Posamezna Številka 1 K. Poštnina plalana v gotovini. $ev. 190. V LMODI, v SOM, dne 21, avgosto I92& Leto XLVBL »SLOVENEC« velja m poltf aa vse strani Jugo-slstlje ta v LJablJanl: Beelo lato naprej, K 180*— sol leta „ .. „ 90*-tal oetrt lete „ . . „ 45-— n tm mm« „ .. „ 15-— Va taosemstvo oeloletno K 240*. pa Sobotna Izdaja: sa Sa oelo leto.....K 30*— taosemstvo . • • . „ 35 — Inserati: Enostoipna petttrrsta (59 mat široka in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K •«— poslana itd. . . po K 9-— Pri večjem narofillm pop asi Najmanjši oglas 5 9/9 mm K15. Uhaja vsak dan lsnemšl po« nedellek ln dan po pranin, ob 3. ari sjutra).'"" MT Uredništvo Jo t Kopitarjevi olloi štev. 8/m. Rokopisi se ne vračalo; neiranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telel. štv. BO, npravn. štv. 328. i Olltičen list za slovenski narod ■i ■ Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino in št 349 aa oglasa, avstr. ln češ,ke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7588. Sredi meseca aprila se je začela dvigati naša valuta v inozemstvu. Začetka junija je bil dinar že premagal liro in v Švici se je bila vrednost naše krone malo-fclane potrojila. Nastal je za našo trgovino nad vse ugoden položaj. Za vse uvozne predmete, kakor sukno, obleke, perilo, kavo, sladkor in sleherne vrste industrijskih potrebščin so kar na mah naši trgovci plačevali v tujini le polovico, deloma le tretjino prejšnje svote jugoslovanskega denarja. Tudi ljudje neizvcžbanega narod-Bo-gospodarskega mišljenja so vedeli, da mora imeti to dejstvo največje in najvažnejše posledice za naše gospodarstvo, Z jvso pravico je javnost pričakovala pravcati prevrat v cenah uvoznih predmetov. [Veliko olajšanje življenskih pogojev delavnega ljudstva jc vstajalo na obzorju. Prav kmalu pa se je izkazalo, da pretirata in olajšanja ni nikjer, da so cene 'domala vseh predmetov ostale iste. Kupna moč našega denarja se je na svetovnem trgu podvojila, v notranjosti pa je treba plačati za uvoženo blago isto vsoto, kakor *a časa najnižjega stanja našo. valute. Kaj to pomeni? Kdo vtika v žep ogromne vsote valutne razlike? Nekdo mora ta težki denar spravljati, nekdo mora bogateti na račun širokih plasti ljudstva. Dajmo nekaj premišljati. Tvrdka Julij Meinl prodaja n. pr. v Ljubljani žgano kavo po cenah, ki dosegajo 120 kron za kg. Na Dunaju prodaja ista, tvrdka Julij Meinl žgano kavo približno po 135 n?mško-avstrij-skih kron za kg, to se pravi po 56—60 ju-Igoslovanskih kron. Kako je mogoče, da tahteva ena in ista tvrdka v Ljubljani še enkrat toliko za kavo kakor na Dunaju? Kdo vtika to razliko v žep? Nadalje: Obleko, za katero plačaš v Ljubljani 2200 kron, 'dobiš na Dunaju za 3500 nemško-avstr. kron, — to se pravi za 1470 kron naše valute. Kdo vtakno v žep pri vsaki obleki 730 kron valutne razlike? V Švici stane najbolj fina srajca 150 jugoslovanskih kron, v Ljubljani 260. Kdo vtakne pri vsaki srajci v žep razliko 110 kron? Vprašamo: Kdo polni svoje žepe z valutno razliko pri klobukih, nogavicah, robcih, kmetijskem orodju? Stojimo pred organiziranim, premišljenim, velikopoteznim odiranj epi našega ljudstva. V nekaterih panogah so se pa cenc res znižale. Padle so mahoma na nižino, ki jo je človek zaman pričakoval pri ostalem blagu. To se je zgodilo pri lesu in pri živini. Začetka junija so prodajali naši kmetje deske po 1400—1600 kron za kubični meter, danes stane kubični meter desek 800 kron. Tramovi so se prodajali meseca junija po 700 do 800 kron za kubični me- ter, danes stane ista količina drv le 300 do 400 kron. Pred dviganjem našega denarja so se prodajali voli po 18 kron za kilogram žive teže, danes stane kg le 11 do 13 kron našo valute. Teleta so stala tedaj 17 kron za kg žive teže, danes le 11 ali 12 jugoslovanskih kron. Kaj to pomeni? To pomeni, da so se predmeti, ki jih prodaja kmetsko ljudstvo, pocenili, da se pa v cenah niso prav nič znižali predmeti, ki jih kmetsko ljudstvo kupuje. Ker so se dohodki kmetskega ljudstva zmanjšali in so ostale obenem cene vseh predmetov, ki jih ono kupuje, nespremenjene, se je njegovo življenje znatno podražilo, ni se pa prav nič zboljšalo življenje delavccv. Les je bogastvo Slovenije, živina in les sta edina predmeta, ki jih naša dežela more prodajati izven svojih mej. Ti dve panogi sta temelj vse aktivnosti Slovenije. Tu tiči moč in produktivnost slovenskega kmetijstva. Okrepitev naše valute, njen povzdig in njena rast na svetovnem trgu, ne le da ni povzročila ozdravljenja in konsolidacije naših socialnih razmer; ona je nasprotno udarila s težfcim udarcem najvažnejši panogi gospodarstva Slovenije. Organizirano oderuštvo domačih in tujih prekupčevalcev in kapitalistov je spravilo v žep valutno diferenco, potegnilo tako kmetsko ljudstvo v gospodarsko krizo, ter preva-rilo delavske sloje za izboljšanje njihovih življenskih pegojev. Neobhodno jc potrebno, da poseže družba in javna oblast v to brezstidno početje prekupčevalskih kapitalistov, Čim težja in čim trša bo pest države, tem socialnejša in pravičnejša bo njena politika. Dr. Jakob Borko. E m h leznic. Od časa do časa čitamo v naših dnevnikih vedno zopet članke, ki obravnavajo vsi južnoželezniški problem izključno v korist podjetja samega in vseh, ki so na tem privatnem podjetju zainteresovani, bodisi s svojim kapitalom, bodisi s svojo službo. — Očividno je torej, cla prihajajo le iz njihovih vrst z dobro preračunanim namenom, vplivati na javnost in vstvar-jati čim širše razpoloženje proti podržav-ljenju. Dokazuje se seveda tako, da mora biti vsak lajik prepričan, da vodi avtorja edinole skrb za interese celokupne javnosti in države. Poglejmo si nakratko samo najvažnejše argumente raznih člankarjev. Trdijo, ako ostane omrežje južne železnice enotno in uprava enotna, se razteza vpliv naše države na njeno celotno omrežje, torej tudi na ono preko državnih mej. Naša vlada bi imela pravico in vpliv zahtevati, da se varujejo interesi naše državo na vsem omrežju južne železnice, torej tudi na progah izven države. — Kako bi to v očigled vrhovne nadzorovalne oblasti drugih držav praktično izgledalo, se nam ne pove, istotako ne, kako izgleda obratna stran te teze, namreč da bi imele potem tudi Avstrija, Ogrska in eventuel-no še Italija iste pravice in vpliv v naših državnih mejah. Misli se najbrž na internacionalizacijo celega omrežja, to se pravi za ustanovitev države v državi, ki bi naj menda pomenila prvi praktični korak vsaj k gospodarski konfederaciji na-sledstvenih državic pod vseosrečujočim vodstvom in pretežnim vplivom Dunaja. Ne enega ne drugega 30 dejansko itak do danes ni otresla tukajšnja reprezantacija južne železnice in pravzaprav tudi ni mogla, ker ne predstavlja drugega kakor nekako filijalko uprave, ki je še vedno centralizirana na Dunaju, kjer ima Še tudi vse knjigovodstvo. Drugi argumant je finančne nravi. Pravijo, da je država žs s svojimi železniškimi in drugimi izdatki tako obremenjena, da ne kaže državni kredit obreme-njati še z izdatki za privatne železnice. Čc ostane južna železnica zasebno podjetje, si bo morala pomagati z lastnim kreditom, torej si bo država mnogo prihranila in bo dotične zneske lahko za druge svrhe porabila. — Zakaj pa potem zahteva južna železnica od države finančne pomoči in obveze za nadaljne kritje morebitnih izgub? Ako je pa promet pri nas boljši in je upati, da se bo v očigled ugodnemu razvoju našega gospodarsha še trajno izboljševal, da torej južna železnica v bodoče za obrat jugoslovanskih preg ne bo potrebovala državnih prispevkov, potem pa je tem manj na mestu, da bi mi indirekt.no podpirali z našim narodnim premoženjem družbine pasivne proge v drugih državah. Kot glavnega izmed najvažnejših argumentov pa navajajo baje vzoren organizacijski aparat, južne železnice, ki bi nam v rednih razmerah dobro služil, češ, na celotnem dolgem omrežju bi imeli sa mo eno progo mesto državnih železnic treh sosednih držav, s katerimi lahko vsak čas pridemo v konflikt. Tukaj se zopet pregleda ali iz nevednosti ali iz posebnega namena, da bodo konflikti kljub temu mogoči, ker odločujejo v meddržavnem prometu le državne oblasti in ker sklepajo ravno v rednih razmerah samo vlade meddržavne dogovore, ki so obvezni za privatne železnice enako kakor za državne. Vsi članki naglašajo, kako dobro je urejena južna železnica, obenem se še po- sebej poudarja, da je njeno osobje tudi S najtežjih časih med vojno bilo kos svojim nalogam, medtem ko naše državne želez" niče niso tako dobro organizirane. — Znano je, da so bile nemške železnice najbolj-' še urejene, na drugem mestu za njimi pa bivše avstrijske državne. Da bi postavili po prevratu novo ustanovljeno državno-železniško ravnateljstvo v Ljubljani povsem za zdravo podlago in bi ga ne ukiJ nili, čim je začelo redno poslovati, bi ono bilo danes brezdvomno vzor prvovrstno urejene železniške uprave. Tako pa nam je nesrečno eksperimentiranje naše naj^ boljše železničarje, ki imajo pravi smisel za potrebe najširše javnosti in države, razkropilo ter jih konsekventno ubija. Posledice temu so, da obupavajo in vsi boljši žc zapuščajo državne službe ali se k temu šo pripravljajo ter deloma vstopajo — kakor v posmeh — v službo privatne južne železnice, ki zna svoje dobre uradnike tudi primerno nagraditi, kar je v teh težkih časih velike vrednosti. Najžalostneje pri tem pa je dejstvo, da se pri naših razdrtih političnih razmerah ne more organizirati glava, to je ministrstvo ali zaenkrat vsaj generalna direkcija za državne železnice, v kojem dejstvu korenini vse zlo naših želcznic in preti v doglednem času popolen razpad, ako ne bo v najkrajši dobi energičnega preobrata. Pride razpad, potem seveda ne bo drugega izhoda, kakor da prevzamejo privatne družbe vse naše železnice inkluzivno južno. Morajo pa tudi v tem slučaju biti vso družbe povsem samostojne, neodvisne od inozemstva in imeti svoje sedeže v naši državi pod popolnim vrhovnim državnim nadzorstvom. Ker smo pa mlada in zdrava država, nočemo mislit,i na razpad, tmveč pričakujemo v zaupanju v svojo moč in zmož-nost, takoj omenjenega energičnega preobrata in nujno ureditve državnoželezni-* škega vprašanja, ki je predpogoj za blagor in moč celokupne očetnjave, V tem slučaju in posebno še, ako imamo pred očmi celokupne državne interese, tudi momentana neurejenost državnoželezni-ške uprave ne more biti niti najmanjša ovira za podržavljcnje južne železnice. Pač pa bi se celo takojšnji prevzem obrata v državno režijo priporočal, ravno z ozirom na popolno preosnovo vseh železnic, ki je potrebna, da se prevedejo vse železnice v naši državi do potrebne tehnične enote. Kajti kakor jc morala prevzeti južna železnica tarife, ki so jih vpeljale državne železnice, enako bo morala storiti glede vseh drugih železniških predpisov (inštrukcij), kadar se bodo uvajale za državne železnice. Da se ti novi predpisi čimprej izdelajo in uvedejo, pa bo Brata. Spisala Eliza Orzeszkowa. