Št. 101.
V Gorici, dne 30. avgusta 1900.
Izhaja trikrat na teden r iestlh IzdanJIh, in sioer; vsak torek, četrtek in so'»oto, zj nt ran je tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane i uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ol) novem letu vred po poŠti prn-jemana   ali   v   Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto-.......,   . 13 K 20 h. ali vrld. 6-GO
'*   pol leta 1 . .  . f'"." .'".""V, ;*»XVV*r 3*0 —
četrt leta.......3 , 40 *   ,    ,    1-70
1'o.sainiCne številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravni^lvo v Gosposki ulici
stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak
dan od 8. ure zjutraj do 6. svečer; ob nedeljah pa oč
9. do \"2. ure. Na naročilu brez duposlnne niii-učuim
. w ne oziramo.    ,    ^,___,     ^^
„!'Iti MOREČ" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petfk in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-fcukarni Seuwarz v Šolski-ulici in Jellersitz-v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni/Lavrenčic' na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric
S O Č A
(Večerno izdanje).
Tečaj XXX.
Uredništvo
ae nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorici V I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.                                                     '
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
apravnigtvo.                   ______
Oglasi in poslanica 30 računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-kiat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco tiorlca.
„tioriSka Tiskarna« A. GabrSček Uska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se .Slovansko knjižni cA katera izhaja mesečno v snopičih obBežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno I gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrefcoa.
Shod dr. Turne v Kobaridu.
V tem prijaznem, od nekdaj narodnem trgu je priredil v nedeljo g. dr. Henrik Turna javen shod. Ker Je bil shod naznanjen glavarstvu za 4. popoldne, je bilo treba počakati to uro, tlasi so se nallačih vsi Podse-Ijanovi prostori že oh 2. pop. Dollo je tudi 5 duhovnikov in \ bogoslovcc; nit d temi domaČa dekan in kupelun. -— Da se čas kako ubije, je pričel domačin A. Gabr-ŠČek zaseben razgovor. Razložil je stališče narodno-napredne stranke glede na trgovino in obrl. Pojasnil je tisto posebnost v naši deželi, da je ključ, do boljše prihodnosti po sedaj veljavnih ustavnih načelih edino v rokah trgovcev in obrtnikov, in to vfckd trgovsko-obrlne zbornice, ki voli dva poslanca v deželni zbor. Trgovska zbornica je važna ustanovitev, ki pobira do klade na pridobnino, nabira s tem v svoji blagajni vsako leto lepe tisočake, katere pa rabi le v laike namene in često nam naravnost v Škodo. In vrhu vsega daje Lahom Se v deželnem zboru večino, da gospodujejo tudi tam po svoji volji. — To razmere morajo prenehati, ali edino s pomočjo trgvcev in obrt n i k o v. Zato je narodno - napredna stranka vzela v obrambo trgovce in obrtnike proti najnovejši klerikalni gonji s lihimi konsumnlmi »zadregami" in gojilnicami, ki poštenega dela nili niso zmož*-- ljudstvu torej le škodo delajo, a po vrini uničujejo Irgovce in obrtnike. Nanvsto da b množilo Število izurjenih in zavednih trfe ¦"•<-'v m obrtnikov, ki hi šli na volišče in zmagali, bi jih oilo vedno manj, in tako bi torej nikdar ne prišli do moči v trgovski zbornici in deželnem zboru, a to M bito v velikansko nesrečo v^ega našega ljudstva, pred vsem pa kmeta. Zato proč s klerikalnimi spletkarkami! — Živo je naslikal divjanje kranjskih kaplanov v tem oziru, ki spravljajo toliko ljudstva v nesrečo, zlorabeč celo cerkev za naznanite, po čem prodajajo »zadrege* špeh in sardalone itd., mesto d.i bi oznanjati tam besedo božjo iti ljubezen do bližnjega.,.. Ni pozabil znanega kaplana Rudolfa v Trnovem, ki je v mulo letih zapravi! do 60.000 kronic... Ko se je to pokazalo, ga je Škof kar prestavil   drugam, da
Bog in narod!
. . -. ...___L,-.....
<Gor. Tiskarna* A.' Gabršfiek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
RUSINJA.
iVij«,Vi'*;k;i i/ n.i\vjv*j.ri"i tM.-:»,
Srbski spisal  Gjuro Jakšič.
Pasi. !*odrav*kl.
(Haljc-t
Kaj napil! seže mu Mlinski v besedo. Prod tremi minutami nas je napadlo deset prostovoljcev k jatagan-ske legije; gospoda kapitana toliko da niso zadušili ter-mu posiloma strgali is naročja zakonito nevesto. - Meni so pobrali zlato uro in beiežnico z deset tisoč goldinarji! — Za njimi, gospodje, na njimi! Jaz vam pomagam, moramo jih ujeti, zapreti, jaz vem, kje so ti tatovi, roparji ! Mi Rusi, pravoslavni, pri imenu sv. Trojice, pri slavi Rusije, prišli smo stiskanim kristijanom na pomoč, tu nas pa napadajo sredi ulic, jemljejo nam neveste, denar, bijejo nas, more% grdo ravnajo z nami. Za njimi, gospodje !« tako je vreščal Klinski, korakajoč naprej z dvema žandarmoina in s pisarjem, ki njegovega razgovora niso nič razumeli. Bajbakov je s pobešeno glavo plazil za njimi, a tam poleg plota videl si stopati v megli kakor nekako senco obupnega Porfirova. On revež je samo čakal priložnosti, kako bi se mogel V megli  zgubiti.   Ko so bili dospeli na
ga je rešil jeze ljudstva, ki je prišlo po njem v nesrečo.
Dekan g. Potomci izjavi, da domači duhovniki stoje daleč od take klerikalne gonje, kakoršoa je drugod, kar naj shod sprejme na znanje. — Gosp. GabrSček z veseljem pozdravi to izjavo, ki je le obsodba kranjske klerikalne organizacije, eeš, saj poznamo vsi g. dekana, da je imet le za svoj poklic in noče, da bi se zanesle kranjske razmere tudi k nam. — Shod živahno pritrjuje tem besedam.
Približala se je 4, ura popoldne. Shod izvoli predsednikom g. Antona Juretiča, člana izvtsevalnega odbora, ki zahvali dr. T u m o, da je priredil javen shod v tako resnih časih ~~ in ga naprosi, naj poroča o položaju v deželi. — Dr, Turna je spregovoril par stavkov, ko je priSel vlad. zastopnik g. pl. Musil iz Tolmina. Dr. Turna je govoril poldrugo uro o razmerah v deželni hiši, o razmerju med Slovenci, Italijani in vlado, o potrebah dežele in o goriškem razkolu.
