; POŠTNINA PLAĆANA V GOTOVINI. Ž E N S K I SVET LETNIK VII. AVGUST 1929 ♦ ŠTEV. 8. VSEBINH 8. ŠTEVILKE: ©cooooooooooeoooooooooo Str. OBRAZI iN DUSE: MAŠA GROMOVA. — (Marija Larautova) ..........225 NA GLOGOVEM. — Nadaljevanje. —-(Anlia Niisoličeva) ................228' PRILIKA O KETURI V MODRI OBLEKI. — (Safed Modri ^ P. H.) . . . . . 234 ŽEJNO ŽITO..t-i--Pesem. — (Ruža-Lucija) ...:.........,, 235 ŽITO PIJE. ^ Pesem. — (Ruža-Lucija) , . ...............236 PRELUDIJ SMRTL — Pesem. — (RužanLucija). . . ..... . . .....236 TIHA ZGODBA. (Miiena Mohoričeva) ......... .....236 BIOLOŠKA TRAGEDIJA ZENE, — Konec. ^ (Milica Stupanova) . . . . . . 237 ZRAK, SOLNCE IN VODA. — (Dr. Josip Potrata) ............ 240 . ZAKAJ SMO USTANOVILE BELO-MODRO KNJIŽNICO? — (Anka NiltoliSeva) 243 VOLITVE NA ANGLEŠKEM. — (Janez Rožeiicvet)............. 2.47 NAŠE GLEDALIŠČE. — (Milena Mohoričeva)......"....... . 247 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo;.^— Higijena. Kuliinja. — O lepem vedenju. — Popravek . . . ...'.........,,,, 220 ŽENSKA ROtNA DELA. „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina I)in 64 —, pol- i letna Din 32 —, četrtletna Din 16-—. Za U.S.H. Dol.2-—,za Hrgentinijo Pes. 4 50, Za Hvstrifo Scb. 10'—, ostalo inozemstvo Din 85-—. Uredništvo in uprava Tavčarieva ulica 12/11. Izdaja konzorcij „Ženski Svet" v Ljubljani. Izdajateljica in odgovorna urednica: Darinka VdoTičeva. Tiska tiskarna J. Blasnika nasi, v Ljubljani Odgovoren Janez Vehar. PLANINKA** «DWAvuMi toj n XH.BAHOvt< prenavlja, č^i a t i in osvežuje kri, izbolpa slabo prebavo, slabotno delovanje Sreveg, napihovanje, obolenje mokraćne kisline, jeter, žoloa in žolčni kamen. Vspodbuja apetit in izborno nčinkuje pri arteriosklerozi. UKvanje „Planinka" zdravilnega caja se priporoča zlasti tadi ženam za časa mesečne menstruacije, kakor tudi za časa nosečnosti in po porodu, j,Planinka" čaj je pristen v plombiraniM paketih po Din 20'— z napišem prbizvajalca: Lekarna ]L. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg. ; (Dobi se v Tseh lekarnah.) ŽENSKI SVET 8. številka. OBRAZI IN DUŠE. Maša Gromova. Kakor izklesana iz kraške skale, utrjena v viharju burje in očiščena v žgočem južnem solncu, stoji pred nami najmarkantnejša in najzasluž-__ nejša kraška žena: Maša Gromova, Maša je žena svoje dobe in samosvoj pojav. Rojena v osrčju Krasa, v skalnati Sežani, dne 27. n. 1872. kot hčerka kavar-narja Dolenca, se je že v zgodnji mladosti zanimala za javno življenje Slovencev, ki je bilo na jugu posebno bojevito. Gotovo so ostavile debate kraških korenin globoke brazde v dovzetnem srcu mlade Maše, ki se je že tedaj z vso vnemo lotila dela. m sodelovala pri ustanovitvi ženske ■ podružnice Ciril - Metodove družbe v svojem rojstnem kraju in ji posvetila svoje mladostne moči. Kot soproga carinskega uradnika g. Ante Groma, je prišla L 1898. v Trst in bila že odlična in izvež-bana sodelavka Ciril-Meto-dove družbe. Tajnikovala je, vodila pozneje blagajno in bi-lakonečno podpredsednica tja do L 1915., ko je izbruhnila vojna z Italijo. Leta 1898. je bil na pobudo ge. Skri-njarjeve ustanovljen v Trstu zavod Sv. Nikolaja, zavetišče in posredovalnica za služkinje. Ga. Maša je bila tudi tu med ustanoviteljicami in .se je z vso dušo zavzela za ta zavod, ki naj bi STRAN a06._ŽENSKI SVEfT gtev. 226._LEfTNIK VIL bil drugi dom brezposelnim dekletom, ki so prihajala z deiele nepokvarjena, a bila izpostavljena z dušo in telesom velikomestnema močvirju. Materinsko se je zavzela za služkinje, najexnala učiteljice in prirejala učne tečaje za brezposelne, katerih so se udeleževale tudi uslužbene služkinje. Varovala jih je moralne propasti in bila ponosna na njih pridnost in poštenost.- V Trstu je bila splošno znana. Sodelovala je kot tajnica ali blagaj-ničarka pri vseh naših društvih in pripomogla k marsikakšnem uspehu. Bila je. narodna delavka, kakršnih je le malo. Vojna jo je pregnala iz njenega bogatega delokroga. Sla je čez mejo in vidimo jo od tedaj v Ljubljani v prvih vrstah. ■ Klub Primork jo šteje med svoje odlične soustanoviteljice; bila je vsa leta odbornica, kasneje blagajničarka in danes predsednica. Najdemo jo kot agilno odbornico Kola Jugoslovanskih sester. Splošnega ženskega društva in Ciril - Metodove družbe. Najbolj ve ceniti njeno delo in uprav materinsko skrb naše dijaštvo. Odprtih rok in odprtega srca je poskrbela že za nešteto onih, ki jim je bila pot usmerjena v negotovost in obup; pomagala jim je materi-jelno in moralno, dvignjeni so odšli proti jasnim ciljem. In teh je bilo mnogo, mnogo ... Onim nesrečnežem, ki so morali zapustiti svoje domove, svojo rodno grudo in so bili pahnjeni v bedo, je ga. Maša verno zatočišče. Za vsakogar ima pameten nasvet, vsakomur zna pomagati. Energično in preudarno gre .svoja pota, zanjo ni zaprek; ako ne doseže sama, doseže z