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar. (Dalje.) Dobro je vedel, da so bila ta čustva !n misli zle, toda imel jih je le. Hotel jih je odgnati od sebe, toda ni jih mogel. Ženski obraz, ki ga jc videl na fotografiji, lep, dober, razumen, je kakor zaklet stal pred njegovimi očmi, a pod možgani se mu je vila misel, ki je bodla kot ostrina: »Njemu je tudi tega premalo!« Obenem ga je postalo sram samega sebe. Sram ga je bilo, da je zavidal brata, pa ga je zopet zavidal, in se samo s tem opravičeval pred seboj, da sta bila Viktor in Rozalija še tedaj na vrtu, ko se je Sabina, hitro pri-žedši domov, pridno kretala pri čaju in še tedaj, ko je čaj skoro vrel in bi bil v sa-movarju že gotov, ko bi ga ne stregla go-•oodinja s toliko skrbnostjo. Sedel je pri mizi, razsvetljeni s petrolejko in si.mislil: »Kakšna usoda čaka oozneje to žensko, čc jc on žc sedaj tak!« V mladosti je bil vihrast; potem je premagal v sebi to napako 7. močjo prepričanja in volje, dokler v tem oziru ni pcvpolnoma ozdravel. Sedaj je ooci vpli- vom slabe volje, ki se mu je počasi kradla v srce, nekdanja omahljivost značaja začela prihajati iz temnega kota, kamor jo je bil izgnal. Ko sta končno Viktor in Rozalija stopila v obednico in sedla k mizi, oba nenavadno blestečih oči in malo prisiljeno smehljajočih obrazov, se je obrnil Zenon k bratu in ga vprašal: »Ali je dao tvoje poroke z gospo Amalijo že stalno določen?« Te besede so bile pravo igralsko geslo, ki je vendar trpelo celo minuto. Viktor je bil neizrečeno zmešan; po izrazitem Rozalijinem obrazu je šinilo nervozno drgetanje. Sabina je spustila žličko na podstavek in se tako prestrašila, da so ji oči začele begati. Toda ni še minula cela minuta, ko se je Rozalija prva z ljubko kretnjo obrnila k Viktorju in z mirnim nasmehom izpregovorila: »Ali imate nevesto?« »Da,« je počasi in z obotavljajočim glasom odgovoril Viktor. »Stara zadeva je že to, katere konec nastopi, ne vem šc, kdaj.« Toda prvič sedaj, odkar je bil prišel v Zapolanko, je stopila guba na njegovo čelo; s pogledom, ostrim ko blisk, je ošinil brata in cele pol ure je bil malobeseden in mračen. Tedaj pa je Rozalija z veliko svobodnostjo začela govoriti o današnjem nabiranju gob, o gozdu, o lepem nocojšnjem večeru, a Zenon, ki se je čutil radi bratove gube 2;elo nesrečnega^ se je tru- dil, da bi govoril o stvareh, ki bi mogle onemu biti najbolj prijetne in ga najbolj zanimati. Viktor se je čez nekaj časa tudi v resnici razvedril in se udeleževal razgovora, toda do poprejšnje prostosti in naglice se ni več povspel. Ni kazal, da bi bil razsrjen, toda bil je zmešan in nesvoj. Ko so izpili čaj, jc prijel brata pod pazduho in ga odvedel seboj na vrt. Že na hodniku mu je začel govoriti: »Moj Zenek, čemu si prišel pred damami s to mojo poroko? Spravil si me v tako zmedo, da sem pozabil na svoj jezik v grlu. Ali je treba tega! Takoj nato, kakor hitro sem na vrtu povedal Rozaliji, da je bilo moje srce ko ptič svobodno, dokler je nisem poznal in da mu je ona vzela to prostost — a tu lop! Pet minut po takih besedah in poljubovanju rok, kakor se to spodobi, prideš ti z dnevom moje poroke! No!« Govoril je to z jezo, pomešano s smehom, Tudi Zenonu se je zahotelo po smehu, tako ga jc zabaval ta način obravnavanja predmeta, na katerega je on polagal veliko važnosti. Toda takoj jc postal resen. »Dragi Viktor« — jc začel, »ne morem ti niti povedati, kako mc boli, da sem ti napravil neprijetnost in iskreno te prosim, da mi odpustiš. Toda, ali jc spodobno, da tako brez zunanjih ozirov hodimo okoli src tujih ljudi? Saj te tvoja nevesta ljubi in zaupa typji ljubezni,« »Ker jo tudi jaz ljubim!« je zaklical Viktor. »Kaj naj ima tu eno z drugim opravka? Tam ljubezen, tu zabava. Kako škodo more to napraviti Amaliji, ako jaz dvesto milj od nje preživim z drugo nekaj prijetnih trenutkov?« Zenon, ki sam ni več vedel, ali naj stf mu smeje, ali jezi, je odgovoril: »Ti bi bil pripravljen, da bi ne sama dvesto milj temveč tudi dva koraka od nje užival prijetne trenotke z drugo. Toda tudi ta druga more verjeti in se zaljubiti!«' »A kaj bi ji bilo hudega?« se je začudil Viktor. »Nekaj ljubezenskih ur bi ji! prekinilo žalostno stanje stare gospodične, malo bi posanjarila, in potem bi imela prav do smrti svež spomin na svojega rajnega zaročenca. Vzel si s tragične strani najsplošnejšo stvar na svetu, in če je to greh, potem jc to neslišno splošen in malenkosten greh, kajti norec bi bil, kdor bi imel pred nosom priložnost, da bi se prijetno dvignil, pa sc je ne posluži.« Zenon je kakor odjek ponovil: »Norec bi bil.« Nato jc dodal: »Ali so tisti, ki si na tuje stroške ne oslajajo življenja, v resnici norci?« Viktor ni odgovoril. Pod pazduho se držeč sta šla po najširši poti, ki je ločila prav do konca vrt v dva dela. Srebrni srp, obdan z zvezdami, je svetil na nebu in uoKoliucval zemljo s »olsv.ctlo Jtičja ru- ena izmed prvih brig vrhovne državno-železniške uprave. Ako izvestni člankarji pravijo daljo, da je omenjena preosnova otežkočena vsled pomanjkaieja izurjenega osobja, jo tem več povoda za skorajšnje prevzet je južne železnice v državni obrat, da tudi njeno osobje sodeluj o pri tem velikem delu in so žrtvuje i ono za celokupno domovino, In tako ne bodo tedaj samo vse ostale, ampak tudi južnoželez-niško proge v naši državi pod enotnim vodstvom ter imelo enotne predpise in enotno organizacijo. Na ta smotreni način se ne bo spravil promet na progah južne železnice na našem ozemlju v nered, pač pa se bo s skupnim požrtvovalnim delom Lvpostavil red na vseh naših železnicah. Tukaj bodi opozorjeno na članek v prvi številki letošnjega »Narodnogospodarskega vestnika« od g. Ivana Mohoriča, ki obravnava problem južne železnice precej objektivno teT pride istotako do zaključka, da se je treba sprijazniti s podr-žavljenjem, češ, da je to v interesu enotne prometne politiko in potrebno z vidika enotne železniške uprave, obrata in mezd ter tarifno politike. Isto velja za mednarodni promet, ki se bo urejeval in vodil po enotnih načelih za vse naše železnice z vidika države, pa ne samo južne železnice. Naivna pa je misel, da bi nam južna j železnica mogla dovoliti tarifne olajšave za prevoz izvoznega blaga v drugem državnem območju brez vsakih pogajanj z dotično državo ali brez njene odobritve. Zraven južne pa pridejo skoraj v vseh relacijah itak tudi dotične državne železnice še y poštev. Iz vsega predstoječega sledi, da je v najvišjem interesu države in njenega ugleda, da se takoj energično organizira popolna vrhovna d r -žavnoželezniška oblast in da se južna železnica prevzame čimprej v državni obrat. Provizorična ureditev še nadalje pod južnoželezniško upravo z državno subvencijo ali garancijo ni opor-tuna, ker je financijelno še tudi v tem slučaju nimamo pod zanesljivo kontrolo, ter prispevamo v slučaju potrebe pravzaprav le za tujo družbo mesto v okrepitev našega prometa in našega gospodarstva, Kakor hitro bi se prevzela južna železnica v državni obrat, bi bilo takoj združiti vse železniške proge v Sloveniji pod enim močnim ravnateljstvom, ki bi z ozirom na precejšnjo enakost predpisov lahko takoj brezhibno poslovalo ter v polni meri zadoščalo vsem zahtevam svojega pokrajinskega območja, Dokler pa ostanejo južnoželezniške proge v privatni upravi, je nujno potrebno, da vrši strokovno kontrolo v imenu ministrstva i v naprej komisarijat ministrstva saobračaja v Ljubljani, kojega bi bilo nujno urediti, pa ne ukiniti, kakor se namerava. Samoobsemi umevno more voditi strokovno kontrolo le železniški _ strokovnjak; zastopniku finančne uprave pa naj se poveri preštudiranje finančnega položaja južne železnice (kakor tudi ostalih privatnih železnic v Sloveniji), kar je nujno potrebno, bodisi da se podrZavi, bodisi samo sanira in preustroji v samostojno delno družbo v naši državi. V obeh slučajih je predvsem finančna uprava in-teresirana. Pojasniti je treba na tem mestu, da se kontrola in vrhovno državno nadzorstvo nad privatnimi železnicami vendar ne more izročiti drugi, četiudi državno-železniški upravi, v našem slučaju zopet direkciji Zagreb, kakor nameravano. Navedeno nadzorstvo, ki ima namen ščititi interese celokupno Javnosti in države enako napram vsem železnicam, zamore vršiti lo reprezentant te javnosti in države, to je vlada odnosno ministrstvo in njegovi izrecno s tem poverjeni organi. Od ministrstva kot vrhovne nadzorovalne oblasti pa je strogo ločiti vrhovno upravo državnih železnic, katera je lahko organizirana In centralizirana tudi v ministrstvu ali pa v posebni generalni direkciji, Vsled znanih, v doglednem času nepremagljivih težkoč v Belgradu pa ni nobenega upanja, da bi se omenjena centralizacija državno-železnjlške upravo mogla izvesti in urediti v Belgradu samem. Ker pa je ta po vsem že navedenem v cslokupnem interesu neodložljiva, je edini izhod v tem, da se k a enkrat in takoj organizira v kakem drugem mestu. Najhitrejše bi co to dalo izpeljati, ako bi se današnja, z bivšim ljubljanskim ravnateljstvom združena direkcija Zagreb preorganizirala v generalno direkcijo državnih železnic z malimi obratnimi direkcijami, n. pr, v Osjeku (ali kje drugod za Hrvatske), v Ljubljani, v Subotici, eventuelno tudi v Velikem Bečkpreku, v Sarajevu in v Belgradu, eventuelno tudi v Skoplju, Vrhovno železniško nadzorstvo in vladno vodstvo vseh železnic v Kraljevini bi vršilo slejkoprej današnjo ministrstvo za promet s svojo ekspozituro v Ljubljani za južno železnico, dokler ostane ta v privatnem obratu, V tej ali enaki takojšnji energični ureditvi je edina rešitev za našo državnože-lezniško upravo, ki jo obenem usposobi, da prevzame tudi obratovanje južne železnice v najkrajši dobi. In njen LDU DnnaJ, 19. avgusta. (DKU) Državni tajnik za zunanje posle, dr. Renner, je podal danes popoldne v odseku za zunanje zadeve obširen ekspoze o zunanjem položaju. Dr- Renner je med drugim izvajal: »V pričakovanju, da bo zveza narodov pravično upoštevala naše pritožbe in v spoznanju, da je republika gospodarsko preveč izčrpana in politično še ne utrjena, je državna vlada odklonila izpremembo pravni bazi, ki je bila dana v St. Ger-mainu, in priporoča vsem državljanom, naj ne razsipajo svoje moči z neižvedlji-vimi načrti, ampak naj uporabijo svoje moči za notranjo vzpostavitev države.