Ne bomo tu ponavljali več ali manj znanih resnic o deželnem zboru in o slovenski revščini. Njegov sklep je bil tak r Slovencem se zato tako »imenitno* godi, ker smo prekrolki, premehki in premalo poučeni. Kedar se bomo zavedali svojih pravic, ko bomo nastopali možko, odločno, resno, kedar se olrescmo dosedanjega hlapčevstva, ki nam prešinja še dandanes kosti in mozeg, takrat nas  bodo več cenili na  merodajnih   mestih.
Govoril jo odkrito in resnično o dveh naših strankah: o klerikalni in narodno-napredni. Povedal je, kako je bil prisiljen v politiko. Program, na podlagi katerega je bil izvoljen, je oni isti sedanje narodno-napredne stranke. Tudi takrat smo imeli v deželi klerikalno siru j o; dr. Gregorčič jej je bil nasproten. Zalo je imel okoli sebe toliko posvetnega ivzumništva. Ali 1.1898, je sklenil tajno zvezo z onimi istimi življi, ki so prej rogovilili proti njemu in katerih shode je razganjal (glej Sf. Peter!). Od lakrat se je dr, Gregorčič .spremenil; naravno, da vsi niso Sli za njim v klerikalni tabor. Zafcgadel je nashl razdor! Ker ecm videl, da so se r.izmerc tako žalostno spremenile, sem se hotel liho umakniti v zatišje. V jnnuvarju 1. iS1.)1.), sem pod.d dr. Gregorčiču   odstopno
križempotje pri »Londonu*, je on, namesto da bi šel ž njimi na levo, krenil na desno na Vračar ter zginil. Klin-skemu, dasi ni mogel nikogar ujeti, se je vendar načrt posrečil — kajti zarano drugi dan je ves Belgrad pripovedoval, kako so se ruski in srbski prostovoljci bili, kako se je jedna Rusinja izgubila, katero so ukradli ter koliko je bilo ranjenih in mrtvih.
V mali, toda uknsno urejeni Kse-nijini enimiati je vladal danes čuden nered. Na mizi stoj6 posamezne stekle-ničice z ostanki zdravil, prazni papirčki za različne praške, načete pomaranče, izžmete limone, velike in male Žlice — a nad vsem tem turobno sveti svetilnica.
Blizu okna na belih, visokih vajš-nicah leži bleda glava mlade oskrbo-valke, za njo stoji čudna postrešnica: mlad, komaj dvajsetletni človek v dragoceni srbski obleki. Na prsih se mu sveti pozlačen oklep, za pasom se lesketata dva s srebrom okovana samokresa a med njima se blišči z brilanti bogato ozaljšan jatagan. Na nogah je imel bačkore iz temnega, debelega sukna, a čez nje škornje do kolen. Bil je visoke, vitke rasti; vsako njegovo gibanje je pričalo o nenavadni njegovi moči in gibčnosti. Obličje njegovo, osvetljevano od svetilntce, je bilo nenavadno zalo, sicer shujšano in obledelo, toda črte so najnvljale možatost. Pod čelom so mu stale ne preveč črne  goste  obrvi, med
izjavo, ki pa ni bila sprejeta. — V maju so^ razmere dozorele že tako daleč, da je dr. Gregorčič kupil svojo tiskamo, in že takrat je bil novi list »Gorica* sklenjena stvar — torej razkol nasnovan. Kdo ga je torej vzročil ? Ali ni bil to dr. Gregorčič s peščico najožjih somišljenikov, ki so zavrgli stari program in sprejeli klerikalni?
Govoril je dalje o veri in duhovščini v politiki! V" politiko vere ne ineSati, ker tu ni mesta za njo. Duhovnika kot takega spoštujem, ali le v njegovem poklicu v cerkvi se mu pokoravam. (Niti to ne vselej! Proti zlorabam naših • 'va v politične s vrhe protestujemo l Ui.dn.) Zunaj cerkve pa mi je jednak! Mi naprednjaki z veseljem pozdravljamo duhovniki*, kot enakopravnega sodelavca za blagor in napredek naroda, ali zahtevamo, da svetih stvarij ne vlači v krčme in na dvorišča, da ne zlorabi vere v politične svrhe in ne govori v cerkvi rečij, katerih - ne bi smeli (Vihamo pritrjevanje.)
Govoril je tudi o pisavi »Soče* in »Primorca* ter omenil, da je ta pisava posledica one ostudne pisarijo klerikalnih listov, katerim ni bilo nič več sveto, niti oni glavni stebri, na katerih sloni ves naš človeški red, to je mir in sreča v družini. Kar so klerikalni listi iskali, to so našli. Kar je vojaku v boju puška, s katero strelja in mori, dasi često nerad, to je politični stranki časopisje. Naši klerikalci m j si pripišejo sami, ako so izzvali »Sočo" do take vrste odpora.
Dalje je govoril o zadružništvu v istem smislu, kakor v Vrtojbi.
Govoril je o železniških zvezah in prišel do zaključka, naj se pošlje vladi peticija za postransko železnico od Sv. Lucije do Loga. (Živahno odobravanje.)
Obš'rneje je razpravljal o gospodarskih načrtih, ki naj bi se izvedli v naši deželi s pomočjo vlade, dežele in občin, posebno o urejevanju rek in hudournikov ter pogozdovanju njih bregov, o vodnih zadrugah itd. — ter slavil končno te tri resolucije:
»1. Deležniki javnega shoda v Kobaridu dne 26. avgusta 1900 se obračajo na visoko vlado z nujno prošnjo, da istočasno z izde-lanjem podrobnega načrta Bohinjske železnice izdela tudi trasni in podrobni načrt kra-
njimi je bila opaziti v ravni črti globoka vraska — znamenje, da so njegove misli bile vsikdar pravilne — on pa krepkega, poštenega značaja. Svojih velikih, črnih očij ni nikdar odvrnil od bolne Ksenije, marveč skrbno spremljal vsako njeno gibanje. Časih je položil svojo krepko roko nežno na njeno čelo, in čuteč, da je nenavadno razpaljeno, jo vzel iz ledu bele obkladke ter izžemši je, pokladal jih pozorno na senci, kakor je delala nekdaj ona, ko je ležal on ranjen v bolnišnici.
