Posamezna Številka 10 vinarjev. m. si v Ljifiani, v stDolo, is. aprila«. Leto XLIV. ~= Velja po pošti: = Za cclo leto naprej . . U 26*— za en meseo „ . . „ 2'20 za Kemčijo celoletno . „ 29-— zr. ostalo iiiczomstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo lolo naproj . . K 2V— za cn meireo „ , . „ 2-— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 Sobotna izdaja: = za cslo lelo......K V— za Nemčijo oeioletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12"— Inserati: Enostolpna potitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . p0 3 j v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. —--- Poslano: ------- Enostclpna petltvrstspo 'iOvui. Izhaja vsak dan izv.-omši na-deljo in praznike, ob b. nripop. Redna letna priloga vezni ra^ Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/1II. Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. == Političen lisi za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi ulioi št. 6. _ Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske ..0.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 183. /mirila misel ob Iriji. Goriško, 8. aprila 1916. Kdaj bo prišel mir, ne vemo, ali to vemo čisto gotovo, da bo prišel enkrat oni dan, ko bo prisijalo nad našo solnčno Goriško, nad valove zelenomodre Soče in nad srebrno jasen trak naše sanjave Vipave zopet solnce miru in bo sovražni, zahrbtni Lah vržen daleč nazaj, odkoder je prišel. Sedaj vlada za hip mir na teh v zelenje ovitih in s cvetjem posejanih poljanah, laški topovi so za trenutek utihnili in tudi naši molče in čakajo, kdaj bodo bruhali iz svojih rumenožarečih žrel težke jeklene pozdrave. In tam za laškimi topovi naša cvetoča Brda, in kolikokrat mi počiva pogled na njih in vsakikrat se mi zdi, kako stegujejo željno roke k nam izza težkega obroča italijanskih topov čez našo Gorico in sanjajo zopet po tistem dnevu, ki jih bo zopet združil z nami pod avstrijskim dvoglavim orlom. In naša Adrija, naša sinja Adrija od grške obali tja mimo snežnega velikana Lovčena, mimo s svojimi otoki v južnem solncu smehljajoče se Dalmacije ob Istri do očesa Avstrije, našega Trsta in pod strmim devinskim gradom mimo našega Devina do lagun— tako hrepeni po onem dnevu, ko ji bodo odpadle težke verige večtisočletnega italijanskega robstva in bo po dolgem, dolgem času zopet enkrat svobodno zadihala. Svobodno bo zadihalo naše vedno Avstriji vdano slovensko-hrvaško ljudstvo ob Adriji, in šc naši junaki v grobeh, ki so v boju proti Lahu prelili kri za svojo domovino, bodo imeli v grobu slajši sen. Saj se niso borili zastonj! In vsi smo prepričani, globoko prepričani o tem, da so vsi napori Italijanov zastonj, in prepričani smo, da mora naša avstrijska misel na našem jugu pognati globoke korenine. Domače prebivalstvo ob naši Adriji, prebivalstvo, ki tvori velikansko večino, slovensko-hrvaško prebivalstvo, ve, da mu jc le pod habsburško dinastijo zagotovljen obstoj in razvoj, ve pa tudi, da so cesarju vdani Slovenci in Hrvati edin mogočen branik naše Avstrije na jugu. A najbolj nas boli srce, ko se ponašajo Italijani onstran laških topov pred svojimi zavezniki in predvsem pa pred nevtralnimi državami, da je ta zemlja, za katero hočeio Avstrijo na najbolj nezakoniti način, kar jih pozna zgodovina, oropati, italijanska zemlja, »terra irredenta«, in da prebivajo tukaj čistokrvni Italijani, ki »željno« pričakujejo, kdaj jim zasveti peterožarna savojska zvezda. Znano je, da se Rusi radi norčujejo iz Francozov, da geografije razen Francije same malo ali nič ne poznajo in da je Rusom naše ozem- lje ob Adriji le italijansko in srbsko, zato je čisto verjetno, da jim gredo ti ljudje na limanice. Anglež se pa razen za Angleže zmeni le za denar. A ne gre se tu za zastopnike sovražne kvadrupelentente, gre se za to, da bodo že sedaj in ne šele o priliki mirovnih pogajanj vedele nevtralne države, da prebiva v deželah, po katerih sega s svojo grabežljivo roko Lah, slovensko in hrvaško ljudstvo, ki je bilo in bo v dnu srca vedno globoko avstrijsko čuteče in bi smatralo za svojo največjo nesrečo, da bi Avstrija v boju podlegla in da bi prišlo pod Italijo. Mi vsi smo dobro poznali aspiracije mnogih laških sosedov v Trstu in Gorici in po drugih od Lahov naseljenih krajih, mi vsi smo vedeli, da so mnogi izmed njih podkupljeni in zapeljani kopali dan na dan grob avstrijski misli in da smo bili avstrijsko misleči Slovenci in Hrvati, ker smo mislili in čutili avstrijsko, velikanska ovira, in da so nas zato črtili iz dna duše. Vedeli smo, koliko agentov iz Italije je bilo raztresenih v krajih ob Adriji pri najvažnejših podjetjih in celo v javnih uradih, in bivši cesarski namestnik v Trstu, princ Hohenlohe, je to tudi dobro vedel, in zato so butali vanj jezni valovi laških diplomatov, zato so ga skušali kamenjati. In takrat, ko so naši poslanci preprečili italijansko univerzo v Trstu, je niso preprečili samo vsied tega, ker se je godila Slovencem krivica, ampak ker so vedeli, da bi postala nova laška univerza gnezdo in središče laškega ire-d.entističnega gibanja, ki je hotelo s svojimi protiavstrijskimi težnjami zastrupiti še drugo dobromisleče cesarju vdano ljudstvo in tako omajati temelje avstrijski misli ob Adriji. In zato je dobro, da si pokličemo v spomin vse to že zdaj, pred mirovnimi pogajanji, da se ne povrnejo zopet one neznosne razmere, da ne bo zrak avstrijske Adrije zastrupljen, ampak čist in jasen. Zato smo se neizrečeno razveselili one odredbe, ki je iztrgala Italijanom ono pa-vovo perje v Albaniji, s katerim so se po krivici toliko časa šopirili, in odredila, da se v po hrabrih avstrijskih četah okupirani Albaniji imenujejo in pišejo mesta po imenih in v jeziku domačega prebival-stv a in ne več v tujem italijanskem jeziku. Vedeli smo takrat, to pomeni velik korak naprej k uresničenju naše avstrijske misli ob Adriji, in sedaj čakamo, da bodo po tem prvem koraku sledili še drugi važnejši. Vsakdo ve, da je Dalmacija čisto hrvatska dežela in zato Avstriji in cesarju zvesta, in zato je 'velika krivica, s.naliro-nizem in žaljenje hrvatskega in avstrijskega čustva, če se še vedno uradno in neuradno imenujejo imena, dalmatinskih krajev, mest in otokov v italijanskem jeziku. In ravnotako v Istri in še posebno pri nas na Goriškem. Vsi vemo ,da so imena Rac-cogliano, Ranziano, Merna, Savogna, Ia-miano, Chiapovano itd, naši čisto slovenski kraji: Orehovlje, Renče, Miren, Sovod-nje, Jamlje, Čepovan itd., in da prebivajo tukaj samo cesarju in Avstriji že od pam-tiveka vdani Slovenci. Čemu naj dajemo Italijanom orožje v roke, da se šopirijo s tujim pavovim perjem pred nevtralci in svojimi zavezniki, če mi sami te kraje italijansko imenujemo! Avstrijska misel na plan, in že pred mirovnimi pogajanji, že med vojsko in ne šele po vojski hočemo javno dokumentirati, da smo Slovenci in Avstrijci in si ne želimo nikdar nadvlade Italije in hočemo tudi od daleč odbijati vsak sum, da imajo Italijani kake najmanjše pravice do nas. Zato zastopniki slovenskega ljudstva, storite to, kar so storili že Dalmatinci in Bosanci, stopite vsi kot en mož pred Njegovo Veličanstvo našega sivega slavnega vladarja Franca Jožefa I. in po vejte pred najvišjim prestolom, da smo Slovenci Avstrijci, in da z Avstrijo živimo in pademo, in da hočemo ž njo vred živeti, in da želimo, dazadobijonaši kraji ob Adriji čisto pravo avstrijsko lice. Proč z italijanskim pavovim perjem! Avstrijska misel ob Adriji na plan! In še nekaj! Globoko so mi v srce segle te dni v nemškem državnem zboru govorjene besede nemškega državnega kanclerja, ki je povedal »urbi in orbi«, da hočeta Avstrija in Nemčija osvoboditi Poljake, Belte, Litavce in Lete izpod tujega jarma,Jn da ne bosta nikdar dopustili, da bodo Flamci. v Belgiji prepuščeni romani-ziranju. Tudi mi Slovenci, Avstrijci, imamo v Italiji Flamce — beneške Slovence, ki so sedaj prepuščeni poitalijančevanju na milest in nemilost. Beneški Slovenci morajo biti po končani vojski zopet pridruženi slovenski narodni celoti pod okriljem habsburške monarhije, ki hoče biti, kakor že od nekdaj, trden, zvest, nepremagljiv branik avstrijske misli ob Adriji' —tov— Deželni šolski nadzornik d r. Mihael Opek a je imel v četrtek, 13. t. m., ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Jakoba prvo od dveh napovedanih predavanj za starše. Razvijal je nekako tc-le misli: Neprecenljive vrednosti so naši šolski otroci. Vsi želimo, da bi dorastli tako, da bi bili čast svojemu Stvarniku, moč svojemu vla- darju, slava domovini Avstriji, ponos in dika slovenskega ljudstva, tolažba staršem in sami srečni. To vse bodo, če jih prav vzgojimo, če v veliki ljubezni do mladine vse storimo, vse prenesemo, upamo in po-trpimo, samo da naredimo iz otrok plemenite ljudi. Šola po svojem poklicu mnogo dela. Kaj pa dom? Ali starši, očetje, matere store svojo dolžnost? Ali pomagajo šoli vzgajati svoje lastne otroke? — Vzgoja mladine mora biti nravno-verska. Šolski zakon to po pravici zahteva od šole, in ista je naloga staršev. Prepojili je treba mladino z verskim duhom, prešiniti jo z verskimi načeli, da ji preidejo v meso in kri. Kajti mi moramo vzgajati mladino za vse, kar je resnično, blago, moralno lepo in plemenito — višek resnice in lepote in plemenitost pa je v veri. V veri je usovr-šenost celega človeka: razuma in volje, srca in čuvstev. V veri je morje popolnosti: kolikor bolj globoko kdo zajame, tem plemenitejši bo. Nobena stvar ne more vere tu nadomestiti. Vsi vzgojni zistemi brez verske podlage niso vzgojili niti enega svetniškega značaja: vera pa jc rodila na tisoče svetnikov in na stotisoče takih, ki so se trudili svetnike posnemati. — Kako pa naj dom pomaga šoli otroke versko-nravno vzgajati? S poukom, z zgledom in s čuječnostjo nad mladino. S poukom. V družine je treba zopet nazaj verskega pouka, pogovorov o verskih, božjih rečeh. Postalo je vse to zelo nemoderno — v veliko škodo zlasti mladini. Napačno je, da starši ne govore otrokom o Bogu, o Odre-šeniku, o Mariji, o angelu varhu; o duši, o kreposti, o grehu; o namenu človekovem na zemlji in kaj je po smrti. Napačno je, da se otroci dandanes doma tako malo uče moliti. Molitev je velika vzgojna sila, in nikoli ni oče bolj oče svojemu otroku in nikoli ni mati lepša v zarji svojega materinstva, nego kadar dviga otroku roke k molitvi in ga uči klicati: Oče naš, kateri si v nebesih . . . češčena Marija ... In zakramenti, kakšna vzgojna sredstva so to! Iz njih teče milost, ki oploja duše za vse dobro in plemenito. In prazniki cerkvenega leta — koliko prelepili vzgojnih prilik nudijo. A kako malo se vse to v družinah upošteva, kako malo doma govori in poučuje o vsem tem. Več verskega pouka v domačo hišo! — Drugo je dober zgled. Kjer ni zgleda, nc zaleže beseda. Rak je karal svoje mladiče, zakaj ritensko hodijo. Oče, so rekli, kako pa hodite Vi? Kakor bršljin trdnem zidu, tako se bo povzpel otrok ob lepem zgledu očetovem, materinem na-lcvišku. V tej točki je za starše veliko odgovornosti. — Čuječnost nad otroki je tretja dolžnost dobre, versko-nravne vzgoje. Šola je dolžna čuti, a v šoli je otrok le nekaj ur na dan. Potem mora dom, morajo LISTEK. m soški amli. Hladnokrvnost najboljša vojna čednost. Ker sem obljubila, da bom čisto tiho, smem nekaj dni sedeti pri opazovalcih. Vsak dan pride pome pred goriški hotel baterijski voz s »proti strelu varnimi konji«, Videti jc treba tc konje, kako stoje pred mojimi okni, ko vihra krog hiše ogenj tepov. Niti z ušesi ne ganejo. Vozimo se po državni cesti do vstopa in ta vožnja je čudovit doživljaj. Italijani drže pod svojim ognjem vse dohode, vse poti; saj so jim načrti mesta in okolice na razpolago in njihovi letalci jim naznanijo vsako novo cestno zgradbo. Razen tega je izpostavljen njihovim očem skoro vsak ovinek. Novembra, začasa tretje soške bitke, so poizkusili zapreti prometna pota z neprekinjenim bobnečim ognjem. Ko se pa obrat niti takrat ni ustavil niti za trenutek — ljudje so si tiho peli pesmico: ■ Vedno ob steni naprej, vedno ob steni na-Prejc in prišli tako dalje —, tedaj so Italijani uvideli, da vsa njihova potrata z mu-jjicijc na položaju ničesar nc izpremeni. oedaj kr omejujejo na to, da »posipajo«. se pravi: brez programa oddajejo v pre-sledkih strele na vsa pota in na mesto .sa- mo, da bi tako počasi pa gotovo zrahljali živce korakajočih čet in voznikov. V resnici bi človek mislil, da mora tako stanje neprestane smrtne nevarnosti tudi v tre-netkih, ko navidezno ni boja, da mora taka neprestana napetost, taka gotovost, da nisi nikoli 'varen pred smrtjo — nc zjutraj po najmirnejši noči ne ponoči po najnemirnejšem dnevu — da mora vse to pač prej ali slej streti človeško vztrajnost. Focla ravno nasprotno je res; ravno ta trajna neizbežnost nevarnosti je vir hladnokrvnosti. Zbežati? Iskati kritja? Čakati na gotove ure? Komu bi neki pomagalo! Danes zadene enega, ker je ostal doma, jutri drugega, ker je šel na izprehod. Nekateri poizkušajo, podobno kakor v Monte Carlu, iznajti iz vsega nekak sistem. -Bolje, da se peljete pred 8, uro zjutraj!« — »Oh, nikar ne, po deveti je najvarnejše!« Ker sc vseh teh nasprotujočih si nasvetov ni mogoče držati, se pač pelješ, kadar ti je ravno najbolj na roko. Vsak stori, kar ima storiti, s stoično stanovitnostjo ob predpisani uri. Na cestah se promet ne ustavi niti za trenutek. Kolone voz, oddelki čet gredo svojo pot, ne da bi sc brigali za sovražne letalce, ki krožijo nad njimi. Ti ljubi Bog — predno sc oprezovalec vrne domov in sporoči, kar je bil videl — kje smo že! In če zadene strel slučajno na našo pot — potem se cela vrsta za trenutek ustavi — samo za trenu- tek — potem pa zopet dalje, trdno, neomajno, naj je stalo kaj žrtev ali ne. Vojaki, ki v dneh svoje poprave zamenjajo pekel na fronti s temi vicami na počivališču, se brezbrižno solnčijo pred svojimi vaškimi stanovi, pušijo, pojo, igrajo na karte al: fantazirajo na orglicah. Nekoč vidim domobranca, ko podomače sedi pod drevesom, pipo med zobmi. »Ciit « — zažvižga krogia preko njegove leve rame. Mož počasi obrne glavo na levo, gleda za kroglo in mirno kadi dalje. — »Ciit« — žvižga druga krogla preko njegove desne rame. Tedaj vzame pipo počasi iz ust, pogleda jezno na desno in pravi: »Psubratje!« Me da bi se ganil, ostane na svojem mestu; zopet vtakne pipo med zobe in puši. Kaj naj začno Italijani s takimi nasprotniki? Na opazovališču. .faz imam srečo. Če se peljem, sc ne pripeti najmanjša stvar. Od ondi, kjer moram izstopiti, korakam po blatu in moč-vari, po skoraj breztalnem svetu, toda med cvetočimi mandlji, na opazovališče. Škoda, da ste zadeli tako brezupno vreme,« mi jc rekel nedavno eden gospodov. Prav nič škoda, odvrne na fo general, >samo tako morete videti, kaj prenesejo naši vojaki,« Da, to treba videti, kako brez pomisleka gazijo brezbarvno godlo. Blato škropi do ledij, pa šc mar jim ni za lo. Kar ču- dno je, kak o sc navadiš na blato, ko si se enkrat toliko premagal, da ne oprezuješ več po suhih mestih. In hitro prideš tako daleč; vse reči te vrste postanejo nebistvene, če ždi nad teboj smrt. Majhen prostor jc to, kake štiri metre v kvadratu, vzidan v bok griča na strani proti sovražniku, ki služi kot opazovališče. Znotraj je nekoliko obit z deskami, strešno lepenko in papirjem, zunaj maski-ran z vejevjem. Spredaj je odprta lina v obliki odprtine na poštnih nabiralnikih, skozi katero je mogoče opazovati sovražno fronto. In tu notri, v temni, vlažni, ozki luknji sedita dan za dnem od jutra do večera: baterijski poveljnik in iegov pomožni častnik. Razgled od tu obsega ravno le odsek, ki ga ima posipati ta baterija, Toda z goriškega gradu sem položaj tako dobro proučila, da se spoznani v pokrajini, Z visoko dvigajačega se gradu je namreč mogoče pregledati celokupno bojno ozemlje — razume se, samo odsek za odsekom skozi line zobčastega nadzidka, kajti gorje temu, ki bi si hotel privoščiti užitek celokupne panorame. Samo malo bi dvignil glavo — in nikdar več bi sc ne zanimal za razglede. Proti zapadli jc razgled najbolj zanimiv, jasno in razumljivo vstaja slika pred opazovalcem. Kakor stebra široko odprtih vrat strmita v obzorje Sv. Mihael na levi in Podgora na desni. Tik teh gričev se prav ugodno. V dolsini Tolminke je odmevala godba, ki je pozdravljala prihajajoče goste. Teh je bilo mnogo. Bilo je okoli 100 častnikov, med njimi trije generali. Zadnji je prijahal ekscelenca, korni poveljnik s svojim spremstvom, kateremu sem se tudi jaz pridružil s konjem, katerega so mi vojaki blagohotno posodili. Potem ko je korni poveljnik pregledal častno kompanijo, se je začela sveta maša na prostem. Motil nas je neki zrakoplov, ki jc prišel pogledat, kaj se tam godi. Pomirjeni smo bili vsi, ko smo zapazili, da ni sovražen, ampak naS. Po sveti maši je brigadir razlagal vsem navzočim oficirjem in moštvu, zakaj se cerkev zida. Dolgo so premišljevali, kak spomenik bi bili postavili padlim za domovino, na koncu so prišli k sklepu, da glede na dejstvo, da se nimamo zahvaljevati le naši hrabri armadi, ampak v prvi vrsti Bogu, ki nam je pomagal zadržati sovražnika, je najboljše zidati cerkvico Bogu v čast, padlim v spomin. »Zbrali smo prostor tukaj v J.,« je rekel, »ker od tukaj se vidi na vse one postojanke, pri katerih so branilci padli, in zato, da bo vsak bojevnik, ki bo šel še v one postojanke, lahko od daleč zagledal cerkvico in se Bogu priporočil pred bojem, oni pa, ki se bo zdrav vrnil iz boja, se bo pri pogledu na cerkvico zahvaljeval Bogu za ohranjeno življenje in zmago.