« Dr. Renner je govoril nato o delovanju in obsegu pooblastil avstrijske sekcije reparacijske komisije na Dunaju in je izjavil nadalje, da mirovna pogodba celo vrsto vprašanj ni rešila, vprašanj, ki se morajo urediti potom pogajanj s posameznimi državami. To so predvsem finančna vprašanja glede izplačila predvojnih dolgov. O tem se mora Avstrija pogajati s Francijo in Anglijo. Ta zadeva se je izročila državnemu tajniku Reischu, da jo rešL Enaka pogajanja se morajo započeti z Italijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Državni tajnik dr. Renner je govoril nato o odnošajih do Češkoslovaške in o pogodbah, sklenjenih v Brnu, ozir. v Pragi, ki še Čakajo ratifikacije. Češkoslovaška vlada želi raznih dopolnil, glede česar se bo še pogajala. Sporna vprašanja gledo Cmunta in Feldsberga so morajo urediti, čeprav nam jo za Avstrijo bolestna izguba mest in občin, ki so od pamtiveka pripadale Nižji Avstriji. Odnošaji do vseh sosednih narodov so postali zaupljivi, samo oni z Madžarsko ne. Med obema državama še obstoja vpra-» šanje glede predaje Nemške zapadne Ogrske. Čeprav jo mirovna konferenca dotično ozemlje priznala Avstriji, vendar Av-strij a Nemško Ogrska še ni osvojila s silo. Državna vlada je nasprotno stavila v parlamentu predlog, ki prepušča končnoveljavno odločitev dežele njenemu svobodno voljenemu deželnemu zboru. Avstrija je torej vedno nastopala lojalno In se je kolikor je bilo mogoče ozirala na madžarsko mentaliteto. Navzlic temu je Madžarska odgovorila z izzivanjem. Protipostavne nasilnosti, kakor ono v Fflrstenfeidu, in vojaški pogoji pa ne bodo izpremenili našega stališča Samoobsebi umevno je, da bo republika Avstrija v kratkem zahtevala izročitev neokrnjenega madžarskega za-padnega obmejnega ozemlja. Državni tajnik meni, da bo ta žrtev postala za Madžarsko še bolj resna, ako se zapadna Madžarska kesneje izroči. Državnemu tajniku ni znano, kaj je privedlo Madžarsko do tega, da je v trenotku, ko so njeni zastopniki podpisali v Neuillyu mirov, pogodbo, naznanjala na vseh mejah dežele nasprotno politiko in jo tudi pripravljala. Dunajski zastopnik francoske vlade je pred kratkim razjasnil državnemu tajniku, da je upanje na podporo v tem vprašanju od strani Francije popolnoma brezpomembno. Francija stoji, tudi v teritorijalnem oziru strogo na stališču mirovnih pogodb. Državni tajnik je izjavil, da s češkoslovaškim zunanjim ministrom ni sklenil nobenega dogovora. Nevtraliteta Avstrije velja v prvi vrsti za naše sosede, Avstrija se smatra po st. germainski mirovni pogodbi vezano in ne bo ničesar ukrenila, da se izpremene njene teritorijalne določbe. Želeti je, da bi bilo vsakemu prebivalcu Avstrije jasno, da Avstrija nima možnosti in interesa, da bi se vmešavala v teritorijalne spore, ki bi nastali med drugimi sosednimi državami. Glede odnošajev do Jugoslavije je opozarjal državni tajnik na dve točki, ki se morata še rešiti, namreč narodnostno in prometno vprašanje. Omenil je pridobitev nemškega obmejnega mesta Radgone ter začetek delovanja plebiscitne komisije na Koroškem. Pri tem je izjavil: Morda sc posreči obmejni komisiji ali na njen predlog zvezi narodov, razjasniti, da se je pri določitvi južnih mej Avstrije premalo oziralo na gospodarske, narodnostne in prometne potrebe Avstrije in da so zaradi tega te moje skoraj nevzdržljive. Morda bo mogoče potom dogovorov z Jugoslavijo, omejiti narodnostne in prometne težkoče. Razen teh sporov so odnošaji med Belgradom in Dunajem dobri in dosedaj sklonjene gospodarske pogodbe se morejo smatrati za začetek popolnega gospodarskega približanja. Isto velja za Rumunijo, Državni tajnik je nato omenil težki položaj poljskega in ukrajinskega naroda. Izjavil je, da se je vlada odločila, ratificirati znani kodanjski dogovor, ki določa strogo nevtraliteto Avstrije. Razen Nemčije, ki se z odločnostjo drži nevtralitete, so se tudi asociirane države, n. pr. Češkoslovaška in Jugoslavija, izjavile za nevtraliteto in te dve državi ne bosta ostali osamljeni. Državni tajnik je nato omenil pomoči, ki so j*> nudile Avstriji Anglija, Francija in Italija. Opozarjal je na to, da se prebivalstvo teh držav z zanimanjem peča s krivicami st.. germainskega mira, kar daje Avstriji nado, da jo bo zveza narodov zaslišala in ji postala pravična. Državna vlada bo v primernem trenotku stavila narodni skupščini predlog glede pristopa Avstrije k zvezi narodov. Tam se bodo, tako upa premagale gospodarske težkoče in se bod« udejstvili N,-Avstrijski nacionalni Ideali seveda brez vsakega apela na silo. Do te daj pa bo Avstrija pod težo, ampak tud pod zaščito mirovnih pogodb, delala ni notranji obnovi. za Ruski pogoji. LDU Moskva, 20. avgusta. (DunKU Brezžično) Ljudski komisar za zunanji zadeve čičerin sovjetskemu odposlahiki Kamenjevu, London, 19. avgusta: Pred sodnik rusko-ukrajinskega mirovnega od poslanstva Daniševski je naznanil dana poljski mirovni delegaciji v Minsku pre gled ruskih mirovnih pogpojev, po kajteril 1. priznavata Rusija in Ukrajina popoln« neodvisnost in svobodo poljske republik« in slovesno potrjujeta popolno pravici poljskega naroda, da si sam določi svoj* življenje in si postavi obliko vlade po isvo ji želji; 2L Rusija in Ukrajina se odrekati vsaki obliki vojno odškodnine; 3. deftni tivna vzhodna meja bo približno ista, ka kor je bila navedena v noti lorda Curzo na od 11. julija, vendar pa dobi Poljski več ozemlja vzhodno od Bialistoka U Cholma; 4. Poljska bo svojo oboroženo pt lo brez izjeme znižala na 50.000 mož enega letnika, za poveljniška in upravna mesta je dovoljenih vrhtega 10.000 mož; to obo roženo silo bo podpirala državljanska mi< lica, ki bo obstajala iz delavcev In ki. 1» določena za vzdrževanje reda in varnosti prebivalstva; 5. po podpisu pogodbe bo Poljska začela demobilizirati in končala demobilizacfjo en mesec po podpisu; $ Poljska obdrži ono orožje, ki je riotrebm za opremo v točki 4. navedenih "čet; vs« drugo orožje, vštevši ono, ki se nahaja ^ arzenalih in skladiščih vse Poljske se bi tekom enega meseca po podpisu premirja izročilo ruskim in ukrajinskim oblastim in do tedaj ostalo pod nadzorstvom ruskih in ukrajinskih komisij; 7. Poljska se od-reka izdelovanju orožja ln vojnega mat« rijala; 8. Poljska ne sme na svojem ozem« lju trpeti nobenih združevanj, ki bi bila sovražna Rusiji ali Ukrajini ali njunim zaveznikom; 9. sovražnosti se ustavijo 72 ur po podpisu te pogodbe; 10. po končani demobilizaciji poljske armade in po izročitvi orožja in vojnega materijala sme ostati samo 200.000 mož v nevtralnem pa* su; 11. Poljska mora vrniti veš odpeljani vojni materij al, zopet postaviti razdejane mostove in hiše; 12. Poljska bo z zakonom odredila razdelitev proste zemlje, in sicei predvsem rodbinam onih poljskih državljanov, ki so bili v vojrti ubiti ali ranjeni ail poškodovani na zdravju; 13. Rusija ta Ukrajina dobita polno pravico svobodne« ga prevoza za osebe in blago vsake vrsta preko pojjskega ozemlja, med tem ko ostane črta Wolhowysk—Bialistok—Gran jewo v polni posesti in polni kontroli ruske republike; 14. Poljska bo izdala pogol-. no politično in vojaško amnestijo. Uspešna protiofenziva. LDU London, 20. avgusta, (BrezŽiS« no.) Po vesteh iz Varšave je general Gal-lieni obnovil svojo strategijo pri defenzivnih podvzetjih. Na nasvet francoskih častnikov so sestavili iz 4 divizij napadalno skupino. Ta napadalna skupina je pod vodstvom Pilsudskega prodrla centrum so-i vražnih čet južno od Varšave in prodrla 25 dp 40 milj proti vzhodu. Vojaški položaj se je za Poljake znatno izboljšal. Desno krilo poljske armade je zvršilo sunek ob stočega meseca. Po precej dolgem mol- ' čanju se je Zenon prvi oglasil: »Često sem se že ustavljal pri tem Vprašanju, kdo ima v resnici prav, kdo se moti: ali posvetni in veseli ljudje, ki se trudijo, da bi se kolikor mogoče osvobodili od vezi življenja in se okoristili na razkošen način bodisi od katerekoli strani; ali pa tisti, ki vzamejo svoje dolžno breme na rame in samo na to gledajo, da se ne bi noben del tega bremena izgubil in se kakor slepci vsi zaverovani v daljno zvezdo ogibljejo cvetov in legajo v trnje-vo goščavo? Kateri teh dveh vrst ljudi so v resnici neumni, kateri modri?« *Zd; se mi,« je odvrnil Viktor, »da je (v tem kakor v vsem drugem najboljša pametna sredina. Delati jc treba, kajti brez dela mora človek postati lopov in brez-koristen potepuh. Poštenost in delavnost v denarnih razmerah je stvar časti, če človek to izgubi, dovolj — postane svinja. Do gotove stopnje cenijo tudi dobr odelnost, kajti človeško trpljenje vzbuja v meni usmiljenje, kadarkoli ga vidim in bil bi najslabši egoist, če bi ga ne poizkušal zmanjšati s kako drobtino, ki navsezadnje prav nič ne pomeni zame, a trpečemu more v danem slučaju biti v podporo in tolažbo. In tu je konec, kar bi še bilo več, ne vem, kai bi razsod?n človek še mogei zahtovati od sebe.