovec«. — Leta 1708 je začel izhajati v njegovi tiskarni najstarejši ljubljanski časopis pod naslovom »Woel|en-tlicho Estra-Ordinari«. Zvezek tega najstarejšega ljubljanskega časopisa ki se hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, obsega 33 listov če-tverke. Obiskovalci novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra so bodo seznanili še z mnogimi drugimi zanimivostmi iz zgodovine novinstva v Sloveniji. 1 Zanimivosti s trga. Dovoz raznih gob je bil letos že doslej rekorden. Zadnji čas prevladujejo na trgu lisičke, ki jih gobarire ponujajo po 1 din liter. Lisičk je res izredno velika izbira. Jurčkov je bik) včeraj le nekaj meric. Bili so dragi, namreč 5 din merica. Sezona za jurčke se bo šele pričela takole sredi septembra. Ribji trg je bil včeraj srednji. Cene ribam so bile neizpremenjene Od morskih rib je bilo nekaj sardel, skušev, nekaj kg tune. Prav mnogo je bilo domačih ščuk. Nočno sluiho imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška ccsta. Zeleno Pohorje v radiu Dobrna in zdravilna moč njene naravne ogljikovo-kisle termalne vode je znana že čez 300 let in obisk tega med krasnimi griči in gozdovi ležečega zdravilišča se zvišuje od leta do leta. Dobrna leži 400 m nad morjem, ima alpin-sko klimo, katere blagodejni vpliv v zvezi s kopanjem v topli vodi pomirja živce in uspešno zdravi razne bolezni. Zdravljenje v Dobrni pospešuje tudi vsa okolica, ki je tako bogato obdarjena od narave. Zdravilišče leži v lepi dolinici, obdani od gričev, posejanih s stoletnimi drevesi, v glavnem z jelkami in smrekami. Njih osvežujoči duh napolnjuje s cvetjem in eksotičnimi drevesi posajeni park in promeuadna pota, ki v nekoliko minutah privedejo šetalca v povsem alpinski svet s.krasnim razgledom na štajerski del Slovenije. S temi besedami je v četrtek kratkovalovna radio postaja v Belgradu predstavila poslušalcem zdravilišče Dobrno. * Kaj naj rečemo o glasbeni reportaži iz Dobrne, ki je sledila predavanju? Na kratko ugotavljamo, da je bil lep večer, ki so nam ga priredili celjski umetniki ter s tem povečali uspeli radio reportaže za Dobrno. Lahko rečemo, da se je Dobrna dostojno in upamo tudi uspešno predstavila zunanjemu in domačemu svetu. Pot vodstva radio reportaže Centralnega pres-biroja in kraljevske banske uprave se približuje svojemu koncu. Zadnji dnevi to reportaže bodo posvečeni krajem na naši severni meji. Zeleno Pohorje bo danes predmet te že sedaj tako uspešne propagandne akcije. Tudi o Pohorju, tem 50 km dolgem in 26 km širokem srednjegorskem grebenu, na katerem se nahajajo idilična letovišča v višini od 422 do 1522 ui, se bodo vršila predavanja v 4 jezikih, in sicer ob 13.45 v srbskohrvatskem, ob 20 v nemškem, ob '20.15 v francoskem in ob 21.30 v angleškem jeziku. Sledila bo od 21.45 do 22.30 glasbena reportaža, katere spored bosta izvajala septet bratov Živko in koncertni tenorist Živko. Reportažo bo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. Maribor Tujskopromctna razstava na belgrajskeni vele-sejmu. V okviru letošnjega belgrajakega velesejma bo tudi velika tujsko-prometna razstava. Tujsko-prometna zveza v Mariboru prosi vsa mestna poglavarstva, županstva občin, uprave zdravilišč, tuj-sko-prometna in olepševalna društva, podružnice SPD in vse svoje članstvo, naj pošljejo ves mate-rijal, s katerim bi se dal prikazati razvoj tujskoprometne propagande, predvsem razne prospekte, plakate, najkasneje do 31. avgusta na naslov Put-nika, Maribor, Aleksandrova cesta 35. m Napredovanja mestnih uradnikov. Mestni svet je na svoji seji odobril napredovanje sledečim meslnim uradnikom: dr. Maksu Rojku, Antonu Brandnerju, Karlu Novšaku, Božidarju Kolarju, Alojziju Gajšku, Jožici Zagorčevi, Josipu Primožiču, Francu Germu, Olgi Cerče, Josipu Heinrichu in Antonu Slaviču. Anton Brunien je bil imenovan za definitivnega slugo pri Mestni hranilnici in so mu vštejejo vsa leta. m Mali harmonikarji na turneji. Mariborski mali harmonikarji so pod vodstvom g. šušteršiča priredili turnejo po mnogih zdraviliščih. Koh-cerlirali so v Krapinskih toplicah, Stubiških topli-cab, v Rogaški Slatini, Koprivnici in v Varaždinu. Vsi koncerti so se vršili pred številno in odlično publiko, v Rogaški Slatini se je koncerta udeležil tudi minister pošte okojninah prikra jšan. Kadi nekaj na ta način prihranjenih dinarjev pa delavcem ne smemo zniževati že itak skromnih starostnih in oneinogloetnih rent. Dalje jiozivamo vse delodajalce, da naj točno in zanesljivo izpolnjujejo prijavnice za člane. Točni jiodatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti samo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do rent in podpor zavarovancem odnosno svojcem, ln ker se bodo priznavale take rento in podpore šele čez pet ,deset ali še več let, bodo imeli delavci radi netočnih in nepravilnih prijav in podatkov kasneje nejjopravljivo škodo. Delavci sami naj 6c zanimajo, ali in kako so prijavljeni v zavarovanje. Delodajalce in dclavce prosimo, da ee v lastnem interesu zanimajo za novo zavarovanje, da či- Naša zunanja trgovina Pravkar so objavljeni statistični podatki o naši zunanji trgovini za mesec julij 1937, iz katerih je razvidno, da je bil letos izvoz v juliju prav znaten in da je naša zunanja trgovina dosegla ta mese.: visoko aktivnost. Naš izvoz pa še ni dosegel rekordne višine od aprila 1937, ko je znašal celih 570.2 milij. diu. Skupno je znašal julija letos izvoz 429.301 ton za 582.56 milij. diu, dočim je dosegel junija 1937 416.07 milij. din. julija lani 329.96 milij. din. Nadalje je znašal naš uvoz v juliju letos 99.928 ton za 427.15 milij din, dočim je dosegel junija lotrtc ]'-t'^ 'i milil iuliia l.,n; 'Ho - ...:■:: .1:.. ilij. diu. lani julija |>a je bila aktivnost tudi majhna, znašala je 17.3 milijona din. Napredek naše zunanje trgovine je razviden še iz naslednjih številk: izvoz je od julija latii do julij a letos narasle! po količini za 100.72%, po vrednosti za 61.4%, uvoz pa je narastel po teži za 39.32%, po vrednost; pa za 36.61%. Glavni predmeti našega izvoza so bili naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki izvoza za junij): pšenica 17.24 (30.1), koruza 77.865 (54.44), konojdja 24 6 (14.24), govedo 13.25 (13.0), prašiči 36.3 (21.5), drobnica 9.5 (5.8), |ierutnina 2.25 (1.3), sveže meso 7.4 (4.1), jajca 7.16 (8.3), drva 1.15 (1.0), stavbni les 91.46 (79.6). oglje 1.0 (0.9). hrastovi žel. pragovi 8.8} (1.56), bukovi žel. pragovi 0.7 (1.0), izdelki iz lesa 4.45 (5.36), cement 7.74 (4.56), surov baker 46.85 (29.1), rude in zemlja 66.5 (45.17). . Uvoz |ia je bil naslednji: surov bombaž 23.4 (22.0), bomb. prediva 41.1 (31.2), bomb- tkanine 16.3 (15.85), nepredelano in polpredelano železo 7.4 (6.25), pločevina 5.26 (4.5), razni izdelki iz železa 29.5 (31.4), surova volna 5.6 (9.0), volneno predivo 9X1 (10.1), volnene tkanine 10X3 (7.1), svileno predivo 10.0 (7.8), surova nafta 9.1 (7.3), nepredelane kože domačih živali 12.0 (6.5), kava 5.66 (4.91). premog vseh vrst 10.25 (13.83), stroji, orodje in :iparati 38.1 (29.7), elektrotehnični predmeti 12.7 (18.3), prevozna sredstva 24.74 (18.85). V naslednjem podajamo šc podatke o izvozu v vseh 7 mesecih lani. Skupno je znašal naš uvoz v 7 mcsecih letos 598.210 (lani v prvih 7 mesecih 551.170) ton v vrednosti 2.847.7 (2.313.4) milij. din. Količina uvoza se je torej letos povečala za 8.53%, vrednost pa za 23.1%. Izvozili smo pa letos v prvih 7 mesecih 2,544.506 (lani 1,326.058) ton za 3.353,46 (1.961 16) milij. din. Izvoz je torej po količini leto« r3iastcl za 91. 