« Potem je korni poveljnik sam rad prevzel nalogo položiti temeljni kamen. Posluževal se je kladbe, ki je napravljena iz vojaške puške. V jamico je položil pergament, dokument, ki v latinskem jeziku pove vzrok zidanja cerkve. K tej cerkvi bodo mnogi romali po vojski, posebno tisti, ki bodo hoteli znati, kje so padli dragi prijatelji ali sorodniki, * Tisti in prejšnji večer so spet obstreljevali Tolmin ponoči, Zadeta je bila slučajno, to je nehote, vila + barona Winkler in kapelica. V kapelici se je razpočil šrap-nel. Najsvetejšemu, tabernaklju, podobi Matere božje in oltarju se ni nič zgodilo. Drobcev je pa bilo okoli 200, Ranjena je bila ob tej priliki Marija Leban št. 32 (Valjavka) na glavo in nogo. Smrtna kosa je obiskala Dolenjčevo hišo v Žabčah št. 7; pobrala mu je zadnjo hčerko in potem še vrlo gospodinjo Marijo Leban. * Po posredovanju župnega urada in blagohotnosti kornega poveljnika bodo tukajšnji prebivalci dobili živila od tukajšne vojaščine. Za enkrat pride 200 q bele moke, 20 centov sladkorja, 20.000 kavnih konzerv, soli itd. To le izjemoma, ker so ti ljudje od drugega sveta odrezani. Tolmin, aprila 1916. iz Sv. Lucije on Soči. (Izvirna poročila »Slovencu«.) Težko smo prenašali zimo, a v upanju, da pomlad morda kaj boljšega prinese, smo se vendarle veselili, kdaj nastopi 21. marec. Ljudje so si polja že zgodaj ogledali ter se pomenili kako naj se ukrene, da bo rodila vsaka ped zemlje. S pomočjo vojaštva se je začelo orati in sejati kakor druga leta. Posebno hvaležni moramo biti g. orožniš- kemu postajevodju Tropu, ki se je mnogo potrudil pri poljskem delu in preskrbel, da se je vas počistila. Ljudstvo mu izreka najtoplejšo zahvalo. Kakor hitro so Lahi po svojih letalcih zvedeli, da smo na planem, so začeli razsipati na vse strani ognjeni krst. Posebno trpi naša vas že par dni. Precej hiš je znova zadetih. Najtežje je, ko človek zaspi od napornega dela, pa kot bi trenil prižvižga granata bodisi o polnoči, ob 2. ali ob 3. uri, potem pa pokoncu in poišči si brlog. Dolgo, dolgo je, odkar smo videli izstreliti prvi strel. Vojsko smo si predstavljali popolnoma drugačno, kot je v resnici. No, tem strelom smo se počasi privadili, ker smo mislili, da se bo to le z naše strani dogajalo. Lanski maj je bil poln milosti, zato smo dobili večje plačilo v juniju, juliju in ostalih mesecih. Nikdar ne pozabim kako se je streslo, ko smo dobili prvo granato. Sedeli smo kakor po navadi v sobici ter se pogovarjali, ali ni škoda, da so so-vaščani odšli. Saj nam je v zabavo gledati, kako se pokadi iz kanona, zažvižga in leti čez hrib in dol na verolomne Italjane. Naenkrat strašno zabobni, zdelo se je, da sc zemlja pod nogami udira. Od prevelikega strahu nam je glas izostal in šele ko se zavemo hitimo iz hiše, da se prepričamo kaj se je zgodilo. Nekdo, ki je pritekel iz dolenjega konca zakriči od daleč: V B.-ovo hišo je udarilo! Vas se je še isti dan izpraznila, le nekaj družin v bližini cerkve ni hotelo ostaviti milega doma. In prišel je naslednji dan nov pozdrav in tako sc vrsti dan za dnevom, mesec za mesecem. Mi smo se sicer privadili, toda s silno bolestjo gledamo na razdejano vas. Kakor bi vdahnil angel v vse otroke eno misel, so vsi enih idej. Brez najmanjše brige se igrajo in tekajo gorindol. Komaj čakajo kdaj prifrči in spusti ljubljene kroglice, da se jim zbirka poveča. Ni jim mar, da bi jih ta špas utegnil za vedno ločiti od ljubljenih staršev. So pa napram tujcu jako prijazni. Ko ga zagledajo stečejo k njemu in mu z ljubkosmehljajočim obrazkom ponudijo dragocen zaklad. Če jim hoče pritisniti krajcer se takoj odrežejo: kaj čemo žnjim, cukrenih bonbonov ne dobimo, ti-le so pa gratis. Kakor že znano so prihajali Goričani, Tržačani in iz drugih krajev zelo radi na letovišče k Sv. Luciji. Najbolj jih je vlekla Idrijca, ki ima v sebi nekaj več kot druge reke in to je živo srebro. Kopali so se cele dneve in ležali na solnčnatih skalah, ki jih je kakor nalašč za to dala narava, ali pa so jih morda že pred sto in sto leti stari Rimljani pripravili. Razen kopališča je slovela vas zaradi lepih izprehodov, dobrih gostiln itd. Letos je zaprta pot na vse strani a ipak smo dobili tudi to leto že v marcu nekaj Zagrebčanov. Priletni so in imajo sinove v boju ob Soči. Prišli so, da se informirajo o življenju v vojski. S sabo so prinesli razne glasbene inštrumente s ko-jimi nam pomagajo pozabiti na nevarnosti, ki nam prete. Hladen vetrič prinaša ob večernih urah mile akorde od brenkajočih tamburic. Kapelnik g. Podgorski pazi, da so na dnevnem redu vedno novi komadi. Da je mož na visoki stopnji glasbe, se vidi že po briljantni tehniki ki jo ima v dirigiranju. Vedno se smehlja in če mu pri vajah kaj ne ugaja, posvari učence z vso lfubez-njivostjo. Mi pa skrbimo, da mu diči prsi vsak dan svež šopek. Kakor blisk z neba nas iznenadi včeraj na vse zgodaj vest, da so odpoklicani telegrafično k svojcem, Po- starši vedeti, kod otrok hodi, kaj dela, s kom občuje, kako se zabava, kaj bere. Da ne pride sovražnik in ne naseje ljulike v srce ... Težka jc naloga versko-nravne vzgoje. A kako bi je starši z veseljem ne prevzeli nase? Vzgojiti hočejo otroke, ki jim bodo v tolažbo: nikoli jih ne bodo bolj veseli, nego če bodo otroci vzgojeni ver-sko-nravno. Zakaj tedaj bo hodila zmerom ž njimi četrta božja zapoved ... Vzgojiti morajo starši plemenitih ljudi za državo in domovino: nikoli ne bedo njihovi otroci zvestejši svojemu cesarju, pripravljeni žrtvovati zanj kri in življenje, nego če bodo globoko verni; nikoli ne bodo trdnejša opora državi, nego če bodo sami oprti na vero in njene resnice ter zapovedi; nikdar ne bodo nesebičnejše ljubili svojega naroda, nego če bodo znali živeti iz vere. Zakaj zmerom se bo glasilo v njihovih srcih: Dajte cesarju, kar jc cesarjevega in Bogu, kar je božjega — širši domovini, kar je njenega, svojemu narodu, kar je njegovega. In sreče gotovo žele starši svojim otrokom, njim, ki so meso cd njihovega mesa, življenje njihovega življenja. Če bodo verni, bodo tudi srečni. Vera. ki meče svojo veliko luč preko temin groba, osvetljuje in ožarja tudi to časno življenje, ki je pogostokrat trnjevo in vodi čez Kalvarijo. Nima je svet — ne cenc, ne mere za srečo srca, ki je polno Boga in upanja vanj in vere. — To je bila po priliki vsebina prvega predavania. Drugo predavanje bo, kakor smo že naznanili, p o n d e 1 j e k , 17. t. m. takisto v Šentjakobski cerkvi o b 7. uri zvečer. S tolminskega MM (Izvirno poročilo -Slovencu«.) Nedavno sem imel po posebnem opra-cilu priložnost, pokloniti sc Ekscelenci, poveljujočemu generalu našega ozemlja. Navadno imamo mi civilisti vse preveč pretirano mnenje o taki visoki osebi. Predstavljamo si jo kot silno strogo, same neizprosne komande sposobno, ki ima pred očmi le bojno črto in vse svoje misli osredotočene le na to, kako verolomnega Laha čim prej in čim bolj naklestiti. A temu ni tako. Skromni civilist se zavzame, razočaran je, ko stopi pred tako visoki in mogočno osebo. Vsa časniška poročila o poveljnikih se skladajo v tem, da so proti vsakemu pričakovanju čuda prijazni in vljudni. — -Prosim, sedite! Zelo me veseli ... — česa želite? — Če le mogoče, se Vam rade volje ustreže! — Kako ste zadovoljni z mojimi vojaki? Hodijo radi v cerkev, h spovedi? Verni, pobožni vojaki, dobri vojaki! Sv. Križ, to je prvo, ta hodi vedno pred nami! — Kaj pa ljudstvo, to dobro ljudstvo, je li preskrbljeno z živežem?« — »Ekscelenca, tudi zato sem prišel,..« — »Ljudstvo mora biti preskrbljeno, zadovoljno!« — In otroci?,.. Hočemo, naj hodijo vsi otroci v šolo, kolikor mogoče, do same fronte! Pouka jim treba, šola naj jim blaži grozne utise vojne! In tako dalje, nebroj i vprašanj. — pač očetovska radovednost in skrb! In njegove oči, sicer resne, a sama milina jih je! Vse mu moraš in moraš zaupati, če bi ne, vest bi te težila, kakor pri spovedi! Z očmi ti prodre v dušo in našel bi v nji neodkritosrčnost. — Da, te oči! Mij# so, sama dobrotljivost, a enkrat so le vrste proti jugu Doberdobska in Komcn-ska planota, proti severu pa Sabotin, Sv. gora, Sv. Gabriel. Med obema gorskima skupinama zija kakor ogromna luknja, široko odprta leži tu ravan, posejana s kraji, ccrkvami, cestami. Od znotraj ven se vije šireka struga Soče, ki je samo tu vidna, ker i/.ginja njen blesteči srebrni trak za gorskimi kulisami. Kakor zasmeh Italiji je ta široko odprta ravan. Štiri armade bi mogle druga ob drugi korakati preko nje, tako vabljivo vclko prostora ponuja. Pa nihče ne koraka tu noter. Negibno leži tu doli. Le tu in tam tre.=či strel v kako vas, potem se vle-ča dim počasi preko travnikov. Ako zasleduješ strel skozi :-karjasti daljnogled, vidiš, kakšno lice imajo sedaj te vasi, Vi-sokostrmeča cerkev v Štandražu rima zvonika, lepi kampanjski grad je brez strehe. !n tam-le v Ločniku ni več nepoškodovan noben zid. Naši lopovi so v bojih uničili te prostovoljno izpraznjene kraje. Seznanila sem se z artiljerijskim častnikom, ki je tam sam s streli zažgal svojo lastno tovarno. Pa tudi laki doživljaji ostanejo brez tt.iinega v lisa v očigled smrti. Podgora. Kakor šapa birmanskega leva ob vratih sega podgorska višina v to ravan. In i Podgoro, prihuljeno kakor boječ otrok, leži inesto Gorica. Podgora stoji pred njo iiki zid in zadržuje sovražnike; seveda, izstrelkov ne more zadržati, ti lete preko nje in padajo v mesto. vsplamtele, ko je govoril Ekscelenca o bivšem zistemu na Primorskem, o iredenti, o ccsarju in domovini neomajno udanih Slovencih in Hrvatih. — »Tako ne sme in ne sme nikdar več biti!« Stal jc pred mojo malenkostjo visoki, gotovo prerano osiveli mož z vso svojo impozantnostjo z ognjem v očeh in roko dvignjeno — poveljujoče. Molk... ' In odkrito je povedal nadalje Ekscelenca svojo sodbo in izkušnje o našem ljudstvu, o Slovencih. Takih sodb nismo bili navajeni slišati in to tem manj od oseb, ki niso naše narodnosti. Strogo pravičen mož, ki tehta svoje besede po tem, kar vidi in izkusi, in tako je prav! Pravičnost nad vse! Pred tabo sovražnik in le ž njim imaš delo in skrbi, okoli tebe in za tabo pa skrajno zanesljivo, docela zaupno, .odkritosrčno in iz srca hvaležno ljudstvo! Pa ta pogum, da, junaštvo, mož, starčkov, otrok, možkih in ženskih, ki tiče v ljubljenem domu, ki opravljajo svoja dela sredi sovražnega ognja, — nak, tega ljudstva ni mogoče razumeti, — vse spoštovanje miu in ljubezen! — Pa še ta izprememba med severno fronto in soško! Tod človek glede na prebivalstvo brez vse skrbi lahko počiva, gre lahko sam ure daleč po opravilih, a povsod, povsod le prijazni, odkriti pogledi, srčni pozdravi, hvaležne oči in polne udanosti, da vidiš skozi nje v globino zveste, ljubeče duše! — Pa še enkrat — begunci! Dama, vsaj v bližini naj ostanejo in počakajo velikega trenotka, ko se bodo mogli vrniti domov. Nič v barake! To ni zanje! Delajo naj, pomagajo naj kmetom pridno, otroci pa v šolo! Potrudili smo se mi, vojaki, zanje! V vsaki vasi, kjer le mogoče, čeprav tik fronte, a šole se morajo odpreti! — In delo na polju? Tudi za to skrbi Ekscelenca z vso vnemo. »Kako bo naš vojak veselo spet prijel za plug — sredi vojnega vrvenja!« In res povsod orjejo vojaški konji, vojaki orjejo ali poganjajo, vojaki delajo po poljih, po vrtovih, Ekscelenca pa nadzoruje vse to sveto delo po okraju — v bližini tudi sam, drugod pa po svojih zaupnikih. Pa tudi druga gospodarska vprašanja, zlasti noti in cesta se zdaj pod mogočno roko Ekscelence kar bliskoma rešujejo, med tem ko so poprej ležali njih načrti iz teh ali onih vzrokov leta in leta po predalih in v glavah posameznikov. Ako le mogoče in je pot, cesta količkaj pomena, pa se zgradi, razširi, zboljša. Ob cestah pa potrebna korita, vodovodi, vse lično iz cementa, na njih pa kak spominek na soško armado in svetovno vojno. »In ako bi mogel in utegnil, še več, še več bi storil v prid dobremu ljudstvu, v prid okraiuf« Tak je Ekscelenca naš general! Zlato srce. vredno velikega moža! Spoštovanje mu! Klobuk doli pred takimi možmi! Taki so prijatelji in očetje ljudstva! Človek jih mora ljubiti! J. Abram. iz Tolmina, ali temeljni kamen nove cerkve v javore! pri Tolminu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Italijani nam cerkve podirajo, naši vojaki nam pa nove zidajo. Tako se je dne 4. aprila postavil temeljni kamen cerkvi, ki se zida v J. v spomin onih, ki so padli na Mrzlem in Vodilem Vrhu kakor tudi onih, ki so padli na Slemenu. Bilo je krasno jutro. Vreme je bilo Vsepovsod na svetu, v vsaki skupnosti, v vsaki človeški naselbini je kaka stvar, ki ljudi najbolj zanima. Deset kilometrov dalje že pojema njena važnost, in če si par ur proč od nje, jo že čisto in popolnoma pozabiš. Kaj pomeni Podgora na Dunaju? Dnevno geslo. Ako bi dobil Rdeči križ od vsakega pogovora, v katerem.se imenuje Podgora, krono, bi bili bolniki preskrbljeni do smrti. i Tu pa ali greš na Podgoro ali pa prihajaš z nje. Kdor z njo nima ničesar opraviti, sploh ne spada »zraven«. Morituri te salutant! ko gredo na Podgoro. Salve! ako se vrnejo živi. Artiljerijski poveljnik odseka, h kateremu spada gostoljubno mi odprta opazovalna postaja, pride k nam na obisk. Če govori o Podgori, preklinja. Podgora je dete njegovih bolečin. Deset mesecev mu nc dovoli prostega dihljaja. Vsak poročnik se sme enkrat peljati v Ljubljano, da kfiipi kak vijak ali si da popraviti sedlo. Najštevilnejši so postali izleti k zobozdravniku. On. pa čepi brez preslanka v zemeljski luknji in bdi nad Podgoro. V miru bo enkrat prišel semkaj in se bo na Podgori sprehajal. Na to se že zdaj veseli kaSfhr otrok. Vprašam ga, kako je mogoče drgeti Podgoro. »To pride odtod,« mi odvajie smeje, »ker sc tu vsaka reč drugače dela, nego uči teorija. Baterije so postavljene na nenadkriljiv način, vsaka flankira jpo en italijanski jarek. Navpično k črti dd-dani strel more učinkovati le, ako v polno zadene. Dva koraka prerlrlcč, dva koraka prel-ratko — in sovražnik v svojem kritju se le smeje. Top, ki je naperjen podolgem na strelski jarek, pa more vsikdar krepko učinkovati. Najimenitnejše je, kako sedaj sodelujeta artiljerija in pehota — kakor natančno ubran orkester. Vsaka baterija je na svoj odsek nezgrešljivo zastreljera; ako potrebuje kak bataljon pomoči, je na prvi znak takoj na mestu, Ako naj pa streljajo vse baterije naenkrat, potem se enostavno poveljuje; »Ognjeni zid!« Niti meter italijanske fronte ne ostane potem ne-obstreljevane. Najtežjo vlogo imajo potem tisti topovi, ki streljajo preko Podgore, na katre onostranskem krilu, tik pod grebenom, sede Italijani. Če bi streljala kaka cev previsoko, bi padel brezkoristni strel deleč onstran jarkov. Gorje pa, če bi stte-ljal kak top prenizko. Strel bi udaril v lastne črte. O tej možnosti sanja poveljnik tudi v najglobljem snu. Ta skrb ga nikoli ne zapusti. Deset mesecev vsak dan, in vsak dan štiriindvajset ur, mu ta skrb stiska grlo. Za las natančno, malo metrov nad glavami naših lete izstrelki, za las natančno, malo korakov pred očmi naših, se razletavajo v sovražnih jarkih. Fronti tamkaj mestoma nista narazen več nego trideset korakov. Tako precizijsko streljanje je mogoče le na la način, da je vidna vsaka sovražna točka s treh opazovališč. Kdor je bil enkrat opozorjen, kako se pokrajina za opazovalca z vsakega griča takorekcč premakne, kdor pozna, kako omejene ; so dimenzije, po katerih tnnre dvoje oči I soditi, kdor jc kdaj videl dva narisa iste I pokrajine, ki sla bila naoravliena z dveh različnih razglednih točk, temu bo od začudenja in občudovanja nad takimi deli v duš" čisto težko. Opazovalec razen tega ne daje svojih povelj po vidiku, ki ga ima pred seboj, marveč se mora v duhu vedno prestaviti na točko, s katere se odda strel. Skoraj navpično reže potem pot granate njegov pogled. Kar vidi pasti predaleč v stran, je v resnici prekratko ali predaljno in obratno, Kakor ura. Vse baterije in opazovalne postaje so zvezane med seboj po telefonu. Povsodi sedi mož, ki ima slušalo neprestano na ušesih. Kadar opazovalec pokliče kako mesto, tedaj se isto takoj odzove z določenim imenom: »Tu skupina Z,« — »Tu postaja I.« Ne da bi se kdaj posebej zahtevalo, glasom predpisov, ponavlja mož pri telefonu povelje besedo za besedo. Jasno, razločno, popolnoma se zavedajoč pomena svoje natančnosti. Ko vse to doživljam in gledam, kako se nadaljuje ta obrat uro za uro brez napake, premišljam, zakaj naj bi tudi v miru ne vladala taka točnost, Celo z uradnih mest ti doni na Dunaju v odgovor še vedno zavlačujoči »Halo«, skoraj vsako povelje se odda netočno, prazno besedičenje povzroča, da dobi prihodnji klicalec neizogibni odgovor: »Zasedeno,« Skoraj nikdar ni v Newyorku kak telefon »zaseden«, niti v najnapetejših poslovnih urah, na Dunaju pa skoraj zmerom, tudi začasa delovnih odmorov. Tu na opazovališču se jc mogoče marsičesa naučiti. N. pr. sodelovanje različnih slavljali so se še isto popoldne. S krepkimi rokami so nas prav prisrčno pozdravili in mi smo jim obljubili, da jih obiščemo v Zagrebu. Gledali smo za njimi dokler se jih je videlo in slednjič se je slišala le še pesem: Iz bratskog zagrljaja ... Naša straža m koroški meji sloji irflno. S koroške meje se nam poroča o nekaterih dogodkih, ki nam dokazujejo hrabrost in vztrajnost naših čet, ki branijo koroško mejo. Nekatere od teh priobčujemo: V nekem odseku bojne črte so imeli Italijani posebno veselje, da je predero. Močna zbiranja topništva in pehote so to domnevo potrdila. Drzni poizvedovalci so to dognali in po izjavah ujetnikov se je moglo tudi približno vedeti za začetek tega napada. Toda poveljnik naših branilcev je krvavo prečrtal te zahrbtne račune, Kljub laški premoči jc prešel k napadu. Stotnija z odelkom strojnih pušk je dobila povelje za navidezen napad v ; sovražnika, medtem ko je glavna moc ostala v kritjih, pripravljena za napad. Italijani so vsled tega napada naših ljudi izgubili glavo. Pričelo se jc divje streljanje in nepopisen peklenski koncert. Kljub sovražni premoči se niso umaknili naši napadalci, ampak so se Italijanom hrabro upirali. Vr-nivše se patrulje so poročale, da so odposlali Italijani proti našim velike rezerve Sedaj je smatral naš poveljnik, da je prišel ugoden čas, da da ukaz za splošen napad. Kakor vihar so drveli čez Italijane in kmalu so imeli naši lep kos močno zgrajenega jarka v svojih rokah. Večje število ujetnikov in mnogo vojnega materijala je bil plen naših junakov. Brezuspešni so bih protinapadi in topniški ogenj; naši so neomajno držali osvojeno postojanko v svojih rokah. Italijani so končno tudi to spoznali, in so prenehali s poizkusi, da zopet osvoje postojanko. O onem hrabrem oddelku pa, ki je podvzel navidezen napad, ni bilo ničesar slišati. Odposlane patrulje niso našle o njem nobenega sledu in že je vse pričelo skrbeti, da so' junaki izgubljeni. Ali kdo more popisati veselje, ko je prinesel nek oddelek, močan 10 mož, veselo vest, da se vračajo tisti, za katere se je mislilo, da so izgubljeni. Z največjim veseljem so vsi hiteli junakom nasproti in jih odvedli v novo-osvojeno postojanko. Poveljnik je objel stotnijskega poveljnika in se vsem zahvalil za njihovo junaško delo. Sedaj se je pričelo s poročanjem: Stotnija je, kakor se je glasilo povelje, napadla sovražnika in prenesla napad precej daleč v sovražno bojno črto. Naši ljudje niso popustili, kajti vedeii so, da nimajo Italijani nobenih rezerv. Ven-dar ni trajalo dolgo, Italijani dobe ojače-nja, in sedaj je pričel postajati položaj za našo stolnijo resnejši. Poveljnik je sklenil, da gre nazaj, kajti izvršil je njemu naloženo nalogo. Vled nastopivše noči so Italijani naše obšli, medtem ko je stal za hrbtom sovražni oddelek, ki jc bil k temu še močnejši kakor pa naša stotnija. Torej obkoljeni in v največji nevarnosti, da padejo v italijansko ujetništvo! Ali naši sinovi planin se ne dajo tako lahko ujeti, kakor so to mislili izdajalci. Kaj store? »Naskočiti z bajoneti!