združenimi močmi. Njena, vztrajnost in doslednost je občudovanja vredna. Njen globoki socialni čut jo je vsem priljubil, ona je popularna, pozdravljena od vseh in povsod. Od navadne delavke do kraljice jo vse pozna, spoštuje in ljubi. V velikih potezah je očrtana pot njenega dosedanjega delovanja. A kdo naj opiše njene stranske poti, steze in stezice"/ — Iz njenih tajnih stopinj bi nastala knjiga legend in pravljic o dobrodelnosti ge. Maše. Srečamo jo povsod. Neumorna brzi iz trgovine v trgovino, iz hiše v hišo, nabirajoč perila in drugih potrebščin za splošno žensko bolnico, nemeneč se za izlive ogorčenih trgovcev, ki jim je bil ravnokar odmerjen previsoki davek; ona mirno posluša, nato pogovarja in prosi, lepo pro.si. Uspeh je velik, rjuhe in drugo perilo je na vozu nagroma-deno in nabiralka je srečna. Sedaj je v bolnici ob postelji izgnanca — delavca, nato stopa prva za krsto brezposelnega begunca, govori ob odprtem grobu, plaka z ubogo rajo in tolaži z upanjem na bolj.še čase... Srečaš jo ob vsaki uri v kletnih in podstrešnih stanovanjih, kamor nese žarke solnca, ona pomaga reševati drugim finančna vprašanja. LETNIK VII._ŽENSKI SVET štev. 7._STRAN 227. prodaja vstopnice za koncerte naših umetnikov (da ne bodo nastopili v prazni dvorani), smukne s šopkom ah drugimi trofejami za oder, ona prireja jubilantom slavlja in nabira med znanci, (da tudi kaj pade...) intervenira pri oblastih in urgira, išče služb, prosi milosti raznim grešnikom, kajti ona zagovarja in ne obsoja; Maša je širokogrudna in velikopotezna. O njenem inicijativnem duhu bi znala veliko lepega povedati naša akademska mladina, kateri je ga. Maša verna zaštitnica. „Ko bom omahoval, spomnil se bom Vas, milostiva, in ne bom omagal...," tako nekako ji je zapisal eden izmed „njenih fantov" v spominski album. Isto bi ji napisal drugi, tretji, i. t. d. za vse one, ki iščejo pri njej opore. Iz njenih besed veje oni blažilni fluid, ki človeka okrepi in dvigne. Motili bi se ob mnenju, da poteče ge. Maši vse gladko, in da najde povsod razumevanje za svoje plemenito prizadevanje. Večkrat naleti tudi na odpor, ki bi omajal vsako drugo mehko ženo, a ga. Maša se zaveda, da dela za druge, ona ve, da je momentano strelovod slabemu razpoloženju, in gre preko vsega, ker ona hoče doseči! Doma preboleva, a ne dolgo; lepa knjiga ji zabriše neprijetne vtise. Ga. Maša mnogo čita, čita zares, kajti ona se poglablja in razmišlja. Za njo je pomemben vsak stavek; mtavi se pri lepi misli in jo definira. Koliko lepih točk najde ona v spisih, preko katerih drsi sto in sto mrtvih pogledov. Maša je samonikla: sežanska osnovna šola ji je dala temelj k sa-moizobrazbi. Ona govori poleg materinščine italijanski, nemški in srbo-hrvatski jezik ter pozna svetovno literaturo; ona se zanima za kulturni pregled in se vnema za vse, kar je lepega in koristnega. Od nje se učimo, da si vsaka dovzetna žena lahko sama razširi duševno obzorje. Odlikovana je bila za njeno vsestransko delovanje z redom sv. Save IV. stopnje. Društva so ji priredila 13. febr. t. 1. v prostorih Kazine časten večer. Častna dvorna dama kraljice Marije, ga. Pranja Tavčarjeva, ji je pripela odlikovanje. Krog slavljenke so se zbrali poleg narodnega ženstva tudi njeni rojaki in ljubljansko občinstvo brez razlike stanu. In to slavje, podobno narodnemu taboru, je mnogo povedalo ge. Maši in nam, ki smo jo proslavljali; ta večer je bil simbol vzajemnosti. Draga Maša, zbrali smo se bili krog Tebe, kakor se zbira družina krog svoje blage majčice. Prejela si vsestranske dokaze hvaležnosti in vdanosti — od priznanja z najvišjega me.tta do okorne čestitke težaka. Ko so Ti „Tvoji fantje" izročili zemljo s Tvoje rodne grude, tedaj je s Teboj zaplakalo slednje srce. Da, dobila si prisrčne čestitke mnogoštevilnih govornic in govornikov, dobila grmade cvetja, spominski album in častne diplome, a bolj kot vsa javna priznanja naj Te ogreva zavest, STRAN 228. ŽENSKI SVET štev. __LETNIK VII. da si nam vzor žene. V Tebi je našel soprog zvesto m skrbno dm pastorki najboljšo mater, ob kateri nastanejo pmvl]ice o -dobn ma-čehi in „blagi" tašči, žene smo našle v Tebi svojo vodnico m organizatorko, a narod svojo zaščitnico. Marija Lamutova. Na Glogovem. (Anka NikoUčeva.) (Nadaljevanje.) V. N e," ie relda tiho Eva Glog m ustoe so se ji tresle. „Ne," je ponovila krepkeje, položila pero na mizo in plašno pogledala sodnika, ,jne pođipišem." Klementina je okamenela; Hanoi so šinile solze v oči, iiervoano je natezala Lujiza konce svojih cvirnatih rokavic Dahelo le pogedü gospod sodni svetnik in pomaknil očala malo mze. Doktor Dobntsch ie pristopil. „Goispodična Eva," je dejal in položil obe roki na njen laket, „gospodična Eva, saj smo se vendar včeraj vse domenih Saj vendar niste prav nič ugovarjali. Saj smo vendar danes tukaj, da se pred sodiščem posvedočite, da