To je trajalo nekoliko dnij in nočij. Mladi Rusinji je že dokaj bolje ; že dva dni ima — in zdravniki to odobrujejo — tek do jedi. Po noči je mirno počivala, ter le včasih v snu zakričala, odprla zaspane oči in, zagledavši svojega Vuka, se nasmehnila polna blagih občutkov, znovič zaprla oči ter zopet zaspala. Vuk ni mogel proč od nje, da bi si nekoliko oddahnil; pa tudi ni učinil tega, ker je ni mogel pustiti same. Čakal je jutra, da bi slišal njen prijetni glas, videl njene modre oči in blažen nasmeh. In brž ko so prvi solnčni žarki pokuk-nili skozi spuščene zavese ter poigrali na njenem licu, je ona tiho se smehljaje kazala mu dvoje krasnih očij, hrepeneče zročih v možato lice Vuka Zmija-koviča.
»Vuk«, je rekla oskrbnica s tihim glasom, »ti nisi zatisnil niti očesa ter niti ne veš, koliko bi spanje koristilo tvojemu  utrujenemu  telesu.   Kajpada!
jevne železnice od postaje Sv. Lucija na Mostu ob progi Bohinjske železnice mimo Tolmina, Kobarida, Bovca, Kluž do Logov?
da sprejme to krajevno železnico med one, ki se imajo zagotoviti z državno podporo že nastopnega leta;
da nemudoma predloži to zadevo deželnemu zboru goriškemu radi založltve osnovne glavnice iz deželnega zaloga in po zasebnih udeležencih.
2. Visoka vlada se opozarja na zanemarjeno stanje javnih in posebno gozdnih potov po Tolminskem ter se pozivlje, da naloži tehničnemu oddelku pri c. kr. namest-ništvu v Trstu, oziroma ckr.okr, glavarstvu v Tolminu, da okrajem in občinam izdela potrebne načrte v prvi vrsti za celo progo Kobarid do Logov čez Breginj in od Bovca oziroma Trente do Mojstrske naKtanjaki meji,
8. Poživlja se visoka vlada, da se brez odloga loti zajezovanja hudournikov In pogozdovanja bregov hudournikov ter uravnave vodotokov gorenje Soške doline do Sv. Lucije na Mostu po enotnem načrtu ter predloži načrt zakona za prispevek deželnega zaloga in prizadetih občin ter dela na to, da se ustanovi potrebna vodna zadruga/
Resolucije so bile sprejete z viharnim odobravanjem brez ugovora od katerekoli strani. Ob enem je bilo sklenjeno, da izroči posebna deputacija cesarju v Gorici prošnjo enakega obsega.
Po tem govoru, kateremu je shod sledil z največjo pozornostjo, je sledila prav zanimiva, živahna in često prav burna razprava, polna prav humorističnih prizorov.
Dekan g. Peternel pravi, da je dr. Turna omenjal razpor med liberalci (!) in klerikalci, ali med .... dr. Gregorčičem in dr. Tu m o. Noče zagovarjati Gregorčiča, naj stori to sam in nam od svoje strani pojasni, da bomo culi oba zvona. (Viharen odpor. Klici: Zakaj ni prišel! Tu sem je imel priti!) Naglašati pa treba, da morajo prešinjati verska načela vse naše življenje, torej tuli v politiki. (Viharen odpor, pod čegar vtisom se je odpravljal g. dekan na odhod.) »Soče* ne čila, a čuje, da hude reči piše o duhovščini. (Gabršcek: Ali vse resnično! Bo še pisala, zaloga je velika 1) Ko je rekel še nekaj o pravici in
To   je  stara  hajduška  navada,   večni ; trud, večno bdenje!« \           »Da, duša moja, marsikatero noč
: sem tako prebil v globelih naših gora — a vendar ne tako! Poslušal sem gozdni šum, žuborenje potokov, gledal na nebo, posuto z zvezdami, toda tvojih očij nisem videl. Nisem poslušal tvojega dihanja, nisem dihal ozračja, katerega 5 ti dišeš. Ti, Ksenija, nisi bila tam. Ne-j mara bi pri tebi ne bil slišal jeka bližajočega se viharja, v tvojem objetju j ne smel bi sanjati one krasne sanje, s katerimi je bila v senčnih goščavah svobodnih gor napolnena moja hajduška duša. O, Ksenija — Ksenija ! Ti ne veš, ' da tudi liajduško življenje ima svojo ' poezijo; te otožne, velikanske skale imajo svojo mičnošt, kakorSne nima nobena palača na svetu! O kolikokrat sem podprt ob hladen kamen gledal, kako se ob drevesnih vrhovih trgajo oblaki in njim na čelu orel kakor vojvoda razpenja svoja črna krila. V takih trenutkih sem premišljeval o trpki usodi svojega potlačenega naroda ; v črnih krilih tega zračnega vladarja sem videl razprostrto zastavo vsega Srbstva; tako zamaknen sem si mislil, da pod hajdu-škimi senci leži poteptan tiran... O Ksenija !« Mladi hajduk vsled notranje raz-, čiljenosti ni mogel dalje govoriti. Glas se mu je tresel in čelo se zamračilo; pobesil je oči kakor bi premišljeval o svoji minulosti.
(Halje pride).
ljubezni, kar se je pa zgubilo med splošnim vrvenjem in vsestranskimi opazkami, je dekan zapustil dvorano.
Nastopil je Ijubušenjski kurat Leben in pričel:
Gosp. dr.Turna je zahteval, naj ostane duhovnik le v cerkvi. — Dalje ni mogel, ker preglasil ga je vsestranski odpor s klici: To ni res! To je laž! Narobe je res! — Leben se opravičuje, da morda ni razumel ... Dr, Turna mu ponovi Se enkrat svojo izjavo. Nastal je živahen, dolgo trajajoč besedni boj, kateri je v glavnem dobojeval GabršCek, zavrnivši klerikalnega misijonarja na vsej Črti tako, da si bo dolgo pomnil ta bridki dan. - Boj se je dobojeval v dija-logih; na vsako trditev je takoj sledil opo-pran odgovor.