« bil je soglasen sklep. Z vso silo in z uspehom naskočijo za hrbtom stoječe Italijane. Italijani se umaknejo na obe strani soteske in izhod za našo stotnijo je delovnih skupin. Samo točno vzajemno delovanje artiljerije in pehote omogoča, da se drži Soča. Infanterija je po izkušnji teh najnatančnejše izvedenih dvospevov dobila do artiljerije tako globoko zaupanje, da se slepo zanese nanjo. Vsi čutijo, isti skupni cilj: Braniti Avstroogrsko. Razume se, da tisto Avstroogrsko, ki ie v vojni. Toda ali bi ne bilo braniti še neke druge Avstroogrske--mirne, delavne, in ali bi se ne moglo doseči takega točnega vzajemnega sodelovanja za ta visoki cilj? Italijanska zanikarnost nepoboljšljiva, Pri Italijanih je pa tudi vojna malo iz-premenila njihovo zanikarnost. Isto zamudo, ki sč> jo imeli njihovi vlaki v miru, imajo sedaj njihovi napadi. Tekom prvih treh soških bitk je bil to po vsej priliki glavni vzrok njihovega neuspeha. Kaj jim je koristila premoč, kaj prožnost, kaj smelost, kateri se tukaj vsi možje spoštljivo klanjajo, če je pa netočnost vse pokvarila? Bilo jc zlih trenutkov za nas v teh bitkah. Artiljerijski poveljnik mi je pripovedoval o tem. Na opazovališču je bil stal, čepico pomaknjeno globoko na zatilnik. Poročila so sc kopičila. Danes je šlo Oslavje, Zjutraj Podgora skoraj osvojena na juriš. Zvečer vzet Sabotin. In pojutrišnjem vtisnjena šentmihelska fronta. >Grom in strela! Grom m strela!« Pot mu je oblival čelo. Toda vsakokrat je bila italijanska nemarnost, ki je povzročila, da so gonilne moči odpovedale, popustile; vsakokrat nam je bilo mogoče, to zanikarnost izkoristiti in vsakokrat v najtežjem trenutku so vrgli naši napadalce zopet vun. Namesto uspehov so imeli potem le strahotne izgube. In niso razumeli. Seveda, kdor je bil vajen lenariti na neaoolskem solncu, zjutraj, opoldne, zve- bil prost. Za spomin na to ie vzela naša stotnija še dva italijanska častnika in 72 mož. Seveda Italijani niso slutili, da so naši ravnokar zapustili kotlino ter so se obstreljevali eden drugega, dokler niso spoznali svoje zmote. V svoji strašni jezi so še streljali v dozdevno umikovalno črto nc da bi povzročili kaj škode. Uspeh, kateri ljudi »sacro-egoizmo« strašno v nos bode. Do laškega napada pa pozneje ni prišlo, ker so že doslej dobili zasluženo lekcijo. Naslednji dan so po svoji stari navadi s svojo artiljerijo obstreljevali našince, ali brez uspeha. Drugi prizor: Nekega lepega dne so šli Bošnjaki da zamenjajo nek oddelek. Na potu k postojanki jih je motil italijanski ogenj od strani. Jezni vsled tega, so pričeli misliti na maščevanje; ponoči napadejo italijansko postojanko in dovedejo 200 ujetnikov. Italijanska hinavščina pride često do izražanja, kadar pripeljejo laške ujetnike. »Eviva Austria!« je njihov prvi klic, kadar se prikažejo pri naših, a še malo poprej so upili iz laških strelskih jarkov »abasso Austria!« Seveda jim klic »eviva Austria« ne pomaga, kajti hinavščine in zahrbinosti Italijanov sinovi Avstrije ne bodo nikoli pozabili. in avstrijsko vojno posojilo. Zadnji čas se je začelo gibanje v pro-speh četrtega avstrijskega vojnega posojila, ki se v kratkem predloži v podpisovanje. Pri bankah so sc podpisali že znatni zneski, še predno je bila znana oblika in pogoji tega posojila. To je vsekakor dobro predznamenje za uspeh tega posojila, za katero kažejo razen bank že tudi razne hranilnice širom Avstrije veliko zanimanje. Dočitn so se prva tri vojna posojila, ki so prinesla, kakor znano, popoln uspeh, oddala v zakladnih listih, ki zapadejo v plačilo v letih 1920, 1925 in 1930, se je topot izbral tip 40letnega posojila, ki se amorlizuje od šestega leta naprej. Ni dvoma, da bo ta vrsta posojila zelo dobrodošla vsem onim krogom prebivalstva, ki žele trajno naložiti svoj denar in se hočejo izogniti neprijetnosti, da bi si morali vsakih par let iskati novih vrednostnih papirjev. To pa tembolj, ker se pri državnem vojnem posojilu druži s trajnostjo tudi brezpogojna varnost in visoko obrestovanje po 5V-i°/o nominala. Ravno tako bo odgovarjalo tudi naložitvenim potrebam velikih finančnih zavodov, zavarovalnic, hranilnic, fondov in ustanov. Da se pa pritegne tudi take denarje, ki se vsled vojne ne dajo primerno naložiti, ki bodo pa v bodoči visoki gospodarski konjukturi, ki jo je po vojni nedvomno pričakovati, igrali vlogo, se je finančna uprava odločila, ponuditi poleg 401etnega rentnega posojila tudi sedemletne zakladne liste. Iz ust finančnega ministra dr. pl. Leth smo te dni slišali, kako ugoden je v vsakem oziru sedanji čas za oddajo vojnega posojila. Hrabrost naših armad, njihova požrtvovalnost, njihova volja za brezpogojno izvojevanje končne zmage, dejanska domovinska ljubezen prebivalstva in nezlomljiva finančna moč naše države, ki so nam doslej pomagale odbiti vse vojaške in gospodarske nakane naših nasprotnikov, se čer in zopet zjutraj, opoldne, zvečer, kaj je za takega čas? Ali bo kdaj razumel, da je časih kaka stvar odvisna samo od ene minute? Gotovo, pripravljen je domovini žrtvovati svoje življenje. Toda zakaj domovini ni vseeno, ali se to zgodi ob petih, ali ob šestih, to mu ne gre v glavo. »Vhod prepovedan.« — »Topovski vlak,« — Batrije se ne da uničiti. Neprestano prihajajo sem poročila in odhajajo. Gospodje pri tem ne izgube ne miru ne humorja. Topniška postojanka naznanja, da je mina udrla vrata. »Zapri jih zopet in zapiši nanje: Vhod prepovedan!« se glasi telefonični odgovor. »Lahko tudi zapišeš, da se italijansko blago ne aprejema.« Nato se poveljnik glasno za. smeje: »Veste, kaj mi je odgovoril ta vražji praporščak? Kadar pride še enkrat na svet, bo takoj nadporočnik, samo da mi bo mogel tudi dati tak svet.« Celo dopoldne iščejo mesta, kjer sumijo, da bi utegnil biti »topovski vlak«. Trgovci, uradniki, tehniki so bili do pred kratkim. Sedaj se je to vse nekam pogrez-nilo. Sedaj imajo samo eno misel: kje stoji »topovski vlak«. Ta se pa radi tega nikakor ne da zadržati ter veselo »kuri« proti Gorici. Zvečer nenadoma vsi navdušeno zakriče: »Dim, dim —, no čakaj, zver, sedaj te imamo!« Takoj zadoni povelje: »Drugi top, stran 2730, minske granate, naboj 4, razdalja 4850, strel!« Vse čaka. »Je že tu!« In sredi v dim trešči v polno. Kakor na povelje ustavi sovražna baterija ogenj. In nadporočnik gori zmagoslavja. »Ali je topniški vlak sedaj uničen?« vprašam brez diha. Nobena mojih misli ni več na svojem mestu. Da so tam postreljeni ljudje — ali sploh še mislim na to? Jaz vidim le to, da treskajo v naše mesto. bodo sedaj dopolnile z novim listom slave: s sijajnim uspehom četrtega vojnega posojila. V skupnem boju proti sovražnikom smo izvojevali že tri miljardne zmage, sedaj se pripravljamo na četrto, ki mora še prekositi dosedanje. Zmaga za zmago na fronti, zmaga za zmago v zaledju. Koliko časa bodo naši sovražniki spričo tega še vstrajali v svoji zaslepljenosti in pri svojih otročjih načrtih proti osrednjima velesilama? Pač ne more biti več tako daleč čas, ko bo zmagala človeška pamet in jim bodo padle luskine z oči. In potem je možno le še eno: mir, slaven mir! Za ta cilj moramo združiti vse svoje moči; vsak državljan in vsaka državljanka se mora zavedati dolžnosti, da deluje za ta cilj. In za ta cilj deluje, kdor di državi na razpolago sredstva, ki jih potrebuje za vojne namene. Kdor ima veliko, daj obilo, kdor ima malo, daj tisto veselega srca. Razen ponosne zavesti izpolnjene domovinske dolžnosti mu bo v plačilo tudi lepa, zagotovljena gmotna korist. Država ne prosi miloščine, marveč oddaje posojila proti popolni, brezpogojni varnosti in visokimi obrestim. Pokažimo svojo ljubezen pa tudi svoj gospodarski talent.. VzdrZevalnlne in upravno sodišče. Upravno sodišče je sedaj objavilo važne odločbe o vzdrževalnim ali državni podpori za svojce vpoklicanih. Odločbe so načelne važnosti; kažejo namreč, da so nižje instance prošnje strank večkrat nezakonito zavrnile in zato dajejo odločbe gotova načelna navodila za bodoče podeljevanje podpor. Prvo in temeljno načelo je v odločbah to: vzdrževalnina ni miloščina, ampak zakonita pravica svojcev vpoklicanega moškega, To se pravi: Vzdrževalna komisija ne more poljubno dati ali ne dati podporo, ampak je dolžna preiskati in ugotoviti, ali so v vsakem slučaju podani v zakonu postavljeni pogoji za podporo, oziroma ali ni podan kak razlog, ki izključuje podporo. (Odi. 26. novembra 1915, št. 7444.) Predpogoj za pravno zahtevo je, da se je dohodek vpoklicanega zmanjšal. Če se je dohodek zmanjšal in če tako zmanjšani dohodek ne zadošča za vzdrževanje svojcev vpoklicanega, tedaj obstoji pravica do podpore. Drugega predpogoja ni. (Odi. 8. novembra 1915, št. 6905.) Potreba do podpore pa mora stati v vzročni zvezi z vpoklicom, da se prizna podpora iz državnih sredstev. Ta dejanski stan pa ni podan, če so svojci po njihovem gospodarskem položaju sicer navezani na zakonito vzdrževalno dolžnost vpoklicanega, pa vpoklicani do vpoklica te svoje dolžnosti ni izpolnjeval. V takem slučaju ni mogoče reči, da je preživljanje vsled vpoklica ogroženo. (Odločbe 10. julija 1915, št. 4715; 14. febr. 1916, št. 8371.) Po § 7. zakona z dne 26. decembra 1912, drž. z. št. 237, vzdrževalni prispevek ne odpade, če je svojce podpirala občina, društvo ali kaka zasebna oseba. Kajti po tej postavi je pravica do vzdrževalnega prispevka podana, če je bilo preživljanje svojcev do vpoklica odvisno od delovnega zaslužka vpoklicanega in je to preživljanje po vseh njegovih življenjskih razmerah dejansko ogroženo, pri čemur se ni prav nič ozirati na to, da so svojci od časa vpoklica v bolnišnico, vojašnico, na kolodvor, brez izbire, brez cilja, kakor v posmeh besedi kultura. In vsi, ki smo tukaj zbrani, kakršnegakoli duha in katerekoli morale, vsi imamo le eno željo, da jih pripravimo k molku, »Če bi vedeli, kolikokrat sem že uničil kako baterijo!« pravi globokoumno mladi nadporočnik, ki poveljuje bateriji. >In drugi dan zopet strelja kakor za stavo. Baterijo je mogoče le osvojiti, ne uničiti, Ako se res enkrat zadene v polno in razbije kaka cev — drugo jutro je nova na njenem mestu. Kaj mislite, kolikokrart je bila moja baterija že zadeta? 3000 strelov smo dobili samo mi! 1500 28 cm lijakov 100 metrov na okoli priča o tem, kako nas »nabijajo«. Italijani namreč čisto dobro vedo za našo postojanko in streljajo zelo dobro. Toda izgubil nisem niti enega moža, niti enega topa.« So-li to res še oni elegantni lahko-živci, kakor so bili nekoč, ki zde sedaj v zemeljskih luknjah v nesnagi in mokroti, v oguljenih suknjičih in oškropljcnih gole-nicah, brez vsake umetnosti in znanosti, imejoč le eno misel: zadeti, razrušiti, uničiti! Zdi se, da je nadporočnik uganil mojo misel, kajti ravno v trenotku, ko prileti od daleč preko mesta 21 cm izstrelek skoro do nes, takoimenovani kanarček«, katerega vodilni obroči na odlomkih mole ven, tako da gostoli kakor harški kanarček, — mi pravi zopet čisto globokoumno, dočim se granata raztrešči na železniškem nasipu: »In pozabiti ne sinete, da ie to tukaj tudi izstrelil kak italijanski odvetnik iz Bolognc ali kak rimski • inžener ali sicer kak čisto dostojen človek iz kakega čisto poštenega mesta.« 'Konec v ponedeljek,) od kje drugje kakor iz državnih sredstev kaj dobivali, Ženi se n. pr. ne sme odreči podpore, če jo je po vpoklicu, da je imela zadostne dohodke, podpiral oče ali ji je občina dala brezplačno stanovanje ali zanjo plačala stanarino. Dejstvo, da vpoklicani del svoje plače še nadalje vleče, še ne more opravičiti, da se zahteva odbije. § 3. pravi, da je vzdrževalnina le tedaj izključena, če v aktivno službovanje vpoklicani sploh nič ne trpi na svojem dosedanjem dohodku, pa naj si bo, da svojo plačo ali zaslužek še dobiva ali iz kakega drugega vzroka — ali pa, da so podane druge v zakonu navedene okoliščine, ki jih je pa treba ugotoviti, da vsled vpoklica preživljanje svojcev ni ogroženo. Če kdo vleče del plače še naprej, bi se svojcem podporo smelo le tedaj odreči, če bi se dognala taka dejstva, da kljub temu zmanjšanemu dohodku preživljanje vendar ne trpi škode. (Odi. 26. nov. 1915, št. 7444.) Kot časovna doba, ki obstoji za priznanje vzdrževalne podpore, more priti vpoštev le ona, med katero je vsled izpada neobhodno potrebnega delovnega dohodka, vpoklicanega bilo preživljanje njegovih svojcev ogroženo. Zna se tedaj pokazati, da v času vpoklica iz kakega v § 3. navedenega razloga preživljanje ni bilo ogroženo, pač pa vsled kasneje nastopivše iz-premembe gospodarskih razmer vpoklicanega. V tem slučaju gre svojccm, če so podani tudi drugi zakoniti predpogoji, podpora šele od tega časa naprej. Naziranje, da komu, ki mu je bila prošnja odbita, pa je na ponovno prošnjo dobil podporo priznano, gre podpora šele od vložitve nove prošnje, stoji v nasprotju s § 3. in § 6., ki pravita, da podpora pristoji ocl trenutka, ko je preživljanje prišlo v nevarnost. (Odi, 24. februarja 1916, št. 1355.) Upravno sodišče pa je postavilo tudi važna pravna načela za postopanje komisij pri ugotavljanju. Razveljavilo je namreč več odločb nižjih instanc, ki so prošnje zavrnile, opirajoč se na poizvedovanje, ki je stalo v nasprotju s trditvami prosilcev. To je posebno važno za revizijske odločbe okrajnih komisij, pri katerih sc stranka pritoži. Komisije morajo vsako prošnjo vnovič preiskati in vnovič o nji sklepati Stranke imajo 60 dni časa za pritožbe. GosuoOsrsKl preM. Dunajski mestni urad za oddajo moke je koncem marca obhajal svojo obletnico. Letni zaključek izkazuje, da porabi Dunaj povprečno na teden 120 vagonov moke. Celo leto se jc je porazdelilo 10.631 vagonov oziroma 106,310.000 kg, in sicer 1597 vagonov koruzne, 9034 pšenične in druge žlahtne moke. To količino moke bi izdalo 13.290 vagonov žita pri 80% zmletvi v 1,275.720 vrečah. Moko so porazdelili sledeče: 5607 vagonov malim pekom, 1853 pekom z veleobrtjo, prodajalnam, obrtnim zadrugam, konsumnim društvom itd. 2856 vagonov in 315 vagonov raznim zavodom. Če bi vsa ta množina naenkrat došla na Dunaj, potreboval bi se vlak, ki bi bil dolg krog 80 km. Denarni promet je pa znašal 60 milijonov kron. — Mleka je na Dunaju tudi zadnji čas vedno manj. Kot vzrok temu navajajo tudi lo, da je dvignila cena mleku v Pragi in Budimpešti in vsled tega rajši producenti v le mesti mleko odpošiljajo. Na Dunaju je več mlekarn, ki vzdržujejo molzne krave in imajo po raznih mestnih okrajih svoje prodajne filijalke. Engrosisli pa dobavijo mleko iz mlekarn po deželi, osobito iz alpskih in ogrskih krajev. Ti so oddajali mleko doslej ali direktno konsumentom ali pa nadrobnim prodajalnam. Sedaj so ga poslednjim ustavili in veliko število takih pro-dajalen mleka je opustilo svoj obrat. Du-najčani zelo hrepene, da bi se kot v Berlinu, Budimpešti in drugih večjih mestih pričelo mleko ob gotovih urah in ulicah v hladilnih vozovih voziti in konsumentom direktno oddajati in bi opustili oddajo mleka v steklenicah, ki se prodaja po 46 do 48 vin. V mlekarnah stane 40 vin., v nadrobnih prodajalnah 44—52 vin., šele pcmolzeno (toplo) mleko pa 48—52 vin., mleko za otroke pa po 72—80 vin. Na debelo prevzemajo cngrosisti mleko po 37 do 39 vin,, prodajajo ga pa po 40—44 vin. — V Budimpešti je vlada dovolila magistratu zvišanje cene mleku začenši z 16. marcem za 8—10 vin. pri litru. Minimalna prevzemna cena pa jc določena 38 vin. Na drobno se prodaja posneto mleko po 28 vinarjev liter, v vrčih po 48 vin., v steklenicah po 54 vin,, zdravilno pa po 70 vin. Kisli smetani so določili ceno 2 50 K, ako ima 15% tolšče, če pa !e 10%, pa 2 K. Kislo mleko stane 24 vin. porcija, jogurta 30 vin. in skuta kg 2 K. — Na Dunaju se je določila od »Miles« prevzemna cena zunanjemu maslu 839 K za kvintal, domačega masla pa je vedno manj in se je prodajalo po 6 80—7-30 da celo 8 K kg. — Na Predarlskem bo oskrboval prodajo, razdeljevanje in ceno doma pridelanemu siru deželni kulturni urad. Začasno jc določena za sir tamkaj nddaina engrosislov-aka cena 465 K za kvintal, zunanji sir pa stane postavljen na Dunaj 500 K meterski stot. Čitali smo, da so Angleži sklenili z Rumunijo kupčijsko pcgodbo za 80 tisoč vagonov žita. Doslej so ga kmetje oddali le 39 tisoč, ljudske banke pa le 4 tisoč vagonov — torej skupno komaj polovico. Tudi v Švici primanjkuje za poljedelska dela delavskih moči, ker so zaposlene v obrambi (straži) meje. Poleg tega ima velike ležkoče glede uvoza umetnih gnojil in krmil, ki jih morajo zelo drago plačevati, Vendar se z letino še precej pohvalijo. Na Francoskem so skoro ves oves re-kvirirali za armado. V Parizu ga radi tega niso več imeli in žitna borza je morala prositi trgovinsko ministrstvo, da da 20 tisoč meterskih stotov ovsa fijakerjem in imejiteljem konjev, kar bo pa komaj za 10—14 dni zadostovalo. Vlada je sklenila, da v to svrho čim več nakupi krmne koruze v zunanjih državah. Na Islandu že daljšo dobo rabijo tako-rvano moko iz islandskega mahu (Cetraria Islandka), ki je sicer zelo grenka, pa se ta grenkoba lahko odpravi s tem, da se jo pusti ležati dalje časa v mrzli vodi, ki ji primešajo ogljenokisleni kali. Lahko se take moke potem 10% primesi žitni moki in okusen kruh speče. Sicer pa jo uporabljajo tudi kot mlečni močnik in pri izdelovanju čokolade. Kako kaže pomladanska setev v Ameriki? Procentuelno je pšenica izražena 78-3%, torej za 10*5% slabejše kot 1. 