ste zadovoljni." , Gospod sodni svetnik," je nadaljeval, izpustil Evin laket in se obrnil do sodnika, „gospod svetnik, silno mi je neprijetno. Situacija je zame naravnost, da naravnost - Z robcem si je brisal potno čelo -. „Ne morean razumeti, .zakaj se je gospodična nenadoma premislila. Nemara so to tuji vplivi, hujskarije Morda nov kupec Da morda nov, prisiljeno se je smehljal „nov in boljši kupec. Tedaj čestitam - Zdaj šele je našla besed Klementina. „Nezaslišano," je siknila in nategnila Mmo. „Täka blamaža. Ah te ni sram, Eva? Kaj si :bo mislU o nas gospod svetnik?" A gospod svetnik je čudno-tiho motril mlado Evo. Njegove drobne, svetle oči v nekoliko zalitem rdečem licu so gledale očetovsko^prijazno. Kakor ščetine so stali njegovi kratko pristriženi plavi lasje na okrogli glavi. Vijoličasti baržum, ki je obrabljal široki ovratnik njegovega črnega talarja, je bil na levi strani močno oguljen. Eva je v enomer glödaia tja. V svoji razburjeni omotici ni videla drugega kot plave ščetine, oguljeno mesto na vijoletnem žametu in, kakor v megli, dvoje drobnih, ddbrotnih oči. Zdaj je izpregovoril nekoliko hripav glas: „Torej, gospodična Eva Glog, vi niste Eadovoljni, da se proda posestvo na Glo-govini, hiša, vrt, vinograd, vložna številka —, sadovnjak in travnik vložna številka —, njive, gozd..., stavbna parcela —" Vse to in še mnogo drugih, razumljivih in nerazumljivih besed je govoril gospod v LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 8. _STRAN 229. talarju a Evi je brnelo vse nekam čudno otoli ušes. „Vi torej ne pri-staneteV' Slišala je samo to. „Ne ,pristanete?" je ponovil gospod svetnik. „Ne, gospod sodnik," je .rekla pohlemo in ga pogledala. „Ne mogla bi odtod" — in naglo je ipovesila pogled, da bi ne videli, ka:ko jo silijo solze. . „Gospod doMor," ise ije ofomil sodnik do aidvokata, ,;sami vidite, da mora skribstvena oblast še zaslišati svojo varovanko. Gospodična bo v dobrem letu polnoletna. Ne gre, da jo silimo k stvari, o kateri nismo niti sami prepričam, da je aibsolutoo dobra. Ce ni istih misli, da, povsem istih misli ,s svojimi sestrami glede prodaje — da, da, od gospe Marije imate pismeno izjavo, vem," se je prekinil, iker mu je advokat molel neke listine — „tedaj, kakor sem irekel, po.vsem istih misli kakor gospodične Klementina, Johana in Lujiza Glog, ne moremo gospodične Eve siliti, da pristane na prodajo. Skrbstvena oMast bo, seveda v dogovoru z vami, gospod varuh, vse natančno premo-trila, zaslišala izvedence, proučila trenotno stanje posestva, ugoto\'ila rentabilnost, možnost odplačila dolga. Da, mislil sem resnično, da je današnja razprava samo formalnost, da je gospodična solidarna s sestrami, kakor pravite v svoji vlogi ina sodišće, gospod doktor." „Kakšna sramota, tak škandal," se je polglasno togotila Klementina in natikala rokavice. „Eva, kaj pa misliš? Kako bo Klementina huda. Eva," — je šepetala Hanca in božala sestrino roko. ,,Neeaslišano'," ge ponavljala Klementina. „Eva, saj ne misliš resno, pomisli, enstotisoč nam izplača, ensto-tisoč v goto^^ni, na vsako pride celih dvejset tisoč kron, pomisli, Eva," je hitela Lujiza, tiščala v sestro in rdeče lise razburjenja so ji zamaro-žile lica. „Gospodična Eva Glog," je nadaljeval gos.pod v talarju, „pridite popoldan k meni, da se pogovorimo: Recimo ob treh, ida, db treh. V to-le sobo. Prosim." In gospod svetnik .se je obrnil do mladega zapisnikarja, pregledal protokol, povaibil doktorja Dobritscha, naj stori takisto. Gospodje so podpisali, razprava je ihila končana. Doktor Dobritsch je pogledal na uro. Na farni cerkvi je zazvonilo poldan. Seistre so kosile pri „Zlatem Grozdu". Odkar so pri Mesarjevüi opustili gostilno — edini sin tete Line, ki se je bila že v poznejših letih poročila z imovitim trgovcem iz mesta, je trgoval samo še na veliko — je vsa okoliška gospoda ostajala pri „Grozdu". Inače skromna, eno-nadstropna hiša z zelenimi oknicami, je razpolagala ;s par snažnimi tujskimi sobami in imela je prostrano verando, ki je segala skoro do polovice glavne ceste. Tu sredi trga so se umaknile hiše v zlomljenem STRAN 230. _ ŽENSKI SVET štev. 8, LETNIK VII. loku nazaj, tako da je tvorila cesta par sto korakov dolg, eliptičen tre Skromen kainenit vodnjak v stilu toaroka ga Je krasil, poleg je zelenela üpa._ Skoro do lipe pa so bile pomaknjene zelene tružice z rombiöno nirezo t^nloh latic, po katerih je plezal zaprašen bršlj an, ki ie oeraial „brozdovo verando, ^ad verando je bila spuščena platnena streha. Vsa mokra ,je bila m z -njenih stranic je tanlvo curljalo. Pravkar jo ie bil domaći hlapec pošteno dbrizgal -zaradi vročine. V Hadu je sedelo vse polno ljudi. V idesni polovici so bile mize pregmjene telo za gospodo, na levi .trani so- bih prti,rdeče kockasti. Dišalo je po izHapevajoči vodi, tedeno mrzlem pivu, anoju in golaževi omaki. ^^ Prav v kotu beUh miz so -sedele Glogove.. Tudi doktor Dobritsch ie pnsel z njimi. Zanj je bila zadeva tako važna, da je žrtvoval domače kosilo v Wadm .jedilnici s^-oje udoUme vile. Ta-le Eva .bi zares utegnila napraviti kakšno neumnost. Zakaj neki ,ni zinila prej? Res, vprašal ie pravzaprav m nihče. Nihče je ni več vj-rašal od takrat, fco je dejala, i ž^ - takoj po oLtovi -s-mrti Se e i e v r iT f^a ibi -se vs-e sestre skupaj piesehle v Grac. Ona, da ne bo živela med barbari, je dejala takrat. Da nfb,f ^ vf" Pa takrat vendar oi bilo re-sno. -Saj niti k,upca m b lo. Včeraj pa, ko je vse že pripra.