Ker Leben ni hotel priznati klerika-lizma, mu je dal GabršCek ta-le odgovor:
Mi se ne vlikamo v bitslvene zadeve cerkve in vere, a bojevali se bomo nevstrašno proti klerikalizmu, ki je pri nas v glavnem : predominij, nadvladje klerusa, duhovščine nad vsemi stanovi. Ta boj je neizogiben; dobojevali so ga že marsikje, vihro drugod po svetu, zanesel se je tudi k nam, in dobojevati ga moramo. Duhovščina je imela stoletja glavno in edino besedo povsod, v cerkvi kakor zunaj nje, posebno v javnem življenju. Ali posvetni stanovi so se zaceli otresati takega varuštva, takega nadvladja, duhovščina ga pa brani — in eto boj. Zdaj smo pri nas v taki prehodni dobi, ko se duhovščina bori za svojo nadvlado ; ako zmaga, bo mir za par rodov . . . Naš boj velja torej klerikalizmu, ki hoCe zagotoviti duhovskemu stanu v cerkvi in zunaj nje glavno besedo. Za vero se tu ne gre. Verske reci tičejo v cerkve, saj smo jih za to zidali, za to jih vzdržujemo in duhovnike plačujemo. (Leben zakrici: Verski fond nas plačuje! Smeh! Klici: In odkod je prišel ta fond? 1). Ako je vera biser, kakor pravite, prav, ali ravnajte ž njim spodobno, ne hodite t njim v krčme in na dvorišča, v cerkvi je prostor zanj. — Z vso odločnostjo se upiramo zlorabi duhovske službe! Vi niste poklicani, da nas za lase vlačite v nebesa; prosto voljo ima vsak! Ali da boste v cerkvi s prsti kazali na tiste, ki vas noCejo slusati, proti takim impertineneam v naših cerkvah se moramo že zavarovati! Klerikalci pa rabijo cerkev, lečo in spovednico le v strankarske namene, ki nimajo z vero nic opraviti in hočejo zagotoviti duhovščini odločilno besedo povsod, tudi v občini, deželi in državi! Takemu klerikalizmu, taki nadvladi duhovščine, velja naš boj! (Viharno pritrjevanje). Kurat Leben pravi, da klerikalci so: duhovniki in tisti, ki so ž njimi. Nadvlade nočejo; dovolj imajo opravil svojega poklica. Vse posvetne reči prepuščamo radi posvetnim možem, zahtevamo le, da so vseskozi pre-šinjeni s krščanskim duhom; vse naše življenje mora sloneti na edino pravi katoliški podlpgi.
(Konec prihodnjič).
DOPISI.
Iz Kobariškega Kotu. (Par besed o nun Cevi »Izjavi*!). — Gospod nune iz Sedla S. G. je čutil potrebo, oglasiti se po županstvu v »Gorici" in v »Prim. listu*. Čudom smo se čudili, ko smo citali tisto »Izjavo*, v kateri je govora o ponovnih »napadih* na njega, ki so »ostudni* in »laž-njivi*. Starašinstvo je spoznalo (?) za svojo dolžnost, zavrniti napade kot popolnoma neutemeljene in lažnjive ter izjaviti, da vikar je unet za dušno in telesno srečo svojih vi-karijanov. Hm, za božjo voljo, kje pa je bil napaden g. nune ? Mi se ne spominjamo na nikak tak napad, kar pa je bilo pisano iz Kobariškega Kota, ki se je tikulo njega, že pred davnim Časom, tisto je pa vse resnično prav do pičice. Pa od tega je že dolgo, tako dolgo, da kar nam noCe v glivo, zakaj da prihaja kar nakrat sedaj županstvo z neko izjavo na dan, v kateri brani nunca. Izjavi se vidi na prvi hip, da je delo nunčevo, starašinstvo je »podpisano* le »radi lepšega". N6, ker sem že rekel: po.lpisano (Izjava namreč pra vi: »spoznalo je podpisano starašinstvo....), moram povedali, da izmed 9 navedenih starušin jih ne zna pisati pet, enega pa sploh zraven ni bilo. Kako torej je mogel priti podpis tega pod izjavo ?
Radi bi vedeli vendar, 'zakaj je prišla tista izjava ha beli dan, ko ne vemo nič o .napadih". Prav hvahžui bi bili  županstvu,
ako bi nam v javnosti povedalo, fesa se dotika izjava, ko govori o Kižnjivih in neutemeljenih napadih, celo o ostudnih itd. Po-vejte nam vendar, da bomo župljani vsaj vedeli, zakaj brani starašinstvo gosp. nunca. Torej prosimo!
Brje, dne 28. avgusta. (Utiski veselice v Kasovljah). — Ta impozantna in vciika veselica, katere se je udeležil nebroj priprostega, pa tudi najodliCnejšega občinstva z vseh stranij naše Vipavske pa tudi od dlje, je dosegla popolnoma svoj vspeh. Moj namen ni, popisovati natanko vsporeda veselice, ampak le nekatere važnejše momente. Gin-Ijivo je bilo videti vsprejem Sokola! Pred občinstvom in godbo, stoječo v špalirju, je nagovoril in pozdravil s krepkimi, nauduše-valno izraženimi besedami gosp. Alojzij Makov e c v imenu društva in občine čile brate Sokole, omenivši njih pomen za narodnost, napredek in prosveto in zagotovivši jih srCnih naših simpatij in bratske ljubavi. Podstarosta .Sokolov" dr. Gruntar je, zahvalivši se za vsprejem, odzdravil in povedal pomen narodnih društev, katera, ako so delavna, so ognjišča prosvete in klicarji k samosvesti in omiki; taka znamenja krepkega življenja k.»že, da ima bralno društvo v Brjah, katero se je potrudilo za prireditev tako pomembne in častne veselice. Izmed občinstva, ki se je udeležilo veselice, so posebno pozornost obujala ona društva, ki so došla korporativno z zastavami. Bralno in pevsko društvo iz Do-bravelj je prišlo z društvenimi znaki in z zastavo pod vodstvom vrlega g. Verčona, Skupno so prišla bratska društva iz Šmarij, sv. Križa, Ajdovščine itd. Kako je bilo vse veselo, naudušeno, kako je vse šumelo in vrvelo! Velikanska dvorana z lepo okrašenim odrom se je kmalu napolnila. Brezpomembno bi bilo hvaliti petje, tamburanje in telovadbo Sokolovo. Tudi igra .Dva gospoda in en sluga", ki so jo igrali naši dražestni gospici M i n k a in Olga pa gospodje B r a t i n a, Furlan in Žerjal, je vse popolnoma za-dovolilo; splošno je bila sodba prav ugodna in laskava za igralce. Prolog k tej veselici je zložil nalašč znan mlad pesnik. Krasne in pomenljive besede, izgovorjeno ognjevito po g. Furlanu, so napravile na vse občinstvo izreden vtis.
Tako je treba ljudstvo klicati in dra-miti na delo . . . Uzoren red in mir, ki je vladal povsod, kaže, da je naše ljudstvo že bolj omikano.
Takih veselic nam napravljajte vi, narodna društva, in vi, ki se za narod žrtvujete, da kmalu vzbudite iz omrtvelosti in narodne zaspanosti ljudstvo ter je privedete do luči napredka, samosvesti in omike.