« Po teh besedah je sedel na klopico, ki je stala kraj poti v megleni mesečni . Svetlobi. Zenon jp živo začel govoriti: »Ali ie tu konec? Ali je y resnici v | okvirih, zbitih iz treh deščic: dela, časti in majhne dobrodelnosti rešitev uganke, kakšna je človekova naloga na zemlji? Zame je ta uganka brezno. Od začetka sveta so sklonjene nad njim vse najžlaht-nejše človeške glave in mu ne morejo s pogledom seči do dna. Gotovo si se moral že večkrat ustaviti pred vprašanjem: zakaj in čemu, je človek obsojen v trpljenje in smrt? Neizogibnost trpljenja in smrti bi bila grozno igranje neke peklenske moči: ko ne bi imelo trpljenje namena, ki je našemu človeškemu umu nedoumljiv. Kajti naši človeški čuti ne morejo o tem ničesar povedati. Toda namen biva neoporečno. Narava, ki ne prenese praznine teles, pa bi prenesla tak moralni nezmiscl kakor bi bilo brezkoristno mrtvičenje neštetih miljard živih bitij? Prišel sem do prepričanja, da se za zavestjo naših čutov oela v vesoljstvu in času velikansko in popolno delo, za katerega so potrebna neka bitja, trpljenje, umiranje, in tudi, mogoče nad vse drugo, naša popolnost. Toda ta popolnost ne stanuje samo v delu, v časti, in ne v drebtinah, ki jih mečemo ubogim z naše mize, drobtinah, ki so nam samim nepotrebne. Ali imam prav ali se motim, to popolnost vidim v očiščevanju življenja bodisi najmanjših človeških pregreškov, ljubezni do zemlje in ljudi in dvignjeni do žrtev, ki so zmožne vzeti nase trpljenje, pa si bodi tudi najtežje. Ne vem, če sc dovolj jasno izražam. Nisem navajen govo-———i o splosnostih, kaj sc o takih rečeh! Toda kar tiče mene, sem se trudil, kakor- koli sem se mogel, da bi imel srce kolikor \ mogoče čisto in da bi dajal kolikor mogoče največ koristi zemlji in ljudem. Zdi se mi, da samo na ta način dosežem in obseženi cilj, radi katerega sem prišel na svet. To so zaJključki najsamotnejših razmišljanj, zato mogoče blodni. Kaj misliš, ti Viktor, o vsem tem?« To govoreč je gledal v vesoljstvo, ki se je svetilo za senco dreves v meglenem svitu mladega meseca. Šele pri zadnjih besedah je obrnil svoj obraz proti bratu in se s težavo zdržal smeha. Oči Viktor-jeve so bile zaprte; šele ko je začul svoje ime, jih je odprl, trepalnice so nemirno zadrgetale kot prestrašena' ptičja krila. Med dolgim bratovim govorom ga je počasi objela nepremagljiva dremavica, katero je vendar premagoval s celo silo s tem, da je trudoma lovil nekatere besede in predstave. Sedaj je z dlanjo pomel oči ln odgovoril na to, kar se mu je posrečilo, da je slišal: »Zenek, vse to, kar si ti sedaj pravil, spada v poklic duhovnikov. Naj oni raziskujejo o vrstah človeških grehov in ugibajo, kaj more doleteti človeka na tem svetu. To je teologija. Jaz verujem v gospoda Boga in vsak dan molim, očenaš, ker tako me je naučila mati in to mi je prešlo že v meso in navado. Toda nad nenavadnimi stvarmi si ne belim glave; nimam za to niti veselja niti časa. Kar pa radi smrti, dragi moj, to jc tista neprijetna zadeva, o kateri je najboljše, da molčimo, Kadar ori Mittaagspost« poroča iz Ženeve: Po vojaški konvenciji med Čehoslovaške in Jugoslavijo so Čehoslovaki in Jugoslovani obvezani, da takoj vkorakajo na Mažarsko, ako bi Mažarska poslala svoje čete preko Slovaške na Pomoč Poljski ali pa, ako bi Mažarska nameravala napad na Avstrijo. List zatrjuje, da je akcijo dr. Beneša in dr. Rennerja pripisovati vplivu Italije. Dr. Renner se je po konferenci z italijanskim zastopnikom na Dunaju peljal v Prago, ker je prevzel nalogo, z dr. Benešem posredovati med Italijo in Jugoslavijo. + Podkupljivost francoskega časopisja. Ne čudimo se, če je francosko časopisje pisalo tako grdo o nas, dasi smo bili njih zavezniška država in ob času, ko smo se sami najbolj navduševali za Francoze, »Humanite« objavlja danes vsote, ki so iih dobili francoski listi za propagando za odobritev turškega posojila; Turčija je potem kupila topove od neke francoske firme, one topove, ki so v svetovni vojni hruhali na Francoze. Konzervativni »Autorite« je dobil za to 40.000 frankov, »E3\celsior« 40.000, »Figaro« 120.000, »Gil Blas« 40,000, »Gaulois« 90.000, »Agence Havas« 25.000, »Libre Parole« 50.000, »Matin« 170.000, »Petit Pari-sien« 120.000, »Petit Republique« 55,000 in »Temps« 100.000 frankov. Rekord je odnesel »Petit Journal«, ki je dobil 285.000 frankov in ki je svojčas služil tudi grofu Tiszi za 100.000 frankov. — Zanimivo, In tako časopisje naj zastopa mnenje francoskega ljudstva. + Nova komunistična stranka. V Berlinu se je osnovala nova stranka, ki se imenuje »Boljševiška narodna stranka Mladonemcev«. Ta stranka ima geslo: »Z boljševiki proti Versaillesu.« Njih manifest zaključuje: »Nemčija ne more biti rešena, če je ne reši Rusija. Z Ljeninovo pomočjo bomo obračunali z orožnikom Fochom in njegovimi zamorci.« Dnevne novice. — Osebne vesti. Konceptni praktikant pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani Ivan Šlibar je imenovan za pravizornega koncipista v X. činovnem razredu. — Višji zadružni revizor Vladimir Pušenjak je sprejet v državno službo kot zadružni višji nadzornik v VII. činovnem razredu državnih uradnikov. — Absolvirani pravnik Josip Hribernik je sprejet v pripravljalno službo politične upravo deželne vlade za Slovenijo kot policijski konceptni praktikant tej; dodeljen v službovanje policijskemu komisariatuv Mariboru, — Z odlokom ministrstva za narodno zdravje z dne 10. junija 1920, št. 16.408, je bil računski praktikant Ivan H r o v a t i n pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani imenovan za računskega asistenta s prejemki XI. činovnega razreda. — Premeščena sta kanclista Alojzij Juršičod okrajnega sodišča v Gornji Radgoni k okrajnemu sodišču v Gornji grad in Milan Vončina od okrajnega sodišča v Gornjem gradu k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni, — Martin Gašper je imenovan za provizomega pisarniškega asistenta pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Sestanek predsedstva Narodnega sveta za neosvobojeno domovino in poslancev iz zasedenega ozemlja se vrši v Zagrebu v soboto 21. t. m. ob 9. uri v Trgovskem domu. Udeleženci iz Ljubljane odpotujejo ob 10. uri 41 min., so ob 12. uri S minut v Zidanem mostu, odkoder se odpeljejo ob 13. uri 10 minut in dospejo ob 15. uri 38 minut v Zagreb. (k) — Poljski konzulat v Zagrebu nam sporoča, tla objavimo nastopno: »Upokojenci (upokojenke,) vdove in sirote, poljski državljani, ki prebivajo na ozemlju države Srbov, Hrvatov in Slovencev in zlasti v Sloveniji in Medjimurju in prejemajo kot bivši državni uradniki teh krajev pokojnino pri davčnih uradih, državnih blagajnicah itd. ter katerim ni priznana draginjska doklada, naj svoje pismene prošnje oddajo nemudoma, najkasneje do konca meseca avgusta t. 1. pri generalnem poljskem konzulatu v Zagrebu, Boškovičeva ulica 2, da dobe pri pristojnih oblastvih priznanje, odnosno naknadne izplače draginjskih doklad, V pismeni prošnji naj se točno in čitljivo navede: ime in predime umirovljenca (vdove itd.) naslov (čin), sedanje prebivališče (kraj, okraj, pošta), višino letne pokojnine v kronah in končno točne podatke (dan, mesec, leto, število) dekreta (mirovnega odloka) zaeno oblast, ki ga jo izdala. — Generalni konzul. — Jugoslovanska Matica na Jesenicah je nabrala že lepo vsoto članarine in prispevkov in tudi članov ima že blizu 300. A to je vse premalo, ker še vedno ni dovolj onega zanimanja za Matico. Zato prihitite vsi na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 8. septembra ob 3. uri popoldne pri Tancarju. Naj se ta dan pokaže, da čutijo Jesenice z ncosvobojenimi brati in da ima resno voljo jim pomagati, — Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo 22. t, m, v restavraciji »Amerika« na Glincah vrtno veselico, pri kateri svira tamburaški klub »Svoboda«, Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 3 K za osebo. (K) — Popis in žigosanja vojnih posojil. Občinstvo opozarjamo da izide v najkrajšem času v uradnem listu za Slovenijo pravilnik, kako se bodo popisovale, žigosale in iz prometa jemale obveznice vojnih, ter popisovale in žigosale obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Obveznice je prijaviti pri davčnih uradih, Rok za prijavo je določen za vojna posojila na čas od 6. do vštetega 20. septembra t. 1., za predvojna posojila pa na 6, do vštetega 25. septembra t. 1. Po tem roku se nobena prošnja ali reklamacija ne bo sprejela, na kar se občinstvo posebno opozarja. Podaljšanje roka za prijave jc izključeno. V pravilniku se je finančno ministrstvo, ki ga je izdelalo, očividno držalo strogo določb Saint-Germainskega dogovora, ki nalaga naši državi le popis in žigosanje v tuzemstvu se nahajajočih ti-trov.Bilo bi torej povsem zgrešeno, tolmačiti pravilnik v tem zmislu, da jc ž njim tudi že rešena usoda v inozemstvu deponiranih obveznic, ki so lastnina naših državljanov. V tem oziru je posebna akcija v teku, ki jo podpirajo vsi merodajni faktorji, — Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro. — Domžalski gasilci so praznovali dne 15, avgusta 1920 svojo 40 letnico društvenega obstanka. Tem potom se prav prisrčno zahvalujejo vsem bratskim gasilnim društvom, posebno pa Ljubljanskemu prostov. gasiln. in rešev. društvu, ker se je v tako obilnem številu udeležilo naše slav-nosti, Vsa čast in hvala tudi prečast. gosp. duh, svet. Fr. Bemiku, ker nas je lepo počastil in sprejel z zelo ginljivim govorom in sv. mašo. Da resnična je ljubezen v pomoč bližnjemu v nevarnosti ognja. Zahvala gre tudi si. Domžalski godbi, kakor tudi občinskemu odboru, ker so se udeležili sprejema in slavnosti. Samo pomanjkljaj je ta od občine domžalske, da že celih 9 let ni dala prost, gasil, društvu nobene podpore in tudi sedaj ob priliki 40 letnice nič. Vsaj nekoliko naj bi posnemali mestni magistrat ljubljanski, ki je nakazal ob priliki 50 letnice gasilnega in reševalnega društva ljubljanskega 20.000 K podpore. Drugim darovalcem in prijateljem gasilstva pa prav prisrčna hvala! (k) — Preklic, V »Večernem listu« z dne 12. avgusta št. 181 beremo sledeči preklic: »Podpisani preklicujem vse in obžalujem vse, kar sem obdolžil g. kateheta Milavca v Tržiču y pismu, na go§n..duh. svetnika Potokarja in v tožbi na »Višji šolski svet« ali z govorjenjem pri ljudeh. Zlasti obžalujem obdolžitev, da gosp, kate-het v šoli moje otroke šikanira in sovraži ali da v šoli sploh kdaj politizira. Žal mi je, da sem se dal vsled napačnih informacij k temu zapeljati. V Pristavi