88%, po vrednosti pa za 79.97%. I-ani v prvih 7 mesecih je bila naša zunanja tr-govna pasivna za 352.0 milij., letos pa se je ta pasivnost izpremenila v aktivnost, ki je dosegla že 696.7 milij. din in bo do konca leta še gotovo narasla. Izvoz lesa Julija letos smo izvozili 123.491 ton raznih vrst lesa v skupni vrednosti 115.7 milij., dočim je lani julija ves izvoz lesa dosegel komaj 54.076 ton za 54.1 milij. din. Kulturni obzornik izseljenski veslnik Izseljenski veslnik Rafael. Ob desetletnici Rafaelove družbe v Ljubljani je izdala družba slavnostno številko svojega glasila »Rafaela«. Ta številka je tako važna in poučna, da ne more iti nihče mimo nje. komur je mar izseljensko vprašanje. Da. celo trdimo, nc sme iti mimo Slovenec, ki v sebi nosi sveto misel ra6ti naše krvi in komur ic za ugled in rast naše mile domovine Jugoslavije. Veliki bomo šele takrat, kadar sc bomo zavedali, da smo vsi Slovenci velika celota in nas ne ločijo meje in oddaljenost. Danes ne sme biti več izseljensko vprašanje drugovrstni problem. Prav ta slavnostna številka Rafaela nosi |>ečat najširše zasnove in le veselimo se. da nas je ta številka presenetila, ker je že zdaleč prekoračil »Rafael« samo informativno obeležje; saj v njem najdemo že vse polno strokovnih razglabljanj. Na naslovni strani lista je slika našega voditelja dr. Antona Korošcafc kateri s prekrasno besedo pozdravlja svoje brate, ki pridejo iz tujine v domovino, in obenem fiozdravlja desetletno delo Društva sv. Rafaela. Slede pozdravi obeli slovenskih škofov dr. Rožmana in dr. Tomažiča. g. minislra dr. Kreka, g bana dr. Natlačena, ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča, prorektorja slovenske univerze dr. M. Slaviča in drugih vplivnih javnih delavcev. Vsak jx> 6voje |X)zdravlja prihod in 10 letnico Rafaelovega društva. Pozdravom onih v domovini slede p>ozdravi in strokovna razglabljanja izseljenskega vprašanja naših kulturnih in duhovnih delavcev v tujini. V nadaljneni pa je zbrana v kratkih fiotezah zgodovina desetletnega obstoja Rafaelove družbe obenem pa so nakazani obrisi vsega dela v bodoče Zanimivo nam opisuje njen predsednik g j». Zakraišek svojo dolgo jiovest dela za izseljcnce v Ameriki in domovini Ne manjka tudi strogo strokovnih člankov, ki vsebujejo vso skrb za zaščito naših izseljencev v tujini pred iu tajo članke o teui zuvarovanju, ki jib objavlja Okrožni urad v svojem glasilu (»Delavsko zavarovanje«) in v ostalih časopisih in da si zlasti vsakdo nabavi brošuro z naslovom »Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt«, ki jo je izdal Okrožni urad in stane 2 din. Na zavarovanju za onemoglost, starost in smrt morajo imeti prav poseben interes občine, (podeželske in mestne, ker bo nosilec zavarovanja v bodoče nosil bremena starostne preskrbe delavcev. Dolžnost občin je, da 6 svojim vplivom in v svojem delokrogu podpirajo Okrožni urad pri praktičnem izvajanju zavarovanja. Urad ojiozarja delodajalce, da bo od 1. septembra 1937 dalje vsako opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo (nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela itd.), prijavil politični oblasti v kaznovanje, česar do sedaj ni prakti-ciral. Dolžnost kulturne Slovenije je. da vse stori, dn niti en delavec na sinjih plačah i/, naslova zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ne bo niti malo prikrajšan. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 25. avgusta 1937. Predsednik: Ravnatelj: Franc Krcmzar I. r. dr. Joža Bohinjec, I. r. Po posameznih državah se izvoz v juliju letos razdeli sledeče: Anglija 24.272 ton za 24.7 milij. din, Italija 28.024 ton za 20.1, Nemčija 8.043 ton za 11.6 milij. din, Madžarska 10.484 ton za 7.1, Grčija 8.384 ton za 6.2, Egipt 6.776 ton za 5.7 milij. dinarjev in Argentina 5.598 ton za 5.6 milij. din. Skupno je naš izvoz lesa dosegel v prvih 7 mesecih leto« 721.286 (lani 377.796) ton za 667.0 (356.2) milij. din. Največ smo izvažali v Anglijo: 125.654 ton za 1430 milij. din, Italijo 162.389. ton za 124.9, Nemčijo 89.399 ton za 101.3, Madžarsko 80.398 ton za 46.1 in Grčijo 33.138 ton za 23,6 milij. din. Naši kliringi Po podaLkih Narodne banke jc bilo stanje naših Mitingov dne 21. avgusta naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 14. avgust): Aktivni kliringi: Italija stari račun 42.139.641 ( -597.028) lir, Nemčija 15.534.120 (—637.266) mark, Poljska 16.238.733 ( + 1.435.226) din, Turčija 4.940.823 ( + 552.397) din, Španija 2.692.988 (1-20.226) pezet. Pasivni kliringi: Belgija 4 118.225 ( + 52.725) belg., Bolgarija 260.744 (+19.113) din, Italija novi klirinški račun 844.771 (—766.378) lir, Madžarska 11.058.323 (—484.658) din, Romunija 26481.843 (--393.938) din, Francija 2.312.030 (+304 938), Češkoslovaška 118.779.506 (+715.158) čeških kron in Švica 1.516 698 (—161.155) din. Terminsko poslovanje z nemški čeki. Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka izdala novo okrožnico, v kateri zopet delno dovoljuje terminsko trgovanje r. nemško marko. Prepoved termin-skega poslovanja sc nanaša samo na terminsko poslovanje denarnih zavodov za lastni račun. Posamezni izvozniki bodo lahko šc nadalje lahko prodajali marko na termin uvoznikom po pooblaščenih zavodih. Zalo so sc danes in včeraj že pojavili zopet tečaji za nemško marko na termine. Likvidacija. Sirins, d. d. v Zagrebu sklicuje občni zbor za 30. avgust, kjer bo sklenjena likvidacija družbe. Ekspozitura Hranilnice savske, banovine v Cri-kvenici. V trgovinski register je bila vpisana eks-pozitura v Crikvenici Hranilnice savske banovine v Zagrebu. Hranilnica savske banovine namerava odpreti še druge podružnice in ekspoziture. Tretja licitacija za kabel Relgrad-Maribor. Kakor smo že poročali, druga licitacija za kabel Bcl-grad-Maribor dne 16. t. m. ni uspela, pa je zato razpisana tretja licitacija za 15. september. Med zanimivostmi letošnjega jesenskega vclc-sejma od 1. do 12. septembra bo tudi razstava cvel-ja. Poseben del te razstave bodo zavzemale lončnice in bo pokazanih več primerov, kako se more lepo in poccni urediti sobni vrtiček. Ko bo zunaj že začelo prevladovati hladno vreme, bo tu šc bujno cvetje in zelenje prava spomlad v jeseni. V pestrih skupinah na« bo pozdravljalo cvetje jesenskih vrtov, med njimi pa bodo nameščeni akvariji, poživljeni z raznoterimi gosti iz Azije, Amerike in Evrope. Manjkalo pa tudi ne bo domačih rib z vsemi potrebščinami za akvariste. Od podvodnih rastlin bodo zastopane svedrovke, streluše, helo-deje, brazilijanske kabombe in drugo za akvarije prikladno zelenje. Med ribami bo rod osfromenidov jimi oblastmi. Se dosti drugega je v lej slavnostni številki, kar satuo olepša in poživi list. Nc samo. da številko vsem toplo pri|>oiočamo. naše kulturne ustanove jo bodo še nujno rabile ob raznih prilikah. Zlasti opozarjamo šole, katere bodo našle v tej številki polno pre|)otrcbnega gradiva za svojo učečo se mladino. Rafaelovi družbi pa čestitamo k presenetljivemu razmahu in ji želimo še polno usiiehov v njenih idealnih stremljenjih r. s. Nove knjige Erjavec Franc, Komunizem in komunistična Rusija (80 din). — Proslava 25 letnice majske deklaracije (5 din). — Vidov dan — Šolske proslave (t din). _ Gospa Doroleja. Salezijanska knjižnica. 