Izpod Cavna, dne 27. avgusta. — Dne 26. t. m. smo imeli v Skriljah drugo sv. mašo, kojo je opravljal naš gosp. župnik Jos. Kosec. Pri pridigi, se ume, da se je dotaknil tudi časnikov, ki razkrivajo skrivnosti. Priporočal je, naj se isti ne berejo, ter sploh zatirajo. No, in kaj se Vam zdi, zakaj? Pridige ni treba s posebno tvarino pripravljati. Kar je nekaj Časa, nam vsako nedeljo trobi o časnikih, žeto smo pa toliko bolj radovedni, kaj je neki, Cesar se on tako boji, da bi nam ne smelo biti znano.
To nam pa dela »Sočo* in »Primorca" toliko bolj zanimiva, in verjemite mi, gospod urednik, kar je pričel to čenčati brez vsake zveze, se je radovednost po »Soči« počve-torila, a udeležba pri njegovem čenčanju se je vsaj trikrat zmanjšala. Ce pojde tako dalje, bo imel v cerkvi pravi tihi mir in poslušnost — praznih klopij.
Pri oznanilu nas je opozoril, naj se udeležimo »I. katoliškega shoda v Kamnjah" koj po litanijah v šolski sobi!! Tu je bila neka predpriprava katol. shoda v Ljubljani. Ker se mu je zdela cerkev le neumesten kraj, v kojem bi se javna politika uganjala, se je poslužil šol. sobe. Vprašalo bi se tu njega kot krajnega šolskega nadzornika in v prvi vrsti še g. šolskega voditelja v Kamnjah, kako mora dopuščati, da se šolsko poslopje rabi v politično agitacijsko svrho.
To bi bilo treba vendar vedeti, da če se že cerkev skruni s političnimi agitacijami mesto z učenjem verskih naukov, naj se vsaj šoli ne pripušča te lumparije. — Za danes toliko, ako se v dragic primeri kaj enakega, se hoče tej nedostatnosti drugje posvetiti! 1 Naši čitatelji so gotovo radovedni, kaj se je tu klobasilo. No, to je že več kot znana pesen,: Proti »SoCi* in »Primorcu« je zlival edini govornik naš Kosec svoj strup. Rotil , par njegovih tretjerednikov, naj na vsak naCin skušajo zalreti ta lista, koja se nočeta poko-
riti klerikalnemu fanatizmu; ki celo prideta z barvo resničnosti na dan, koja jim kožuh spira.
Priporočal je korist in važnost prihodnjega katol. shoda in njega udeležbo. Rad bi imel enako z onim v Rim, pri kojem trde radovedni jeziki, da bi bil spremljal neko domačo krasotico iz Rima dalje v Neapelj.
Kaj je bilo dalje na dnevnem redu ? No, proti krčmarjem — ker so proti zidanju novega .farovža" — naj bi se ustanovilo vsaj eno konsumno društvo, ki bi jim dobičke, dasi ne velike, vendar še te škrbilo, da bodo vedeli, kaj se pravi: ne biti gospodu nuncu slepo pokoren.
To je krščanska ljubezen, kaj ne, gosp. župnik? Ker se nečemopokoriti Vam in ljudstvo obremeniti z nepotrebno novo zgradbo farovža, potem koj se nam hoče siliti konkurenco „konsumnega društva", pri kojem bo generalni paša seveda naš C. g. nune — to se ume. Saj govori se že, da pojde kot priča s skopitarjem, ter se tako prepriča tudi o tem imenitnem opravilu.
V prihodnje še kaj.
2 Vipavskega, dne 27. avgusta. — V zadnji »Gorici* dobiš dopis »Lažnjivci po poklicu*. To je pa res istina. Na kaj se ti lažnjivci že opirajo, na shod pri Rebku, koji se je vendar vršil proti prirediteljem v največje presenečenje in blamažo. Gotovo sam po sili predsednik shoda se je uveril, da je narod sprevidel, kaj je prav in kaj ne. Kako so se vsipale sramotilne besede nanj in njega pristaše, da je prav v naglici stisnil ušesa pod klobuk in nemudoma popihal jo, kakor nekdaj Napoleon I. izpred Moskve.
Gotovo je tudi vskliknil v svojem srcu:
»Še ena taka zmaga in po meni je", in sedaj se »Goric** opira na njene takratne lažnjive izjave. Ako nimate v Gorici boljih dokazov, prt nas na Vipavskem — ste na zelo slabi podlagi!
Iz BIIJ, dne 27. avg. — Naš g. nune Roječ postaja od dneva do dneva bolj razkačen. Kar poznati ga ni več. Na shod v Vrtojbo seveda je moral tirati seboj par za-slepljencev, delat škandal. Proti »Soči* in »Primorcu* ruje kakor bi bil stekel. Ni le zadosti, da kriči, da sta brezverska, sedaj mu je prišlo na misel celo to, da bo v cerkvi javno razglašal imena tistih, ki berejo »Sočo* aH »Primorca*. Ljudstvo gleda to gonjo nekam čudno, in nikakor mu neče v glavo, da da čuje v cerkvi in zvunaj nje iz nunčevil ust edino le hujskanje proti narodao-napredni stranki ter njenima glasiloma namesto besede božje. Propovednico pa napravi sedaj naš g. nune za sramotilni oder, raz kateri bo meta! imena tistih, ki čifajo »Sočo'- in »Primorca". Zavednejši ljudje gledajo vse to nunčevo početje vedno bolj z nevoljo, katera raste vspo-redno z nunčevo gonjo, in če ne odneha z lepa, naleti ob tak odpor, da ga bo pomnil vse žive dni. Temu mora biti konec, da bi se v naši cerkvi le hujskalo in dražilo, namesto da bi se oznanjala beseda božja. Naj le pusti na miru »Sočo* in »Prim.*, ki pišeta bridko resnico o tistih, ki hočejo nas voditi povsodi, ki se utikajo v reči, katere jih nic ne brigajo, kateri pod krinko vere zlorabljajo svoj upliv v politične svrhe. ki niso koristne kmetu. Pomisli naj raje, kaj je prav za prav njegov poklic v Biljab, in naj se omeji na isti — je dosti opravila! — drugo pa naj pusti na miru, ker je skrajni C a s! — Mislili smo, da pojde v Rim, ali se 'je skesal v zadnjih trenotkih. Želeli bi, da bi bil šel ter se spreobrnil v pravega duhovnika, v katerem ni nič političnega agitatorja! Toliko za danes. Če ne bo miru, pa se še oglasimo tu in lam.
Domače in razne novice.