pri Tržiču, 11, avgusta 1920. — Jan Brejla. — To je zopet eden izmed več dokazov, kako hočejo gotovi ljudje jemati čast in dobro ime duhovnom in še posebno katehetom v šoli. Vsi kateheti, ki smo že trpeli po nedolžnem vsled istih ali podobnih obdolžitev, smo se razveselili tega preklica, ki je svarilen opomin vsem liberalcem in soci-jalistom, ki naj dobro premislijo, predno očitajo kakemu duhovnu, da njihove otroke v šoli sovraži ali da v šoli politizira! Sicer bo še marsikdo izmed njih prisiljen moliti kesanje po časopisih! — Koroški odbor za Kranj in okolico je založil 6 vrst dopisnic s krasnimi stihi, ki se nanašajo na naš neodrešeni Koro-tan in ki mu jih je v to svrho poklonil vicekonzul-pesnik g. dr. A', Gradnik. Ker je čisti dohodek namenjen propagandnemu fondu Narodnega sveta za Koroško, se je odmerila cena komadu na 1 K. Trgovci in društva dobe običajni popust, Koroškim odborom pa jih oddajamo po lastni ceni« Naročila naj se naslavljajo na Koroški odbor za Kranj in okolico v Kranju. — Za Borštnikov spomenik so doslej, prispevali razni darovalci 2215 K. Nadalj-nc darove sprejema Udruženje gledaliških' igralcev SHS, pododbor Ljubljana. — Nogo si je zlomil pri drvarjenju Janez Hrovat p. d, Urhov iz Poljč pri Radovljici, star 20 let. Prepeljati so ga morali na vozu v ljubljansko bolnico. — Tatvina v Ribnici. Posestnici Marjeti Oražem v Ribnici je bilo ukradeno raznega blaga in denarja v vrednosti 14 tisoč 100 kron. — Ponesrečil se jc Janko Čargo v zasedenem ozemlju, ko je napravil izlet na Sveto Goro in se je igral s staro granato, ki se je razpočila v njegovih rokah. To vest je sporočil iz zasedenega ozemlja pokojnikov brat Mirko. Pokojni Čargo je bil talentiran slikar; na zadnji Jakopičevi razstavi je bil zastopan z dvema malima slikama, ki sta vzbujali pozornost. — Dežnik je bil zamenjan dne 12. t< m. v jutranjem gorenjskem vlaku iz Ljubljane na Otočah, Namesto skoro novega moškega je bil ostavljen star ženski dežnik. Gospod je bil v rumeni dežni suknji in so je vozil s svojo gospo. Vrne naj ga ;v upravi tega lista, kjer dobi svojega. SCor@š§se k Libeliče. Dne 19, avgusta je ponovno se pripeljala ententna komisija v naš kraj. Nemškutarji so bili vsi na nogah, da pomagajo vpiti. Kričali so: »Mi smo Korošci, hoch,« Prav pošteno jih je zato tisti Kancjanov iz Potoč dobil po visoki buči. Najbolj značilno pa je dejstvo, da so tuji delavci veleposestnika Feldbauer-ja celo popoldne bili prosti dela, da so pomagali kričati, kajti nemčurjev je pri nas premalo. Preko tega dejstva, ki je zadostno značilno, ne morem tako mirno iti. Kdo drži Žida Feldbauerja, kdo ga podpira, kdo mu daje vso pomoč? Kako je bilo možno, da se njegovo socialistično delavstvo, ki je popolnoma iz tujih krajev, udeležuje demonstracij proti domačemu slovenskemu prebivalstvu in podpira ravno tiste v našem kraju, ki zaničujejo svoj matemi jezik in socialistični program, katerega se pač le drže na papirju. Pa bodimo odkriti. Te nemčurje je organiziral sin Feldbauerja, tisti sin Arthur, ki je lansko leto ropal pri nas in katerega je odvetnik, vodja »Sokola«, dr. Irgolič spravil srečno in brez kazni sem nazaj, Faktično jc, da je to protislovno delo »našega« odvetnika dalo povod večjim težavam naši narodni propagandi, kot bi bilo to sicer potrebno. O tej stvari bomo še spregovorili. Za danes pa opozarjamo našo vlado, da posveča večjo pozornost tem ljudem. k Guštanj. Župna cerkev v Guštanju je dobila zadnji mesec dvojno trajno olepšavo, prvič se je skončalo montiranje električne razsvetljave in drugič so se postavili novi cerkveni stoli. Električno napravo je prav spretno in solidno napeljal domačin, jeklarniški monter, gospod Rok S1 a n i č. Vse stroške za napeljavo električnega toka je velikodušno poravnal bla-gorodni g. grof Tincencij Thurn, lastnik je-klarne na Ravnah; farani so pa radevolje oskrbeli na lastne stroške potrebni materijal, V celem je montiranih 47 žarnic v ccrkvi, ki prelestno ožarjajo oltarje in cerkev. Druga koistna cckvcna novost so novi hrastovi ccrkveni stoli. Ves hrastov les je darovala v to svrho gospa Franica Leč-nikova p. d, Lubasinja v Podkraju, potrebne deske za podij pod klopmi je pa brezplačno odstopil g. grof Vinccncij Thurn, delo jc izvršil prav zadovoljivo mizarski mojster g. Lovro Mačič na Prevaljah. Dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki ( v celem 16.000 K) pomagali preobrazili svojo župno cerkev, bodi tem potom izrečena iskrena zahvala! Bog plačaU k Črna. Strašna nesreča v rudniku.) Dno 11, t. m, ob poldvanaj-stih na povratku z dela se je dogodila v jami v lgrčcvetn silna nesreča. Žrtev je bil sedemnajstletni rudar Anton Ročnik, član črnskega Orla, najboljši telovadec. Kakor običajno — četudi nedovoljeno po ludniških predpisih — so se vračali štirje rudarji — med njimi omenjeni — v dvigalu iz jame z dela domov. A, Ročnik se je najbrže nagnil in pri tem zadel z glavo ob v rovu zgrajeno tramovje, ki ga je zgrabilo, in v trenutku jc bil konec njegovemu mlademu življenju. Odtrgalo mu je zadnji del glave. Ponesrečenega so prenesli v mrtvašnico v Črno. Dne 13. t. m, ob 4, uri popoldne smo zemeljske Stanke položili k večnemu počitku ob veliki udeležbi občinstva. Sprevod je vodil domači g, župnik ob asistenci č. g. Iv. Homboka, župnika v Mežici, in domačega g. kaplana Aut. Mlinarja. Truplo so nosili domači sobratje Orli, katerim so se pridružili v sprevodu Orli iz Mežice. V svojem nagrobnem govoru je povdarjal domači č. g. župnik vrline rajnega — predvsem njegovo otroško ljubezen do svoje matere-vdove —• in njegovo krščansko prepričanje. Vrlega pokojnika priporočamo v gorečo molitev in blag spomin! k Pokrče. 10. avgusta so obiskali na So občino člani antantne komisije, ki bivajo v Velikovcu. Z iskrenimi »živijo«-kli-ci je pozdravilo slovensko ljudstvo gospode. Članica ženskega društva je v narodni noši pozdravila člane komisije. Izročila je g. predsedniku šopek cvetlic. Člani antantne komisije so povabili šest mož v naši občini, Sestavil se jc torej občinski svet, ki ima nalogo sestaviti glasovalno listo. Izmed Slovencev so bili izvoljeni: od vsega ljudstva spoštovani gospod g^rer.t Jožef Lavre, gostilničar in posestnik p. d. Buž-Icj v vabnivasi, gospod župnik Matej Wciss in posestnik Jakob Kulterer p. d, Peter v Mišlah. Iz drugega tabora so voljeni g. učiteli Ludvig Gusnik, posestnik, krojač in gostilničar g. Pete/ Krasnik p. d. Mežnar v Pokrčah in g. Jožef Kramer v Ličjivasi. Pred odhodom je podarila članom antantne komisije 75 let stara Slovenka šopek cvetlic. Z navdušenjem je klicalo slovensko ljudstvo prijaznim gostom; »Živijo!« Obsipalo jc oospode s cvetjem. Prisrčno so pozdravljali gostje. k Prevalje. Pred 25 leti se je ustanovilo pri nas slov. katoliško delavsko društvo, ki je bilo eno izmed prvih delavskih društev v takrat za nas tako tužnem Ko-rotanu. V teh 25 letih svojega obstanka je društvo mnogo storilo v prid svojih članov, pomagalo je marsikateremu delavcu do boljšega položaja. Pa tudi v narodnem in verskem oziru si je pridobilo društvo ne-venljivih zaslug. In na dan 29. avgusta bo prevaljsko delavstvo na slovesen način proslavilo ia jubilej skupno s tovariši in tovarišicami, ki bodo ta dan prihiteli od vseh strani, da skupno praznuje ta delavski praznik. Svojo udeležbo so prijavili skupine JSZ iz Guštanja, Mežica, Črne itd. Posebno v velikem številu se udeleži slavja mariborsko kršč. delavstvo. Spored bo sledeči: Ob pol 9. uri sprejem gostov, potem slovesna služba božja s slavnostno pridigo (pridiguje č. g. profesor Bogovič iz Maribora). Po sv. maši delavski tabor na prostem, na katerem bo govorilo več govornikov in govornic. Popoldne velika ljudska veselica. Na to slavnost so vabljeni vsi prijatelji slov, kršč. delavstva od blizu in daleč. V nedeljo 29. avgusta vsi v Prevalje! ~ 'II'i"i -|Vr iii.-i- - Frispesi&iffc m škrab- čeu spsszn^iiikl SSalsrsfce novice. š f Častni kanonik Jakob Hribernik. Kruta smrt si je izbrala kot šestnajsto žrtev v tem letu iz vrst duliovništva lavan-tinske škofije nad vse priljubljenega gospoda Jakoba Hribernika, častnega kanonika, knezoškof. duh. svetovalca, dekana in župnika v Braslovčah. Rojen Je bil leta 1857 v Čadratnu in kot tretjeletnik v maš-nika posvečen leta 1882. Kot kaplan jc služboval v Št. Juriju ob juž. žel. io v Braslovčah do leta 1890, ko je bil imenovan za špirituala na mariborskem bogoslovnem učilišču. Leta 1^01 je postal župnik in dekan v Braslovčah. Rajni kanonik jo bil nad vse blaga duša. Njegovo zlato srce jo bilo znano po vsej lepi Savinjski dolini. Ubogi in zatirani izgube z rajnim svojega najboljšega očeta. Njegova gostoljubnost, darežljivost, gorečnost in plemenitost srca jc bila tako splošno znana, da se je o njem po pravici govorilo, da nima sovražnika na svetu. Svetila mu večna luč! Š Umrl jc v Gornji Radgoni č. g. A. Satlcr, bivši župnik na Ptirski gori. Rajni je bil svoj čar. žrtev svoje odločne narodne zavednosti. Nemškutarska svojat, ki se jc sedaj oblekla v plašč samostojnosti, ga jc nin in n fl c tu rt „1 ~ ,. *.. ~ ..,. .... ~ ■ •• . V L 11. HIU. 111 V 11 — mučcnikul š Naše politično delo. SLS je te dni sklicala v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru in Šmarju shode zaupnikov. Vsi so bili dobro obiskani. Prihodnji teden pridejo na vrsto: Rogatec, Kozje, Šoštanj, Gornji grad in Vransko. š Rogatec. Na tukajšnji trirazrednici jo višji šolski svet imenoval za stalnega nadučitelja g. Josipa Cenčiča ln za stalno učiteljico njegovo soprogo gospo Joaipino Cenčič. š Odstavljeni gerent. Mesto Ormož je dobilo te dni novega gerenta g. živino-zdravnika Šerbeca. Dosedanji gerent dr, Lašič je moral iti kljub svojim velikim »demokratskim« zmožnostim, Slava liberalnih advokatov tudi v mestih ugaša, š Rajhenburg ob Savi, Po večtedenski burni reklami smo imeli priliko videti, kaj premore rajhenburški Sokol, Ker je rednih članov število prav pičlo, so pred prireditvijo naprosili nekdanje člane, ki so že svoj čas odstopiti ter so bili zadnji čas najhujši nasprotniki Sokolstva in so jih le s prili-zovanjem pridobili za nastop, samo, da je bilo število večje, ne oziraje sc na to, da da so isti, ki so nastopili, neizvežbani ter niso prebili niti 5 odstotkov telovadnega časa v svrho vežbanja, ker zato niso imeli časa; sicer ne bi imel kdo kaliti nočnega miru in delati kravala po trgu. Kakšno je bilo navdušenje, to je pokazala udeležba, ki je bila tako klavrna, da smo bili presenečeni vsled njihove prejšnje reklame. Njihovih napovedanih 80 jezdecev je v tej hudi vročini zmrznilo na sedem, Dva-tisoč v njihovi domišljiji se rodečih gostov je šlo v oblake. Peščica Hrvatov in nekaj iz okoliških društev je bila cela njihova armada, ki se ceni naiveč na 750 duš. Od tisoč napovedanih Sokolov v kroju, je bilo vidnih samo okoli 130, Njihov m3r.if?