-il in prišel sa-mo še po odobrLv s.ojh ukrepov k.sestram na Glogovino, ko je imenoval kupno svoto, zakai tnl 'f in Hanca ter Lujza ž njo S L v/" '^-«de? Nemo je stala in strmo I-akor kol Naj bi se -bila zgamla. Da bi se -bila potem vendarle še posvetovala z kat ze vse tako uredil, saj je še in še posedel pri kupici vina, ki aa je postavila Hanca na mizo, da je odšel z Glogovine že pozno v noč rano i^posloval, .da so nastavili naro-k 'tako rano, da Eva ne ii imela več časa za posvetovanja v -mlinu. Ej, Eva bk čalTočIT " ""'n -štre srečne! Lujizi'so se ■mestu. Hanca je zadovoljno poslušala Klementino-, ki je postala kar 3 L ni ii ' ° Klementina, ,,sa,j za na-s stin -se ne izp-lača, da «pečemo na Martinovo ka-r celo gos vn/n ? delate na kmetih. Tam k-upiš to kar na so tako č^bljah m -se slastili -ob skromnih prelestih velikega mesta e sedela poleg Eva in ni črhnila ibesedice. Dai^s pa napravi fak"-le Rei f da°TMt"" rf -- ^lovenskfSdnikf- ei t biii I" Landesgeriohtsrat Muchitsch, ej, pa bi -bila ze ugnala malo trmoglavko. Tako pa se nič ne ve, kaj bo LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 7._STKAN 231. iztuhtala tista okrogla, ščetmasta slovenska butlca. Vseliako ho poisetil svetnika še pred tretjo u.ro. Sitna ipot, e^j, sitna pot. Taiko te pogleda ta napol ifcmeta-v"zarBki isadradk preko tistih okroglih očal, tako nekam hudomušnoTZveidavo, da je človeku res merodino. S palcem in kazalceim desnice «i -je doWoT Ddhritsch segel za ovratnik in irazraliljal vozel samo veznice. iP.roMeto vroče je bilo danes, zares. Sestre so molčale. Klementina je počasi srelhala vročo juho, a doktorje dobro videl, da so se prsti, ki so držali žlico, nervozno tresli. Saj je-bilo res preneumno. Ce bo delala Eva sitnosti, se bo začelo o stvari govoriti. Za lepo Glogovino :se ibodo našli novi kupci, ponudile se bodo nove svote. Bog zna, kako se bo še vse končalo, in Bog zna, kdo bo danes ali jutri sedel na lepi Glogovini. Ce pa bo kupil posestvo njegov klijent, tedaj pa že ve adi\^okat doktor Dobritscili, kdo bo v dveh, treh letih obiral češnje na položnem bregu prelepega holmca. Saj bi lahko že danes kupil Glogov dam. A on ne imara besed in besedičenja in morda domneve, da se je okoristil pri sirotali umrlega prijatelja —. Tedaj naj" le kupi goispod vojni dobičkar z mastnim, neporavnanim ekspenizarjem pri gospodu odvetaiiku Dohritschu. Se par drobnih pra^xiic, še par ßrökanih intervencij — pa se Ibosta pobotala za leipo Glogovino. In nihče ne bo mogel ničesar reči, nihče, niti tisti sitnež, sodni svetnik in nad-varuh male Eve Glog, ne bo smel črhniti besedice. Zato pa je treba zdajle resno vzeti v roke tisto malo svojeglavo' Evo Glog —. Tiho je sedela med sestrami, ki so se zopet razgovarjale. Klementina je izačela: „In kako si ti to mishš, Eva, odkod bomo vzele denar, da 'bomo vsaj obresti poravnale, ki zapadejio v dobrem mesecu. Vedno dajem jaz. Od vas nobena ničesar ne zasluži —" „Saj nekaj posestvo vendar donaša," je boječe pripomnila Hanca-„Za-se nekaj zaslužim," je pristavila Lujiza skromno, Eva je molčala. Kaj .bi pravila, da dobro ve, da na ta način, kakor gospodarijo doslej, ne bodo prišle na zeleno vejo. Saj dobro ve, da je treba tesno pritegniti vajeti, da je treba skrbno obrniti belič. Pa kaj bi govorila. „V meatu," je nadaljevala najstarejša sestra, „bi zamogla nadaljevati svoje študije. Nadarjena si. Škoda vas je vseh, da se pokmetite v teh hribih. In sploh —," jeiza jo je preveela — „posestvo prodamo, pa je konec, Eva. Ne ugovarjaj. To so sentimentalne otročarije." Doktor Dobriitsoh, ki ise je bal, da ne hi prišlo do neprijetnega izbruha Klementininega temperamenta, je pristavil sladko:'„Gospodična Eva, saj končno Vam nihče ne zameri, če ste se malo uprli. To je anak Vašega nežnega srca, —" Temno ga je pogledala Eva izpod črnega slamnika. Malo, malo so strepetale ustne — Pa saj ni vredno, m vredno, da bi človek odgovarjal — STRAN 232. 