85 zv. (1 din). — Vičič Milan, Zadružništvo I. - • smeri, zgodovina in sistem (50 din). — Turna Henrik. Iz mojih spominov (150 din). — Jack London — Pavel lloleček. Klic divjine (broš. 16 din, vez. 24 din). — Krajevni leksikon dravske banovine (550 din). — Dr. B. Dragaš. Tehnika in metodika splošno nege bolnikov (vez. 76 din). — Dobrovoljci — Kladivarji Jugoslavije 1912—1918 (145 din). Vodnik po Parizu in okolici s plani (20 din). — špende Anion, Zemljiška knjiga (44 din). — Se-liškar Tone, Pesmi pričakovanja (broš. 20 din. vez. 36 din). — Kreft Branko. Velika puntarija, drama (broš. 24 din. vez. 40 din). - Kant Immanuel, Dve razpravi (broš. 21 din. vez. 40 din). — Cervantes Miguel de Don Kišol IV. (broš. 40 din, vez. 56 din). — Pedagoški zbornik XXXII (28 din) — Fink. Začetni čitalni in pisalni pouk (12 din). — Vrane, Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi (40 din). — Naša pot XIII. Okrožnica Pija XI. Divini redemptoris (10 din). — Sušeč Štefan, Takse I dodatek. Uredba o dednih in darilnih taksah (24 din). — Sv. birma. Sal. knjižnica (1 din). — Žitnik Vinko. Pomlad, pesmi (broš. 40 din, vez. 50 din). — Petančič Davorin, Svete gore (broš. 18 din. vez. 28 din). — Ciganka, povest (broš. 14 din, vez. 24 din). — Mlada setev (broš. 26 diu). -Schaub-Koch, Firence, Miha Maleš (vez. 70 din). — Manluani Serffij, Hiša in drugi spisi (10 din). — gotovo vzbujsl pozornost ljubiteljev, in sicer pisane veleperke in modre bete. Ribicc tega rodu ni«o odvisne od prostega kisiki v vodi, temveč si v presledkih jemljejo mehurčke zraka v svoj labirint, ki je votlina v notranjosti glave, so torej posebno prikladne za manjše sobne ribogojnice. Ljubitelji cvetja, akvaristi in v>i, ki s: želite v sobah pomladi v jeseni, oglejte ci to razstavo! Letina koruze v Romuniji. Se pred nedavnim je kazalo, da bo letošnja letina koruze v Romuniji slaba, sedaj pa jx>ročajo iz Bukarešte, da kaže veliko boljše in je pričakovati celo izvoznega presežka v znesku 20.000 do 30.000 vagonov. Kmečki kredit v Belgiji. Iz Bruslja poročajo, da je belgijska vlada sklenila ustanoviti jjoseben državni zavod za kmečki kredit pod naslovom »Institut National de Credit Agricole«. Argentinsko zlato gre iz Londonu. Finančni položaj Argentine se je letos zelo izboljšal in je začela Argentina v večji meri odplačevali inozemske dolgove. Sedaj pa poročajo, da bo Argentina odtegnila svoje zlato, ki ga Ima v Angliji, in ga spravila domov. Gre za 13,366.000 funtov šterlingov zlala, ki ga ima Argentina pri Anglcšik banki. To seveda tudi ne bo dosti škodovalo valutni poziciji Angleške banke. Borza Dne 27. avgusla 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani nn 288 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—288.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno popustil na 8.38—8.46, v Zagrebu pa se je učvrstil na 8.35—8.45, v Belgradu na 8.8402—8.4402. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.76—30.46. v Belgradu 29.90 denar. Nemški čeki so v Ljubljani oslali neizprenie-njeni na 12.90—13.10, v Zagrebu so pa popustili na 12.87—12.97. nadalje so beležili za konec septembra 12.85—13.05, za sredo oktobra 12.76—12.96, za konec oktobra in sredo novembra 12.95 denar, za sredo decembra 12.75—12.95. V Belgradu so beležili 12.8609—13.0694. Ljubljana — tečaji s priinom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2395.06—2410.26 Berlin 100 mark...... 1743.52—1757,10 Bruselj 100 belg...... 731.04— 736.11 Curih 100 frankov.....»96.45—100352 l-ondon | funt ......215.95— 218.01 Newyork 100 dolarjev .... 1309.70—1346.07 Pariz 100 frankov.....162.57— ltvl.01 Praga 100 kron....... 151-38— 152.49 Trst 100 lir........ 227.81— 230.90 Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij. 191.468 din, v Relgradu 4,110.000 din. — Efektni promet je dosegel v Belgradu 704.000 din. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 16.3175. l-ondon 21.6», Newyork 435.625, Bruselj 73.40, Milan 22.9375. Amsterdam 240.80. Berlin 175.05. Dunaj 80.75—82.15. Storkholm 111.8-1. Oslo H«. Kopen-hagen 96.83, Praga 15.205, Varšava 82.35. Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, llelsingfore 9.59, biienos Aires 127. Vrednostni panirii Ljubi ja na: ,% inv. jtosojilo 88.50—90, agrarji 52.50—53.50, vojna škoda promptna 107—41«), begi. obveznice 75—77, 4"o sev. agrarji 51.50—53, 8% Bler. posojilo 92.25—98.25. 7% Bler. pos. 81- 85, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50—100, Trboveljska 265—275. Zaereb: 7% investicijsko j>os. 9i—94. agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 107—1117.50, begi. obveznice 76 denar, dnini, agrarji 74.75 den., 1% sev. agrarji 52.25 denar. 8% Bler. pos. 4 kg 125—127.50. Oslalo neizpremenjeno. Tcndenca prijazna. Promet živahen. Murko dr. V. Davčne oprostitve in olajšave (broš. 60 din, vez. 70 din). — Puškin, Pesmi. (vez. 72 din). — Skala Anion, Prosvetni zbornik (broš. 30 din, vez. 38 din). — Cajnkar, Luč sveti v temi — Studenci žive vode L (broš. 36 din, vez. 48 din). — Ambrožič M.. Tiskarstvo (vez. 150 din). — Administrativni adresar dravske banovine (50 din). — V borbi z goro (SO din). — Šuster Andrej Drabos-njak. Igra o Kristusovem trpljenju (20 din). — Petelin Stanko, prof.. Japonska (I din). — Vremen Bogo, Le hrepenenja (broš. 8 din). — Luč, poljudno znanstveni zbornik (broš. 8 din). — Lesjak Ivan, Poljski pripovedniki (broš. 8 din). — l*ondon Jack, Martin Eden (vez. 80 din). — Ministranti, Siti. knjižnica (1 din). — Sv. Rok, Sal. knjižnica (1 din). — Samec. Fr. Slovenski stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli (20 din). — Velikonja Iv., Kuhaj varčno in dobro (3 din). — Prolikomunistič-ni katekizem. Sal. knjižnica (1 din). — škerbec Matija, šencurski dogodki (broš. 20 din). — Dr. Vlad. Kuknian. Zbirka obrazcev |>o uredbi o občinskih uslužbencih in obč. statutih po § 90 Zak. o obe. (25 din). — Sušeč, Davek na poslovni promet 240 din). — Južnič. Francoska čitanka za 8. razred gimn. (60 din). — Ziegler - Žabkar- Brane, Geometrija za 3. in 4. ra/.r. sred. šol (34 din). — Gagern, Ljudstvo (90 din). — Vodušek Rožo, Ivan Cankar (54 din). — Dr. Triller Viktor. Brežice z okolico (5 din). — Dr. Zde-ar C. M., Zgodovina usmiljenih sester sv. Vincencija Pavi. (25 din). — Kranjec Silvo, Med Napoleonom in Leninom (120 din). — Dijaški kongregacijaki koledarček (8.50 din). — Štele, Cerkveno slikarstvo med Slovenci. I. srednji vek (broš. 44 din, vez. 56 din). Dijaški kongregacijskj koledarček za šolsko leto 1937-38. VI. letnik. Ljubljana. Uredil prof. dr. Ivan Vrečar, opremil ing. arb. Ivan Pengov. Ta koledarček »e je pri nas že udomačil. Študentje ga 7. vedno večjim veseljem jemljejo kol nekak vadcmccum katoliškega dijaka. Vendar za- Sombor. Plenica: bč. okolica Soinbor 167 do 169, gornjo bč. in gornje ban. 168—170, t-reni. 161—166, slav 105—167, ban. 163 -165, bf. ladja kanal 169—171, bč. ladja Begej 170—172, bč. in ban. Tisa slep 170—172. Oves: neizpremenjen. Rž: bč. 162.50—Hm. Ječmen: bč. in srem. 63 do 61 kg 127.50—132.50, bč. jiomladnnski bar. ne notira. Koruza : moka in otrobi neizpremenjeni. Fižol : bučki beli 2% 195—205. Tendenca čvrsta. Promet 46 vagonov. Mariborski šport konstituiranje okroinetja odbora L.\l'. Iztrebani termini pri t nitvu. V Mariboru se je v ponedeljek zopet konstituiral nov okrožni odbor LNP, ki smo ga pogrešali od znane afere, ko so vsi funkcionarji starega odbora bili j>o LNP zaradi poizkusa ustanovitve lastne mariborske podzveze kaznovani s težkimi prepovedmi izvrševanja funkcij, a končno amnestlruni. V novem odboru, ki je sestavljen sledeče: predsednik Mr. Pli. Ciril Maver, podpredsednik Ernest Franki, tajnik Mihelak, blagajnik Anion, kapetan Konič, odborniki: Mozetič, Joštl, Grbec, Kocbek, je nekaj novih imen, ki bodo, upamo, jiruiesie tudi novo iniciativnost v odbor iu šjiorlno življenje Maribora. Povečini pa so prevzeli funkcije zopet stari in preizkušeni delavci, ki jim pa j>olugamo na srce, da složno in uejirislrausko vodijo mariborski nogomet do uspehov iu napredka V odboru so z delegati zastopani vsi klubi mariborskega okrožja, le SK Mura iz Murske Sobole bo naknadno imenoval svojega zastopnika. Odbor je takoj pričel z delom ter je tudi že izžrebal nasprotnika iu določil termine za jesensko prvenstvene sezono, ki prične v obeh razredih 12. septembra Prvi razred: 6 klubov: 12. septembra: Gra-djanski : Železničar, Rapid : Maribor, Mura ;C'ako. ver. 19. sejitenibra: Gradjanski : Cakovec, Železničar : Rapid. 26. septembra: Cakovec : Maribor, Rapid . Gradjanski, Mura : Železničar. 