1915. in 17-3% slabejše kot 1. 1914,; ržena pa 87-8% (2-3% manj kot 1. 1915. in 3-5% manj kot 1. 1914.). Skupno cenijo pridelka pšenice za 1. 1916. 495 milijonov bušelnov, rži pa do 46 milijonov. Rumunija je dovolila izvoz semen, določila pa izvozno carino 9 levov za kvintal, ki se mora plačati v zlatu. Na Ogrskem je vlada ceno svinjskemu mesu zvišala — toda s tem indirektno tudi dvignila ceno živim prešičem. In mesarji se pritožujejo, da se jim s tem ni nič pomagalo. Vsi, tudi producenti obrnejo pač svoj plašč po vetru — naj ga vlada nameri kamorkoli. Zadovoljile ne bodo nikogar niti maksimalne niti minimalne cene in uspeh bodo imele šele tedaj, če bi dotični predmeti prešli v popolni državni monopol. Kako je s setvijo v naši državi? Na Moravskem kaže dobro, kar se tiče rži, pšenice in ječmena, Ozimina je dobro prestala. Detelja se najlepše razvija in kmalu bodo že lahko pričeli z zeleno krmo. Dasi se je cena sladkorni pesi zelo zvišala, vendar to ni zmanjšalo porabo njiv za pose- !anje z žitom. V Banatu je v nekaterih erajih obdelanega 55—60%, v večini pa 80—85%. V mnogih krajih pa se ozimina še sedaj nahaja pod vodo, ker je bilo preveč padavine koncem marca, sicer se je pa zelo dobro ohranila. Iz Galicije pa že 10 let ni bilo tako ugodnega poročila v tem oziru, kot je letos. Posebno pšenica tam dobro kaže. V Nemčiji trava dobro poganja. Sadili so večinoma zgodnji krompir in zasejali druga zgodnja semena, da čim preje dobe živila. Ceno semenu sladkorne pese je vlada določila 250 K za meterski stot in razveljavila vse prejšnje tozadevne kupčije. Izkazalo se je, da so nekateri plačali to seme celo po 500 K za kvintal. Žitna rezerva bo znašala krog 400.000 ton. Tudi Rumunija je izdala maksimalne cene za žito, moko, meso, maslo (6 levov & kg), sir in mast, testenine, fižol, špirit itd. Popisala bo tudi zaloge vseh teh navedenih predmetov. Trgovina po Mani vojni. Rotterdam, 12. aprila, (Kor. ur.) »Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona: V zbornici lordov je lord Courtney z ozirom z ozirom na bližnjo gospodarsko konferenco v Parizu odločno nastopil proti, da bi se po končani vojni začela gospodarska vojna. Ravno prosta trgovina je omogočila Angliji, da je vojno nadaljevala in podpirala druge države. Samo prosta trgovina bo zopet prinesla blagostanje po vojni. Predsednik tajnega sveta lord Crewe je odgovoril, da je pariško konferenco predlagala Francija. Na konferenci se bo razpravljalo o tekočih zadevah in pa o vprašanjih, ki jih bo treba vpoštevati po končani vojni. Med tekoče spadajo prepoved trgovanja s sovražnikom, ureditev izvoznih prepovedi, da se kolikor mogoče omeji izgube zaveznikov. Med vprašanja, ki jih bo treba rešiti po vojni, spada tudi obnovitev trgovine med zavezniki in pa garancija za njihovo bodočo gospodarsko neodvisnost. Delegati imajo nalogo, ta vprašanja proučili, i!;iepov pa ne delati. Lord Crewe je nastopil proti poizkusu, da bi se v bodočo ligovinsko politiko zaneslo idejo povračila, toda za odstranitev večjih nevarnosti bo pa morda le potrebno, da se iz Nemčije blaga ne bo več naročalo. UaHj.-rrkc !r>ncosko-nngIeški trgovinsko politični posvel. Lu^cno, 15. aprila, (Kor. ur.) Velepo-slanik Tittoni ie došel iz Italije, Sodi se, da je njegovo potovanje v zvezi z italijan-sko-francosko-angleškimi trgovinsko političnimi posveti. vrlin. Pil Vele Me ilo pov no Mrzlem - M l roisK! teli ipaijo več mM. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 14. aprila. (K. u.) Uradno: Streljanje s topovi se je nadaljevalo na obeh straneh tudi včeraj, kolikor se je videlo. Naše čete so se polastile na Mrzlem vrhu neke predpostojanke in so odbile ponovne protinapade z velikimi izgubami za Italijane. Naše topništvo je krepko obstreljevalo sovražne postojanke pri Bovcu in pri Pontabvi. Na tirolski bojni črti je pričel sovražnik napadali na več mestih. Sovražnik je poizkušal, da se polasti v odseku Sugana naših postojank na višinah na obeh straneh Novaleda, a smo ga odbili. Naše "čets so izpraznile danes ponoči na cesti Ponale obramben zid južno od Sperone in so ve ustalile v rsjbližji postojanki. V ozemlju Adamello so zasedli alpini obmejni greben Dosson di Genova; južno od StHfserjocha se je izjalovil sovražni napad na Monte Scorluzzo, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 12. aprila. V dolini Ledro smo izboljšali z metodičnimi napadalnimi operacijami naše postojanke severno od potoka Ponale med dolino Concei in Gardskim jezerom. Z običajno učinkujočo topniško podporo je osvojila naša pehota močno črto strelskih jarkov in utrdb ob južnih robeh Monte Pavi in Cima d' Oro, kakor tudi na skalah Monte Sperone. Posrečilo se je sovražnim posadkam, da so se umaknile s težkimi izgubami, a vzeli smo jim približno 20 ujetnikov. V odseku med Adižo in Bren-to, ob izlivu Buta, ob Beli in ob Soči je trajalo včeraj dalje živahno topniško delovanje. Učinkujoč ogenj naših toopv je rpe-rpečil, da ni mogel sovražnik zopet popraviti utrdbe Luserna (zgornja dolina Astico) in je porušil materialni depot pri Sv. Katarini in v Ukvah (Dolina Bela). Od Soče pri Gorici. Sreda, dne 12. aprila. Včeraj pokoldne in danes vlada na bojišču pri Gorici zopet mir. Zanimivo je, da so o priliki predvčerajšnjega obstreljevanja priletele italijanske granate na Ajševico, ki pa niso eksplodirale, ker so padle na mehko zemljo. Sploh opažamo, da veliko italijanskih granat najtežjega kalibra ne eksplodira, kar za nas razveseljivo dejstvo. Ljuta kanonada pri GoricL Četrtek, dne 13. aprila: To noč je za-divjala na fronti pri Gorici po majhnem presledku zopet ljuta kanonada. Posebno v prvih jutranjih urah je dosegel artilerijski boj svoj višek, rezki kovinasti udarci brzostrelnih topov srednjega kalibra so vršali kot nevihta, Kanonada je danes krog poldne nekoliko potihnila. Na bojišču pri Gorici opažamo sedaj novo taktiko. Po večini se vršijo boji le ponoči do poldne drugega dne, nakar sledi menaža in po menaži odpočitek, Italijani pričakujejo močne avstrijske ofenzive. Florenca, 14, aprila. Polkovnik v generalnem štabu Gatti, znani vojaški pisatelj, je imel v gledišču predavanje, v katerem je pripravljal občinstvo na močno avstrijsko ofenzivo z mogoče strašnimi udarci. Zadnji razvoj sile pa je na strani Italije, Gatti je svaril pred razkosavanjem narodove sile z novimi, nepremišljenimi vojnimi cilji, Iz laške zbornice. Curih, (Kor. ur.) Laška zbornica je razpravljala 13. t, m. o predlogu socialističnega poslanca Merlonija, ki zahteva v korist zasebnim uradnikom jamstva za službo z ustanovitvijo razsodišč postavnim potom ali s kraljevsko odredbo. Minister Cavasoli je ugovarjal predlogu. Radikalec Giretti je poizkušal zaviti vprašanje vladi v korist; vsled česar so nastali viharni prizori. Predsednik je moral groziti, da prekine sejo, da je napravil red. Reformni socialist Ca-nepa se je pritoževal, da Salandra prevečkrat zahteva zaunpico ne le v vprašanjih splošne politike, marveč tudi glede na malenkostne upravne zadeve, Merlonijev predlog je upravičljiv, posebno ker zaslužijo kapitalisti milijone, nastavljence pa tako slabo plačujejo, da stradajo. Schanzer (Giolittijev pristaš) pravi, da glasuje proti Merlonijevemu predlogu predlogu, ker zahteva Salandra zaupnico. Ko še prosi katoliški posl. Cameroni, naj vlada ukrene kar želi Merloni, povzame besedo ministrski predsednik Salandra. Nezadoovljnost v Parizu z Italijo. Lugano, 14. aprila. Parišl'i dopisnik lista Secolo Campolonghi skuša vnovič pripraviti Sonnina do tega, da bi se sporazumel s francoskim naziranjem. Pravi namreč, da je francosko časopisje zelo nezadovoljno, ker še vedno ni na francoskem bojišču italijanskih čet. Izredno vojno stanje v mestih zgornje Italije. Milan. Izredno vojno stanje so proglasili nad mesti v zgornji Italiji. Zaplenili so celo vrsto laških listov, ker so poročali o obstreljevanju po avstrijskih letalcih. Izmenjava avstrijskih in italijanskih težko ranjenih vojnih ujetnikov. Bern, 14. aprila. Radi medsebojne izmenjave težko ranjenih vojnih ujetnikov med Italijo in Avstrijo je imel včeraj šef-zdravnik švicarskega Rdečega križa, polkovnik Bohny, pogovor z italijanskim delegatom iz Rima, Je še nekaj težkoč in bo najbrže preteklo še par tednov, predno se bodo sporazumeli. Polkovnik Bohny se je v Buchsu razgovarjal o isti zadevi z avstrijskim delegatom. Izmenjava bi se iz v s sodelovanjem Švice. Laški zločinci v Ameriki. Luzern, »Avanti« poroča iz Bostona, da je med 1300 jetniki v kaznilnici Sing-Sing v Newyorku, ki čakajo na smrtno obsodbo, 800 Italijanov, ki so večinoma še mladi in rojeni v Ameriki Vojska z Rusi. Novi Doji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. aprila. (K. u.) Uradno: Na naše črte ob spodnji Stripi, ob Dnjestru in severovzhodno od Črnovic je streljal včeraj ljuto sovražnik. Ponoči so se razvili pri izlivnem kotu Spodnje Stripe in južnovzhodno od Buča-ča močnejši beji na predpolju, ki trajajo deloma dalje. Na najjužnejšem delu bojišča se je umaknila posadka neke naprej potisnjene utrdbe v glavno postojanko. Severovzhodno od Jaslovjeca je vdrl sovražnik tudi v neko našo postojanko, a je bil s hitrim protinapadom vržen zopet iz nje. Ob tej priliki smo ujeli enega ruskega častnika, 3 praporščake in 100 mož. Na cesti iz Bučača v Čortkov se je polastil nek avstrijski poizvedovalni oddelek s presenetljivim napadom neke ruske postojanke. Sovražno topništvo je delovalo živahnejše tudi na bojni črti armade nadvojvode Jožeia Ferdinanda. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H8fer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. aprila. (Kor. urad.) Veliki glavni stan: Krvavo je odbila vojna skupina gene-ralfeldmaršala pl. Hindenburga pri Garbu-novki severnozahodno od Dvinskega in južno od Naroškega jezera omejene sovražne napade. Ravnotako brezuspešna so ostala podjetja ruskih oddelkov proti postojankam ob Serveču severno od Cirina pri vojni skupini generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Vrhovno vojno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 12. aprila. Uradno se poroča: Ob Dvini in južno od Dvinska mestoma pehotni in topniški ogenj. Sovražna artiljerija je včeraj obstreljevala več kritij pri mostiču Uexktill. Pri Kutynu (40 km jugovzhodno od Pinska) so naši prostovoljni poizvedovalni oddelki imeli nekaj za nas uspešnih spopadov z nemškimi patruljami. Severno in južno od kolodvora 01yka se je poskušal sovražnik približati našim jarkom in se pred njimi vkopati; odbili smo ga. FINSKI BATALJONI NA FRONTI, Petrograd, 14. aprila. »Novoe Vremja.: poroča, da so prvi finski prostovoljni bataljoni odšli na fronto generala Everta (Minsk). Dosedaj je odšlo 22 bataljonov. RUSIJA NAROČA OROŽJE V JUŽNI AMERIKI. Berlin. »8 Uhr Blatt« poroča iz Rotter-dama: Ruski finančniki potujejo zdaj po južni Ameriki. Trdi se, da namerava naročiti Rusija v južni Ameriki velike množine streliva in vojnega materiala, VIHARNI RUSKI MINISTRSKI SVET. Stockholm. Zadnja seja ruskega ministrskega sveta je bila zelo dramatična. Min. preds. Stilrmer je izprožil vprašanje o novih volitvah. Vsi ministri so pa izjavili, da zdaj volitve niso mogoče, ker bi volilni boj z običajnim podkupovanjem lahko povzročil revolucijo. Minister Tropov je zahteval izvenparlamentarno stanje. Pravosodni minister mu je na to odgovoril, da je političen norec, ker bi pomenila odprava dume šele revolucijo, Tropov je odgovoril, r.aj se pozove zopet Hvostov, cla potlači revolucijo, nakar ga jc ozmerjal Ignatijev. Sturmer je posredoval. Duma je sicer nadležna, a se še prenese. Računa sc. da podaljšajo postavodajalno dobo d'1* Posveti v Berlinu. Berlin, 14. aprila. (K. u.) Zunani minister baron Burian se je dopoldne pripeljal v Berlin. Na kolodvoru ga je sprejel veleposlanik princ Hohenlohe in osobje veleposlaništva. Minister se je podal v hotel »Adlon«. Ob 12. uri se je peljal Burian k državnemu kanclerju, da se posvetuje ž njim. Opoldne so zajtrkovali pri kanclerju Burian, veleposlank princ Hohenlohe in legacijski svetnik grof Larish. Zvečer priredi veleposlanik ministru na čast večerjo, h kateri so povabljeni državni kancler, državni tajnik pl. Jagow in državni podtajnik Zimmermann. Umerila m Nemčijo. Wilson previden. London, 12. aprila. (Kor. ur.) »Times« poročajo 11. t. m. iz Washingtona: Previdno stališče predsednikovo je zelo naravno, kajti samo vzhod zahteva primerno akcijo, dočim imata jug in zapad ta interes, da se izogne zapletljajem. Znak za to je, da so michiganski republikanci prijatelja miru Forda nominirali za kandidata. Drugo znamenje pa tiči v dejstvu, da so celo tukajšnji republikanski voditelji svoje volivce po državi pozvali, da naj nikar preveč ne kritikujejo predsednikove potrpežljivosti, da se ne da zvoditi v nevarno politiko. Slab vtis nemške note. London, 14. aprila. (K. u.) -Times« koročajo iz Washingtona, da je tam nemška nota napravila slab vtis. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. aprila. (Kor. urad.) Veliki glavni stan: Izvzemši mestoma živahnih, v ozemlju ob MOzi pa ljutih bojev z ognjem, se nič bistvenega ne poroča. Napadalni poizkusi na levem bregu Moze so umrli že v našem topniškem ognju v izpadnih jarkih. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 13. aprila. Ob 3. popoldne: Na celem bojišču pred Verdunom je bila noč mirna. Nemški napad na Višino 304 se je izjalovil. Zapiralni ogenj naše artiljerije je očividno preprečil operacijo, ki so jo nameravali izvesti sovražni oddelki, zbrani v gozdu Malancourt, Z ostalih front nobenega važnega poročila. 13. aprila ob 11. uri zvečer. Med Oise in Aisne deluje naše topništvo proti sovražnim postojankam pri Moulain-sous-Toupant in Nampcel, Zahodno od Moze trajno obstreljevanje višine 304 in naše bojne črte pri Morthomme in pri Cumieres, Vzhodno od Moze in na Woevre je povečalo svoje delovanje topništvo. Podnevi je nek naš daleč noseč top obstreljeval kolodvor Nouvent-sur-Moselle in most pri Corny severno od Pont-a-Mous-son. Kolodvor je zažgan. Na ostalih delih bojne črte je potekel dan mirno. Nemci obstreljujejo drugo verdunsko obrambno črto. Genf. »Havas« pristavlja k francoskemu ubradnemu poročilu s 13. t, m.: Nemci obstreljujejo že drugo verdun. obrambno črto. Nemška ofenziva na yserski fronti? Milan, 14. aprila. Pariška brzojavka lista »Corriera della Sera« poroča, da isti viri, ki so nemško ofenzivo pri Verdunu spoznali že v njenih pripravah, sedaj napovedujejo nemško ofenzivo na yserski fronti (smer Diinkirchen-Calais), Na Francoskem niso v skrbeh, nasprotno z zaupanjem pričakujejo bodočih dogodkov kot možnost hitrejše odločitve. Francozi pričakujejo novih močnih napadov na Verdun. Berlin. Francosko časopisje pričakuje nove težke napade Nemcev na Verdun. Rojalistično gibanje na Francoskem, Berlin, 13, aprila. »Vossische Ztg.« javlja iz Ženeve: Francoska socialistična stranka je vladi poslala obširno pritožbo, podprto z obilo listinami, proti vedno rastočem rovanju royalistov. Povod za pritožbo je bilo vprašanje konservativnih skupin, kaj da misli vlada storiti proti socialistični propagandi, ki ogroža slogo Francije. Iz pritožbe in listin naj se dokaže, da francoski konservativci in klerikalci vojno opisujejo kot kazen, ki jo jc Francija zaslužila, ker jc po svojih šolah uvedla »svobodo vesti«. Za obnovitev monarhije v Franciji. Gen!, Socialisti so predložili francoski vladi pritožbo z mnogimi akti proti vedno obsežnejšim spletkam monarhističnih francoskih strank. Večna zveza meri Francijo in Anglijo. Genf. »Le Temps« se živo zavzema za večno zvezo med Francijo in Anglijo, »Petit Parisien < celo zahteva, naj se prične ta- koj graditi podmorski prekop, ki naj bi veza) Francijo in Anglijo. Ententfna garancija Belgiji. Kodanj, 14. aprila. »Daily Mail« poroča iz llavra, da je Anglija, Francija in Rusija skupno Belgiji garantirala nedotakljivo posest njenih kolonij. Pred nekaj dnevi so podpisale dogovor, v katerem garantirajo za državno integriteto Belgije. Lord Crewe o »nemškem militarizmu«. " London, 12. aprila. (Kor. urad.) Lord C o u r t n e y je rekel v zbornici lordov, da se Belgija ne more dvigniti, če Nemčija gospodarsko ne prospeva. Antwerpen in Rotterdam so zemljepisno predstraže Nemčije in od nje odvisne. Lord C r e w e je odgovoril, da si Corrtney gotovo dela iluzije o Nemčiji, kakor da je v Nemčiji kaka stranka, takoj pripravljena za mir pod pogoji, ki bi jih ententa mogla sprejeti. Izjave o uničenju pruskega militarizma in uničenju Nemčije se je često napačno razumelo. Kaj je storila Nemčija v trgovskem oziru, da so tukajšnji ljudje trdno odločeni, da Nemčiji kasneje ne bodo pustili take moči, da bi zopet mogla začeti svoje prejšnje delovanje. Nemčija je drzno in uspešno združila trgovsko ekspanzijo in politično intrigo, za kar v preteklosti ni primere. Ce lord Courtney skuša duha nemške podjetnosti ločiti od nemškega miltarizma in značaj nemškega naroda od ambicij generalnega štaba, tedaj poizkuša nekaj nemogočega. Vojaških poželjenj, ki so zažgale svetovni požar, ni mogoče ločiti od splošnega nemškega veselja do napada na celem svetu. Ne more se verjeti Courtneyevi sliki, da sta v Nemčiji dva naroda: eden, ki je »nad-riljan« in pravljen za vsake vrste napada, in drugi, poln miroljubnih namenov in pre-žet želje, da nemško civilizacijo, pa naj ima tako ali tako vsebino, razširi po celem svetu. Strup se je razlezel pregloboko po celem telesu nemškega naroda. Ne da se uresničiti ideje, da bi se trgovinski promet po vojni mogel začeti prav na prejšnji podlagi. Na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. aprila. (K. u.) Uradno: Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. aprila. (Kor. urad.) Veliki glavni stan: i Sovražno topništvo je včeraj vzhodno od Vardarja od časa do časa živahno delovalo, Ponoči od 12. na 13. aprila so metali sovražni letalci brezuspešno bombe na Gevgeli in na Ogorodico vzhodno od tam. Vrhovno vojno vodstvo, XXX Vojni minister Krobatin v Skadru. Dunaj, 15. aprila. (Kor. ur.) Albanska korespondenca poroča iz Skadra: Vojni minister vitez pl. Krobatin, ki je prišel sem 1. aprila, je bil sprejet z velikimi ovacija-mi. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. V pristanišču je sprejel vojnega ministra zborni poveljnik podmaršal Trollmann. Pri konaku je sprejela vojnega ministra velika množica, voditelji oblasti in šolski učenci ki so nosili zastave. Mestna godba je svi-rala cesarsko pesem, ki jo je množica spoštljivo poslušala. Vojni minister se je poda z zbornim poveljnikom na Taraboš. Dne 2. aprila je zapustil vojni minister mesto. Nove čete za Valono. Atene, 14. aprila. Iz severnega Epira se poroča o večjih vznemirljivih premikanjih italijanskih čet ob grški meji. Tudi delovanje laških letalcev narašča. Po drugih poročilih so 3000 Italijanov poslali na. grško mejo pri Tepelini, med tem ko so istočasno r Valoni izkrcali nove čete, XXX Vesti iz Srbije. Belgrad 12. aprila. Vojaški generalni guverner grof Salis-Seewis potuje po posameznih okrajih osvojene Srbije. Tako je dne 10. aprila odpotoval v okrožje Smederevo, kjer ga je ljudstvo povsod z navdušenjem sprejelo. — Dne 3. aprila je bila v navzočnosti častniškega zbora otvorjena ljudska šola v Obi-ličevu pri Kruševcu. — V Belgradu so lepo uredili vojaško pokopališče, na katerem leži 450 mrtvih vojakov, med njimi 12 avstrijskih in nemških častnikov. — V Belgradu manjka delavcev. Sedaj iščejo 500 delavcev za skladanje moke. Dnevna plača 3 K. Srbski sodni arhivi. Solija, 14, aprila. Veliko število srbskih sodnih arhivov, kateri so bili zaplenjeni v raznih krajih Srbije, so prepeljali te dni v Sofijo v pravosodno ministrstvo, kjer jih urede. Prosvetno delo v Novi Bolgariji. Sofija, 14. aprila. V mnogih krajih Nove Bolgarije so otvoriene ljudske šole. Dose- daj se je vpisalo v te šole 131,313 otrok. Sfajveč otrok je vpisanih v ljudsko šolo v Štipu. Ustanovitev srednje šole s turškim učnim jezikom v Sofiji. Sofija, 14. aprila. Bolgarska vlada ustanovi v Sofiji srednjo šolo s turškim učnim jezikom. XXX Poslaniki na dopustu. Dunaj, 14. aprila. (K. u.) Bolgarski poslanik na Dunaju dr. Tošev je odpotoval v Švico. Med njegovo odsotnostjo ga bo na-domestoval legacijski tajnik dr. Stojanov. — Tudi avstrijski poslanik v Sofiji se je podal na kratek dopust na Dunaj. XXX Sporazum in Grška. Berlin, 15. aprila. (Kor. ur.) Atenski zasebni dopisnik Wolffovega urada poroča: Grška vlada se najodločnejše brani ugoditi zahtevi sporazuma, da bi po železnici Patras—Atene—Larisa prevažali čete s Krfa v Solun. Trdi se, da hočejo tukajšnji vodilni krogi z vsemi sredstvi preprečiti izvedbo načrta sporazuma, ki je tak, da če se sprejme, pomenja popolno vojaško zasedbo Grške. London, 15. aprila. (Kor. ur.) »Reuter« poroča iz Aten: Diplomatičen položaj se je zopet poslabšal radi stališča, ki ga zavzema grška vlada radi začasnih zasedanj, katera smatra sporazum za neobhodno potrebne in ker se brani priznati olajšanja na železnicah. »Hespia« piše: Pričakujejo se, z ozirom na izpremenjen položaj v nekaterih dneh izpremembe v vladi. Grška ministrska kriza. London, 15. aprila. »Times« poročajo iz Aten: Zaimis se imenuje kot naslednik Skuludisa, če odstopi. Drugi sodijo, da ima več upanja Rhallis. Grška vlada je prepovedala podanikom nevtralnih in vojskujočih se držav popotovati na Grško. Atene, 15. aprila. (Kor. ur.) Ministrske krize ni pričakovati, ker obstaja med krono, vlado in zbornico določen dogovor, da se izvede dosedanja nevtralna politika brezobzirno in z največjo odločnostjo. Grški kralj odlikoval poročnika Avelisa. Berlin, 14. aprila. »Kreuzzeitung« poroča iz Lugana: Kralj Konstantin je podelil grškemu poročniku Avelisu, katerega so Francozi izgnali iz Soluna visoko odlikovanje. Ententa grozi Skuludisu. Berlin, 13. aprila. »B. Z. am Mittag« poroča iz Ženeve: Stiskanje grške vlade je včeraj privedlo do dveh pritožb proti Skuludisu, Ta namreč ni privolil v gotove odredbe proti nemškim podmorskim čolnom in z vsemi sredstvi skuša preprečiti, da bi na grškem ozemlju se nahajajoči ostanki srbske armade skupno delovali z ententi-nimi četami. Oficijozno pariško časopisje vnovič grozi Skuludisovi vladi. XXX Francoski milijoni za rumunsko časopisje. Bukarešt, 13. aprila. Marghilomanov »Eclair de Balcan« poroča po pariškem »Radicalu«, da je Francija poslala 19 milijonov frankov na Rumunsko, da kupi rumunsko časopisje. Rusija noče vidirati rumunskih potnih listov. Bukarešt, 13. aprila. Rusko poslaništvo že nekaj dni noče vidirati potnih listov trgovcev, ki bi po trgovskih poslih potovali v Rusijo. Rusija ne da konj Rumuniji. Bukarešt, 14. aprila. »Adeveru.1« poroča iz Jassyja: »Opinia« javlja, da je Rusija prepovedala tudi izvoz konj nakupljenih za Rumunijo. Ruske izvozne prepovedi v Rumunijo in Grško. Bazel, 13. aprila. Po indirektnih vesteh iz Petrograda je ministrski svet odobril posebne izvozne prepovedi v Rumunijo in Grško. Pogajanja o razglasitvi uvozne prepovedi gotovih vrst blaga iz Rumunije so odložene. Peter Carp o Rumuniji. Berlin, 14. aprila. Dopisnik »Berliner Tageblatta« jc imel Razgovor s Petrom Carpom, ki je rekel: Nikar ne mislite, da razna »mnenja«, ki ste jih slišali, izražajo pravo javno mnenje. Če hoče vlada, gre lahko takoj jutri skupno z osrednjima silama in niti en glas se ne bo oglasil proti nji, tudi brez oblegovalnega stanja. Strah pred Rusijo je strašilo, katero je napihnila vlada, da se skriva za njim in nasprotje z Ogrsko imamo že 40 let. Z neumnim poudarjanjem tega nasprotja pa se rumunsko vprašanje na Sedmograškem tudi ne bo rešilo. Če hočemo v tem vprašanju kaj doseči, moremo to le tedaj, če z vtelešenjem Besarabije dobimo neko gotovo veljavo. To je vzrok, zakaj Avstrija nima posebnega interesa, da Rumunija nastopi. Mojc dunajsko potovanje ni bilo politično, pa pri svojih zabavah na Dunaju sem vendar opazil, da se Madžari ne bodo jokali, če nc vzamemo Besarabije. Naše razmerje do Bolgarije se bo avtomatično zjasnilo, ko sc pridružimo osrednjima silama. Laški glas o Rumuniji. Lugano, 13. aprila. »Zeit« poroča: Italijansko časopisje je osuplo nad znamenji o rastočem približevanju Rumunije k osrednjima silama. Za dokaz navajajo nemško-rumunski trgovski dogovor in pa vedno pogostejše napade na finančnega ministra Costinescu. Pravijo, da je vedno bolj verjetno, da Rumunija nastopi na strani osrednjih sil. V rimskih krogih čisto določno sodijo, da bo po prvem novem uspehu osrednjih sil na Bratianujevo mesto stopil Mar-ghiloman, ki bo proti Rusiji načel besarab-sko vprašanje. Rusija in rumunske ladje. Sofija, 13. aprila. »Narodni Prava« poročajo, da se je moralo paroplovbo iz Konstance ustaviti, ker so ruske vojne ladje ustavljale ladje in jih potapljale. Rusi so kapitane potopljenih ladij fotografirali in jih izpustili z grožnjo, da jih pošljejo v Sibirijo, če bi prevzeli vodstvo kake druge tuje ladje in še enkrat prišli Rusom v roke. Moratorij v Rumuniji podaljšan. Bukarešt, 15. aprila. (Kor. ur.) Moratorij so podaljšali za štiri mesece. Zasedanje rumunske zbornice podaljšano. Bukarešt, 15. aprila, (Kor. ur.) Zasedanje parlamenta se je podaljšalo do 17. aprila. Drobne, a zanimive iz Rumunije. Bukarešt, 14. aprila. (K. u.) Zbornica je sprejela zakon, ki podaljšuje ustavno določbo, da se kmečkih posestev ne sme prodajati. Bukarešt, 14. aprila. Po deželi vlada velika nezadovoljnost vsled draginje, za katero delajo odgovorne veleposestnike. Bati se je resnih nemirov. Rotterdam, 14. aprila. »Rotterdamsche Courant« piše, da se je Rumuniji posrečilo sporazumeti se zaradi blagovnega prometa. Zbližanje je doseženo, in če bodo Nemci pred Verdunom imeli nove uspehe, pride najbrž kmalu tudi do političnega sporazuma, landske vlade se dajo tako razložiti, da bi forciranje izliva Skalde, izkrcanje tujih čet na Holandskem ali zasedenje kakega otoka za mornariško opirališče bilo za Holand-sko izrečni vojni vzrok, vsled česar bi se Holandska takoj pridružila napadalcu sovražni sili in sicer brez ozira na posledice za njene kolonije. Končana portugalska ministrska kriza. Lizbona, 15. aprila. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Ministrstvo ostane. Mehikanski narod v Porralu streljal na Američane. Washington, 14. aprila, (K. u.) Reuter! Ljudstvo je streljalo na ameriške čete, ki so korakale skozi Porral (dežela Chihua-hua). Sledil je boj, v katerem so izgubili Američani 2 moža. Ubitih je veliko civilistov in ranjenih. Carranza je brzojavil, da so pomagale njegove čete amerikanskim četam obnoviti red, Carranza je apeliral na Združene države, naj pomislijo na nevarnosti, ki lahko nastanejo, če prisilijo prebivalce dežele na vstajo. TurCija v vojski. Na morju. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 13. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan: ,> .t Iraška bojna črta. Nobene izpremembe. Sovražnik gradi zakope. V bitki 7. aprila padli 3000 vojaki spadajo po svojih uniformah Kitche-nerjevi 13. brigadi, posebno dvema brigadama te divizije. V bitki, o kateri smo zadnjič poročali in ki je izpadla ugodno za nas, smo izgubili 79 mrtvih, 198 ranjencev in 9 jih pogrešamo. Kavkaško bojišče. Položaj je neizpremenjen. Radi slabega vremena so se razvile operacije v dolini Čoruh v neznatne krajne boje. Dardanelsko bojišče. Ena križarka in en monitor sta od daleč v presledkih brez učinka streljala na Ariburnu. Ker je odgovarjalo naše topništvo, nista mogli prenesti ognja bližje. V vodah pri Smirni je otvorila ena tor-pedovka in ena križarka ogenj proti južnemu delu otoka Kosten, a se je umaknila protiognju našega topništva. Bitka pri Fellahie. London, 15. aprila. (Kor, ur.) Glede na turško trditev, da so pokopali 3000 angleških mrličev v nekem delu turških jarkov pri Fellahie, po bitki 9. aprila izjavlja zastopnik zunanjega urada, da je skupno število mrtvih in ranjencev veliko nižje. General Lacke je javil, da je vreme zelo slabo. Dne 12. t. m. je med deževjem divjal orkan, povodenj se je na obeh bregovih povečala, Parnik »Orlok Head« razstreljen. Barcelona, 13. aprila. (Kor. u.) »Agence Havas«: Moštvo angleškega parnika »Orlok Head« pripoveduje, da je zadela parnik krogla, nakar so ga ustavili. Podvodni čoln je dovolil mornarjem 10 minut, da se izkrcajo. Nemški častniki in mornarji so položili na to na parnik razstrelilne bombe, ki so jih nato zažgali. Tudi angleški parnik »Argus« so potopili Nemci na isti način. Tri ladje potopljene. Barcelona, 15. aprila. (Kor. u.) »Agence Havas«: Ladja »Jaimc II« je rešila re-šence posadke francoskega parnika Vega (2957 ton). Jadrnica je srečala nek podvodni čoln, ki je potopil nek angleški 10.000 tonski parnik in neko rusko jadrnico. Složno poročilo. i Vojni vzrok za Holandska. Curih, 13. aprila. »Zurcher Ztg. pereča njen amsterdamski dopisnik o tajni seji holandske zbornice: Zauona razkritja ho- lo m mir. Nova papeževa mirovna akcija? Kolin, 13. aprila. Kolnische Volkszeit-ung« poroča, da »Tijd« z ozirom na njena vest, da sv. oče razmišlja, kako bi z ozirom na kanclerjev in Asquithov govor di-plomatičnim potom stavil gotova vprašanja, to tako razlaga, da jc v govorih obeh državnikov najti temelj za morebitna mirovna pogajanja. V resnici je v obeh govorih najti pomembne soglasujočc točka Posredovanje španskega kralja pri vojskujočih se državah. Frankobrod, 15. apr. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Pariza: »Temps« javlja iz Madrida: Kralj Alfonz je brzojavil vladarjem vseh vojskujočih se držav s prošnjo, naj prouče, če ni mogoč med njimi dogovor, da lahko vojaške ambulance in člani »Rdečega križa« ob primerni uri odstranijo ranjence, ki leže na bojiščih. Vse države so naklonjene proučiti predlog. Američani sodijo, da bo trajala vojska še 6 mesecev. Rotterdam. Ameriški poročevalci na zahodni bojni črti sodijo, da bi bil Verdun že zdavnaj padel, če bi ne ukazalo nemško vojno vodstvo, naj pazijo na ljudi. Dopisniki sodijo, da bo trajala vojska še šest mesecev. iz Gorice. Življenje v Gorici. Uradno se iz Gorice malo pa kratko poroča. Gotovo se vam zdijo poročila včasih vsakdanja. Isto velja o dopisateljih od tu. Prav tako. Važne stvari se na kratko najlažje pove — brez pomembnosti na dolgo vezati pa je pusto. Življenje pa nam ni tako enostavno kakor poročila. Pomislite. Knjiga brez črk, brez besed — odprta, debelo tiskana, to je naše junaško ždenje tu ob fronti. Naše baterije tam zadaj so nam dolgi pomišljaji — črta za črto — pazno štejemo njihovo moč, kadar se gibajo. — Naši topovi so pravi klicaji, večji ali manjši, kakor pač kateri tuče. Naši zrakoperi nam rišejo obrobne okraske — vinjete za platnice; — gibčni so in drzni ti sokoli, pa glas imajo rezek kakor bojna trobelj, vsakdo jih razume. Sovražne roparice so prava skaza v knjigi. Zdi se ti kaj nameravajo, mehko zvoneče pojo v zraku, a kdo jim zaupa; tam, kjer preveč krožijo, je rada nesreča. In prava sitna, šolska vprašanja nam rodijo laške granate: kaj hočeš, kdo te je klical . , . Vse brez besed pa ne brez vsebine. Le pl, Hofer, fml. zapiše dva tri stavke besed, kratko pa mnogo. »Izjalovljeni sovražni protinapadi, zmerno streljanje s topovi« itd. Kako se hranimo v Gorici? Lahko se pohvalimo, da je za malo ktero mesto tako dobro preskrbljeno kakor za Gorico. Kar je sploh kje v Avstriji le možno dobiti, nam preskrbi tudi naš vladni komisar grof Dandini. Tudi cene živil niso previsoke v primeri z drugimi mesti. Primerjajte sami: Govedina 1 kg 6 K. Svinjska zabela 8 K. Konjsko meso K 0.70, Kruh le proti izkaznicam prav dober K 0.54. Olje belo 1 1 K 10, zeleno K 7.20, Ječmen 1 kg K 1.12. Fižola ni za dobiti. Grah semenski K 5 1 kg. Solata 1 kg K 2. Špihača K 0.80. Zčlena K 1. Čebula K 8. Krompir K 0.30. Zadnjih 130 kg malo boljšega krompirja jc bilo pretečeni teden kupljenih za občinske reveže. Špargeljni so dosegli prve dni nezaslišano ceno K 5. Danes 11. aprila so bili najlepši po K 0.80. Njihova doba je letos vsled izredne vročine hitro minula. Sol K 0.28. Vina 1 hI K 160. Pšenica K 100. Grof Dandini jo je nabavil 200 kilogramov in podaril bratu Sabas-u za mestne cerkvene potrebe, Sladkor, le proti izkaznicam K 1.20. Dnevne novice. Za brate in sestre iz Goriške, ki so morali kot begunci zapustiti svoie domove, se bo nabiralo velikonočni ponedeljek po vseh cerkvah na Kranjskem. Naj nihče ne izostane od teh darovanj — pokažimo v dejanju, da vemo ceniii njihove žrtve za našo skupno domovino. Vsi, ki k darovanju ne bodo mogli, naj pa takoj pošljejo »voj dar na naslov: Posredovalnica za go riške begunce v Ljubljani. -f Nemški velikonočni program. Dunaj, 14. aprila. Danes se je objavilo pro gram nemških »Volksratov« o zahtevah av atrijskih Nemcev. Poročamo po »Grazer iTagblattu«; Program se peča z stališčem posameznih kronovin do monarhiie in mec seboj, z jezikovnim zakonom in temu zakonu odgovarjajočim šolstvom, z ureditvijo narodnih zadev v sudetskih in južnih kro-novinah in zahteva smotreno politiko v 'Adriji, da se na znotraj okrepi država, ki naj tudi dobi primerno upravno reformo. Program zahteva, da se izpremeni poslovnik za državni zbor. Glede Ogrske je zvest dualizmu, zahteva samo za nagodbo daljšo dobo, z Nemčijo naj sc zavezništvo čim bolj tesno razširi in sklene gosopdarsko in carinsko skupnost ter enotno trgovsko in prekmorsko politiko. Glede sosedov zahteva veliko srednjeevropsko gospodarsko ozemlje. V debati se je poudarjalo, da smatrajo za svojega naravnega zaveznika vsakega, ki hoče veliko in močno Avstrijo, in taka dva sta v prvi vrsti: vladarska rodo-vina in vojna uprava. Vsi nemški poslanci naj te nemške želje vneto širijo med ljudi. Voditelj kranjskih Nemcev dr. Eger iz Ljubljane je predložil jezikovni zakon in izjavil, da se je posrečilo glede jezikovnega zakona doseči drugače tako težko soglasje med Nemci iz severa in juga. Zborovalci so program soglasno odobrili. Za podrobnosti čakajmo dovoljenja cenzure. 4- Spodnještajerski »Volksrat« je zboroval te dni v občinski hiši v Mariboru. Predsedoval je dr. Orosel, dr. Ambrositsch pa je obširno poročal o posvetovanjih juž-noavstrijskih narodnih svetov, ki so se vršila v Celovcu, Mariboru in Ljubljani. Poročal je nato o skupnem nemškem programu in opozarjal, kako so razni dogodki ob izbruhu vojne in med vojno dali prav prejšnjim nemškim svarilom, opominom in zahtevam. Nas bi bolj zanimalo nekoliko bolj podrobno poročilo o teh dogodkih, in sicer bolj, kot nas zanima vsekakor vest, da marsikateri nemški poslanec želi, da se te nemške zahteve odložijo na nedogle-den čas, čemur pa nemški narodni sveti odločno nasprotujejo. Na drugem mestu poročamo, da se je spodnještajerskemu nemškemu narodnemu svetu ta želja že izpolnila, kajti velikonočni nemški program \e že razglašen. -f- Ministrski predsednik grof Stiirgkh je priredil 14. t. m. na čast nekaterih članov ogrske vlade pojedino. -f- Zaprisega novega olomuškega kne-zonadškofa. Dunaj, 14. aprila. Njegovo Veličanstvo cesar je zaprisegel danes novo-imenovanega olomuškega knezonadškofa kardinala dr. Leona barona pl. Skrbensky. Po zaprisegi je zaslišal vladar kardinala v posebni avdienci. Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik Ivan Karstn-lovič pri obalnem varstvenem bat. št. 3 in poročnik 26. dom. p. Karel Namestnik. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik 40. črnovoj. inf. bat. Ernest Kramaršič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila desetnik 4. dom. p. Pečnik Anton in poddesetnik 27. dom, p. Martinak Anton (padel), oba prideljena saperski stotniji št. 83. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik dom. ulanskega p. št. 1 Supanc Ivan; desetnik 27. dom. p. Šircelj Matija, prideljen saperski stotniji št. 8 3; infanteristi 4. dom. p. Černič Pan-kracij, Hudelist Ferdinand in Biber Jakob; desetnik Grandovsky Adalbert, infanterista Kavčič Ivan in Rekelj Andrej, vsi trije pri 27, dom. p.; infant. 