2BNSKI SVET štev. 8._LETNIK VII. Tedaj je doktor nadaljeval: „Vidite, gospodična Eva, saj lahko napravimo tako, da boste o trgatvi še pri nas, če hočete, ostanete celo do Božiča. Počasi se hoste priivadili >na imisel, da odpotujete. Dva-, trikrat obiščite v mestu gospodično Rlementino. Ej, veliko mesto, sijajne izložbe, in toliko mladih študentov, pa naša lepa gospodična Evica — pravcata senzacija boste za Staidtpark —" Evi se je zdelo neznansko bedasto. In to-le govori študiran človek, in še advokat povrhu — „Rešimo se skrbi, draga Eva. In vidiš, delo, ki ga opravljamo, se ne izplača. Muka mi je že vse to. In tudi uspeha ni. Delo na polju, v vinogradu, to ni za nas slabe ženske," je tarnala Hanca. „ „Saj se bodo vrnili. Viničarje^d sinovi bodo prišli, in v kovačnico se bodo tudi vrnili —" " je tolažila Eva. „Na viničarjeve ne smeš računati. Bog ve, ali se bodo kdaj vrnili." „ „Saj so pisali." " „Pisali? —! pa reciono, da se ipovrnejo. Kako iboinio opravile me ženske z delavci? Dokler je živel oče — seveda — očeta so se bali." „ „Nikdar ni bilo treba reči besede, Klementina. Viničarje\'i so čisto zlato —" " „lin tvoji mhnairjevi, povrhu. Ti si otrok, Eva. Zaslepljen otročaj. Če ne bi bilo zaradi drugega, bi že želela, da zapustiš ta kraj zaradi čudne tovarišije, v katero so te zapredli. Da, vse pojdemo odtod, in ko si bomo vse lepo ai-redile, prepeljemo še očeta —" „ „In mamo," je dodala Hanca." " Zdaj so oblile Evo resnično solze. Doktorju Dobritschu je postalo neprijetno. Sosedne mize so postale pozorne. Debela gospa v nasprotnem koncu je na'stavila lornjon. Spoznala je bila Glogove in živahno je pozdravila. Doktor je šepnil Klementini par besed in naglo vstal. Pokosili iso bili, «daj bo poravnal račun in dame naj: se malo odpočijejo zgoraj v eni izmed hladnih isob. 0|b treh, točno ob treh naj poSljejo Evo na sodinijo. Medtem bo sam opravil, kar je potrebno. * * « Ko je prišla Eva ob treh, točno ob treh do sobe št. 12. prvega nadstropja, kjer je uradoval gospod svetnik Božič, je našla pred vrati doktorja Dobritscha. Svetnika še ni bilo. Ah, zdaj-le prihaja. Prijazno je pozdravil doktor in pristopil z naglimi, IjubeanivLmi besedami. Takoj, ta'koj, Ijuibi doktor," se je smehljal gospod svetnik, ,ysamo da se prej pomeniva z malo gospodićno." „ „Želel bi, isikreno bi želel vas preje informirati, gospod sodni svetnik." " LETNIK VIL ŽEiNSK SVET štev. 6. ' STRAN 233. „Ah, kaj, infiOiimirali ime hoste .pač pozneje. Dame imajo predmost, vedno prednost, ljuibi doktore, da, da." Odprl je \Tata in povabil Evo, naj rvstopi. „Pozneje, poizneje, doktore," je pokimal advokatu, in prijazno se smehljaje zaprl vrata za seiboj. „Tako," je rekel, ko je .oibešal iSvetU slaimnik na kljuko, „zdaj, ljuba gospodična, mi bioste vse natainčaio razložili, zakaj ne marate prodati Glogovine." Primaknil ji je udobnejši stol, sam pa sedel za pisalno mizo, a tako, da ji je gledal v obraz. „Vse mi boste povedali, tako boste go-voriü, ka:kor da ,se menite z dobrim striökom,, da." • In Eva je gojvorila. Počasi, razločno, jasno so padale besede. Tehtala je svoje misli. Čustva je db^ladala. Bistro je spletala stavke, razumno razlagala položaj. V teku pogovora je vstala, vzela s svetnikove mize svinčnik, in, ko je prikimal njenemu viprašujočemu pogledu, je pokrila belo polo papirja s številkami. Slamnik ji je že zdrknil na ramena, lica so žarela. V očeh ji je postalo živo. Zopet in zopet se je sklonila nad pisalno mizo, podčrtala tam številko, orisala parcelo. Smehljaje, začudeno, zadovoljno jo je gledal svetnik. Pa to ti je dekle! Kaj to vse ve, kaj to vse zna in na kaj \ise imisli. Saj to ti je perfekten majhen vi-ničar. Smehljal se je zadovoljno. Seveda, to-le ti visi na domačiji z vsem svojim drobnim isrcem. „Dobro, dobro, draga gospodična," je dejal končno, „ampak kaj hočete, če sestre nočejo. Ali ei upate vse to delo prevzeti sama na svoje šibke rame?" „Upam si, gotspod svelnik, seveda si upam. Samo sestre meni ne zaupajo. Ne morejo mi zaupati. Kako bi zaupale meni, ko ne zaupajo niti zemlji? Da, to je, gospod svetnik, sestre se iboje, ker mislijo, da bo pri nas vse propalo, odkar smo v Jivgoslaviji. Vse ibo propalo, pravijo, denar in zemlja in ljudstvo." „In vi, gospodična, vi ne mislite tako?" „Ne," je dejala in v očeh ji je zasijalo, „ne mislim tako. „Zakaj naj ibi propalo? Če smo pošteni, če delamo in če smo dobri, in če Ijuibimo to našo zemljo', zakaj naj bi propali?" O, dekle, si je dejal mož pri sodni mizi, o dekle, da bi mislili vsi kakor ti. O, da bi bilo mnogo, mnogo takih, kakršna si ti — Rad bi pomagal dekletu. V pičlem letu bo sama svoja. Do tedaj jo laii'ko ščiti skrbstvena oblast in ne da pristanka za prodajo. A eno leto je dolgo. Doktor ibo intrigiral, denarja bo primanjkovalo, posestvo bo propadalo. Dekle samo proti vsem štirim ne bo zamaglo nič. In ko bo preteklo leto, bo morda Eva že tako ubita, razočarana in nezadovoljna, da bo mislila, kakor danes mislijo oni. Pa kaj če bi dekle kuipilo samo? Ej, prijatelj, si je rekel sodni isvetnik, saj veš, da to ne gre. Pa če bi šlo, če bi le kako šlo — STRAN 234._ŽEWSKI SVET gtev. 7.