3. oktobra: Gradjanski : Maribor, Železničar : Cakovec. Mura: Rapid 10. oktobru: Gradjanski : Mura, Maribor: Železničar. 17. oktobra: Maribor : Mura. 21. oktobra: Rapid : Cakovec Drugi razred: 4 klubi: 12. sejitenibra: Sla-vija : Pluj, Drava : Lendava. 19. septembra: Lendava : Ptuj. Slavija : Drava 26. septembra: Leu-dava : Slavija, Drava • Pluj I ekme se odigravajo vedno na igrišču prvo-imcnovanega klubi. Dočim okupira prvenstvo I. razreda 7 terminov, bo tekmovanje v 11. razredu že dokončano po 3 nedeljah, 26. septembra. Klubi bodo imeli dovolj prostih nedelj ter bomo, upamo, zopet lahko videli kake tekme prominentnejših domačih in inozemskih mošlev, kakor tudi medmestne reprezentančne tekme. Pričakujemo, da bo športno občinstvo v velikem številu posečalo prvcn«tvena tekmovanji, ki bodo sigurno zanimiva in na visokem športnem nivoju. Igralcem in klubom pa svetujemo, da v vseli primerih nastopajo športno in fair, ker si bodo lc na ta način pridobili nove pristaše in občinstvo. Borba na zelenem polju naj bo viteška, glavni cilj iste telesna vzgoja mladine, nc pa lov za goli in točkami, ne glede na sredstva in način igranja. Potem bodo tudi izostali boji za zeleno mizo, ki po nepotrebnem okupirajo športne funkcionarje in nc prinesejo nikd ir nič dobrega. Želimo si. da bi sc klubi ravnali po stari prislovici: »Zdrav duh v zdravem telesu!« da ^ ODBOR /.A DEKORATIVNO SLIKANJE RIMSKO KAT. ŽUPNE CERKVE SV. PETRA IN PAVLA V OSIJEKU Razpis licitacije V smislu rešenja odbora za DEKORATIVNO SLIKANJE rim. kat. župne cerkve sv. Petra in Pavla v Osijeku, zgornje mesto, se vrši 3. novembra 1937 ob 10 uri dopoldne v rini. kat. žup-nem uradui prva pismena javna ofertalna licitacija za dekorativno slikanje notranjosti rim. kat. župne cerkve v Osojiku, gornje mesto. Natančna pojasnilu, pogoji in navodila za ponudbe se dobijo brezplačno, kakor tudi vpogled načrta za slikanje v rim. kal. župneni uradu v Osijeku, gornje mesto, za časa uradnih ur. V Osijeku. dne 19. avgusta 1937. Št. 1611-1937. Matija Pavič, 1. r. opat in župnik. deva takega koledarčka ni lako enostavna, kol se zdi na prvi pogled, če hoče namreč biti sodoben, praktičen in tako bogat po vsebini kot je. ta. Uvodno besedo je napisal preprosto in prisrčno lavan-tinski škof dr. Tomažič. Poleg običajnih navodil /a pošto in podobno obsega koledarček 6eznam avtomobilskih znakov, kar je za študenta, ki je bister, vedno znova jiobuda, da kar mimogrede obnavlja svoje geografsko znanje, ko ugotavlja doniovnico posameznih avtomobilov. Pietetna iu lepa pote/a ie življenjepis velikega našega voditelja in vladike dr. Jegliča. Taka stvar da študentu jiogunia in samozavest. Dve strani je napisal P. Vdovec S. I. pod naslovom »Preberi in premislit, nekaj lepili misli, ki so prav za prav izpraševanje vesli mladega fanta. Močno prikladen je naslov »Deset,t banovina« za izseljensko vprašanje, ki ga jo dobro obdelal P. Kazimir O. F. M. Za tem sledi priiv praktičen »Pregled slovenske zgodovine«, ki bi siga moral vsak dijak naučiti na pamet, da ne lm nikoli | to zabil: »Slovenec sem.« Posrečen je odlomek: :Slovenske srednje šole v preteklosti in danes..- Zatem sledi kratka »Literarna zgodovina slovenskega slovstva«, ki je lahko za študente vir neprestanega kosanja in prijetne igre spomina. Močno me veseli, da je v tem koledarčku dan tudi proslor članku o karitativnem delu pod naslovom: Friderik Ozanam«. To je praktično katoličanstvo. Napisal je članek dr. Levičnik. Psmelno In modro je urednik povedal za starše in dijake, kar je potreb-no vedeti o dijaških zavodih, o domovih in o prehrani. Kolikokrat je človek vprašan za svet, pa se včasih niti ne spomni, kako in kaj bi lahko pomagal. Tudi na stenografijo urednik ni pozabil, ne na francosko in nemško slovnico in ludi ne na ^Kratek seznam važnejših dogodkov svetovne zgodovine«. Matematične formule, kratek poduk o zdravju, geografični kotiček izpopolnjujejo to elegantno knjižico — dijaški vadeinecum. Oprema te knjižice je naravnost odlična, bodisi glede naslovne slrani, bodisi glede slik in vstavljenih »marmornatih spominskih plošč z izreki posameznih papežev o kongregarijf. Tako uredniku, kakor arhitektu, ki je opremil !a dijaški vadcmccum, velja poštcuo priznanje za skrbno dovršeno delo. pet. Rdeča fronta na Španskem se lomi Angleški avtomobilski dirkalec, kapitan Georgc Eyston, si je dal zgraditi avto, ki bo imel dva motorja, vsakega po 3000 konjskih sil. S tem avtom hoče doseči hitrost 400 milj na uro, to se pravi, nekako 640 kilometrov na uro. S takim avtomobilom bi lahko v eni uri bil iz Ljubljane v Belgradu, če bi bila seveda cesta ravna in gladka in če bi se med potjo ne ubil Ostanki zgorelega zrakoplova v Nemčiji Iz Hamburga poročajo: V Hamburg so s par-nikom pripeljali iz Lakkehureta kovinske ostanke zgorelega vodljivega zrakoplova »LZ 129 — Hin-denburg« Ves duraluminijev skelet zrakoplova bodo vrnili delavnicam vodljivih zrakoplovov v Frankfurtu. Od povsod 20.000 Kataloncev se bori v Francovi armadi, kakor je izjavil španski politik iz Katalonije, ki je te dni pribežal v Belgijo. Povedal je, da Katalonci v trumah dezertirajo ali čez mejo ali k Francu, če jim je to le mogoče. Katalonci so notranje vsi na strani belih, tudi tisti, ki 6icer niso zadovoljni s staro Španijo. Dve angleiki vojaški letali sta v zraku trčili v grofiji Hampshire. Trije letalci so 6e ubili. To se je zgodilo 25. avgusta zvečer. Prvi leteči čolni čez Atlantik. Angleška letalska družba je dala delati prva vodna letala, ki so nekaki leteči čolni, ki bodo prevažali pošto in potnike iz Kanade na Angleško in nazaj. Vsako tako letalo bo veljalo 90.000 funtov šterlingov, nekako 18 milijonov dinarjev. Povprečna hitrost bo 200 milj ali 320 kilometrov na uro. Prvo letalo bo narejeno leta 1939, drugo pa leta 1940. Železničarski štrajk grozi v Združenih državah Severne Amerike. Železničarji vseh 86 železniških družb so se po svojih zastopnikih že dolgo pogajali o boljših delovnih pogojih. Ker se doslej še niso sporazumeli, grozi sedaj stavka. Pijan šoier je vozil avtobus, v katerem se je v Novosibirsku kakih 40 otrok vozilo nekam na izlet. Avtobus je zavozil in se prevrnil. Pri tem je bilo ubitih 9 otrok, 17 pa hudo poškodovanih. Rekord s padalom je dosegel ruski športnik Kajtanov, ki je v višini 11.037 metrov skočil iz letala. Da je s padalom prišel na tla, je potreboval za to 30 minut. Vedno manj šolskih otrok. Ker je v Avstriji vedno manj rojstev, se je 6edaj tudi po šolah začelo kazati to dejstvo. Medtem ko so lani imeli v Avstriji še 921.412 šoloobveznih otrok, je njihovo število letos padlo na 849.966. Torej je letos celih 8 odstotkov manj otrok kakor lani. Pet slonov je ušlo cirkusu Sarasani v Roter-damu. Medtem ko so tri takoj pri cirkusu ujeli, sta dva drla kar po cestah, kjer je bilo polno ljudi, saj je bila večerna promenada. Sloni so raztrgali streho cirkusu ter potem dirjali po mestu. Po dolgi gonji so jih nazadnje ujeli in priklenili k drevesom. Med lovom je en 6lon svojega čuvaja vrgel ob tla in ga hudo poškodoval. Japonski poročevalski oddelek n ^ - u i .7. Boul°*ne *«r Mer gori. Ogenj je nastal, ko je bilo v plesni dvo- ram 800 l.ud. to ko sta bih gledališka dvorana in jedilnica nabito polni. Vendar se je posrečilo rešiti vse l|udi, pač pa je zgorelo pos lopje. Škode ie 12 milijonov Irankov Kako je padet Santander Pretekli četrtek zjutraj so zmagovite navarske čete in pa legionarji generala Franca vkorakali v mesto Santander. Reči pa je treba, da Francova armada mesta ni zavzela z naskokom, marveč se je mesto samo vdalo, še bolj pravilno pa je povedano, če se reče, da so prebivalci mesta Santander skupaj s policijo in orožništvom sami razorožili rdeče miličnike ter nato mesto izročili generalu Francu, s katerim je itak velika večina prebivalstva že od nekdaj simpatizirala. Čete generala Franca pa