Shod t Tolminu. — V nedeljo dne 2. sept. priredi deželni poslanec in odbornik dr. H. Turna javen shod v Tolminu, in sicer ob 3. uri popoludne v prostorih, katere od-kaže županstvo. Na dnevnem redu bo poročilo g. poslanca o njegovem delovanju ter o poliliškem in gospodarskem položaju.
Cesar t Gorici. — Dnevi, v katerih ima priti naš cesar v Gorico, se vedno naprej pomikajo. Prvotno smo culi, da pride do 10. sept., potem do 20., sedaj pa je določeno menda konečno, da pride po 20. sept., gotovo do 24. Med drugimi poglavitnejšimi točkami bo tudi sprejem županov, ob kateri priliki mu izroče zlato spominsko svetinjo.
Učitelj jezikov Fran M. Berard je bival nekaj let v Gorici, kjer je poučeval v boljših družinah francoščino. Nikdo ni vedel prav, od kod je doma in tudi nikomu tega ni  povedal.  Sodili  pa  so,  da  mora  biti s
Francoskega ali iz Švice. Ko je vsled bolezn prišel ob zaslužek ter zabredel v revščino, je znorel ter bil sprejet v bolnišnico usmiljenih bratov, ki so pa zaman popraševali, od kod je. Sedaj je revež umrl. Ne ve se o njem nič drugega nego samo ime".
Gad gaje pldll, — Ko je Mavre Andrej iz Kala žel pretekli teden mladike grmovja tor iste spravljal na kupe, ga je pičil gad v desno roko. Da bi si takoj pomagal ter še za Časa ubranil ostrupljenju, je bežal proti najbližnji hiši; toda na potu je padel v omedlevieo, kjer so ga našli ljudje ter odnesli na njegov dom. Roka mu je kmalu očrnela ter hudo otekla ; mož je občutil hude bolečine, da se je bilo bati smrti. Pomagal mu je vsaki po svoje, da se končno mož nekaj bolje počuti. — Hitra pomoč v takih slučajih je, da se bodisi roka ali noga trdno ..obveže-Z-močnim trakom ali žepno ruto-j-to— zabrani hitri tok krvi. Rano pa treba takoj, posebno ako je na roki, izsesati; ustnici pa ne smejo biti razpokane, drugače se krv še hitreje zastrupi.
Dobro je tudi rano z ostrim nožičem čira globlje ti m bolje izrezati ter dobro izprati, da mnogo krvi odteče. Nepravilno pa je — kakor se je v gornjem slučaju menda zgodilo — da upiknjenega z žganjem upija-nijo, češ da bi bilo to najbolje sredstvo,
Shod v Vrtojbi lu „Priw. List". —
Shod v Vrtojbi je popisal tudi »Prim. List", seveda po svoje, Tako grdo ni lagal kakor »Gorica*, ali lagal pa je le po svoji stari navadi. Pa še greha nima, saj pobožna laž je tudi dovoljena, in namen posvečuje sredstva! Shod v Vrtojbi bi bil skončal prav lepo, da nista prišla razdivjana kapelan Ličan in kurat Roječ z namenom, delati škandal. Vrtojbenci so bili povabili dr. Turna, naj priredi shod pri njih. Temu vabilu se je odzval, in Vrtojbenci so bili tudi navdušeni za dr. Turno ter so pazljivo poslušali njegov govor. Ne pa tako imenovana duhovnika in par po njih fanatizovanih mežnarjev in kričačev. Ti so naredili škandal da je bil shod zaključen. Sedaj pa prihaja »Priin. List", ki hvali ona dva razgrajača v duhovniški suknji, ter kliče celo: »Živela Dol. in Gor. Vrtojba!" prav kakor da bi res bila na strani „krščansko-narodne stranke*. Da pa temu ni tako, o tem je pričal zadostno shod dr. Turne, in pa dopisi iz Dol. Vrtojbe v naših listih tudi govore jasno in odkrito, kako stoji naša stranka v tem kraju. Z do pa radi prepuščamo »Prim, Listu" tisto »zavest*, da Vrtojba je na njegovi strani! Ako hoče slepiti samega sebe na tak način, slobodno mu!
Ušel od doma. — 16-letni Kari Hasciil iz St. Poltna na Nižje-Avstrijskem je bil ušel od doma dne 21. t. in. Šel je proti jugu in prišel v Gorico, kjer ga je prijelo redurstvo ter poslalo domu k starišem.
Umrla zastrupljena? — V Gradišču ob Soči je umrla 12-Ietna deklica Foška Pe-rini iz laškega Vidma najbrže zastrupljena. V soboto so jo poslali od doma po opravku k stari materi v Venier, katera jej je dala 2 klgr. češp. Od teh jih je nekaj pojedla, potem pa je šla s svojimi prijateljicami do bližnjega grma, kjer so rasle robidnice. Najbrže je deklica med pravimi robidnicami pojedla tudi kak strupen sad, kajti, ko je prišla domu, jej je bilo slabo ter je morala v posteljo, drugi dan pa je umrla. V Nedeljo je imela biti uboga deklica birmana, ali namesto k birmi jej je služila nova bela obleka na mrtvaškem odru.
V nedeljo v Prvačino! —- Opozarjamo na veselico, katero priredi »Prvaški Sokol" v družbi % »Goriškim Sokolom* v nedeljo dne 2. sept. v prijazni Prvacini. Veselica obeta biti prav zanimiva. Ker je zveza s Prvačino ugodna in iz Gorice ni daleč do tje, se je nadejati obile udeležbe, katero tudi zaslužijo Prvačkovci.
Umor rezervista. •— »Slov. Narod* piše: Z Notianjskega se nam poroča novica, ki je, če je resnična, uprav grozna. Po vsem Notranjskem se govori, da je neki stotnik pri vajah udaril s sabljo nekega rezervista s tako silo po glavi, da mu je presekal Cr epi njo — in da je/ojakvsleddobljene rane kmalu umrl. Rezervist je namreč, tako se govori, vsled silne vročine, vsled prahu, utrujen, žejen stopil, do nekega vodnjaka, da si malo pomoči svoje suho grlo — in to je moral revež plačati z glavo. Pristaviti je še, da je rezervist-vojak oče štirih ali petih otrok. Vojaška oblast, tako se dalje govori, baje skriva to grozodejstvo, ker se boji, da ne razburi Ijudskm duhov. Ta sluCaj je tak, da se mora na vsak način pojasniti.