__LETNIK VII. Ej, to bi bilol A 'kdo maj ;bi posodil mladi nedoletnici pctreibiie svote? Peter Glog iii zapustil ničesar razen zadolženega posestva in ■mnogih desettisočev avstrijskega vojnega posojila — Ej, ej, če bi se le dalo pomagati gospodični Evi Glog — Ne, ni treba, da bi tisto misel o nakupu kar mimogrede zavrgel — „Gaspodičina," je dejal, „prosim vas, pridite juitri zarana zopet k meni. Za enkrat ne bomo prodali. A da je položaj, kakršen je danes, nevzdržen, tO vidimo vsi. Tedaj, jutri zarana, prosim." In ko je odšla Eva, je prišel na vrsto doktor Dobritsch s svojo informacijo. Tudi on je govoril mnogo in pisal na papir. Paeno je poslušal sodnik in m-odno molčak Končno, ko si je gospod svetnik zopet in zopet obrisal znojno čelo, je dejal: „Ne bomo se prenaglili, gospod doktor, kaj ne? Za par dni razipišem novo razpravo. Gospodično Evo bom jutri ponovno izaslišal. Videli bomo, kaj se bo dalo v tej zadevi doseči, da bodo zadovoljni vsi. In to je vendar naš smoter, ljulbi doktor, je-li?" In srečen nad uspelo „intervencijo" je zapustil gosipod odvetnik s poklonom sodno sobo. (Dalje prih.) Prilika o Keturi v modri obleki. (Safed Modri — P. H.) (Orijentalski motiv.) Ketura in jaz sva bila nekam povabljena. Ketura je prišla k meni in me vprašala: „Katero obleko naj se oblečem? Novo, ali modro, ali novo modro, ki sem jo imela zadnjič?" In sem ji rekel: „Pa se obleci novo modro." Ona pa: Najraje bi oblekla kar vse tri. (Tako se namreč pri nas pošalijo.) Pa nova modra obleka mi je res všeč, če jo ima Ketura. Rekel sem: „Tam ne bo ženske, ki bi bila tako lepa kakor ti, Ketura." Imela je namreč rdeča lica, hodila je pa lahno, kakor bi ji bilo šesit-najst let. In je rekla: „O moj ljubi mož, nobene stvari na svetu ni žena tako vesela, kakor če se zdi lepa možu, katerega ima rada. Čeprav pri tem ne morem pozabiti na leta in na lase, ki so mi osiveli od njih. Oh, da bi bila vedno lepa v Tvojih očeh!" Rekel sem ji: „Bodi prepričana, da bo tako!" In še sem ji povedal: „Bil je nekoč prerok, ime mu je bilo Mohamed. So sicer ljudje, ki mislijo, da je bil lažiprerok — pa to ne spada v mojo zgodbo. Imel je ženo. Kadija ji je bilo ime. Pa se je zgodilo, da mu je po več letih umrla. Obupal je, ker je vedel, da ni ene žene, ki bi mogla LETNIK VII. ŽENSKI.SVET štev. 8. STRAN 235. izpolniti njen prostor — zato si jih je vzel več. Ena pa je bila med njimi njemu najljubša, ime ji je bilo Aješa. In ta Aješa je nekoč \'prašala Mohameda in rekla: „Ali nisem lepa?" Rekel ji je: „Da," Vpraševala ga je dalje; „Ali me imaš rad?" Odgovoril ji je: „Da." Rekla je še: „Ali imaš mene raje kot vse druge žene?" In Mohamed je najprej pogledal okoli sebe, da bi se prepričal, če druge žene ne prisluškujejo, potem je pa rekel: „Da." Še naprej ga je izpraševala in rekla: „Ali me ne ljubiš bolj kakor katerokoli drugo svojo ženo?" Pa se je zopet ozrl okoli sebe in tiho rekel: „Da!" In če bi bila Aješa pametna, bi ga ne bila dalje izpraševala. Pa je bilo vprašanje, pri katerem si ni mogla kaj, da bi ga ne izgovorila. Tako je zgrešila in vprašala. Rekla je: „O Mohamed, veliki in plemeniti človek ti — ali me ne ljubiš nič bolj, kakor si ljubil Kadijo? Saj ona je bila vendar stara, nagubančen obraz je imela in sive lase ~ jaz pa sem mlada in lepa!" Mohamed pa ji je ostro zagrozil in rekel: „Ne, pri Alahu, ne! Ona je bila prva žena, ki je vame verovala!" Jaz pa sem rekel Keturi: „Ce bi postavili vse lepotice v vrsto in bi moral jaz korakati mimo njih in jih občudovati — bi ne dobil med njimi niti ene, pri kateri bi si mogel pomisliti, kako bova imela skupne skrbi in trpljenje, skupno borno domače življenje in šibke zmage, skupne sladkosti in svete radosti! Ti, v tvoji novi modri obleki, ki si jo imela zadnjič na sebi, si svojemu možu najlepša med vsemi ženami!" In Ketura ni rekla nič. Toda ko sva skupaj odhajala, me je prijela za roko in mi jo narahlo stisnila. Žejno žito. (Ruža-Lucija.) Jo/, vetrovi, žgoči vetrovi, materi naši so sokovi okameneli v grudi pekoči! Joj, tesno in prehudo so korenin se oklenile njene v krču napete žile. Zgodaj, prezgodaj solnce zlati čaie mlečnega nam semenja. Vedro obzorje nas bdi! — Smrt se nam bliža v plamenih življenja. STRAN 236. 