dolgo niti vedele niso, kaj se v mestu dogaja. Sedaj poročajo iz tabora belih o poteku dogodkov takole: V torek ob 10 zvečer mestno prebivalstvo še nič ni vedelo, da je mesto Torrelavega padlo v roke belih čet. Malo pozneje je iz Santandra še odšel vlak v to mesto, a se je moral vrniti, ker so bele čete že obstreljevale to progo. Sedaj je mesto zaslutilo, kaj se dogaja zunaj na fronti. Zato je civilna garda izpustila iz ječ ter zaporov kakih 1500 političnih jetnikov, katere so rdeči kot nacionaliste imeli zaprte. Teh 1500 mož je takoj bilo oboroženih ter so skupaj s civilno gardo šli na ulico, kjer se jim je kmalu pridružilo skoro vse mesto. Vsa ta sila je nastopila zoper rdeče oblastnike. Kmalu so bila v rokah upornikov vsa javna poslopja, prvi pa magistrat, s katerega je takoj zaplapolala španska zastava. Rdeči miličniki so se upornikom v mestu dali skoro brez odpora razorožiti. Nekateri so celo obdržali svoje orožje, ker uporniki niso imeli dovolj sil na razpolago, da bi bili vse mogli razorožiti. Vsi miličniki pa so si dali napisati spričevalo, da so se prostovoljno vdali. Padec mesta Santander je posledica bliskovito nagle ofenzive, ki se je začela 14. avgusta ter je v 11 dneh prinesla padec Torrelavega in Santandra. Rdeči so v teh 11 dnevnih bojih morali zapustiti 400 km dolgo fronto. S tem pa je postal tudi položaj rdečih čet v Gijonu nevzrdžen, ker so bile kot v vreči. Zato 6odijo, da bo tistih 40.000 rdečih mož, ki stoje med Santandrom in Laredo, padlo v roke belih z vsem ogromnim vojnim materialom vred. Rešeni rdeči poročnih pripoveduje Med rdečimi četami se ie boril tudi neki Anglež, ki je bil prostovoljni poročnik. Ta je v zadnjem hipu prihitel na angleško ladjo, katera ga je z drugimi angleškimi državljani pripeljala v luko St. Jcan de Luz. Ta mož je zastopniku Reuterjevega urada takole opisoval dogodke v Santandru, preden so ga zavzele bele čete: V noči od torka na sredo v mestu ni bilo ne vode ne luči. Po vseh ulicah so pokale puške, nikjer pa ni bilo več sledu o kakem redu. Najhujše ropanje in razbojništvo se je v teku te noči razpaslo v mestu. Bila sta strah in groza. Komaj pa se je začelo daniti, so se begunci že zagnali proti morju, kjer se je vnel pravcati boj za čolne in ladje, s katerimi so hoteli pobegniti. Angleški poročnik misli, da je največji vzrok, da se je obramba mesta Santandra tako naglo sesedla v nič ta, da je manjkalo reda in discipline. Rdeči vojski streljajo bežeče poveljnike Vojaški krogi bele armade sodijo, da je v provinci Santander še 40.000 rdeče vojske, katera se nima nikamor več umakniti. Pri tem pa ni6o všteti tisti tisoči, ki so se belim že vdali. Večji del poveljnikov na tem odseku je bil ujet. Večji del rdečih miličnikov, ki se še niso vdali, se je zbral bolj na severu ob tako zvanem Sardin-skem zalivu, kjer so se polastili letališča ter so potem preprečili svojim poveljnikom, da niso mogli pobegniti z letali. V neko letalo se je zateklo pet rdečih višjih častnikov, hoteč v letalu pobegniti na Francosko. Komaj pa se je letalo dvignilo od tal, so razjarjeni vojaki začeli streljati vanj ter ga sestrelili. Mesto Santander Mesto Santander, ki se je te dni vdalo četam generala Franca, je lepo, staro mestece, ki šteje kakih 90.000 prebivalcev. Ker pa se je zadnje mesece vanj zateklo mnogo beguncev, je gotovo imelo najmanj 100.000 prebivalcev. Preden je izbruhnila španska državljanska vojna, je bilo to mesto nekako pribežališče vseh bogatih mednarodnih lenuhov, ki so prihajali 6emkaj lenarit, denar in čas zapravljat. Mesto je namreč silno lepo ter ima ob morju prekrasno lego ter čudovito lepo okolico. Tujci, ki so prihajali semkaj, so se lahko kopali in sončili ob morskem obrežju Sardinero, kakor se imenuje predmestje vil tega mesta, v številnih rekah, ki teko v bližini mesta. Iz Salamance poročajo, da so te dni tamkaj zasliševali tri ujete ruskosovjetske vojaške letalce, kateri so se iz sestreljenega letala rešili v padalu. Dva izmed ujetih sta častnika, eden pa je podčastnik. Njihovo zasliševanje je zaradi tega tako zanimivo, ker nam odkriva, kako od boljševizma vzgojen človek presoja razna vprašanja. Vsi trije so izjavili, da so brezbožniki. Toda medtem ko sta oba častnika vendarle imela dokaj pojma o Bogu ter sta o tem tudi slišala, podčastnik o teh vprašnjih ni imel nobenega pojma. Oba častnika sta se živahno zanimala za obravnavanje raznih verskih vprašanj, podčastnika pa taki pogovori niso prav nič zanimali. Vendar jc bil tudi podčastnik kot človek docela simpatičen dečko. Pripovedoval je, da je oženjen ter da ima družino v Kijevu, katera med njegovo odsotnostjo dobiva 600 rubljev na leto. Je pač toliko, da ji ni treba od lakote umreti. Podčastnik je o 6voji družini govoril s prisrčno toploto in ljubeznijo. Oba častnika sta bila pa samca, pač pa sta vedela veliko povedati o svojih starših in bratih ter sestrah. Ko so enega izmed njih vprašali, ali bi hotel v Španiji ostati, |e odgovoril: »Potem bi pa moja družina morala v Sibirijo ...« Iz vsega tega je jasno, da boljševiška propaganda vendar le ni še razdrla vseh družinskih vezi, ker jih pač ni mogla. Saj so te vezi najbolj naravne. Rdeča revolucija hoče, kakor znano, zabrisati vsa čustva za narod in domovino. Ideja, ki jo stav- pa so lahko lovili ribe. Drugi so lahko na bližnje visoke vrhove delali razne ture, kar je bilo gotovo prav mikavno, saj se tamkajšnji vrhovi dvigajo da 2600 m visoko nad moriem, ki se razprostira skoro tik pod gorami. Ker je v mestu in v vsej okolici polno lepih in imenitno zgrajenih cest, so lahko delali izlete tudi na svojih avtomobilih. Kdor je imel veselje in pogum za take reči, si je lahko privoščil tudi večji lov na divje svinje, volkove in celo na medvede, ki še vedno straše po tamkajšnjih gorah. Podnebje v mestu in okolici je sila milo, saj pozimi nikdar ne pade pod 10 stopinj nad ničlo, poleti pa znaša toplota julija meseca kakih 19 stopinj. Zato je bilo to mesto že od nekdaj priljubljeno letovišče in zavetišče denarno mogočnih ljudi. Zato tudi ni čudno, če je mesto primerno bogato in če ima zaradi tega tudi toliko krasnih palač. Ljubitelji umetnosti 60 hodili 6emkaj občudovat krasote stavb iz tiste dobe, ko je mesto najbolj cvetelo. To je bilo v 13., 14. in 15. stoletju. V mestu je polno gradov, palač in hiš plemičev, ki so tukaj kdaj prebivali, ima lepe cerkve in samostane, v katerih 6e zrcali čisti gotski ali romanski slog, ki pa je včasih pomešan z mavrskimi motivi. Vsi ti umetniški spomeniki so ali v mestu samem ali pa v bližnji okolici. Najznamenitejši umetnostni spomenik, ki se je izplačalo, da si ga je ogledal vsakdo, ki je kdaj obiskal Santander, je sloveča jama Altamira, v kateri je polno predzgodovinskih slikarij, ki so stare kakih 15.000 do 20.000 let, kakor 6odijo strokovnjaki in ki dokazujejo, da je bila okolica Santandra že davno obljudena po kulturnih ljudeh. lja delavcu pred oči, je svetovni komunizem. S tem geslom pridobivajo rdeči tudi prostovoljce na špansko fronto. Toda španski rdečkarji ruskih sodru-gov niso sprejeli kot brate. Marsikje so španski rdečkarji kar sovražno nastopali zoper Ruse. Tudi ti trije ujeti Rusi niso kazali posebne oaklonjenosti za španske rdečkarje. Pri zasliševanju je tolmačil neki Rus, ki je po revoluciji pribežal v Španijo, torej carist. In zanimivo je bilo, da so vsi trije rdeči Rusi tega carističnega Rusa mnogo bolj z veseljem poslušali in prijateljsko z njim kramljali, kakor pa s svojimi rdečimi španskimi 6odrugi, Tudi tukaj se je izkazalo, da kri ni voda. Vsi trije ruski ujetniki so izšli iz delavskega in kmečkega 6tanu. Čudno pa je, da kljub šolam, ki jih baje ustanavlja rdeča vlada, njihova izobrazba ni večja. Pač pa so v marsikakem oziru njihovi odgovori bili sicer preprosti, vendar globoki. Ko so jih vprašali, ali sovražijo druge narode in države, je eden odgovoril: »Ker je ves svet izven Rusije za nas velika uganka, ga pač ne moremo niti zavidati niti sovražiti.