O požaru v KncžI smo poročali v dopisu iz Podmelea v preteklem tednu. Sedaj nam pišejo, da pogorelec Andr. Debelak v Knezi je bil zavarovan pri b«nki »Slav i ji", katera je precenila škodo po svojem odposlancu ; pogorelec dobi ves zavarovani znesek 1000 K, kar ^Slavijo" samo ob sebi priporoča.
Taniburaško društvo »Vila" v Oc-povanu priredi dne 2. septembra t. 1. v prostorih gostilne g. Ant. Kofol-a ob 5'/» uri popoldne koncert s tamburanjem in petjem. Po koncertu prosta zabava. Vstopnina 30 h. K udeležbi uljudno vabi odbor.
Kotanje dopisov. — Preljubezniva »Gorica" je bila preložila v svoji predzadnji številki uredništvo »Sočo* v Vrtojbo V naslovu Clančiča, v katerem   nam  podtika,   da dopis
snujejo dobrodelni fond, katerPnaj nosi ime prečastitega škofa. Ta fond naj bi zlužil za pokritje silnih narodnih potreb, in vsak naj bi daroval malo svoto. Fond bo seveda služil tudi v dobrodelne namene, tako na pr. za zavod sv. Vida, v katerem je nebroj nesrečnih slepcev. Ta spomin bo trajen in je tudi dostojen, da se z njim povišuje svečanost 50-letnice vrlega Slovana Strossmaverja.
Vojaštvo in niadjarizacija. — Iz vojaških krogov javljajo, kako se postopa s hrvatskimi vojaki na Hrvatskem. Med tem ko so Madjari izposlovali za svoj jezik popolno enakopravnost, so začeli hrvatski jezik vzlic hrvatskim privilegijem povsod izpodrivati. Vza-jemna vojniška uprava postopa s Hrvatsko, kakor da bi bila ta madjarska županija. Hrvatska imena, osobito krstna imena, pišejo nemški ali madjarski. Tako na pr.--ims »Gjuro Križmanič iz Križevca, pišejo oni »Georg" ali „Gy6rgy« Krizmanicz aus »Kreuz* ali »K6r6s*. Na Madjarskem je vse madjarsko. Tam se uraduje vse madjarski in vse vojaške oblasti morajo si dopisovali z različnimi občinami madjarski. Osobito gledajo Madjari na to, da se madjarska imena in kraji ne »pačijo" in da vse z madjarskim pravopisom pišejo. V kadetskih in častniških šolah se hrvatski jezik ne uči, to pa samo zato, da se vojska ponemči aH pa pomadjari. Hrvatje nočejo, da jih nazivljejo »ungarische Solda-ten" in nočejo, tudi, da se uvrščuje hrabre Hrvate in Dalmatinee, kateri se sedaj bore* na Kitajskem, med madjarske mornarje. Hrvatje imajo svojo državo in svojega kralja in morajo gledati na-to, da se nikjer njih domovina ne smatra za madjarsko provincijo. Hrvatje hočejo ostati Hrvatje, a ne »madjarski vojaki*. Samo pravega odpora proti temu nikjer ne vidimo!
Shod poljskih demokratov. — Dne
22. t. m. je bil v Lvovu shod poljskih demokratov iz cele Galicije, na katerem se je sprejel nov program in nova organizacija. Demokrati so na njem izjavili, da stopijo v boj proti vsem konservativnim strankam in hočejo staviti proti omenjenim liberalno - demokratsko združenje. Zahtevajo tudi, da jim se da v deželnem in državnem zboru določeno število zastopnikov. Na shodu se je nadalje izjavilo, da se mora poljskemu narodu v Sleziji in Bukovini dali vse pravice, katero zahteva ravnopravnost. Demokrati upajo* da bo njih število po prihodnjih volitvah merodajno v klubu Poljakov.
Razprava proti BrcseUu, morilcu kralja Umberta, je pričela včeraj. Branil ga je odvetnik Mcrlino iz Rima, ki je bil nekdaj sam anarhist. Takrat je bežal iz Italije ter preromal pol sveta, Pozneje, ko se je vrnil, je bil socijalist, je odiičen odvetnik in žurnalist. Bresci je bil miren ter je govoril ves čas prav flegmatično. Bresci je obsojen v dosmrtno ječo s 71etnim samotnim zaporom.
Anarhisti. — Te dni so zaprli v Spljetu nekega Istrana Lazzarija, ker sumijo, da je anarhist. V stanovanju npgovem so našli več anarhističnih pisem, katera mu je pisal v Trstu prijeti Stipinovich.
V Rimu pa so prijeli nekoga Gancel-lierija, ker je baje sodrug Brescijev. Sploh se je začelo strogo paziti na vse sumljive življe.
Črnogorski knez v nevarnosti...—... Kakor javljajo časniki iz Napolja, je zaukazalo italijansko ministerstvo napoljskemu redar-stvu, iiaj straži dva črnogorska izseljenca, nekega Živkoviča in Petroviča, katera sta baje prišla v Napolj, da umorita črnogorskega kneza Nikito.
148,640.191 dol., a oni Nemčije 141,175,350 dolarjev.
Burska Tojna. — Dogodljaji na južno-afnčanskem bojnem polju, posebno pa vest, kako je Devvet ušel angleškim generalom "in kako je ujel mnogo Angležev, je vzbudila'po vsej Angleški veliko nevoljo. V Londonu je bila izdana listina, iz katere se razvidi, da so imeli Angleži do 9. junija t. ]., to je dan, na kateri so zavzeli mesto Pretorijo, 25.278 mož izgube, med temi 8911 mrtvih, Po najnovejših vesteh vojnega urada pa znašajo izgube Angležev do 4. avgusta 37.775 ljudij, a v juniju in avgustu ni bilo nikake večje bitke. Angleži so torej v takozvani »guerilla«-vojni zgubili 12 tisoč mož, torej polovico vseh zgubitkov v času velikih bitk. — Iz Pretorije javljajo 28. t. m„ da so se prikazali v bližini mest Senekala in Betlehema majhni oddelki Burov. Lord Roberts brzojavlja, da so imeli Angleži v praski 26. t. m. 5 mrtvih in 58 ranjenih.
Neki tovorni vlak, kateri je vozil živež za Angleže, se je prevrnil v prepad, ker so Buri razdrli tir, a strojevodja ni bil tega zapazil. Pri tej nesreči so zgubili Angleži 5 mož. General Bolha je napadel 28. t. m. Angleže, Angleži so se precej hrabro držali in prisilili Botho, da se je umaknil. Angleške zgube niso se znane.