2BNSKI SVET štev. 8. LETNIK VII. Žito pije. (Ruža - Lucija.) Blagoslovila nas je plemenita, v temnih, oblačnih grmadah skrita milostna, zlata nebesna dlan. Kaplje presladke, kanite globoko u tajnostna grla naše živi! Cujte, kot sveto božično zvonjenje, ki v zimi pronica do naših kali. pesem o kruhu naše drhtenje iz bilja zelenega šelesti: — Vsem ga bo mnogo, vsem bo sladak, vsem bo v zveličanje: moč in pogum, vsakemu svoj in vsem enak! — Preludij smrti. (Ruža - Lucija.) In spet vsa moja noč gori; rdeče sije mi v oči pekoča mesečina. Kot mlade veje polne soka rosijo moja hrepenenja z drevesa večnega življenja bolest na pokošeno bilje. V.semirje, čuj, te bliskavice, ki v ritmu mojega srca vzžarevajo iz tvojih tajnih žic, so jaz, ali so ti, ali sva v njih oba? O, zdaj me je navdala sla, da bi s plamenom svojega duha presekala te plameneče toke, čeprav srce že davno ve, da bo odmevajoč v nebesne bke presekal plamen le njegovo žilje. Tiha zgodba. (Milena Moiioričeva.) To povest sem Vam hotela povedati, mojster Jakopič, na skrivaj, in čisto tiho. A človeku je nerodno, beseda ne gre iz ust. Zato sem jo napisala, dala v omot in odposlala. Zdi se mi, da je odletela kakor ptička iz mojega srca, sedla na vejo nekje blizu Vašega doma, da začujete morda izmed stoterih glasov odmev njene pesmi. Bilo je pred mnogimi trenutki. Gosla megla je ležala nad menoj — saj jo poznate, kakšna je, — in moje željne oči so iskale jasne ceste. Hodila sem skozi mesto, mimo visokih hiš, mimo tovaren iz mesta, mimo polj, gozdov, hribov, do vinogradov na gričih. Ustavila sem se med njimi in se zazrla v svetlo polje pred .seboj. Olco je plavalo do obzorja in božalo njive in travnike, srce se je zgrozilo u veličastni nepojmljivosti lepote, duša je vztrepetavala v silnem opoja samote. Težka utrujenost mi je legla na oči, naslonila sem se na zemljo med trtami in tedaj jih je v.stalo iz spomina mnogo, skoro nešteta vrsta je bila, kakor zdravilo bolniku: Breze, Pajčolan, Alkoholik, Anka, Večer ob Savi, Orači... Bile so mavrične skrivnosti, ki jih je duša vzljubila, se jih oklenila, — kakor se oklene hrepenenje po lepoti misli nanjo, — in z njimi stvarjatca. Kakšna je njegova skrivnost, in kdo jo bo izdal kedaj? Pač nihče. LETNIK VII._ŽENSKI SVEff gtev. 7._STRAN 237. Čebela leti v obsijane pokrajine rož, zbira, dela, nosi. Orač vidi ne-zorano zemljo in prime za plug. — Kakor on. In vendar. — Zastrmela sem se v njegovo skrivnost. Si Mojzes ali Faust? Ne, ne. Samo njan daljni brat je Slepec. In še je stopila predme največja žalost slovenskega človeka - brezdomje, in njega največja radost, dom. Tako se mi je zazdelo, kot bi bila trdna, krepka roka malko pogladila moje čelo, kakor da so me dobrotne, preroške oči pogledale prijazno v moji samoti, kakor da je Bog sam poslal topel žarek moji zatrti misli. Tako .se je zgodilo. Umetnik živi na slovenski zemlji. Nekdo, ki je majhen, nepoznan, žalosten in strt, pa je bil poživljen od njegove besede. Biološka tragedija ZdXG« (Milica Stupanova.) (Konec.) Izvršena oploditev povzroči najprej velike kemične spremembe v ženinem telesu; občutje- neugodja, katero se pojavi takoj v začetku nosečnosti, ima svoj izvor v kemičnih spremembah v krvnem toku. Bistvo vseh sprememb v ženinem telesu obstoji pač v tem, da se vse materino telo prilagodi potrebam dozorevajočega ploda. Vse moči materinega telesa so osredotočene na to, vstvariti ugodno okolico za plod, v celotnem organizmu se razvija ekonomija v korist bodočemu življenju. Vsa poraba na zunaj se kolikor mogoče omeji, da ostane čim več za hrano ploda. V dobi nosečnosti pa ni samo ženino telo popolnoma v neredu, tudi njeno živčevje se nahaja v istem stanju. Najbolj. zdrava noseča žena pozna lahke duševne motnje, pri duševno obremenjeni pa zadostuje najmanjši povod, da se prevrže njeno duševno stanje na patološko stran, tako da je statistično dognano, da odpade največji odstotek duševnih bolezni pri ženah na katerokoli dobo materinstva. Ko plod raste, rastejo tudi ženine telesne in duševne bolečine, tako da si že vsaka želi, da bi jo porod rešil vseh teh muk. Bolečine pri porodu spadajo k najstrašnejšim bolečinam sploh, ne morejo se pa odvrniti, ker so pač utemeljene v sestavu ženskega telesa. A vsak porod pomeni tudi resno nevarnost za ženo. Ce izvzamemo možnost smrtnih krvavenj, katerih ni mogoče ne predvideti in ne vedno zabraniti, je vse polno drugih nevarnosti za ženo. Porodne rane se lahko okužijo, da nastane zastrupljenje krvi, po porodu še lahko nastopijo razne druge bolezni, tako da se nahaja žena še tedne in tedne po porodu v nevarnosti. A tudi porod, ta biološka in fiziološka katastrofa, ne sklene verige vseh ženinih bolečin in težav. Komaj je ženin organizem prestal te ogromne muke, se mora takoj privaditi novemu delu, dojenju, ki zahteva spet koncentracijo vseh ženinih sil. Mleko se tvori na ta način, da izsrkavajo mlečne žleze iz krvi vse potrebne snovi, katere potem STRAN 238._ŽEWSKI SVET gtev. 7._LETNIK VII. predelavajo v mleko za hrano detetu. Torej je mati prisiljena, da odda za otrokovo življenje del svoje energije, in sicer ne baš majhen del. Menda ni treba posebej povdarjati, da taka precejšnja izguba energije ne ostane brez vpliva na celotni ženin organizem. Vse telo zmanjša začasno svojo delavnost, da se ne bi odtegnilo detetu preveč energije. Seveda se tudi ženino živčevje za časa dojenja ne nahaja v istem stanju kot v navadnih časih, ampak je veliko