« Pač pa je značilno, da podčastnik ni vedel, da je sploh na Španskem. Sploh ni vedel, kje je na karti Španija. V političnih in socialnih zadevah niso bili mnogo podkovani, pač pa je iz njih govorila naravna nadarjenost. Ko so jih vprašali, zakaj ne spremene Rusi sovjetskega režima, je eden izmed njih, ki je bil najbolj živahen, odgovoril: »Ko bi nastala kaka vojna, bi se ljudstvo združilo v armadi, kar bi dalo potrebno silo za protirevolucijo. To je edino upanje ruskega naroda.« m •• • A • • I* V • T rt je vjelt Rusi zasusam Z Daljnega vzhoda Ljudje beže iz Šangaja ter peljejo s seboj najpotrebnejše >Ali bi bil vašemu očetu všeč za zeta?« »Morda! Oče in jaz sva si zmeraj nasprotnega mnenja!« Skrivnostna bolezen v Belgiji Bruseljski »Soir« prinaša, da ie v otroškem zavetišču v Mallines obolelo 13 otrok, starih 2—3 leta za neko boleznijo, katere še niso mogli ugotovili kljub posebnim znakom. Dosedaj je pet otrok že podleglo tej neznani bolezni. Zdravniki se trudijo, da bi dognali vzroke teh skrivnostnih obolenj. Med ljudmi je zavladalo razumljivo razburjenje. Protijetično gibanje v ljubljanski okolici Zborovanja protituberkuloznih borcev za okraj Ljubljana-okolica so cc udeležili načelniki vseh občin okraja, zastopniki protituberkuloznih lig v okraju, zastopnik Protituberkulozne zveze (centrale), zastopnik Okrožnega urada (QUZD), več zdravnikov (dr. Arko, dr. Puc, dr. Jenko in se drugi). Zborovanje je vodil okrajni sanitetni referent dr. Živko Lapajne. Predvsem «e je kuratoriiu protituberkulozncga dispanzerja za ljubljansko okolico, ki se je odprl 1. julija t. 1. in je priključen dispanzerju za Ljubljano, izvolita eksekutiva (dr, Puc, Dobrna,župan Erjavec K, Št. Vid nad Ljubljano, prof. Sever, Jezica). Sklenilo se je tudi, naj se krajevne lige (Št. Vid nad Ljubljano, Jezica, Dobrna, Polje, Ig) združijo v zvezo, ki bo vodila v okraju protituber-kulozni boj ir oskrbovala denarni promet za dispanzer. V pripravljalni odbor za to zvezo so bili izvoljeni: predsednik dr. Živko Lapajne, kot člani: dr. Levičnik Alfonz (centrala), dr. Puc Franc (predsednik kuratorija dispanzerja), dr. Prodan, Sef dispanzerja, Hren Ignacij, župan na Vrhniki. Nalo je dr. Živko Lapajne v izčrpnem poročilu razvil načrt velikega protituberkuloznega dela, ki naj bi se izvršil na torišču tega okraja. Po tem velikopoteznem načrtu naj bi se stopnjema ustvarile poslednje zdravstvene naprave. V Vikrčah naj bi se zgradila izolirnica, ki naj bi bila namenjena okrajem Kranj, Radovljica, Ljubljana-okolica. Na Rakitni bi se zgradila bolnišnica za kostno jetiko. Na črt' Jezica—Brod na Savi pa naj bi se odprla »Cesta zdravja«. To bi bila asfaltirana ce6ta, ki bi omogočila, da se na tem, klimatično nad vse ugodnem kraju, odpre stavbeni svet za zgradbo domov od tuberkuloze ogroženim rodbinam, za zgradbo zdravilišč itd. Na savski obali pri Črnučah naj bi se priredila otroška igrališča, plavališča na prostem pa pri vsaki šoli v okraju. Ustanovil naj bi sc Da-visov zavod za tbc-hiralce z lastnim vzdrževanjem. Naposled naj bi se odprla tesen »Iški Vintgar« za izletnike in za letovišča. Vse v vsem — kaj ne — velikopotezen program! Ali je utopija? Brez dvoma so nekatere naprave (izolirnica na Vikrčah, zdravilišče za kostno tuberkulozo na Rakitni) neodložljivo potrebne. Bicz dvoma bi se tudi dale druge 6topnjema iz- ' vršiti. Če bi 6e izvršile, bi bilo v veliko blaginjo ne j samo okraju, ampak vsemu slovenskemu narodu. V korist, pa tudi v slavo in čast. Saj bi spričal njegov genij, da zna ustvariti tudi na zdravstvenem polju nekaj svojstvenega, vzornega, kar bi morali upoštevati tudi večji, veliki narodi. Dva dijaka begunca Prav zagonetna in zamotana je poslala usoda dijaka Franca Zajca, ki je že 1. septembra lani odšel zdoma in se še do danes ni oglasil ali obvestil o sebi svoje starše v Selah, občina Sv. Vid pri Ptuju. S seboj je vzel nekaj denarja in krstni list, ki mu ga je izdal župni urad v Sv. Vidu pri Ptuju. Nikdo ne ve, kam naj bi se bil France Zajec, ki je rad popotoval. napotil. Nekateri domnevajo, da ie odrinil na Špansko! — France Zajec se je rodil 10. oktobra 1921 v Selah. Je srednje razvit, okroglega obraza, kostanjevih las in obrvi, sivih oči, malih ust. Oblečen je v sivo. rižasto obleko. Oblasti so že poizvedovale povsod o njegovi usodi, toda do danes še niso prejele nikakili pozitivnih obvestil. ' Belgrajčan Radovan Marčič je star 131et. dijak. Drtma jr> izmaknil staršem 10.000 din in jo mahnil'V širi?! svet. Dlje časa je živel na naši rivieri v Splitu, kjer si je celo kupil kolo, ki ga je dal registrirati pri tamkajšnji policiji. Kain je krenil iz Splita, ni znano. Vzrok pobegu zdoma, pravijo, je bolj avanturističnega značaja. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Dr. Pregelj Ivan, Osnovne črtice iz književne teorije. 112 strani, cena nevezani knjižici je 24 din, z.aloižla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižica, katero so vsi izobraženci in učeča se mladina željno pričakovali, je sedaj izšla. Saj do sedaj Slovenci še nismo imeli zares priročne in enotne knjige o tem vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovenščine neobhodno potrebuje. Saj pride vsak od časa do časa v položaj, da želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo z izdajo ■Osnovnih- črtic« ustreženo našim profesorjem in dijakom, ki bodo dobili iz drobne knjižice vsa pojasnila iz književne teorije, katera so sedaj morali iskali po raznih knjigah. Pojmi so jasno razloženi in podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Zanimiva in za vsakogar praktično porabna pa so na koncu knjige: Osnovno pregledna vpra- j Sanja in odgovori iz epike, lirike, dramatike in pro- I ze. V drobnejšem tisku pa so podani potrebni orisi I in pregledi vsake književne vrste po posameznih I književnostih 6 posebnim ozirom na slovensko, I hrvatsko in srbsko. Delo zato toplo priporočamo, i Celje c Hmeljarji. Jutri ob 8 zjutraj bo otvoril ban g. dr. Marko Natlačen v Žalcu vzorčni sejem hmelja ob pristotnosti okrajnega načelnika g. dr. Zobca, predsednika celjske mestne občine g. Mi-hclčiča in banovinskega hmeljarskega nadzornika g. inž. Dolinarja. c Praznovanje rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra in Malega šmarna. Združenje trgovcev za mesto Ceije sporoča, da so trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja Ptra II. dne O. septembra 1937 ves dan zaprte, istotako na cerkveni praznik dne S. septembra 1937. c Državna dekliška meščanska šola v Celju. Vpisovanje bo L, 2. in 3. septembra od 8. do 12. Popravni izpiti za L, II. in III. razred pa 4. septembra ob 8 zjutraj. c Celje — za po toči poškodovane kraje. V soboto 14. avgusta je sklical g. župan Alojzij Mihelčič na mestno poglavarstvo sestanek humanitarnih društev z namenom, da bi ta zbirala podpore za po toči poškodovane kraje v dravski banovini. Sestanka so se udeležili zastopniki naslednjih društev: Jagodic za Vincencijevo koti fcrenco, g. dr. Juro Tlraševec za Rdeči križ, ga. žuža za (iospejmo društvo, ga. Rakusch za evangelijsko društvo, g. Zdolšek za Proiituberkulozno ligo. Zastopniki teh društev 60 osnovali odbor, ki bo začel zbirati prispevke za po toči poškodovane kraje. c Gradnja športnega stadiona pod pobočjem Jožefovega hriba v Zavodni. V sredo 25. avgusta so se sestali na povabilo predsednika mestne občine g. Mihelčiča na mestnem poglavarstvu zastopniki celjskih telovadnih in športnih društev in zastopnik tehničnega oddelka mestnega magistrata, ki so soglasno smatrali prostor ob vznožju Jožefovega hriba v Zavodni primeren za novi športni stadion. c Strela ubila 25-letno dekle. V četrtek. 