*-Vcnček slovenskih na-roaniji pesmi« bo gotovo tudi zelo dobrodošel, To je že tretji zvezek- — Omeniti moramo tudi še enkrat zdaj ob začetku šolskega leta »Cerkveno pesmarico za mladino«. Ime Stanko Premrl nam priča, da jc knjiga gotovo vseskozi dobra in pripravna. Da bi govorili v potrebi take knjižice, bi bilo odveč; vsak učenec bi jo moral imeti v roki, ko stopi v cerkev. Z nje se bo gojilo skupno petje. pr Librizem, Nova literarna stroja, Oče futurizma, znani leposlovni nore« Marinetti je iznašel novo metodo v poeziji, s katero se izraža »integralno in dinamično«, Čudno pač, a če bi čudno ne bilo, bi ne bilo niti originalno, niti moderno. Futurizem in dadaizem spadata že v preteklost. Samo košček te nove hrane kot primer: »Morastrinar Frahingasom doni doni doni — vronkap vronkap — an-goli angolo angola ...« itd. Strašno! Zdi se, da je to sanslcrit in vendar ni. Kaj to pomeni? Marinetti pravi, da to pomeni jednostavno: -Po kazni je Joffre pregledal fronto,« To je .vse. Bodočnost libriz-ma je najbrže kratka, krajša, kot je bile življenje prejšnjih podobnih, a za eno stopinjo pametnejših struj, pr »Areha«, češki mesečnik za litera« turo, umetnost in kulturo, prinaša od g. prof. dr. Bohuš Vybiral precej dolg članek o slovenski literaturi. (Štev. 2—3, 1920.) V kratkih potezah je zelo dobro orisano naše leposlovno življenje Zadnjih let. Posebno na dolgo omenja knjige, ki jih je izdala »Nova založba«, v prvi vrsti Izidor Cankarjevo knjigo »S poti«, katero zaznamuje kot eno prvih knjig v novejši slovenski literaturi. Končuje: »,S peti' je potopis, kakršnih je tudi v velikih slovstvih malo.« — Precejšnjo pozornost je posvetil pisateli tudi Finžgarjevi »Verigi« in Jakličevim* »Ljudskim povestim«. pr-4J»»rno knjižnico na Dunaju so prekrstili te dni v »Narodno knjižnico«. To je sklenil ministrski svet. To ime so ji dali v nasprotju s prejšnjimi državnimi knjižnicami, kar najbolj označuje pomen knjižnice, ki naj bo last vsega naroda. pr Nove draire. Na. dunajskem bivšem dvornem gledališču se bodo igrale že tekom meseca septembra tri nove drame, in sicer: »Gitana« od Sil Vara, »Dvor« od Elizabete Raming, »Snežni nietež« od O. Zoffa in »Nebo in pekel« od Kornfelda. — Hans Miiller je spisal novo dramo »Plamen«, ki jo je oddal istemu gledališču, pr Zadnje Ganghoierjevo delo. Pred kratkim umrlega pisatelja Ganghoferja jc iznenadila smrt sredi dela. Na njegovi mizi so našli še nedokončani roman z naslovom »Torschluss«, pr Zemlinski je zložil novo opero »Pri-tlikovec«, ki jo bodo uprizorili letos na mestnem gledališču v Frankfurtu. €erSraeRi vesfsailfe. c »Nagrade« katehetov. Kmalu bo dva meseca, odkar je nehala šola in bliža se že novo šolsko leto. In še sedaj niso prejeli katehetje po deželi dotičnih takozvanih nagrad za šolo za preteklo leto. Če imenujemo to zanikrnost in brezbrižnost gotovih krogov samo škandal, smo se še precej milo izrazili! Prosimo Vas, vsaj tistih malih, beraških »nagrad:; nam nikar no zadržujte! Duhovniku je silno težko se poležati za denar, toda obleko, čevlje in hrano potrebuje tudi on, kot vsak drugi človek. Zato prosimo, da ne izzivate našo preveliko potrpežljivost! — Eden v imenu vseh prizadetih. d Podružnica S. D, Z. za Ljubljano In okolico ima danes 21. t. m. ob štirih popoldne sestanek v prostorih S. D. Z. Ker jc setanek izredne važnosti zaradi uprizori tev in dela, zaradi dojiisov iu sklepov S. D. Z., zato je navzočnost vseh članov absolutno potrebna. Vabim torej tov. akademike, bogoslovco in srednješolce, zlasti igralce, predavatelje iu pevce, da se sestanka brezpoRoino udeleže. — Predsednik, ©pEo^sSt! uestnfk. Orel »Ljubljana« (Rokodelski dom) ima s vo j izvnnmlni občni zbor v soboto v telovadnici ob pol 10. uri. Udeležba obvezna za vso člane. Prosim točnosti. Bog živil Predsednik. (k) Orel »I.jnbljann« (Rokodelski dom). Brat .loško Kikclj, član našega odseka je odlikovan z zlato svetinjo od Nj. Visočan-stva kralja Petra za izredno hrabrost na koroški fronti. Bog živi! Na orlovskem taboru v Mirni peči dne 29. t. m. bo sodelovala bratska godba iz Višnje gore, ki bo svirala tudi med sv. mašo, ki sc vrši ob 11. uri. Vsi odseki naj nemudoma javijo število tclovadcev. Vožnja je za vse odseke polovična. Kateri imate kroje, pridite vsi v krojih, dekleta v narodnih nošah. Prireditev sc vrši ob vsakem vremenu .Pridite vsi Dolenjci in Dolenjke na ta tabor, kajti to jc prva letošnja prireditev na Dolenjskem te vrste! Bog živi! •— Pripravljalni odbor. Orlom v Mariboru. Farani župnije Marije Vnebovzctc, Cleveland, Ohio, Severna Amerika, žele najboljših uspehov §lovcnskim Orlom. Prepričani so, da sc bodo Orli silovito bojevali tako za verske, kakor za narodne pravice. Zato pa v znak najtopleje ljubezni do domovine in v znak globokega spoštovanja do vrlih Orlov, ki krepko probujajo tako versko kakor narodno zavest, farani tc cerkve poklanajo Orlom na oltar skromni dar 113 dolarjev. Dal Bog, da bi Orli dosegli zaželjeni tri-umf, tako v osvoboditvi vseh slovenskih pokrajin, kaor v svobodi pravega verskega prepričanja v veliki Jugoslaviji. — Z poklonom ostajam v imenu cele župnije Rev, Joseph Škur, župnik. Turistika In šport. Nogomet. Bezultati zadnjega tedna: Ljubljana: Svoboda. Ljubljana : Svoboda, Celje 1 : 2, Slovan : .Tadran 3 : 2. — Celje: Sportverein : Drava, Varaž-din 1:0. — Zagreb: Reprezentance Zagreb : Subotica 2:1, Reprezentanca Subotice : Concordia 1 : 2. Reprezentanca Zagreb : Ljubljana 1 : 0. — S. K. Ilirija prekine zaradi priprav za jesensko sezono nogometne tekme do konca avgusta. — Podrobna poročila o tekmah v sobotnem »Športu«. — B. Plavalna tekma na Bleda 15. avgusta Je zelo lepo uspela. K tekmi je bilo prijavljenih v celem 42 tekmovalcev. Rezultati so sledeči: 50 m juniorji: 1. Hartman (Ilirija) 54.8 sek., 2. Lebar (I), 3. Vavpotič (Jadran). 50 in dame: 1. Angelca Černe (1^ 42.G sek., 2. Ida Marčan (I), 3. Frida Ka-stelic (I). 50 m gospodje: 1. Lasič (Olim-pija, Ivarlovac) 37.6 sek., 2. Pajalič (Olim-pija), 3. Ravnik (I). Skoki so bili najefekt-nejša točka programa. Vsak tekmovalec je imel predpisanih o skokov. Ocenjevala se je izvedba in težkoča skoka. 1. Kavšek (I) 16.3 točk, 2. Vodišek (I) 45.6 točk, 3. Navin-šek 45.4. 50 m gospodje na hrbtn: 1. Debelak (I) 48 sek., 2. Ravnik (I) 50 sek., 3. Ul-Par (I). 600 m gospodje: 1. Resch (Victoria. Sušak) 11 min. 19.8 sek., 2. Jakil (Olim- pija) 13:28.2, 3, Zupan (I). 200 m dame, pisno plavanje: 1. Ida Marčan (I) 4:30, 2. Frida Kastelic (I) 4:40, 3. Helena Zupančič 4:43,4. 100 m gospodje: 1. Pajalič (Olim-pija) 1:29, 2. Resch (Victoria) 1:29.4, 3. Lasič (Olimp.) 1:30.2, Natančneje poročilo izide v sobotni številki »Športa«. — B. Propagandna plavalna tekma na Jadranskem morju se vrši 29. t. m. v Cir-kvenici. Prijave so dopustne do 27. t. m. Program in podrobnosti v sobotnem »Športu«, Plavalna tekma za jugoslovansko prvenstvo sc vrši 8. septembra v Karlovcu, Plavači iz Slovenije, ki se hočejo tekme udeležiti, naj so potom svojih klubov prijavijo na Športno zvezo Ljubljana, Tourist office. Program v sobotnem »Športu«. Staničeva koča na Triglavu (v Kotu nad Peklom) se letos zapre z 2p. avgustom, ker je obisk preslab in ker zadostujejo turistom druge koče v Triglavskem pogorju, ki ostanejo še nadalje odprte. Jeseni v slovenske planine! Po toplicah in ob morju bivajočim zdraviškim gostom nasvetujemo po prestani kuri, naša krasna alpska letovišča, da se ondi utrde in izpooolnijo svoje zdravje. Lepa jesenska sezona z umerjeno toplino, očiščenim gorskim zrakom brez megle in dima ter alpska narava v čarobno izpremenjenem ko-loritu gozdov in rušja, ki jc ravno v jesenskemu času naj v cličastnejša — vse te in druge dobrine bodo blagodejno vplivale na rekonvalescenle in c\ug letovicčnikc. Predvsem priporočamo sledeče postojanke: Bohinjska Bistrica: ob progi Ljubljana—Jesenice—Boh. Bistrica. Informacije: »Tourist Office za Bohinj«, Boh. Bistrica (hotel Markeš). P 1 c d : L Aeza. postaja Lesce ali Bled. Informacije: Zdra-viška komisija Bled. Dobrava pri Bled u: Žclezn. postaja Dobrava pri Bledu. Informacije: Hotel Stol. Kranjska gora: in ob gorenjski progi Podkoren. Železn. postaja: Kranjska gora. Informacije: »Tourit'; Office, Kranjska gora«. Dovje — Mojstrana: Železn. postaja Dovje. Informacije: Hc tl »Triglav«, gostilni Š ierc in Železnik. Žirovnica — Selo: Železn. postaja: Žirovnica. Informacije: Restavra>_' e: Čop, Svetina in »Pri ICuntu«. Lesce: Želez, postaja Lesce. Informacijo: Hotel »Triglav«, restavra-racija Legat. Poljče — Begunje: Železniška posta Lescc. Informacije: Hotel Šturm in gostilna Bcgunjščica. g Državna kmetijska šola na Grmu priredi dvodnevni tečaj za uporabo sadja in zelenjadi in sicer 6. in 7. septembra t. 1. s sledečim sporedom: V ponedeljek 6, septembra od 9, do 11. ure dopoldne: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Obiranje, spravljanje in razpošiljanje sadja, Vzroki pokvarjenja sadja. Od 11. do 12, ure; Praktične vaje v sadni kleti. — Popoldne od 2. do 4. ure: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompotov) s sladkorjem in brez sladkorja. Konserviranje zelenjadi v kozarcih in rušicah. Od 4. do 6. ure: j Praktične vaje. — V torek 7. septembra: 1 Dopoldne od 8. do 10. ure: Naprava mar- melad (zolzna) in mo?ge (povidla) s sladkorjem in brez sladkorja. Naprava različnih sokov iz jagodičevja in drugega sadja. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava oeta. Sušenje sadja in zelenjadi. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sušenju. Revnejšim udeležencem tečaja da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišče na razpolago. g Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 1920—21 dne 4. novembra t, 1, Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dva tečaja čez zimske mescce ter jc namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola, namenjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno celo leto. Prošnje za sprejem je vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 1, oktobra t. 1. Prošnji je priložiti: domovnico ozir, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo in izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja. Sprejemali se bodo samo kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli na svojem domu, ki so najmanje 16 let stari ter z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 240 K in se zamore plačati eventuelno tudi v živilih. Za sinove ubožnih posestnikov je oddati nekaj popolnoma ali pa polovično prostih mest. Za ta mesta je predložiti uradno potrjena (od županstva in davkarije ter župnega urada) ubožna spričevala. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g Državna kmetijska šola na Grmu priredi dne 31. avgusta t. 1, celodneven tečaj za pridelovanje in spravljanje tobaka. Zečetek točno ob 9. uri dopoldne na omenjenem zavodu. Ker je kultura tobaka iz gospodarskega stališča zelo važna, se vabijo vsi posestniki, ki bi se hoteli drugo leto poprijeti pridelovanje tobaka, k obilni udeležbi. Predavanje je v zvezi s praktičnimi demonstracijami na šolskem poskusnem nasadu. Vabijo se posebno sedanji gojitelji tobaka in člani finančne straže ter člani občinskih zastopov, g V kmetijski tečaj v št. Jurju cb juž. žel,, ki bo trajal od 6. septembra do 3, oktobra t. 1. so se sprejeli sledeči gg. učitelji: Srebrnič Fran, učit., Teharje; Senica Robert, liadučitolj, St. Peter v Sav, dolini; Zemljič Branko, učitelj, Rečica; Zeilhofer Alfonz, zač. učit,, Konjice; Kobale Pari, učitelj, Podčetrtek; Kuhar nadučitelj, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah; Kegl Vekoslav, učitelj, Sv. Marko niže Ptuja; Lovrec Jožef, nadučitelj, Bistrica; Šerbec Josip, učitelj, Slovenji Gradec; Šega Franjo, učitelj, Šmarje pri Jelšah; Zdolšek Bogomir, začasni šolski vodja, Letuš; Piši Ivo, učitelj, Sevnica; Janšovec Franc, zač. učitelj, Sv. Jur ob Ščavnici; Jankovič Peter, nadučitelj, Vojnik. g Semenj v Frankfurtu, V času od 3, do 9. oktobra t. 1. bo v Frankfurtu ob Meni tretji mednarodni semenj. Prospekt je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. f-—---«- ------O pran jMil^lavčič, Constance Gleeson, Pelenjs grdo pri poljanah nad £o)so, Cloniar/ pri £)ublinu, jrska. uradnik francosko-^merikanskc bank« v San franciscu poročena. San francisco, Cati/ornia, jVI. S. K 11. julija 1920. i--— g Borzna poročila. LDU Curih, 19. av* gusta. (ČTU) Devize: Berlin, 11.90, Holan-dija 198, Ncwyork 601, London 21.70, Pariz 42.90, Milan 28, Bruselj 46, Kodanj 89.50, Stockholm 123.60, Kristijanija 89.50, Madrid 90, Buenos Aires 230, Praga 10, Belgrad 25, Zagreb 6.20, Budimpešta 2.75, Varšaya 0, Dunaj 2.70, avstrijske krone 2.75. — LDU Dunaj, 19. avgusta. (ČTU) Devize: Amsterdam 7100, Berlin 502.50, Curih 3625, Kristijanija 3300, Kodanj 3250, Stockholm 4600. Valute: nemške marke 499, leji 470, levi 365, švicarski franki 3600, francoski franki 1700, italijanske lire 1150, angleški funt 780, dolarji 230, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 23S—258, Budimpešta plačila poštne hranilnice 99 do 114, Budimpešta plačila v žigosanih' kronah 99—114, mažarske žigosane krone 99—114, Praga 395—420, Varšava in Krakov v poljskih markah 88—98, češkoslovaške krone 5000aki 393—417, manjši bann kovci 394—418, novi dinarji 975—1026. —i LDU Praga, 19 avgusta. (ČTU) Devize: Belgrad 253, Dunaj 24.25, Zagreb 62.50. — Valute: dinarji 249, avstrijske krone 23.25, in s Tatvina sveč. Svečarju in posestniku g. Oroslavu Dolencu je bilo ukradeno voska in sveč v vrednosti približno kakih 100.000 kron, V zadevi ie zaprla policija pet oseb, ki so osumljene na škodo g. Oroslavu Dolencu izvedenih tatvin, s Prenočevanje pod kozolci. Policija je prijela Štanjelčana Jožeta Gerbeca, ki jc delal tu in tam, kjer je ravno dobil delo, prenočeval je pa pod kozolci. s Iz mestnega loga. Lojze Tomažin je bil že dvakrat zaradi tatvine zaprt. Ker je zopet osumljen, da je kradel, je bil aretiran in i-jvedal, da so je podnevi potepal po Ljubljani, ponoči je pa hodil v Mestni log spat. s Zaradi vlačuganja je policija vLjutn ljani aretirala Janeza Erlaka s KoroSkd Bele, ki je bil že 16 mesecev v ječi. V Ljubljani so ga zaprli za 4 dni in ga bodo iz Ljubljane izgnali. s Izgnali so iz Ljubljane Ivana Samsa! iz Podgrada, ki se je 15 dni brez posla potikal okoli glavnega kolodvora y Ljubi ljani. a Nakupovalna in razpečevalna zadruga mesarjev v Ljubljani bo prodajala od danes naprej vsak dan na stojnici Mir ha Zajca v Šolskem drevoredu goveje meso I. vrste po 18 K, II. vrste 17 K kilogram. a Goveje meso bo prodajala »Vnovčevalnica za živino in mast« od sobote t, j. 21. t. m. dalje v svoii mesnici na Sv. Ja* koba nabrežju vsem lastnikom vnovčeval-* ničnih legitimacij ter javnim zavodom in korporacijam sprednje po 18 K za kg s priklado ter zadnje po 20 K za kg s pri-klado. Po isti ceni prodajala bo »Vnovčevalnica« goveje meso tudi na prosti stoj-* niči vsakomur brez razlike, vendar pa nobena stranka nc dobi več kakor en kilogram mesa. — Vampe, pljuča in kosti pal bo prodajala »Vnovčevalnica« na prosti stojnici po 6 K za kg. ;/, .. _ -j„i. | J«- ZBIRAJTE ZA »GOSPOSVETSKI ZVON!« Naznanilo. Naznanjam, da sem prevzel od tvrdke F, Heinrihar, lesna Industrija, Škofja Loka, zastopstTO za prodajo in polaganje parketov. Priporočam se torej za dobavo in polaqanja hrastovih in bukovih deščic, katere imam vedno v zalogi. Delo solidno. Cene konkurenčne. Prevzamem tudi vsa popravila in struženje starih podov. — Ciril Primožič, mizarstvo ln polaganje parketov, Ljubljana, Trnovski pristan i. M. U. Dr. '"ran Vir?,nt specijalist za kožne in spolne bolezni, ordinira zopet redno od pol 2. do 3. are pop Ljubljana, Miklošičeva c. 18, II. nadstr. (Na oglu Sodne nlice.) piiiii umi ■ m ■mm—mamMa Prodaja otave. na dražbi travnik na Karolinški zemlji za pokositi. Dražba bode na iicu mesta ob 2. uri popoldan pri Ižanski mitnici. 3283 Širite »Slovenca"! Obl. l^onccs. informačni zarod Drago ISeseljal^ Cjubljana Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 Motel „R0KAN", Selce, Hrvaško Primorje z lastnim morskim solnčnim peščenim kopališčem in najlepSo teraso na ceh morski obali, 50 m dolgo. Od 15. avg. 1920 se dobe sobe z 2 posteljama po 24 K, z eno posteljo po IS K. Jedila: juba 2 K, prikuha o K ,pečenka 18 K, piška ocvrta in pečena cela 70K, četrt pečene goske 20 K. sunka, salami, porcija 20 K, solata 8 K, kompot 10 K, močnata jed 10 K, torta 12 K. Vino, domače, belo in črno po 38 K liter. Najboljša sle! venska kuhinja. Vreme jako lepo; morje ima 26 stopinj. Se vljudno priporoča KARL DOVEČAR, najemnik. Odplov parnlkov is Trsta t 30. septembra brzoparnik .... President Grant 26. „ poštni parnik .....Columbia. Odhod is Ljubljane tri dni poprej. Vozne liste prodaja ln prostore za potnike iz Slovenije pripravlja čdlnolo: SIMON KMETEC, Kolodvorska ulica Stev. 26. LJubljana. Za dvakraino objavo v tednu sc račana C krcn.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366 ) KLEPARJI Kom Tm Poljanska cesta S Remifgar & Smerkol, Flcr. ul. 13 Pnsoevaile u sklad S, L. s. Priporočalo se §!!ed@ž@ d®maže tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov, knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K, T, D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. I.EKARNE vPri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. M A N U F A K T U R N E TRGOVINE Schuster Anton. Stritarjeva ul, 7, MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta« PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljublj. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A, Šelenburgova ulica 4. (TeL 117.) (Za dvakratno objavo v tedna m račnna 3 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN Mikaš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg št 7. Zalta & 2ilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) TRGOV. Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI. Sever Andrej, Prešernova ul. 9. ZALOGA POHIŠTVA. Fajdiga Filip, Ljubljana. PodruSmlse v CfcSovsu, TrsSu, Sarajevu, Gorici, CssSjju, MarSfoerM B©r©v"ak ter ©ksssoziSS&sra v Ptuju. Delniška glavnica * rezervnimi! sakSadi . »Uma BfiiiSSVIffA ! Kupw|e !n prodala vsa vrste vrednostnih okrog Sprejema VKOge^ffia StrMlZIl« papirjev, valut In dovolile DrZovne iMm Kraljevine SrM, Hrvala i Sfovenncfl, Direkcija Zagreb. Brez posebnega obvestila LJubljana, Cankarjevo aabr. 5 vsled substitucije na Koroškem do septembra t, 1. ne ordinira. Broj 34367/G. 1920. Na?a Jskrenoljubl jena hčerka, sestra, svakinja, teta, gospa Froma naredjenju Ministarstva Saobračaja broj 25277/20, raspisujc Direkcija državnih željeznica kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca o vi me ponovni (trečl) javni nat.ječaj (licitaciju) za dobavu tvrdoga hrastovog in mekog gradjevnog drveta za uzdržavanjo pruga u količini od 080 m:j odnosno 2200 ms te drvota za radionu i to: tvrdog 283 m3 i maltog 1225 m-, po-trebnog u godini 1920/21. Uvjoti za dobavo mogu, da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mi-hanovičova ul. broj 12.) a mogu sc zatražiti i poStoin, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove. Ponude se imadu napisati na uredovnom formularu a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arlcu. Ove ponude moraju najkasnije do 2. septembra o. g. 12 sati prispjeti u zatvorenoj koverti u ekon^mno odelenje ove Direkcije. Na koverti neka stoji o naka: „Ponuda za gradjevno drvo na na-tječajni oglas broj 34367/g. 1920". Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobavnim uvjetima sestavljene ponudg uzeče se u pretres. — N& zahtjev onih, koji naniicravaju oferirati, poslati če Dirckcija formulare za ponudu tvrdog i ntehkog drveta kao i uvjete. Ponude če se otvoriti i pročitati u ekonomnona odelenju ove Direkcije dana 2. septembra u 12 sati. O prispjelim ponu-dama sastaviti če se zapisnik. Olvorenju. ponuda mogu prisu-stvovati i nudioci ili njihovi zastupnici. — Žaobinu (kavciju) koja iznosi 5%, vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 1. septembra 12. sati pozivom Da broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu. Rok dobave svega gornjega drva je od 15. septembra do konca novembra o. g. U Zagrebu, mjeseca avgusta 1920. Direkcija državnih željeznica kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca, vdova po porooniku in učitel)ica je včeraj zvečer ob pol 7. url po daijSi bolezni previrlena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 31 let mirno umrla. Pogreb bo v soboto dno 21. t. m. ob pol C. uri pop. iz hiše žalosti Trnovski pristan štev. SS na pokopališče k sv. Križu. Vsem, ki ste jo poznali jo priporočamo v molitev in blag spomini V Ljubljani, 20. avg. 1920. Žalujoče rodbine: Urbančič, Kavgič, Sitar, G olj ar. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Potrtim srcem naznanja odbor zadruge kramarjev, bra-Djevcev i.t. d., da je nje članica dne 20. t., m. mirno po kratki mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 22. t. m. ob 14. uri pop iz hiše žalosti RadecKega e. 2. Odbor poživlja člane, da se pogreba korporativno v polni meri udeleže. Ljubljana, 20. avgusta 1920- Odbor, mcuiuiaua mi iissiiutiiuvaii£i ma išče proti visoki nagradi v sredini mesta za etaro vdovo. Ponudbe pod »Mirna Starka« na Anončni zavod Drago Beseljak, LJubljana, Cankarjevo nabr. 5. prr vodna larumci, tSrS rard* a stoječo oqjo za 2-5—3 m padca. S turbino se odda tudt pritisni regulator. Pojasnila se dobijo in ogleda se lahko pri Ivanu Furlan, Verd 12 pri Vrhniki. 3343 Globoko potrti naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem, da e preminula naša iskrenoljubljena in dobra soproga, mamica, Sestra, teta, svakinja, gospa soproga želez, poduradnlka v pok. in trgovka s sadjem MUfl PO&iŠIVfl. 2V3.Pa°vngedeoiek9. uDr! dopoldne se vrši na Strmem potu štev. 8 v skladišču gospoda Magistra javna dražba pohištva. njfa s vrtom, enonadstropno na Ko-DluU roški cesti v Maribora se takoj proda; v njej je nastanjenih 11 družin, v pritličju že dolgo obstoječa mala trgovina, katera so da radi prostora snatno razširiti; jako sposobna bi bila sa gostilno. Hiša stoji ob jako prometni ceati ter ima lepo trgovsko prihodnost. Pojasnila daje lastnic Ivan Debelak, kmet, Poljčane. 3390 Cnaftimn cn priletna ženska, ki hi tJ|IICJUiC Ob opravljala prašiča in pomagala v kuhinji proti dobri mesečni plači. Pismene ponudbe na upravništvo toga lista pod „Pamelna ženska". 2 Kožarska mmu SMS messer — Spaltmaschine) in 2 pomočnika vešča posluževanja frtro^a za rezati meso (Entfteischmaschine) kakor tudi Veo kožarskio pomočnikov vajenih dela pri apnu in obdelovanju (Zurichtung) so sprejmejo. — Ponudbe na Tvornicu koža i cipela A ,Takil d. d. Kariovac. ntrnčki vn7ifptv prav clobr™staa- U11UJAI (UtiibGft ju pripravlien ea sedeti in ležati, se kupi po ugodni coni Ponudbe pod „Dober voziček" na upravništvo lista. danes, dne 20. avgusta ob 11. uri dopoldne v 47. letu starosti po kratki mučni bolezni prevideha s sv. zaitr.amen.ti. Pogreb predrage nam nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dno 22. avgusta ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Radeckega cesta št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase sadušnice se bodo daro»ale v več cerkvah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 20. avgusta 1920. Ivan Pipp, Janko, Lojze, Mlcf, soprog. Sinova. hčerko. 69 O Š B 33. Dobavlja: »Drava«, lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor, I ss5jet Tslofon 9, Zvonnrska ulica 5 (S). jtirzojavi iMontana«. Import. Eksrso?;. Prodajamo Vse vrsto kovin, rudnin in kemikalij ter vae iudu-In kupujemo strijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo. kemijsko stroko. vsakovrstno blago. Trgovina s pisalnimi stroji Undemvod in pis. potrebščinami, so je preselila iz Šelenburgovo ul. 7. v Gras38S2e 30 ža dramskim gledališčem. unFieEiBiizaB^iicnisiBiiniicRiRiitilSiEiaDiiiicaBKiariiinRcsic obleke. ^'ISjp^ ovratnike, zapest itim^&l niče in srajce. — največja tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialltete: ševro, ševret, box, usnje za mobilije, antik, itd. Generalno zastopstvo za SHS kraljevino Maribor Gospo6Ua ul, 38 Rfo QP llpkip k bo'.iši rodbini za vsa IjLb 0G UblUb domačadela, kiznatudi šivati. Istotam so sprejme sobarica ca tujce z nekaj kavcije. Naslov pove upraVa pod štev. 3113. mm si i ni ii iiipi ali® aai£Sfis aesaMiSssiaa EUSiOl (navadne in poljske) 230lSgai3S s Poginom" Škatlja no K C- S Ž 3 Si i C S z »Rnpidoni" škatlja po K 10'— § C BS 8* ŽS E z »Morinom" škatlja po K 6' — Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter izborno in hitro učinkujejo. I r | 5S E S i p 83 p s s t ! Fo povzetju ff p ffCTflB fircsari c. Ljubljana, razpošilja; ^ & WoJfova ulica 2t. 3. Cvirarcla Vfl7f3 naprodal.Kjepovois JlllUl jE\U nUfili prijaznosti upravništvo Slovenca pod št. 33S2, Kepi prilJičilŠa sP±x poslopjem, in vrtom, v prijaznem in prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, v bližini Ljubljano. Cena K 250 000. Naslov pove uprava pod štev. 3399. B?a švicarska Ščanje. Sv. Petra nasip 45, 3299 lllta HljtiPa 80 sprejmeta takoj. Vpraša UVa HldUba so: Sv, Potra ccsta 23. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v in inozemstvu. mmnm SOUšl l. se p tem b r c m f P o -nudbe na uprava, lista pod šifro Jesen 1920/3407. DESKE smrekove, jeluve. prvovrstno od 20, 25, 40 in 50 mm kupim par vagonov proti takojšnji dobavi. Ponudbe z navedbo c6ne na: A. Breznikar, les. trg., Ljubljana, Sodna ulica 11. Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CEKAR, to varna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liubljani. — V Ljubljana se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mutslto polje in Slovenske gonco r. z. z o. z. v Gornji Radgoni sprejme ¥ z večletno dobro trgovsko prakso v vseh panogah trgovine, tudi importa in ekeporta. Starost ne pod 40 let, vešč naj bo slovenščine, nemščine, italijanščine, event. mažarščine. Nastop najpozneje 1. decembra t. 1. Ponudbe s spričevali, dokazili dosedanjega službo-vania in zahtevami prejemkov naj se pošljejo najpozneje do 15. septembra na ravnateljstvo zadrug. 3332 iL. MIKIIS umna. Mestni trs itn. 15 svojo zalogo diniir£>i** Sivalni str°i. }l911IU vi popolnomanov 4T1 ffc C ¥ ¥< prvovrstne ter ^^JUiZl AjA 1 [dobro ohranjeno damsko kolo in nekaj pohištva se proda. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje številka 5. Naprodaj je v dobrem stanju. = Več se izve pri Kmetijskem društvu, Št. Vid nad Ljub. Sir-Trapist v hlebih po 11/2 do 2 kg Domači sir (Topfen) Čajno maslo (Theebutter) v zavojih po i/8, i/4 in V2 kg nudi samo na veliko Parna Mlekara flova Gradiška, Slavonija, Siiiie goue, kumnoter vse druge deželne pridelke ku-—sj.assjB puje trgovina s semeni: JiZtSsPZ Saver & Komp, Ljubljana, : Wollova ulica številka 12. ea strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust. Ant. Steiner, Ljubljana, Jerano.va ulica, 13. (Trnovo). PFJIFF šivalne stroje, vozna kolesa, plašče m cevi priporoča Igu* Vok Ljubljana, Sortna ulica 7. W>■ 'jp! naprodaj okrog -ICOko-[|!jl'j uiadov, vsebina ca 30 litrov. Istoiam proda ludi praln! prnSck znamke „W&schei'omdel" 111 „Carrara". Poizve se pri dr. IU. Natlft-čenu, odvetnika v Ljubljaul, Miklošičeva cesta št 8./I. 3372 pripravna takoj za vožnjo, Še obratno zmožna ie na prodai. Gena z>i kg K 1\ Ziegslel SuhsdtSner, PirmataUcu-Tcbsl-bnd L'el Giai. llUjiUUUUU UMIlJblHtii Sralak-Keka, ZDonEralrona ulica 'MZ Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: Hotel Penslon „mPERSAL" Opatija. | Sanatorij in veliko 1 morsko kopališče f ..T^ESAPiA" I Crlkvenica. Calaoa-Hotsl „M5R&MGRE» Grlkvenlca Telefon Interurb. 11. Hotel-Hension In morsko kopališur ,.JADRAN" Su5ak-Ro'.a Telefon Interur. 2-14 Hotel-Penslon d Ijtablgac', o lastnem domu mitgloSičeoa cesta Ske. 6 obrestuje hranilne ^sioge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog iu uad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. jaaaaaannaticiaaaaaaanaaanag T a Ljubij Stavbeno podjetje ana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844 Stroi za izdelovanje cementne strešne finolfP (D°PPelfalzzicgelmaschine) z mo-UUuAu deli se proda. Odda se tudi ca. 200 modelov posebej in ca. 100 ročk od petroleja z zaboji. Ponudbe z navedbo cene na tvrdko I. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 3325 Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za Sprejema: V žlvljenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt v vsoh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnica: CELJS, Breg 33. CU SS tU u OJ >M fO manufakturna trgovina £jubljana, Stmajska cesta štev. 5 se priporoča. (trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna dražba, Ljubljana, Bleiweisova cesta št-v. 18. Najcenejša dobava na debato .FRUCTUS' d. d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje zavosi r. z. z 0. z. v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1. P.«n. ^^tn«. p0dražnlCa v Murski Sob8tii gja-jj-amMlm Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račan Ier jih obrestuje po čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Int. telefon Stev. 46l. Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskonaptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge.-Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjate*?, faktor. - akreditivi. - Borza. ' 9 Brzolvni^aslov: „B® Ljubljana - Maribor - Trst - Wlen Špedicije^vseh jJ^VLUA^ " ■ Največje domače špedicijsRo podjetje. IjS V LJUBLJANI Milil C. 38|l. S?a!!!RH5aSWS>Rffl BBSaBMUMiliailLliiiilJ^iilBMI I.............. izdata konzorcij »Slovenca«. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ln devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.