36. dom. p. Jaklič Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist 20. dom. p. Šušteršič Franc; tit. poddesetnik 23. dom. p. Bizjak Ivan; desetnik Rupnik Franc; infanteristi Kometter Aleksander, Domenig Aleksander in Pečar Egidij, vsi 4. črnovoj. pov., prideljeni orož. oddelku št. 3. -f Reški častni meščani. Mestno zastopstvo na Reki je imenovalo za častne meščane nadvojvodo Jožefa, generala Boroeviča in admirala Hausa. — f Župnik Andrej Keček. V Središču je dne 11. aprila po daljšem bolehanju umrl č. g. Andrej Keček, vpokoieni stoprški župnik. Supilo na romanju. Znani hrvatsko-srbski politik Supilo je priromal tudi v Rim. Vsled tega ga ljuto napada ->Idea Nazionale t češ, da je prišel intrigirat in in da s pospeševanjem jugoslovanskih as-piracij moti iskreno razmerje Italije do zaveznic. Seveda se Supilo brani, vendar pa imenovani list ostane pri svoji trditvi. — Kak or se vidi bivši hrvatski •oberban« šc ni pri miru, ampak je prišel tudi v Rim, da spletkari po svoje in deluje naprej za blador svojega žepa. Stara ljubezen ga jc gnala v Rim, kjer se je skoro gotovo sestal s znanim reškim avtonomasem Zanello, s katerim sta v starih zlatih časih tako lepo živela v ljubezni in skrbela vsak po svoje ali vedno le za — sebe. Supilove rešitve pa ne mara noben pameten človek, ker vemo, da on ni storil nikoli ničesar niti za reške Hrvate, ampak je le napadal kjer je le mogel katoliško duhovščino. Umrla je v Trstu gdčna. Alba Skerl, stara 16 let. — Ogrski Slovenci zgled domoljubov. Prekmurske »Novine« poročajo: Martin Mertiik, ranjenec 48. pešpolka, je dal služiti sveto mašo, da more s pomočjo najsvetejšega Srca priti nazaj v svoj ljubljeni slovenski kraj. Mertiik pravi, da na svetu ni lepšega kraja, kot je slovenska domovina, — Junaške smrti je padel na južnem bojišču Viktor pl, Poiger, praporščak, sin bivšega občepriljubljenega slovenjgraškega okrajnega glavarja in namestniškega svetnika Ernesta pl. Poiger. Padel je pri zra-koplovnem napadu na kolodvor v Casarsi na Laškem. — Slovenski junak. Poročali smo že kratko, da je na južnozahodnem bojišču padel četovodja g. Frančišek Novak, posestnik v Tacnu. Zapustil je ženo s sedmimi malimi otroci, ki močno žalujejo po rajnemu očetu ker jih je vzgojeval vzorno. Pokojni Francelj je bil odličen mož v celi župniji. Vse ga je visoko čislalo ker je bil mož povsod na pravem mestu. Krepko je pomagal orati njivo na socijalnem polju. Zato je bil član-odbornik izobraž. društva, Orlov, Slov. Straže, domače Hranilnice, občinski odbornik. Pa tudi povsod je pridno in neumorno sodeloval. Odločen v nastopu kot kremenit značaj. Vselej pa pravičen prijatelju in nasprotniku, »Taki bi morali biti vsi.« Tako ga je opisal mož, ko je čul vest, da je Francelj prelil srčno kri za iskreno-ljubljeno domovino. Čul je zvesto udan Bogu in cesarju na slovenski straži, cjer so ga ljubili predstojniki in podložniki. Zakaj bil je res vzoren katoličan, iskreno pobožen in pripravljen na junaško smrt. — Spavaj v miru dragi Francelj in čuj nad domovino in svojo ljubljeno družino, kateri izrekamo naše odkrito sožalje! — Smrtna kosa. Umrla je v Gradcu soproga bivšega ravnatelja celjske gimnazije gospa Ana Gubo. — V Celju sta umrla vojaka Jurij Kostanjevac in Mihael Vllaker. — Umrl je v Novi Gradiški vpokojeni sodni svetnik Sava Adamovič, star 72 let. — Umrla sta v Judenburgu črno-vojnika infanterista Jurij More, star 45 let in Janez Pevec, star 18 let. — Umrl je v kandiji občeznani zidarski mojster Anton Fink, star 75 let, — Umrla je na Ptujski gori učiteljeva vdova Ivana Zadravec, _ Nagle smrti je umrl v Celovcu dimnikarski mojster Jožef Miki, — Umrl je v Št. Jerneju obč. tajnik g. Josip Breganl, doma iz Ljubljane. — Umrl je v Iloku odvetnik dr. Ante Benešič. Iz Lit'je. Iz Litije v Senožeče jc odšla gospa Katarina Pečlin. Naša dolžnost je, da ji ob tej priliki izrazimo gorko hvaležnost za njeno požrtvovalno delovanje. Odkar jc tukaj vojaška bolnica, je vedno vztrajala v bolnici in bila tudi odlikovana s srebrno svetinjo za zasluge. Zavzela se je tudi za goriške begunce in je nabirala zanje obleko in denar. — Tukajšnja predilnica je ustavila ves svoj obrat. Do 600 delavk se je razkropilo po svetu. Zaposlenih jc le še 15 delavk, ki snažijo stroje. Pohvalno moramo omenjati, da daje tovarna dnevno podporo delavkam, ki ne dobijo drugje dela. Tudi jim daje brezplačno stanovanje še nadalje, dokler se spet obrat ne prične. — Trnovo na Notranjskem. Ker sprašujejo mnogi osebni prijatelji, kako je z zdravljenjem našega gospoda dekana dr. J, M. K r ž i š n i k a , ki je bil meseca decembra od strela ravno med spovedova-njem smrtnonevarno zadet, javljamo tem potom, da je gospod dekan polagoma popolnoma okreval, da čuti le še nekaj posledic in da kot preje izvršuje z veseljem doma in drugodi svoje duhovnopastirsko službovanje. — Letošnje nemške postne pridige ▼ Novem mestu bo imel č. o. Alojz Folie vsak večer ob pol 7. uri od 15. t. m. do velikega četrtka. Pred pridigo se bo orgljalo in po njej nekaj pesmi pelo. — Iz laškega ujetništva se je oglasil te dni Ivan V a d n j a 1 , bivši nadučitelj na Premu, rojen v Zagorju na Pivki. Bil je ujet v Srbiji, bival je nekaj časa v Aleksi-nacu in Nišu, zdaj se je pa šele čez eno leto oglasil iz Sardinije: Isola Asinaria. Krasne zbirke vojaških narodnih pesmi razpošiljajte našim vojakom, ki potrebujejo razvedrila in tolažbe. Zbirka obsega 35 narodnih in 7 umetnih pesmi. Cena 1 K 50, v platnu 1 K 80 h. — Prodaja in dobava uniform. Dunaj, 14. aprila. (Kor. ur.) Jutri objavita državni zakonik in VCiener Zlg.« ministrski odlok glede na prodajo in dobavo uniform. Preprečiti se hoče, da nc morejo dobiti vojaških uniform nepoklicane osebe. — Žrebanje razredne loterije. Dunaj, 14. aprila. (Kor. ur.) 300.000 K je zadela št. 34.514, 20.000 K št. 948, 10.000 K številki 30.154 in 99.982, 5.000 K številki 98.354 in 107.842. — Sosed umoril soseda. Na Snečem vrhu pri Črnomlju jc 12. t. m. zvečer z nožem smrtno zabodel invalid Jure Butala soseda Jožeta Štrbenc, tudi invalida, to pa iz samega dolgoletnega sovraštva. Oba sta bila v sedanji vojski na rokah hudo ranjena in superarbitrirana. Morilec se je še isti večer sam naznanil sodniji. Prej pa je še v neki gostilni v Črnomlju vse povedal in kazal krvavi nož. — Slovensko Planinsko društvo opozarja, da se bo vršil občni zbor v nedeljo dne 16. aprila t. I. ob pol 11, uri dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani, Vegova ulica št, 7. — Strela. Dne 14. t. m. zjutraj je udarila strela v Dolenji vasi pri Cerknici v skedenj Janeza Brinovca (vulgo Brinarja), Pogorela sta tudi skednja njegovih sosedov Štefana Mele (Razdreha) in kovača Bren-čiča, ki je pri vojakih. Pogorelo jim je skoraj vse gospodarsko orodje, seno itd. Skoda se ceni na 9000 K. Zavarovani so bih pa za veliko manjše vsote, . — Za obnovitev avstrijsko-ogrskih krajev. Berlin, 14. aprila, (K. u.) Zbor mestnih zastopnikov je sklenil, da dovoli 100.000 mark zveznemu pomožnemu društvu v Berlinu za obnovitev po vojski poškodovanih avstro-ogrskih krajev. Napredek »Avstro - hrvatskega paro-brodnega društva v Puntu na otoku Krku. 1 o najmlajše hrvatsko parobrodno društvo 'v Pretckle dni svoj občni zbor. Vsled silnih dolgov je bilo že na robu propada. V tej stiski mu je priskočila na pomoč avstrijska vlada, katera je dala 100 hsoc kron brezobrestnega posojila, tako da se je društvo odkrižalo največjih in najbolj nevarnih upnikov; kajti društvo je moralo preje plačevati obresti po 8 ali celo 9 odstotkov. Razen tega je vzela vojaška uprava v najem vse tri velike in moderne par-nike »Kvarner«, »Frankopan« in »Slavija« v najem tako da ima sedaj društvo vsak dan 300 K dobička. Vojaška uprava pa je zavarovala vse tri parnike za slučaj nesreče za 650.000 K. Kakor se sliši, izda »Avstro-hrvatsko parobrodno društvo« v 1 untu na otoku Krku v kratkem nove delnice. Vračunanje vojaške službene dobe glede sposobnostne izkušnje ljudsko- in mešcansko-šolskih učiteljev. Glede na to zadevo odreja ministrski odlok, ki je izšel danes, 15. aprila, da se všteje učiteljem službovanje v sedanji vojski do največ enega leta. — 86Ietni samomorilec. V Iloku na Hrvaškem se je obesil 861etni čevljarski pomočnik Ivan Fiola v zaporu, kjer se je nahajal zaradi vlačugarstva. i P°lkovno zastavo 25. domobranskega polka pripeljejo dne 16. t. m. v Zagreb v svrho popravila. Zastavo prinesejo s seboj posebni odposlanci z bojnega polja. Ob 9 uri dopoldne jo sprejme na državnem kolodvoru počastna stotnija z godoo. — Pisma in dopisnice na vojne ujetnike, Svoj čas smo na tem mestu opozorili, oa je treba dopisnice in pisma, namenjena vojnim ujetnikom na Ruskem, Francoskem, Laškem in Angleškem, označiti na naslovni strani tik pod zgoranjim ro-bom z besedami: Prisonnier de guerre ali slovensko vojni ujetnik. Te dni je prišla odredba, da se \s& pisma in dopisnice, namenjene vojnim ujetnikom, ki se nahajajo v tujih, nam sovražnih deželah, vrnejo odpošiljatelju, če ne nosijo na naslovni strani rečenega označenja ali če se ne da dognati, da so namenjena vojnim ujetnikom. Pri tej priliki svetujemo vsem, ki si dopisujejo z vojnimi ujetniki, naj rabijo za to samo v ta namen izdane dopisnice, ki so označene z besedilom, zgoraj navedenim. Rečene dopisnice je dobiti v vseh prodajalnicah in trafikah, kjer se prodajajo pisemske znamke. — Licencovanje bikov. Z ozirom na izredne razmere se je redno letošnje licencovanje bikov za nedoločen čas odgodilo Pač pa se je oblastveno odredilo, da se bodo plemenski biki povodom sejmov oziroma drugih uradnih prilik živinozdravni-sko pregledali in začasno licencovali. Pri tem pride v prvi vrsti vpoštev, da se dobi čimvecje število primernih bikov, ne oziraje se na njihovo pasmo. LlomMe novice. 1) Oljčni dan v Ljubljani. Jutri se bodo prodajale po celi Ljubljani oljčne vejice na korist vdovskemu in sirotinskemu zakladu slavne soške armade. Oljka naj bo jutri znamenje naše ljubezni, naše neizmerne, večne hvaležnosti do junakov, ki so padli na blagoslovljeni južni zemlji, kjer raste vecnozelcna oljka. Padli na njej in zanjof Na jugu jc naša bodočnost, na jugu naše najlepše nade. Jug mora ostati naš! Junaki, ki nam branijo jug, niso samo naši bratje« marveč tudi naši največji dobrotniki, rešitelji naše bodočnosti. Živim slava, mrtvim večno plačilo, njihovim dragim, ki so ostali in ostanejo osiroteli — v naš skupni, splošni blagor, tem pa vsa naša bratska pomoči Na ta način najlepše počastimo spomin padlih junakov, s tem jim osladimo večni pokoj, s tem se jim najboljše oddolžimo. Jug sam nam pošilja za to priliko svoj najdragocenejši plod: oljko, ki naj kliče in vabi k plemenitemu smotru, k pomoči za vdove in sirote tistih, ki z lastno krvjo odkupljajo naš prekrasni solnčni jug. Tega klica ne sme nihče preslišati! Vojna oljčna vejica cvetne nedelje 1916 naj bo dragocen spominek v vsaki naši hiši, v vsaki naši družini, kupi in hrani naj jo vsak posameznik, Pokažimo, da se zavedamo, kaj pomeni oljka za našo ožjo in širšo domovino. lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu se vrši v nedeljo, dne 16. aprila točno ob 7. uri zvečer društveno predavanje, Predava g. prof. Mazovec. lj Trije postni govori za begunce z Goriškega se bodo vršili prihodnji teden v torek, sredo in četrtek zvečer od šeste do sedme ure v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Govore bo imel iz posebne prijaznosti p. lazarist. Vabimo begunce, da se v naj-obilnejšem številu udeleže teh govorov v pripravo k Velikonočnim praznikom. lj Martin Zupet, Josip Štrukelj in njih sokrivci pred ljubljanskim deželnim sodiščem. V ponedelek, dne 17. t. m. se prične pri ljubljanskem c. kr. deželnim kot izjemnem sodišču razprava proti Martinu Zupet iz Zaboršta, Josipu Štrukelj z Brega, Josipu Štrukelj ml. iz Št. Ruperta, Antonu Godec iz Grobelna, Francetu Slugovec iz Preddvora, Janezu Zupet iz Močvirja, Lo-rencu Strniša zi Podgrada, Gašperju Strniša iz Sv. Križa, Alojziju Strniša iz Sv. Križa in Frančišku Strniša iz Radgonce. Razprava je določena na tri dni. Vodil jo bo g. dvorni svetnik Pajk. lj Med nebom in zemljo. V četrtek zvečer je bila gospa R. na balkonu svoje vile, tla pod njo ln zgrmijo na tla. Gospa ie ime-tla pod njo in zgrnijo na tla. Gospa je imela k svoji sreči toliko prisotnosti duha, da se je v usodnem trenotku prijela za tram, ki je vzidan v steno. Visela je med nebom in zemljo in klicala na pomaganje. Pomoč je prišla še pravočasno, in gospa je bila rešena velike nevarnosti. Da se kaj takega pripeti pri novem poslopju, je pač nekaj nenavadnega. Pač slab material! Ij Sedemdesetletnico praznuje v ponedeljek v krogu svoje rodbine g. Anton Leut.geb, rokovičar in bandažist v Ljubljani. Slavljenec na duhu in telesu šc vedno čvrst že nad 36 let vestno in marljivo deluje kot član Ljubljanskega prostovoljeega gasilnega in reševalnega društva ter spretno in z mladeniškem ognjem vodi svojo renomirano obrt. Pridružujemo se slavile-ljem ter kličemo: »Na mnoga leta!« — Ljubljanski gasilci lj Mladi vojaki ognjegasci. Že pred sedanjo vojsko, zlasti pa med vojsko, se je razširila po naši širni Avstriji misel, da jc mladino že v zgodnji mladosti treba krepiti in pripraviti za vojaški stan. Šole in različne organizacije, zlasti gasilstvo sc jc z veliko vnemo poprijelo tega dela. Tudi ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo sc jc odločilo, da sistematično izvežba mladino, mladeniče od 15, do 18. leta, za svoj naraščaj in za vojaški stan. Z vežbanjem se prične takoj po veliki noči. Mladeniči, ki imate smisel za tako izvežbanje, prijavite se na velikonočno src- I do ali Četrtek od 2. do 3. ure popoldne v ■, Mestnem domu. Zadnja prijava je v ponedeljek dne 24. t. m. od 11. do 12. ure. K prijavi jc prinesti dovolitev staršev ali delodajalcev. Obenem se sprejemajo tudi prijave novih članov, lj Belokranjska vezenina, V izložbi c. kr. dvornega založnika g. Mathiana na Dunajski cesti je razstavljeno ročno delo Belokranjice. Kompletna garnitura za spalnico v pristnem belokranjskem slogu. Opozarjajo sc cenjenc dame, da si ogledajo Ir krasno domače delo, Ij Gospodarski deželni pomožni urad za k vojakom odhajajoče v Ljubljani ura-duje v sodnem poslopju v vseh zasebno-pravnih zadevah. Prošnje za podpore svojcev k vojakom odšlih ne spadajo semkaj, ampak se morajo poslati na tozadevno okrajno ali pa deželno komisijo, lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor vrši se v četrtek, dne 27. t. m., ob 6. uri zvečer v biblijotečni dvorani c, kr. deželne vlade. lj Umrli so v Ljubljani: Olga Kiihrer, rejenka, 1 dan. — Zlatka Podpac, hči trgovskega sotrudnika, 9 mesecev. _ Marija Zor, žena vpokoienega železniškega »prevodnika, 45 let. — Ivana Pavliček, žena vpokojenega železniškega revizorja, 69 let. — Marija Balog, vdova železnišketfč čuvaja, 73 let. lj Oddaja lova mestne občine včeraj magistratni gremij Še ni odobril. G. župan je rekel, da bi se lov moral oddati za najmanj 1800 K in da mora vsa zadeva priti pred občinski svet. ezj czi a ena n=n cm i Naročajte ..Slovenca. Primorske novice. Namesto venca na grob f P, Frančiška Ambroža, našega zvestega poročevalca o usodi sv. Gore, je podarilo uredništvo »Slovenca« za cerkev Matere božje na sv. Gori 50 K, Blagemu junaškemu možu, žrtvi laških granat, ohranimo trajen spomin! lj Smrtna nesreča poddesetnika Kristijana Gomiščeka v Ljubljani. Poddesetnik Kristijan Gomišček, dodeljen rezervni bolnici št. 4, filijalka na Viču, pristojen v Podgoro pri Gorici, rojen 1883. leta, po poklicu zobni tehnik je danes došel z dopusta iz Vitovlj, Danes zjutraj ob 6. uri 41 minut je izstopil iz vlaka, ki je na progi v Tivoli obstal, misleč, da si okrajša pot. Ko izstopi, pripelje brzovlak po drugem tiru iz Ljubljane in mu odtrga obe nogi in eno roko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je po groznih mukah izdihnil. Zapušča ženo z nepreskrbljenimi otroci. Pregledovanje črnovojniških obvezan-tev roj. 1. 1898. v goriškem okrajnem glavarstvu se bo vršilo dne 19, in 20. aprila 1916 ob 7. uri dopoldne v občinskem uradu v Ajdovščini. In sicer v sredo, dne 19, aprila za mesto Gorica in za naslednje občine: Štandrež, Bilje, Dornbcrg, Grgar, Miren, Ozeljan, Osek, Prvačina, Št, Peter, Podgo-ra, Renče, Solkan, Sovodnje, Šempas, Vrtojba, Vogersko. V četrtek, dne 20. aprila pa za občine: Čepovan, Trnovo, Trebuša, Crniče, Dol-Otlica, Gahsrje, Gcjače, Ajdovščina, Kamnje, Sv. Križ, Vel. Žablje, Lo-kavec, Rihemberg, Šmarje, Skrilje, Vrtovin, Avče, Bate, Banjšice, Kanal, Kali, Lokovec. Črnovojniki iz evakuiranih krajev naj pridejo na pregledovanje s črnovojniki one občine, v kateri sedaj bivajo, Posredovalnica za goriške begunce je dobila od gospoda notarja Ignacija Grun-tarja sledeče obvestilo: Katoliški bukvar-ni v Ljubljani sem dovolil, da ponatisne prvi zvezek poezij Simona Gregorčiča, za kar mi je odštela 1000 K (tisoč kron). Od tega zneska odločam 300 K za goriške begunce, drugo porabim za šolski dom v Gorici in za Gregorčičevo ustanovo in nekaj za druge blage namene. Posredovalnica Izpolnjuje svojo prijetno dolžnost, da se iskreno zahvaljuje blagemu gospodu notarju za plemenit dar. ki pride ravno sedaj pred prazniki našim trpinom-beguncem tem bolj priležno, ker razpolaga »Posredovalnica« le s pičlimi denarnimi sredstvi. Padla na bojnem polju. Na besarabskih poljanah je padel F. Kalin, na južno-tirol-skem bojišču pa Stibilj, oba doma s Plač, občina Sv. Križ na Vipavskem, Iz Kil;. Pretečeno nedeljo smo imeli celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Kot priprava je bila v četrtek, petek in soboto tridncvnica z vsakdanjo pridigo. Obisk je bil precejšen. Sv. obhajil je bilo čez 800. Sklepno pridigo je imel č. g. misijonar Pire. Da je bila slovesnost veličastnejša, so preskrbeli za lepo petje trije duhovniki iz okolice skupno z ostalim domačim pevskim zborom, za streljanje je poskrbel Italijan. Cerkvena opravila v Trstu. Knezo-škofijski ordinariat za Trst in Koper odreja s svojim odlokom cerkvena opravila, ki se imajo izvršiti v štiranajstih tržaških cerkvah na Veliki teden (16. do 22. t. m.) in Velikonočno nedeljo, 23. t. m. Službe božje se bodo vršile v glavnih cerkvah kakor sledi: N a c v e t n o n e d e 1 j o. Bla-goslovljenje oljk in velika sv. maša: v baziliki sv. Justa ob 10. uri dopoldne; v cerkvi S. Maria Maggiore ob pol 11. uri dopoldne; v cerkvi sv. Antona ob 9. uri dopoldne; v cerkvi D. M. Pomočnice ob 9, uri 15 minut dopoldne. Petje Miserere v baziliki sv. Justa ob pol 7. uri popoldne. — Veliki ponedeljek, V baziliki sv. Justa velika sv. maša ob 10. uri dopoldne, pridiga ob 6. uri popoldne, petje Miserere in blagoslov ob pol 7. uri popoldne, — Veliki torek: V baziliki sv. Justa velika sv, maša ob 10. uri dopoldne, pridiga ob pol 7. uri popoldne, blagoslov ob 7. uri zvečer, — Velika s r e-d a : V baziliki sv. Justa velika sv. maša ob 10, uri dopoldne, Miserere ob pol 6. uri popoldne. — Veliki četrtek: V baziliki sv, Justa ob 9. uri dopoldne velika sv. maša, spovedovanje duhovnov in vernikov, prenos sv. zakramenta v kapelo božjega groba, konsakracija sv. olja in umivanje nog dvanajstorici revežev, Miserere ob 7. uri popoldne. — Veliki petek: V baziliki sv. Justa ob 6. uri zjutraj pridiga, opravilo ob 10. uri dopoldne, Miserere ob 7. uri zvečer, — Velika sobota: V baziliki sv, Justa ob 9. uri dopoldne blagoslovljenjc ognja in velikonoč-nice, sv. maša. Procesija Vstajenja iz bazilike ob pol 7, uri zjutraj, iz cerkve sv. Antona ob 6. uri zvečer in iz cerkve D. M. P. ob 7. uri zvečer, — Velika nedelja: Procesija Vstajenja iz cerkve S. Maria Maggiore ob 6. uri zjutraj; iz cerkve sv. Jakoba ob pol 6. uri zjutraj; iz cerkve čč. oo. kapucinov ob pol 7. uri zjutraj. V baziliki sv. Justa ob 10. uri dopoldne velika sv. maša (s papeževim blagoslovom); velika sv. maša v cerkvi S. Maria Maggiore ob 11, uri dopoldne; v cerkvi sv. An- tona in D. M. P. ob 10. uri dopoldne. — Na Veliki četrtek in petek bodo vse cerkve odprte do 9. ure zvečer. — Zadnja postna pridiga se bo vršila na Velikonočni ponedeljek ob 11. uri dopoldne v baziliki sv. Justa in ob pol 7. uri popoldne v cerkvi sv. Antona. — Sv. opravilo v korist »Pia Opera della Santa Infanzia« se bo vršilo v cerkvi sv. Antona v torek, dne 24. t. m., ob 6, uri popoldne. Davek na okna. »Kurjer Polski« poroča, da bo v Piotrkovi uveden davek na okna. Okna bodo razdeljena na tri skupine in davek bo znašal glede na skupino 3 krone, 1 krono in 50 vinarjev. Trgovine bodo plačevale od svojih oken 5, 10 in 20 K. Krvni pritisk na možgane, oči, pljuča ali srce z omotičnimi napadi in tesnobnim čutom preide pri ljudeh, ki trpe vsled nerednega odvajanja po uporabi naravne »Franc Jožefa« grenčice gotovo, lagodno in velikokrat že v kratkem času. Tajni medicinski svetnik prof. Mooren je n% mestni kliniki za oči v Diisseldorfu na različne načine uporabljal in je bil z uspehi popolnoma zadovoljen. Sltti ll\ pr3 E?U!j3S;M. Šrtzdravnika: dr. pl. Airfsclinaltcr in ccs. svet. dr. PodsanracJshy. Podkovska šo!a c. kr. kmetijsko družba kranjske Išče »luumibgu IIU 6x> vstop takoj. t Potrtega srca javljamo vsem ^o-rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, tla je našo nad vse ljubljena soproga ozir. mati, gospa 1U8 211 ra]. Sli včeraj v petek 14. t. m. ob pol 10. uri zvečer po daljši mučni bolezni previ-dena s sv zakramenti za umirajoče v starosti 45. let mirno izdihnila svojo blago dn-o. 1'ogreli drago ranjke se vrši jutri v nedeljo o!