26. avgusta je bilo med 15 in 16 nad Celjem 6ilno neurje, med katerim je tudi močno udarjala strela, ki je treščila v več telefonskih in električnih žic, da je bilo Celje nekaj časa brez elektrike. Pred nevihto je hitela Velunškova družina iz Ostrož-nega spravljati z-njive požeti oves in so se med ploho dežja vračali domov, med njimi tudi 25-let-na hči Ana. Ko je prišla le-ta domov, je takoj stopila v svojo sobo, da bi se preoblekla, ker je bila do kože vsa premočena. Kmalu zatem pa je treščila strela skozi električni vod v stanovanje in na mestu ubila Ano. c Težka nesreča delavca. V sredo 25. avgusta ie brcnil konj Knez Jakoba, 19-Ietnega hlapca v Drobnem Dolu pri Laškem in mu prebil čelno kost. Prepeljali 60 ga v celjsko bolnišnico. c Kino Metropol. Danes »Njegov najboljši prijatelj«. V glavni vlogi Harry Piel s svojim zvestim tovarišem ovčjim psom. Litija Sokol v Litiji je postavljen zadnje čase menda pred izredno težko vprašanje odstopa nekaj obalnega zemljišča za Savo litijski gasilski četi, ki namerava na tem prostoru zgraditi gasilski dom. Zaradi tega sta nastali v Sokolu dve struji, od katerih noče nobena popustiti. Uvidevnejsi so se izjavili za zaprošeni odstop tega zemljišča gasilcem., medtem ko druga struja, v kateri imajo odločujočo besedo znani »nacionalni« fanatiki, noče o odstopu sveta ničesar slišati. Tako bo zadeva prišla v odločitev na izrednem občnem zboru Sokola v ponedeljek, 29. avgusta. V interesu stvari sanie kot take je, da se ustreže litijskim gasilcem, ker je la prostor za Savo za gasilski dom najpri-kladnejši. Poleg lega pa je itak še vprašanje, kje se ta prostor za Savo, ki je bil za režima Živko-viča Sokolu odstopljen, začne in neha, ker kolikor je zuano, litijska občina in nekateri litijski so-jiosestniki tega obalnega obrežja svojih, čeprav minimalnih odstotkov ozemlja, še niso nikomur odstopili. Pripominjamo pa še, da je litijska občina kakor tudi trški odlior že precej denarja žrtvovala, da se je ta prostor toliko zasul. Preden bo mogel Sokol ta prostor sniolreno izrabiti, bo moral vse nabrežje Se splanirali ler zgraditi močno in visoko betonsko Skar|>o, da ne bo voda vdirala ob vsaki najmanjši povodnji. Metlika Danes popoldne odide drugu polovica letošnje kolonije mestne občine ljubljanske, ki se je mudila skozi cel avgust pri nas v Metliki. 61 dečkov se je sončilo in zdravilo ob topli Kolpi in dan za dnem poživljalo s svojim živahnim živiavom in petjem naše vsakdanje življenje. Rili so popol-noma zadovoljni in vsem gori želja v srcu. da bi bil g. župan dr Adlešič prihodnje leto zopet lako dober in jih spol poslal v prelep kos zemlje tu doli med Koltio in Gorjanci — v Metliko. Domačini smo pa hvaležni ljubljanski občini, da je s svojo socialno polezo ludi nain koristila. Le šc pridite med nas, saj smo dobri ljudje qii Brlo-kranjci. Prečna pri Novem mestu Lepo iu pomenljivo slovesnost bomo imeli v Pr-čni v nedeljo 29 avgusta. Umeščen bo namreč na našo župnij« novi žujiuik g. Janko Kom-Ijanec. do sedaj župnik-vikar v Prečni. Malo se dopis uje Od uas, vendar to pa pri nas slavuosti kakor le malo kje. Dne 1. avgusta t. I. smo imeli biserno mašo, katero je daroval za našo faro zaslužili župnik iu duhovni svetnik g. Sinidovnik Autou, ki je našo faro upravljal skozi 49 let. Njegovo delo v Prečni bo ostalo v trajnem spominu, saj je že samo prekrasna nova eerkev priča, kako skrben župnik je bil 011. V naši fari je bil do leta 1887. za župnika g. Bačnik, nato pa do leta 1936 g. Smidovnik, torej v novi cerkvi, ki je bila zgrajena 1. 1910., še ni bi noben župnik umeščen. Zato bo v nedeljo tembolj slavnostno. Fa-rani, čeprav hudo prizadeti po vremenskih nezgodah, hočejo jiokazati ljubezen in spoštovanje do novega župnika. Gospod župnik Janko Komlja-nee je rojen v Bučki na Dolenjskem iz zelo čislane rodbine. Pri nas deluje kol kaplan in župni upravitelj že 12 let. Ustanovil je jiri nas Hranilnico. Pošta v Prečni, vojaški spomenik itd. so vse njegova zasluga. Ril je desna roka biseromašniku Smidovniku. Naj Bog ohrani novega župnika lako zdravega iu čilega, du bo mnogo lel skrbcu oč" naši župniji. Mozirje Visok obisk. Gospode bogoslovec, ki imajo svoje počitniške zborovanje na Brdcah, je dne 25. t. m. obiskal jirev/višeni vladika Toinažič, škof lavantinski. Drugi dan je maševul v cerkvi pri sv. Fračišku, kjei so se zbrali na sestanek tovariši iz bogoslovja pri gospodu župniku Vogrin-cu. V petek, dne 27. julija, pa je opravil slovesno sveto mašo v farni cerkvi v Mozirju ob priliki zaključka tečaja slovenskih bogoslovcev. Jutrišnje kolesarske dirke na >Hermcsovem-dirkaliiču bodo brez dvoma najzanimiv. prireditev te nedelje, 6aj se bo v štiri ure trajajočem programu borilo v močni konkurenci zelo veliko število kolesarskih dirkačev iz vseh krajev Slovenije, pa Nogomet na Korotanu Jutri bo na novem igrišču SK Korotana pokalni brzoturnir. To bo prva javna prireditev na tem igrišču. Sodelovala bodo moštva Ljubljane. Grafike, Jadrana in Korotana. Pričetck prireditve bo točno ob 15. uri. Vstopnina propagandno nizka: sedeži 5 din, stojišča 3 din. Ne smemo dopustiti, da SK Ljubljana izpade lige! Prvo neuspelo gostovanje slovenskega predstavnika v nacionalni ligi SK Ljubljane v Zagrebu nas no sme ujilušiti. Moštvo se je borilo z največjo požrtvovalnostjo, da celo igralo je enakovreden nogomet kot njegovi zagrebški tovariši! Ko so naši fantje potresali inrožo Concordie in stanje izenačili na i : 1, smo bili prepričani, da nam prinesejo v našo belo Ljubljano eno, če ne dve točki. Toda prišlo je drugače... Sodnik je kratkomalo prisodil enajstmetrovko, s katero so prišli Zagrebčani v vodslvo in nas s tako neutemeljeno kaznijo moralično podrl. Moštvo je vjiričo take odločitve, jiosebno pa še zaradi peklenskega navijanja drtikarjev, popustilo. in pod takimi okol-liostmi moralo kloniti... Spričo teh dejstev naših vrlih fantov na neuspehu ne smemo obsojali, saj jc vendar po tekmi SK Ljubljane bilo poraženo z istim rezultatom tudi reiiomirano moštvo in dolgoletni jugoslovanski prvak BSK, in to na samem povratku iz Splita iu z isto postavo! Kolikor ,|e jiač nedostalkov. jih moramo odstraniti samo s skupnim delom in s jx)iiiočjo vse š|)ortne javnosti. Javnosti jia navajamo tudi kruto resnico, da naše moštvo v državni ligi ne bo uspešno tekmovalo, če nam bodo naše tekme sodili domači sodniki! Žalostno je pač, da moramo po nje |>reko naših meja, toda s|irijaz.uiti se moramo s tem dej-stvom tudi mi in misliti, kako naj bi se tudi SK Ljubljani dala možnost igranja prrd Inozemskimi sodniki ... Da zamorenio to vprašanje zado\o|ji\o ure diti, >p obračamo na vso športu naklonjeno javnost z vljudnim pozivom, naj končno vendarle iz- iVoro pokopaliife. 