bolj razdraženo in občutljivo. Iz vsega tega se vidi, da tudi dojenje, ki se zdi kot prav naravno^ in navadno, zahteva od matere mnogo samožrtvovanja in samozatajevanja, tako da tudi lahko v dobi dojenja n(a vsak korak opazujemo, kako krivično so razdeljene biološke dolžnosti. Šele po dojenju se žena telesno oprosti biološkega jarma, seveda samo, ako ni medtem pod njenim srcem že nastalo spet novo življenje. A ženina duiša še miti sedaj ne poBtane prosta, kajiti ona je aveaana veliko pretesno z otrokom; pri porodu je oddala žena tudi svojo osebnost, vso svojo duševnost. Otrok zastre sedaj materinim očem ves ostali svet, pripravljena je žntvovati prav vse, samo da ibo temu malemu telescu toplo in meliiko na svet^l. Za dolgo časa je sedaj otrok odločilno merilo, s katerim meri mati vise dogodke zunanjega 'srveta. To vse pa seveda občutno škoduje raavoju nijene osebinosti, ker se vse ženine moči o'siredotočijo na otroka. Tudi v tem oeiru se jasno -pokaže neenakost abah sipolov. V moževem živčevju manjka ta podedovana dbčiiiljivost za čare lastnega otroka. Zato pa tudi mož navaidno po tem dogodku tne razume več svoje žene in njenega poipolnega oisredotoičenja na otroka in se od nje vedno bolj oddaljuje. Mož in žena jameta tako-rekoč govoriti v dveh jezikih. Tako oibčuti žena pri vsakem^ ipoiizku:su, živeti isto življenje kot moški, le jaičje svoje naravno suženjstvo. Nikoli ga pa mogoče ne občuti tako živo kot v svojem četrtem življensrkem razdobju, kojega naravne meje so na eni strani prehodna leta ali klimakterij, na drugi pa smrt. Ko stopi žena v to svojo zadnjo življensko dobo, preneha šele njeno spolno suženjstvo. V teli prehodnih letih, v našem podnebju navadno med 45 in 50. letom, se dogajajo v ženinem .organizmu prav posöbno važne, odločilne spremembe. Tragika pa je v tem, da stoje vsi ti preobrati v znaku občega propadanja. Vsa ženina biološka tragedija in vsa krutost narave se javlja v tem, da propada ženino telo potem, ko so prenehale njene spolne funkcije, vedino bolj in bolj. Kot je znaino, poberejo ra^o prehodna leta največ žensk. A klimakterij ne pomenja samo propadanja telesa, ampak tudi propadanje duše, tako da se žena tadi sedaj, ko se je že rešila vseh svojih koledarskih obveznosti, ne more več tako uveljaviti kot moški, ker so ji peruti strte. Vsa krivičnost narave se javlja nadalje tuidi v tem, da so prehodna leta LETNIK VII._ZENSEI SVET štev. 7._STRAN 239. samo ženin delež. Kajti pri možu se o prehodnih letih skoraj ne more goivoriti, medtem ko ®o iprehodna leta za ženo res ostro začrtan prehod v starost. Možerva ibiološka tragedija je "v primeri z ženino malenkostna. Vise ženino življenje lahko raizumemiO samo, če itzlhajamo iz töh preprostih iioloišldh dejstev. Visa razumevanja, vsi komflikti in drame, ki se idnevino odigravajo med oibema spoloma, niso' toliko posledica iso- cialnih razmer kot pa te biološke neenakosti med mo'žem in ženo. * * # Tako je očrtal biološko tragedijo žene moški — ruski uičeajak Nemilov. A njegoivim izvajanjem bo gotoivo tudi vsaka ženska hreapo-gojiio potrdila. Marsikatera noisi svoje (biološko breme potrpežljivo še celo življenje, pa ga smatra kot isam'O pO' sebi urrdjivo in se niti sama ne zaveda, koliko' junaštva lin samopremagovanja pokaže v vsakdanjem življenju db vlseh teh pojavih. Ce poigledamo ženino življenje in delovanje, mora pač visak hvaležno priznati, kako junaško prenaša žena svojo biološko tragedijo in kakšno ogromno delo opravlja v primeri s svojo telesno šibkostjo. Profesor Nemilov konstatira popolnoma pravilno,, da se doisedaj o tej biološ.ki neenakosti žene in moža ni govorilo, oziroma se je samo mimogrede omenjalo, ker je obstojala nevarnost, da bi gotova vrsta moških, ki ibi žensko rada še nadalje ohranila v suženjstvu» vporalbila ta priznanja v korist isvoiji stvari. A sedaj, ko so osnovni temelji ženskega ^iprašanja že skoraj v vseh državah priznani, se pač lahko o teh stvareh jasno in oldkritosapčno govoiri. Vsak mora priznati, da obstoja med obema spoloma biološka neenakost, ki je mnogo resnejše narave, kot se to navadno zdi povprečnemu človeku, ki o vseh teh stvareh še ni dosti premižljeval. Ta bioloMca neenakost se pa ne sme smatrati tako, kot da stoji eden spol višje ali nižje kot drugi. Moški in ženska sta ibrezdvomno enakovredna, dasi sta biološko neenaka. Socialne prilike idainašnjega družabnega reda pa še povečavajo in poostrujejo biološko tragedijo žene. Moški in ženska, to je približno isto kot daleko^ddni in .kratkovidni. Ce sedita ta dva ma istem prostoru v gledališču, je to za oba pač samo fonmalna enakopraTOost. Prav ista stvar je v razmerju d-ržave do. ženske. Vse socialne prilike so .prikrojene samo za moškega. 2enski nočejo priznati niti enakopravnosti, ko pomeni vendar enakopiraraost samo dovoljenje kratkovidnemu, da sme-sesti rair*