> 3. uri pop. iz lii.še žalosti Krakovski nasip 30. na pokopališče k sv. Križu. Bli:g ji spomin! Ljubljana, 15. aprila 1918. Ivan Zor, soprog. — Ernest, sin — Pavla, Marija, Ana, hčere. m Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, javlja tužno vest, da 30 njegov velezaslužni častni član gospod zasebnik dno 13. aprila mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bodo v soboto dne 15. aprila 1916 iz hiše žalosti Marije Terezije cesta St. 2 ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. aprila 1916. flkj m _ Sprejemši nej>renesljiv udarec, klanjajoč tiB volji Vsumogočnega, naznanjam vsem sorodnikojn, prijateljem 111 znancem tužno vest, da jo padel v službi domovine na bojnem polju ob Soči dne 3. januarja 1916 moj sin bivši absolvent kmetijske šole nn Grmu sednj desetnik pri 17. pešp. v 20. letu življonja. Hodi mu lahka slovenska zemlja! V Z g. Kaši ju, dne 5. aprila 1916. itaf.it Mrcina fjostllničar in posestnik n-ft ^ ■: . g. •yagaPS«Bwegg;! .-•tm^vs'.^ res zmožna brzega strojepisja na stroj „Adler", kakor tudi nemške in slovenske stenografije, zdrava, urnega in spretnega obnašanja ter veselje do trgovine, se sprejme takoj pri tvrdki A. KAŠMAN, železnina, Skofja Loka (Gorenjsko.) Slanina (Spel), kranjske klobase, salame In bravnšvajgerce sc prodajo ""^B^l v vsaki množini pri Vnovčevalnlcl za živino v Ljubljani Dunajska cesta 29. zak. zaj. ki jih lahko vsak sam pritrdi, kot gumijeve pete. Z njimi se varujejo usnjati podplati za izredno dolgo dobo. Absolutno nepremočni, elastični, zelo trpežni in ceni, kar potrjuje mnogo priznalnic. Plošča za poskušnjo za par velikih čevljev K 2- — Franko proti predplačilu. Naslov: Neuheiten Vertrieb, Dunaj III. pošta Murokanergasse 49. Postfach. pri Dunaju Min ifrniliiie „ Fizik. diet. zdravilišč«. Sefzdravnik: dr. Wfl. Neulra. dobro izurjena v manufakturni stroki, ter ucenec z dobrimi izpričevali in z boljšo naobra-zbo se sprejmeta takoj pod ugodnimi pogoji v manufakturni trgovini FRANC LENART V PTUJU. 948 Kajlepšo spomenico | padlega junaka j§ [□j dosože vsakdo z nabavo pomanjšane slike [pr P v fotoemajlo in bisernici, tudi barvane, p O Izdelujejo se: S= t)r0Še za dame obeski različni iC|l8 za kravate itd. V zlati, duble amerlk. ln srebrni obrobi. Za dobro postrežbo se jamči, llustrovani ceniki brezplačno na razpolago. K. f rivšek Ljubljana, Poljanska cesta 15. y m sicer 5J 2 o amortizacijsko državno posojilo po 92'50 netto ortizacijske državno-zakladne liste po 95- netto sprejema C. kr. priv. rttžnica v Ljublj Marijin trg Solidna postrežba I „Pr! domoljubu" Nizka cena I v Kolodvorski ulici št. 35 nasproti gostilne pri starem Tlšlerju se je otvorila prodajalna »»It orsi slamnlHo« in krtač domačih obrtnikov. Kupujte domače izdelke. Trgovci dobe primeren popust. Sprejemajo se tudi stari slamniki v popravo. HSita PROSPEKT. Četrto avstrijsko vojno posojilo. Davka prosto 5VI.ni amortlzofni državni zajem in davka proste 5V|.ne zakladnice. Razglas. Po cesarskem ukazu do 4. avgusta 1914, drz. zak. št. 20 zadevajoč izvršitev kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletk se izda kot L UT* četrto avstrijsko vojno posojilo Mu prost! SVIoM amortlzaCnl zajem In II, tMa proste svioM, dne 1. lanlla 19Z3 vron!Iw zakladnice. Skupni iznos posojila se bode določil na podlagi uspeha, katerega bode imela javna subskripcija. i. Davka prosti 5>/2%n> amortlzačni državni zajem je razdeljen v serije po 5,000.000 kron in se izdaja v kosili po 100, 200, 1000, 2000. 10 000 in 20.000 kron. Datirani so kosi dne 16. aprila i916, imajo vtisnjen posnetek podpisa o. kr. finančnega ministra in protipod-pisa predsednika in enega člana državnozborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina pa je dodana tudi v deželnih jezikili. Zadolžnice se glase na imetnika, se obrestujejo po B '/2 °/0 letno i. s. od 1. junija 1916 začenši v polletnih obtokih dne 1. junija in 1. ilecembra vsakega leta po dospelosti. Opremljene so zadolžnice z 29 kuponi, kojih prvi zapado 1, decembra 1916, in s talonom, s Katerim se svoječasno pri blagajni državnih dolgov morejo prejeti nadaljni kuponi, ne da bi se za iste zahtevalo kake stroške ali pristojbine. Obresti od 16. aprila do 31,maja 1916 se povrnejo obračunskim potom. Zajem bode vrnjen v nominalni vrednosti in poravnan v letih 1922 do 1956 potom žrebanj, zn koje so se določile približno enako povračilo obrestij in kapitala vsebujoče anuitete. Žrebanje se vrši po serijah (5,000.000 K) decembra vsakega leta, prvo žrebanje v decembru 1921; izplačilo se izvrši 1. junija, ki sledi žrebanju, Izžrebane serije se bodo vsako leto kmalu po žrebanju razglasile zajedno z zaznamkom onih serij, iz katerih bi bili razvidni zastanki. Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zadolžnic prestane z onim dnem, ko zapade glavnica. C kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da od 1. junija 1926 začenši žrebanja vsakokrat ojači ali pa še neporavnani znesek zajma izplača brez žrebanja, pri čemur se mu je pa držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved je prijaviti v uradnem listu „Wiener Zeitung". Izplačevanje obresti in povračilo glavnice državnih zadolžnic se izvršuje brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, ozir. državne zadolžnice izroče c.kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju Obrestni kuponi zastarajo v šestih letih, izžrebane ali odpovedane zadolžnice v 30 letih, računano od dospelostnega roka. Promet z davka prostim 5>/2°/on'm amortizačniin državnim znjmom ni podvržen efektno-prometnemu davku. n. Davka proste 51/2% ne zakladnice se glase na imetnika iu so izdane v kosih po 1000, 5000 in 50,000 kron; datirani so z duč 16. aprila leta 1916 in imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protlpodpisa predsednika in enega člana državnozborske komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg vsebine je dodan tudi v deželnih jezikih. Državno zakladnice se obrestujejo letno po BV2°/n in sicer začenši s 1. junijem 1916 v polletnih obrokih dno 1. junija in 1. decembra vsakega leta po dospelosti, vrnjene bodo dnž 1. junija 1923. Kosi so opremljeni s 14 kuponi, kojih prvi zapade 1. decembra 1916. izplačevanje obrestij in povračilo glavnico se Izvrši brez davčnega, pristojbinskega ali kakega druzega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, ozir. zakladnice izroče c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Obr. sti od 16. apr.la do 31. maja 1916 se poravnajo obračunskim potom. Zahtevo iz zakladnic zastare glede obrestij v 6 letih, glede glavnice v 30 letih, ra-čunanood dospelostnega roka. Promet s 5Va°/o uimi zakladnicami ni podvržen efektno-prometnemu davku. Dunaj, dno 10. aprila 1916. kr. finančni minister- Wa1bllo JiibsKripcijn ss mM 17 aprilu M ln Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: oDlječi v ponedeljek 15. mojo 1916 ob 12. ari opoldne. C. kr. poštno hranllnidnl urad na Dunaja in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, Avstro-ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avv-riji, v Bosni in Hercegovini, in njena ekspozitura v Lublinu, dalje: Anglo-avstrijska banka Dunaj, Dunajsko bančno društvo, Dunaj C. kr. priv. spi. avstr. zemljiško-kreditnl zavod, iiunaj, C. kr. priv. avstr. kreditni zavod za trgovino in obrt, Dnr.oj, Splošna depozitna banka, Dunaj, Nižje-avstr. eskomptna družba, Dunaj, C. kr. priv. banka avstr. dežel, Dunaj, Banka S. M. pl. Rotschlld, Dunaj, Union-banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst, C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj, Banca Commerciale Triestina, Trst, Banka za Tirolsko in Predarlsko, Inomost, Banka za Gornjo Avstrijo ln Solnograško, Linec, C. kr. priv. bančna in menjalnlčna deln. družba „Merkur", Dunaj, Bleliško-Blalska eskomptna in menjalniška banka, Bielic, Češka eskomptna banka, Praga, Češka Industrijska banka, Praga, Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih Za podpisovanje veljajo naslednja določila: C. kr. priv. češka Union-banka, Praga, Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in vladimirijo, z veliko vojve- dino Krakov, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Deželna banka kraljestva Češkega, Praga, Deželna banka kralj. Galicije in Vladimirije, z veliko vojvod. Krakov, Kmetij.-kreditna banka za Češko, Praga, C. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno, Moravsko-Ostrovska trgovska in obrtna banka, Moravska-Ostrova, Avstr. industrijska in trgovska banka, Dunaj, C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga, Dunajska lombardna in eskomptna banka, Dunaj, Osrednja banka nemških hranilnic, Praga, Živnostenska banka, Praga, in pri njih tuzemsklh podružnicah ob uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici. '•o.nlc, hranilnic, zavarovalnih zavodov, zaseb. bankirjev, kreditnih zavodov in njth zvez. sek K 1. Subskribcijski kurz znaša za štiridesetletno davka prosto 5»/j% no amortizacijsko posojilo 93%, za davka proste 5'/j%-ne, dne 1. junija 1923 vračljive zakladnice 2 Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Subskribcija je mogoča tudi pismeno in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K .... . četrtega avstrijskega vojnega posojila ( štiridesetletnem 51/2% amortizačnem državnem posojilu v ( davka prostih 5Va°/o, dne 1. junija 1923 vračljivih zakladnicah ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam zne- Vsaki subskribcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3 Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskribciji in se znamovalci o tem obveste. ■1 Nabavna cena je pri subskribciji zneskov do K 200— plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. Ako znaša subskribirani znesek več kot K 200'-, je plačati lOt takoj pri prijavi, 15. junija in 15. julija 1916 vsakokrat po 20<>/0 16. avgusta 1916 £5% in dne 15. septembra 1916 ostanek do polne vsote. Ker teko obresti od kuponov šele od 1. junija 1916, izplačale se bodo znamovalcem za poprej vplačane zneske 5■/,«/« obresti od kosov od dneva vplačila do 31. maja 1916. Pri plačilih po 1. juniju 1916 mora znamovalec plačati obresti od 1. junija 1916 do plačilnega dne. 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev. 6. Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskribcija. 7. Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske liste, kateri so jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste. Za subskribcijo pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. pošfno-hranilničnega urada. ... Avstro-ogrska banka in biagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se poloze zadolžnice, oziroma začasni lisU vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila do 75% nominal. vrednosti po obrestni meri, ki Jo znižana za 1/2 procenta, namreč po vsakokratni oiicijelni eskoinptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi le, dokler traja sedanji privilegij Avstro-ogrske banke, to Je do 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oiicijelni eskomptnl obrestni meri tudt na druge vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila take vrste se enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere In sicer do 31. decembra 1917, Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5% do 31. decembra 1917 Dalje bosta avstro ogrska banka in blagajna za vojna posojila dovolili strankam pod prej označenimi pogoji, ako so dokazano tekom vplačilnih terminov, določenih v tem prospektu, najele posojilo pri kakem drugem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici itd.) ali pri kaki bančni tvrdki v svrho znamovanja tega vojnega posojila, za plačilo takega posojila v višini, do katere v trenutku prošnje dokazano še ni poravnano, novo posojilo proti fiksni obrestni meri 5 odstotkov in po tej fiksni obrestni meri podaljšali do 31. decembra 1917. , „ 9.) Vlada bo skrbela za to, da se bodo po avstro-ogrski banki in blagajni za vojna posojila v smislu točke 8 do dn<5 31. dec. 1917 dovoljene ugodnosti po preteku te dobe dovolile od strani Notenbanke ali kakega drugega zavoda, ki ga določi vlada glede davka prostega 5'/a% amortizačnega državnega posojila do 30. junija 1921 in glede davka prostih 5>/2% državnih zakladnic do 30. junija 1919. 10.) Vojno-posojilna blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak. 6>. 248 pooblaSčena, da s polnim vpoStevanjem v omenjeni cesarski naredbi se nahajajočih poslovn'h načel dovoljuje posojila tudi proti zastavi takih hlpotekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost (§ 1374 spi. mešč. zak.). Na Dunaju, v aprilu 1916. Sv. oče mlsii samo na mir. Zadnje dni je italijansko časopisje pi-To je mogoče, prenagljena pa bo vest, da je obisku zadnjega francoskega poslanika pri Vatikanu gospoduNisardu pripisovati nalogo, da Vatikan za čas vojne imenuje mternuncija v Parizu, republika pa novega vatikanskega poslanika. Pred nekaj dnevi smo prinesli zanesljivo vest, da je sv. oče angleškemu ministrskemu predsedniku Asquithu mnogo govoril o miru, da vera v človekoljubje na svetu ne bo popolnoma izruvana. Sv. oče je izjavil, da je krivo mnenje, če katera vojujočih se držav trdi, da čas za mir še ni prišel. Papež je trdno prepričan, da vsi narodi zahtevajo mir. Volja narodov se mora upoštevati, predno ljudje izgubijo vse upanje na bodočnost. Včerajšnja »Reichspost« prinaša izjavo visokega dostojanstvenika rimske kurije, ki pravi, da časopisje, ki toliko pisari o obiskih angleškega poslanika in gospoda Nisarda, prav nič nc pozna pravega mišljenja Benedikta XV. v tem trenutku. Papež je ves prevzet misli delati za mir. Dokler mir ni zagotovljen, papež drugega vprašanja ne bo predložil. Napačno je tedaj, če italijansko časopisje skuša trditi, da se da papež voditi od želje, da se izpremeni garancijsko postavo in dovoli, da se udeleži mirovne konference. Iz ravno teh misli laškega časopisja je sedaj nastala govorica, da gospod Nisard posreduje med Vatikanom in Francijo. Nisard biva trajno v Italiji in je še vedno v osebij zvezi z rimskimi kardinali; ni čuda, da je pri svojem rimskem obisku obiskal tudi papeža in kardinala državnega tajnika. Na kako diplo-matično posredovanje je težko verjeti in se bo za to izbralo kako drugo osebo, ne pa starega popolnoma gluhega gospoda Nisarda, ki je takoj svojo disponilnost zamenjal s popolnim odstopom in živi v Flo lenci v palači svoje soproge. Angleški poslanik Hov/ard pa ravno tako obiskuje vsak teden državno tajništvo kakor drugi njegovi tovariši. To je vse, kar se da pametne reči o njegovih obiskih. Glede kardinala Merciera in potovanja. kolinskega nadškofa kardinala Hart-manna v Bruselj, je isti dostojanstvenik izjavil, da se pri razgovoru o podrobnostih ne sme izgubiti izpred oči celega razvoja te zadeve. Kardinal Mercier, kakor se je prvotno govorilo, ni odgovoril na pismo generalnega guvernerja. Prešli so že tedni in od nobene strani se ni napravilo nobenega koraka več. Lahko se tedaj reče, da je spor manj napet. Kakor poroča »Kolnische Volkszeit-Ung«, je kardinal Harhnann potoval v Bruselj s privolitvijo papeža. »Reichspost« poroča, da je kardinal Mercier kardinalu Hartmanu v zadnjih letih vedno izkazoval zaupljivo spoštovanje. Cerkveno političen pomen tega potovanja v zadevi Mercier leži na dlani in ravno to naj bi bilo najboljši dokaz, da hočeta nemška vlada in sv. stolica v tej zadevi postopati v popolnem soglasju. Glede intcrnuncija za Pariz pravi ^Reichspost«, da bi to imenovanje