2e pred osmimi leti se je začela akcija, da bi se za jiokojiališče našel drug primeren prostor. Vendar se zadeva kljub lako dolgemu času in premaknila 7. mrtve točke. Pa bo menda enkrat res |iotrebno. da se stvar bolj resno vzame v jiretres iu se dolgoletni želji |>rc-bivalstva ugodi. Škofja Loka Na Suhi pri Skolji Loki so se zbrali v nedeljo 22. t. m. bojevniki iz Škofje Loke in okolice, da po-časte spomin umrlih vojakov in se porazgovore o delu bojevniške organizacije. Sv mašo in cerkveni govor je imel predsednik Zveze bojevnikov Miroslav Ratcj. Pri sv. maši je krasno prepeval domači moški pevski zbor pod vodstvom oeganisla Mitka. Po opravljenih molitvah za rajne je bilo zborovanie na prostem. Pevci so zapeli žaloetinko »Oj Dobrdob«, nato je pa predsednik škofjeloške skupine bojevnikov g. Franc Rupar otvoril zbor. Na taboru ie govoril tajnik osrednjega društva Zveze bojevnikov Rudolf Lukež o načelih in namenih bojevniške organizacije, Franc Košir pa o idejnih smernicah, ki družijo bojevnike. Predsednik Zveze Mirko Ratcj je pa bodril zborovalce k medsebojni slogi in zvestobi ter jih pozval, naj se ude-leže velike bojevniške maniiestacije na Brezjah 28. in 29. avgusta, ko 6e bo položil temeljni kamen za grob neznanega slovenskega vojaka — žrtve svetovne vojne. Zborovanja se je udeležil tudi škofjeloški župan Matevž Ziherl. Tabor je pokazal medsebojno povezanost in slogo, ki druži škofjeloške bojevnike v strnjeno in močno četo. Popoldne je imel osrednji odbor Zveze bojevnikov v gostilni M. Ziherla v Škofji Loki sejo, na kateri so se razdelile podpore iz Colaričevega sklada. Izdelal 6e je tudi podroben načrt za veliko bojevniško 6lavje na Brezjah 28, in 29. avgusta. tudi iz Zagreba, od koder skoraj gotovo pride razen drugih tudi Prosinck. — Vstopnina k prireditvi je zelo nizka in je zalo pričakovati številnega obiska. — Razdelitev nagrad bo zvečer pri Kačiču na Tyrševi cesti. previdi kako je vendar SK Ljubljani potrebna izdatna finančna podpora. Zatorej — segajte pridno po blokih in ne za-vrzite v dopisih priloženih poštnih položnic. — lz propagandnega odseka SK Ljubljane. Jugoslavija se končno vendarle udeleži balkanskih iger v Bukarešti, ker je dospelo iz Belgrada poročilo, da so denarna sredstva zasigurana. 0 naši postavi sino že zadnjič poročali, • Xrr;a slovenskih lahkualletilclh klubov v [.jub- 1 javi. (Službeno.1 Porivam vse funkcionarje, kakor tudi atlete, rla so polnoštevilno udeležijo jiriredttcv gojencev V isoke šolo za telesno vzgojo v Varšavi; točen spored jio ducvnili zabcležbah v časopisih. Predsednik. Kolesarska potfsvaa poziva vse odbornike in funkcionarji', du se gotovo udelu/.e jutrišnjih med-klubskih dirk na «Hcrnieso\cul dirkališču, ki bodo ob pol 3. hi jutrišnjim kolesarski m dirkam na tlirkališfu prosi prireditelj, da se javijo kot funkcionarji naslednji gg.: Kruncr. škof, Pleško, Vospcrnik, \Viudi-sclicr. Majcen, 1'ogačur, 1'lanknr, Sernec, Prešeren. Krkol,« Smrekar. Na dirkališč u morajo tittl najkasneje 0I1 pol -J. — Vpisovanje dlrkalccv se zaključi ol) 2 in morajo verificirani prinesti s seboj zvezinc verifikacije. Programi Radio Ljubljana t Sobota, 2*. avi/toila: 12 Plošča za ploščo, pisnnit z....... godba vrselu in pesmice vmes — !'.U,'. Vreme, poročila 13 (as, spored, obvestilu — 13.1,1 1'losčn /a ploščo, pisana zinns. kihIImi veselo iu pesmice vmes — 14 Vreme -- u, Za delopust (igra radijski orkester) — JN.lii Nove /.elc.nlško jirojjo v okviru Javrili del v Sloveniji (ing. llrugo I.cskovSek) — 10 čas, vreme, poročil«, spored, obvestila _ iročali svoji princesi v Iu ninem svitu. To že mora bili za le ljudi življenjska potrebščina. Tudi Ivoj oče jc širokogrudno j>rczrl , U vonj. Na vso srečo jc bil zelo zadovoljen in i moral sem mu priseči, da hočem v naprej izvrševati vsa dela. h katerim ne potrebujem čopiča in palete, skrivoma, da me nihče ne vidi. Seveda v 6obi za kujanje, katero bodo krasili tvoji vezeni trakovi in v kateri 6likant pravkar strop, morem izvršiti svoje delo le na licu niesta. Pri slikanju stropa se strahovito napackam! Na to si niti nisem upal opozoriti kneza. Bom |iač Zapiral vrata. — Ko sem zadnjič ves zaklejan v strašnem stanju prišel v svoj atelje, sem potreboval pol ure. preden se mi je posrečilo očistiti svojo glavo. Med delom mi jc bila čej>ica neprestano, padala na tla! —• Zvečer sem se naravnost razvedril, ko sein čital o Michel Angelu, kako opieiije svoje muke med elikanjcm njegove slavne Sikstine To siran v knjigi sem si skrbno zaznamoval, da jo lahko nemudoma |io-kažem očetu v primeru, da bi ta slučajno kaj izvedel o teh barvnih orgijah na mdji glavi, halji in rokah. Bo vsaj moral priznati, da nisem ravno v slabi družbi. Iz teli mojih vrstic seveda nc moreš sklepati. | da sedim večer za večerom pri knjigah tn čitam. Kaj še!. Delam s |>olno paro, čestokrat celo do dveh ponoči. Zjutraj se pa jiogosto ne zavedam več. kako sem pri šel na 6voje ležišče. Kako prijetno je tako življenje! Cas mine bliskovito. Nikdar še nisem pri barvali in obrisih tako užival. Ah. dragica, neko prošnjo ima do tebe tvoj vdan' Harro. Razmišljaj malo o tem da bi ves ta brauneški obred, ako bi ga |>rencsli v mojo hišo. — malo da nisem rekel v mojo razvalino. — tvo jega najvdanejšega slugo zelo onesrečil Dolgo jioscdanje pri mizi, ob času, ko delo najbolje uspeva, večno pohajkovanje nezajioslenih slug v raznobarvnih livrejahl — Opazoval sem namreč pri vas neštetokrat, kako so ti koslanjevci pohajkovali. Premisli, moje zlato, če res smatraš vse to kot neobhodno jiotrebno za svojo srečo! Bi se morda čutila |*)mJano. ako bi kedaj prinašala na mizo jedila kaka čedna, snažna deklica v beli avblci? — Če bi se lega j>onižanja zbala, se ho- čem vdati. V marsičem pa bom že moral ostati trmast. To je pač posledica dejstva, da boš imela za soproga moža, ki z lastnim deJom služi svoj kruli. Prepričan sem siccr. da bi me najrajši jx>-ložila na pernice, da me želiš osvoboditi vsake skrbi, odvrniti od mene vsako muko. Ne bi me smela ošiniti nikaka neprijetna sapica! — O tem pričajo vse tvoje dosedanje poizkušnje. Toda v meni je nekaj, kar more uspevati le na hlapčevem ležišču in pa v borbi z viharjem. Preudari vse to v svojem srcu in prepričan sem. da se boš odločila za pravo stvar. Saj si me izmed vseli ljudi vselej najbolje razumevala, ko si bila še tnajlicn otrok in je prav za j>rav vse to. kar si o meni slišala, presegalo tvoje obzorje. Imela si pač. posebno zame. šesti čut! Kaj porečeš k stropu v sobi za kiijauje? Prečital sem se enkrat tvoje pisemce o pomladi ter sem iz tega prevzel svoj zamislek. Same pomladi v modrem plašču nisem mogel pribosti k stropu, čeprav bi mi bila slika sama zelo |iov>cči. Moglo bi to komu presedati! Mesto tega je nastala modra sinilonija. Modro, bolj modro, najbolj modro, je tvoj oče često rekel ob svojih jutranjih izpreliodili na rivieri. — Torej! Sinjemodro nebo in pod njim ptice selivke v poletu, v primeri s temnimi peruti postaja nebeška modrina še bolj izrazita, lit kot zaključek, nežno zlato omrežje, po katerem sc vzpenja jiomlad- negnoj. li|xivka. cvetoče veje jablan in trnulja. — Ali ti je tako prav? In tvoje vezene trake. v kolikor so dovršeni, bom že včasih moral vzeti v roke. Pritrditi si iih ne upam. da jih pri slikanju nc zatnažem. Vsa* kos bi naj zaključilo vitko, i/ lesa izrezljano drevesce, čigar vejevje se razprostira navvgor. Vse v zlatu! Od tega vejevja naj bi se našel kak prehod na slrop. Kot ozadje sem .si zami-Iil sivozelenc preprogr, da vpliva bolj pomirjevalno. (> bom v dovršenih prostorih našel kedai le polovico tega užitka, ki mi ga nudi delo. sc nama nc bo treba nikdar čez pol ure kujati. I oilooen sem na to. da pisem že četrto stran. Uoslej šc nisem nikdar napisal pisma, ki bi bilo presegalo tri strani. Nikaiv ne bodi potrta radi tega, kar sem ti pisal. I i moraš vendar postali srečna! To vprašanje je — glavno! In če bomo videli, da ne gre brez teli čokoladnih slug in vsega lega priveska, kateremu si privajena od mladosti bomo gotovo našli kak izhod! Le. kar tiče mojega dela, nc moreni popustiti in tega ludi ne boš od mene zahtevala. Ostani mi zdrava, moja mila dragica! Ah ko bi mogel slikati sinje nebo. tako sinjemodro, kakorsno jc razprostrla tvoja ljubezen nad menoj! Tvoj Harro. Pismo kneginje iz Braunecka njeni prijateljici grofici Evi Iliara. Moja draga Evi! Slišala si torej že govoriti in vprašuješ, kako je !o vobče mogoče. Moram ti. žal. *sc potrdili ... >aj mi bos verjela, da se je to. kakoi marsikaj I drugega, /godilo proti moji volji. Pišeš mi. da je la vest gospodo neprijetno zadela in da si -e podvizala sprva vse to zanikati, dokler se ljudje tej misli nekoliko ne privadijo. No, jaz ne razmncin kakšen nsjieh naj bi to imelo! Na stvari «aini sc ne da nič več izprcmenitl. Knez jc ves predruga-čen! Trd je ko žcle7o in kakor opazujem fKxllcg.i vedno bolj vplivu