bilo v očitem nasprotju z običaji rimske diploma-tične šole. Francija po svojem prebivalstvu I katoliška drŽava, bi morala pri Vatikanu akreditirati poslanika. To pa more storiti le tedaj, če popolnoma revidira svoj zakon o ločitvi cerkve od države. M\ v Italiji. Prejeli smo naslednje pismo: Spoštovani gospod urednik! Tu v Italiji se nahaja še veliko družin iz Soške doline, ki niso dobile še nobenega pisma od svojih ljudi iz domovine in tudi nič ne vedo drug za drugega. Raditega Vas prosim, da priobčite sledeča imena v »Slovencu« in če mogoče tudi v »Domoljubu«, da bi tisti, ki so tam ostali, zvedeli kje so njih starši, oziroma bratje in sestre. V Diano Marini, Liguria, Italia so še sledeče družine: Gerbec Franc, Auško št. 146; Alojzija Kogoj, Podravno št. 213; Jožef Gerbec, Gabrovlje št. 130; Marija Kutin, Krn, št. 1; Ivanka Rutar, Čeginj št. 45; Katarina Gerbec, Kambreško; Helena Be-nedejčič, Čeginj, 10; Anton Rutar, Čeginj, 29; Luka Srenšek, Doblar, 21; Marija Jug, Doblar, 2; Alojzija Jerončič, Ročinj 86; Valentin Kogoj, Podravna, 208; Rozalija Leščak, Podravna 212; Anton Gerbec, Dolina, 135; Štefan Ipavec, Ročinj 145; Andrej Kragelj, Doblar, 18; Franc Makarovič, Podravna, 207; Frančiška Lazar, Doblar, 24; Ivan Jug, Rute, 12; Katarina Skočir, Vršno št. 4 in mati z Močil; Leščak Anton, Podravna, 206; Frančiška Drenovšček, go-stilničarka, Plave, 18; Štefan Markič, Podravno; Katarina Pirih, Ročinj, 137; Katarina Gerbec, Dolina, 135; Jožefa Kuk, Doblar, št. 12; Terezija Hvalica, Jelovec, 12; •Jožefa Smrekar, Kamno št. 81; Katarina Maligoj, Kamno, 42; Andrej Kragelj, Dob-l^r, 18; Katarina Namar, Strmi Breg, 128; herezija Fon, Kamno, 22; Terezija Kanale, Kamno, 5; Ana Golja, Kamno, 50; Katarina Kafol, Kamno, 79; Katarina Jerončič, Podana, 215; Karol Štarlinko, Ajba, 20; Ma- rija Gabršček, Selce, 3; Andrej Gabršček, Selce, 8; Ana Gabršček, Volarje, 46; Marija Kragelj, Vršno, 40; Terezija Kragelj, Kamno, 9; Marija Markič, Kamence, 103; Josipina Gorjane, Ložice, 130; Šuligoj družina, Goljevica, 57; Gabrijelčič druž., Goljevica; Marija Gabrijelčič, Goljevica, 60; Gabrijelčič družina, Ložice, 122; Anton Tomažič, Aljba št. 93; Tinta druž., Goljevica št. 55; Eliza Trebše, Srpenica, 4; Jožef Berginc, Log-Čezsoča, 8; druž. Školč in Padar, Srpenica; druž. Gabršček, Vršno, 37; Marija Kuk, Doblar, 9; Andrej Grbec, Dolina. Velika žalost za vse te družine je to, da so že skoro leto dni od doma in ne vedo nič za tiste, ki so jih tam pustili. Morda se tem potom kako srce oveseli ko izve, da so njegovi dragi še. živi in zdravi. Tu milo zdihujemo po ljubem miru. Bodite nam vsi prisrčno pozdravljeni in praznujte tudi mesto nas veselo Allelujo. Filipič. Predpisi u potovanje v Nemčijo. Nemška vlada je poostrila obstoječe potovalne predpise glede ustopa v Nemčijo. Bistvene premembe so sledeče: 1. Za vsak vstop v Nemčijo potreben je n o v vizum potnega lista od strani kakega nemškega diplomatičnega ali konzularnega zastopstva. 2. Cesarska zastopstva v inozemstvu smejo le take potne liste vizirati, ki so izdani ali vizirani od pristojne oblasti njih uradnega sedeža, ali ki so opremljeni z vizom v isti deželi poslujočega diplomatičnega ali konzularnega zastopnika dotične države, katere oblast je izdala potni list. 3. Imetelj potnega lista mora priti osebno po vizum potnega lista k uradu. 4. Imetelj potnega lista mora izročiti cesarskemu uradu dve fotografiji, ki odgovarjati fotografiji v potnem listu. 5. Potni list se sme vizirati le, ako je povod in namen potovanja v Nemčijo neoporekljiv in je potovanje potrebno. Potrebo mora imetelj potnega lista verjetno obrazložiti, pri kupčijskih potovanjih s predložitvijo kupčijskih listin in z navedbo kupčijskih hiš, katere namerava obiskati. Tudi pri potovanjih na obiske svojcev ali prijateljev mora biti dana nujna potreba obiska. 6. Imetelj potnega lista mora (s predložitvijo rojstnega lista ali kake morebitne državljanske listine) cesarskemu zastopstvu dokazati, da ni, predno si je pridobil sedanjo državljanstvo pripadal nobeni državi, ki se nahaja z Nemčijo ali s katerim njenih zaveznikov v vojni. te rastline. Po naših krajih namreč dobro uspeva in daje bogate pridelke. Seveda ne bomo sejali celih njiv, kakor delajo na Ruskem, prav pa je, če bomo potaknili nekaj več semena vmes med krompir ali pa kraj turščičnih njiv in če bomo posnemali v tem pogledu Spodnještajerce. Manjše prostore ali posamezne grede pa lahko tudi letos čezinčez nasadimo s solnčnico, če so ti prostori dosti vgnojeni, in sicer na ta način, da potaknemo seme (po tri zrna) v vrste, ki naj so 60 cm narazen in v vrstah samih pa po 50 cm. Med krompirjem se potakne seme po več metrov narazen, tako kakor visoki fižol, da ni nobene škode za poznejši pridelek krompirja. Glede solnčnic je pripomniti, da potrebujejo mnogo gnojilne moči v zemlji, kar je povsem naravno, če pomislimo, kako mogočno se te rastline razvijajo. Zaradi tega jih tudi sejemo med okopavine. Če sejemo pa solnčnice na posebnih prostorih, jim moramo dobro pognojiti. Pri solnčnicah razločujemo veliko vrst, tudi take, ki se pridelujejo na vrtovih kot lepotične rastline. Med solnčnicami, ki se sejejo po njivah zaradi semena, razločujemo na splošno dve vrsti, eno, ki nastavi Vrh stebla eno samo veliko rožo, in drugo, ki dela razraščena stebla in na-pravlja po več manjših rož. Bolj cenjena za nas je prva vrsta z eno samo veliko rožo. Solnčnice so občutljive proti mrazu, zato jih sejemo koncem aprila in meseca maja. Pri samo čisti setvi solnčnic potrebujemo za oral zemlje povprek 18 litrov semena. Solnčnice je obdelovati tako, kakor okopavine. Po dvakrat jih moramo oko-pati in nazadnje še osuti, tako kakor krompir in turščico. Ko so rastline zrele, da se spravijo, jim je porezati glave, ki naj se spravijo pod streho na zračni prostor, da se tam do dobrega posuše. Nato se seme z roko orobka ali pa tudi na rokah omlati. Rohrman. Učenec iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na »Poštni predal 92, Ljubljana.« 862 Književnost. — »Zora.« Za časa vojske je bilo in je še nemogoče izdajati »Zoro«. Akademiki so raztepeni na vse strani, materialne razmere neugodne. Vendar pa bi bilo dobro, pokazati kolikor toliko ves razvoj tega razdrapanega časa med katoliškimi akademiki, da ostane poznejšim kot nekaka zgodovinska svetinja; zato se je izprožila misel, naj bi se izdala vojna številka »Zore«. Mislimo, da bi bila taka knjiga z veseljem sprejeta med našimi katoliškimi krogi. Če bo šlo, ne vemo, poskusiti pa je vendar treba. Prosimo vse gospode starešine in tovariše, naj bodo že kjerkoli, da nam pomagajo z znanstvenimi in leposlovnimi prispevki, s poročili o društvenih zadevah, o padlih tovariših itd., itd. Vse naj se pošilja na naslov: P h i 1. Ivan Dornik, Graz, Humboldtstr. 30/111. Če »Zore« ne bo mogoče izdati, se na željo vrnejo vsi rokopisi. Solnčnica. Sedanje pomanjkanje olja je spravilo tudi to rastlino na površje. Solnčnice poznamo pri nas povsod, saj so dosti očitne, ne le po svoji močni rasti in po svojih močnih steblih, ampak tudi po svojem živorumenem in orjaškem svetju. Te rastline so pa imele pri nas do zadnjega časa čisto podrejeno vlogo. Sadile so se, ker so dajale nekoliko tičje klaje za naše senice pozimi, nekoliko pa tudi zaradi krasnega velikega cvetja, ki ga je lepo videti po naših njivah med krompirjem in turščico. Po drugih krajih so pa solnčnice bolj cenjene rastline in se v večji meri pridelujejo zaradi semena, ki daje prav izvrstno, fino olje, ki se odlikuje tudi s tem, da se dolgo drži. Tako se pridelujejo solnčnice na Štajerskem že odnekdaj zaradi olja. Sejejo jih tamkaj med krompirjem ali pa kraj turščičnih njiv. Na Ruskem jih sejejo cele njive in dobivajo olje, ki ga rabijo in cenijo posebno v postnem času, tako kakor pri nas maslo, namreč za zabelo in za močnate jedi. Pri sedanji stiski za olje je zaraditega prav, čc posejemo tudi pri nas nekaj več V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Naravna K I s L..VA .y-,.6-:-'D '.A'" najbogatejši alkalični (natron litijev) kisleo na Češk em. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Hilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika. Zobna-krčma 90 vinarjev Vsakovrstne Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno Sadnikar leve vrečice Prodaja jih z navodilom po 2 K par: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Ko so hi r („PriOrlu), Kamnik. 43 Notar dr. Jos. Barle v Kozjem na štajerskem išče izvežbanega notcrsiegokondidata Plača in vstop po dogovoru. Vojaške narodne pesmi za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K 1"80. Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah. Kupujem ia prodajam ali v komisijon vzamem samo starinske stvari in tudi staro zobovje. ALBERT DEfiGANC, Brivec in sloriitar, Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana. Iz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji nova. Senifna ponudba! Železničar, 25 let star s premoženjem 3—4000 K, se želi v svrho ženitve seznanili z gospoHično, najraje šiviljo, v starosti 18—27 lel, l?i bi imela hišo v bližini Cjubljane. Ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošiljajo na upravništvo lista po3 „3Kajnik. št. 937 ! Mehaniki in trgovci s kolesi 1 zahtevajte moj najnovejši engros-cenik o kolesih, pnevmatiki in delih. Najcenejši izvoz A. WEISSBERG, Dunaj II. Untere Donaustr. 23,S. Slovensko dopisovanje. Oddelek I. z dvema stavbenima parcelama. Hiša stoji na zelo lepem kraju v Ljubljani. Poizve se pri županstvu v Mostah. 890 Orehov okrogli les kupi v vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, Lfubljjana. Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. Najcenejše dežnike in domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini Josip Vidmar, ti Pred škofijo 19. Popravila točno in ceno. , UJHUljHIIH, Prešernova ulica i 2426 39 slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani. Prodom v nekem trgu na Štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavDa. 4 sobo, (parket) kuhinja, kopalnica, lepe kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven je vrt. Lo resni roflektnnt nnj se obrne pod Dom 1916/651" nn upr. tega lista. Avgust Sottler sinovi Gradec - Landhausgasse priporočajo: blago iz kavčuka za tehnične na- mene: cevi, mašila itd. blago iz trdega kavčuka za elektr. namene kliurgično gumijevo blago izdelki iz asbesta opreme strojev materijalije za mašila strojno olje in mažo jermenarske izdelke krožci za Jermena orodje za kletarstvo sesalke, brizgalnice za ročni in motorni obrat gasilske opreme: armature, lestve, cevi potrebščine za mline: pasove, na- sipninike nepremočne plahte — itd. Na prodaj ima za kuho br in jevice v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814 II najem se odda m Vam plačam, ako Vi>. tih kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, lire/ bolečin ne odpravi f£i$fi<>Rsfi9c:s)m i'enn lončku z jam-a^acs JLfCH*134Jmi» stvenim pismom I' K 1'50,3 lončki K 4—. 6 lončkovK5-50. Kemony, Kaschau (Kasta) l„ poštni predal 12 549 Odrsko liiiUli papirnica aHoiisHa družba i s tremi volikimi gostilniškimi prostori, veliko kuhinjo, shrambo in drugimi pritiklinami, z mesarijo, ledenico in prostornini hlevom. Gostilna je na najbolj obliudenem kraju v Črnomlju, kjer so ta gostilniška obrt že več desetletij prav dobiCkanosnn Izvršuje. Pri gostilni je lep, senčnnt vrt, in poleg tega še sadni vrt. — Natančneje pogoje je poizve-deti v Ljubljan1, v Gledališki ulici 7. I. Gradbeno podjetništvo. 892 POZOf! Blago pszifj se vsak! dan podražuje! išče za takojšnji nastop proti dobri plači s prostim stanovanjem za 1 f), i fniinerfa na fioieiidorm in pomeoniho, i 876 Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in dulius Elbent. 926 v trgovino z mešanim blagom želi vstopiti krepak 14 letni deček, poštenih staršev in z dobro Šolsko izobrazbo, ako mogoče v kraju, kjer bi lahko obiskoval obrtno šoto. Prijazne ponudbe na naslov Terezija Verblč, Ihrska B.strica, Notranjsko. 'TVKseatDesasaineseieHifi f Fina za vsa peciva, tudi ne da bi bila kaj mešana s sladkorjem, se še dobi pri meni vedno brez kart. Drugače iste primesi kot „Hasin", Samo, dokler še kaj zaloge. 1 zavitek stane K 1 "30. Opozarjam, da se bližajo prazniki, torej ne odlašajte z naročili na zadnje dni. Razpošljalnica »Šartljeve moke« IVAN UREK, Ljubljana, Mestni trg 13. taBOHHMHHHiBBaaEaagBanE syum&zsBnmaF».--z3w : 6 W ' .. "Ci ® -Ja. A <7-^ r—J Preobleke. .Popravita. L JU tovarna dežnikov lldflra, UM tri 8. a* T n.^zsiM KUPUJEM KOSTANJEV v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1 — 2 i/j m. Obvezne ponudbe za 100 kg z navedbo postaje rloposlati tvrdki: Vinko Vabi«, Žalec, štajersko. 901 IMia tiiilflin inmiiimiiMiiii n 5 vinarjev stana dop anica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami,obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj | iu poštnine prosto. Prva tovarna ur JAN. KONRAD j c. in kr. dvorni založnik, iJrtts St. 1223 (Češko); Pristno nikeln žepne ure 4 20 K, 5'— K. š V srebru 8 40 K, 9 50 K. Nikeln budika 2 90K, j ure s kukavico 7 85 K, ure z nihalom 9 — K. i Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se «a- š 1278 menja ali denar nazaj. za mesec maj t9!6. 100 q krompirja 800 kg fižola 500 kg ješprenja (ječmentka) Ponudbe z navedbo cen je poslati do 20. aprila na naslov C. kr. demanijalna uprava Biograd - Zaravecchla (Dalmacija) pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za 2371 Velika izbir površnih jopic K za dame in deklice. 28 ..Pri Škofu". Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska nllca. Podružnica tvrdke B. MIKLAUG. Prvo hranlsho ponije za umetno steklarstvo in slihanie na stehlo AM flSBOlH Ljubljana Dunajska cesta štev. 13 pri .JlgovcH" se priporoča slav cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvrSitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v figuralni in navadni ornamentlki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi tn proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovrSenih del na razpolago. 74 K 1-20 K 1-20 Kompletna preEfisl^ari ja Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri TOMI JF\QER Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20 K 1'20 po vi« ceni Mijev. orehov S1 esenou 161 Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira. Kdeli - pljncne bolezni 111 »Certosan," krepilni prišel: « pljuča, sloviti Izdelek bostonskega prof. dr. Coolc, odstrani naglo in temeljito najhujši kaieli, hripavost, težko sapo, zdravi naglo težko-e pri dihanju, katar na pljučih, ovira uničevalno delo pojavov tuberkuloze in zavrne to težko bolezen na pot ozdravljenji, ker (ieainficira pljučno omrežje in napravi potom zvapnetija bacile neškodljive, končno učinkuje v vsakem shica u zelo redltno, krep lno in osvežujoče. Tisoči ozdravelih zahvalno omenjam zdravilni, krepilni In življenje rešilni učinek .Ccrtosana". Velika izvirna steklenica .Cer-tosana" utane K e —. Ztntcvajte ga v lekarnah. Ce ga tam nc dobite, naročite ga naravnost pri glavni zalogi: Lekarna Jožef v. T8r5k, Bcdapest, VI. Kir4Iy-utca 12 L. Najfinejše brivske aparata in rezila, britve, lase-strlžntke kupite najboljše in najcenejše pri A. Weissberg Dunaj II. Untere Donaustr. 23./S. Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven. V (Jltambilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. IH J Anton Cerne jf graver in izdelovatelj ^••iss*^ kavčuk - štambilijev Ljubljana, SelenDuroova u!. St. t. Ceniki franko. 553 Ceniki tranko. V UD 1 Ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg š K 48'—. Orehove tropine (oele) v ploščah po K 84— in zmlete i K 87 — za 100 kg brez vreč. Sezamove tropine po K 84 — brez vreč. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg a K 53 — za 100 kg brez vreč. Tudi sladkorno krvno klaio in rapsove tropine dobi v kratkem! Poljedelci 1 Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, Ječmen, domačo in nemško de* telfo, grašico in druga travna semena. Modro gaiico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba. Kmetovalcu Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnfta, kalijevo sol. 8% kalijev, 18—20»/0 mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10 — a, 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vrečo tranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K h 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po nuj- < ugodne ših cenah koruzne storže, ajdove, prosene i in druge pleve. pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S FISCHER, Dunaj, IX. 286 Wahringerstr, 41. okrogel, surov ali suh, od 10 cm naprej, dolžina od 2 do 6 metrov, kupuje tovarna Goričane pri Medvodah. Ponudba brez naznanjene cene nima pomenu. 856 s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelojkirai lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznaftla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast. in »o[jovnnjo, za ojačitev lasiščn, pri moških krepko pospešuje rast brade, in in po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk iu polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje statosli. Lonček po 4, 6 In 10 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila Hna Cslllag, Dunai 1» podrti salon 'fttchlij-^uaschbe JLiubljana 2. J. Pogačnik 1 Zaloga otroških s I vozičkov. Cene konkurenčne. Fjlago solidno. Ljubljana, Marije Jerebe cesta 13-18. MmmMmmm^mMmmMMmMmmm Ciepe trpežne uojne ure riajuEčja izbira briljantau po nizkih cenah Uelika izbira za razna darila za obilni obisk najuljudneje uabim CUDEn Prešernoua ulica St. 1. tjubljana Prstan Suetouna narocujte cenik z patriotično prilogo uojna z rudečim in s koledarjem za leto 1916 kateri križem lepo emaj-se pošilja po pošti prosto. liran K 2*30. 3t>an Gričar %elcn{>mcfcova ulica 3 %aioc^a izgofopljenil] oblcl^ ^ goo-poSe in dečne. Za prebavo slabega kruha je (IiiIm mnrJll' j® niijceuei^a in najboljša jed s kruhom Sida-ničd najboljše sredstvo za želodec \I[m fjju ||| je ravno tako redilen kakor surovo maslo ali štirikrat za otroke, kakor za odrasle, jUIUU lllvUU j cenejši. 1. znvitek Sida-medu stane samo 35 vinarjev in se napravi iz njega '/t k