Iz Transvala se je povrnil v Ljubljano g. Eg. Mosehe, Slovenec, katerega smo ob pričetku vojne parkrat omenjali, Boril se je v vrstah Burov in bil ujet od Anležev, ki so ga kot ioozemca odpeljali iz Afrike. V Flis-singenu na Nizozemskem so ga izkrcali.
Kitajska vojna. (Poročilo 29. in 30. t, m.) — Iz Pekinga je brzojavil francoski poslanik sledeče: Zavezniki so vzeli Peking 14. t, m. Bombardirali so tudi,sveto mesto", ker se je bilo utaborjlo v njem nekaj oddelkov Kitajcev, kateri so streljali na Evropejce. Francoski general Frey se je utaboril v cesarski palači in jo tudi tako utrdil, da se lahko brani proti morebitnim kitajskim napadom, — Podkralj Li-Hung-Čang zahteva, da princa Tuana zapro in obsodijo, ter je prosil brzojavnim potom cesarico, naj v to privoli. — Z Dunaja javljajo, da jo ono moštvo, katero je izkrcala avstrijska vojna ladija »Cesarica Marija Terezija«, dospelo v Peking. Poveljnik avstrijske čete jo poročnik Winterthaler. — Iz Šangaja je do&la vest, da so nameravali napraviti v mestu veliko razsvetljavo v proslavo zmagovitih zaveznikov, A poslaniki vseh držav se temu protivijo, utemeljuje svoj protest s tem, da pravijo, da bi razsvetljava mesta razburila kitajsko prebivalstvo, kar bi lahko povzročilo velike nerede in tudi prelivanje krvi. — V Pekingu se je sestavila komisija, katera bo provizo* rično opravljala vladne posle, dokler se ne sklene mir. čudno pač, da ni čuti še ničesar o kakem pogajanju. Misli se v obče, da se ustanovi na Kitajskem nekako stanje, podobno stanju na Turškem, De faclo bodo imeli Kitajci svojega cesarja in Kitajska bo samosvoja država a vse politiške in tudi denarne stvari bodo v rokah tujcev, to je zaveznikov ki ustanove v Pekingu poseben urad, kateri bo imel odločilno besedo pri vsakem povelju in pri vsaki odredbi kitajskega cesarja, ali pa njegovih ministrov. — Nemčija je porabila do sedaj za kitajsko vojno 100 milijonov mark, druge države na pr, Rusija pa še več.
Narodno gospodarstvo.
iz Dolenje Vrtojbe,  ki je komentoval shod I dr. Turne, je bil skovan v uredništvu. Opira se na besede v dopisu:   »ker nam primanj- I kuje prostora*.... ter pravi, da je zdaj uredništvo »Soče" v Dol  Vrtojbi, ali pa je dopis »iz Dolenje Vrtojbe" skoval stalni spisovalec »Sodnega"   gradiva,   ki   sedi   v   uredništvu »Soče" in ki se je seveda   tudi udeležil Tu-movejja shoda. Tako ^.Gorica*. Na to jej od- j govarjamb na kratkV to-RTf D^stt^e-vidt |-na  prvi  hip,  da  ga je moral   pisati le tak j človek, ki pozna dobro Vrtojbo  ter ki se je J udeležil shoda.   Dopis nam* je* prinesel gosp. i dopisnik sam v uredništvo v ponedeljek okoli J 5. ure.  Da bi  kovali dopise,  zato nimamo j časa, pa tudi ga ni petama, ker,jih. dobivamo I od vseh stranij dežele, kakor se vidi v vsaki I številki »Soče" in »Prirn.". Moj Bog, kaj vse J to .skujemo" mi v uredništvu ? ! Kdo vendar I bo tako„ nespameten, da bo verjel kaj takega L| »Gorico"   boli,  ker res, odkar se organizuje I narodno-napredna stranka,  so se jeli ljudje, j posebno naši zaupniki,  bolj brigati za naše I časnike. Od lod izvirajo dopisi, in prav mnogo j jih je vedno,   kovati  pa jih  nam  ni treba, I kakor se to godi  nespodbitno  pri   »Gorici*. I Saj smo povedali že v i Škrat, da dr. Gregorčič j je mojster v »dopisovanju"!                             I
Da podtikanje o dopisu v Dol. Vrtojbi J povsem odpade, moramo povedati še, da iz I uredništva »Soče" ni bilonikoga na shodu I v Vrtojbi!  Kako torej je mogel »spisovaiec" skovati dopis iz Dol. Vrtojbe?? Kar se končno tiče »prinianjkanja prostora", povemo, da tako I dobremu in stalnemu dopisniku, kakor je oni j v Dol. Vrt., že dopuščamo radi, da se izraža j enako v dopisih,  in tudi v množini sme govoriti, saj je govoril iz srca večine Vrtojbencev, I ki so pač drugačnega mišljenja nego »Gorica". I
Tretja poštna %veza po Soški dolini.
—  C. kr. poštno ravnateljstvo razglaša: Dni'; I 1. septembra t. I. se vpelje na progi mej I Gorico in T o I m i n o m, poleg na progah Gorica-Trbiž in Gorica-Bovec vže obstoječih vozno-pošlnih zvoz, še jedna vsakdanja, dvo-uprežna poštna vožnja s pokritim normalnim vozom, kr bode imel štiri sedeže. Vozni red te poštne vožnje je naslednji: odhod ob 3. popoludne (Gorica 1) prihod ob 8., uri dopoldne; odh. ob 3 !5 popold. (Gorica 3); odh. ob 3.40 popold, (Solkan); prihod ob 7.25 zjulraj; odh. ob 5.5 pop. (Plave); odh. ob 6,— uri popold. (Kanal); odh. ob 6.50 zvečer (Ročinj); odhod ob 8.10 zvečer (Volče); prihod ob 8.25 zvečer (Tolmin), odhod ob 3.30 zjutraj.
Slavnost v Sežani, ki jo je priredil gospejni odbor Rdečega križa v proslavo 400-letnice združenja Goriško-Gradiščanske z dinastijo habsburško in proslavo 70-letnice eeserjeve, je bilL nekaj posebnega. Sežana je bila bogato odičena z zastavami: narodnimi, cesarskimi in drugimi. Na Mahorčičevem trgu je bit ukusno prirejen mogočen slavolok s tremi oboki. Nad srednjim obokom je bil transparent s cesarjevo podobo. Za slavolokom je bilo prirejeno javno plesišče, odičeno z neštevilom balončkov, vsi v narodnih barvah. Na vrtu »pri treh kronah* je bilo prirejeno za slavnostni koncert. I tu je bilo vse bogato in okusno odičeno. Ob začetku koncerta so gro-meli topiči, ko je prihajal namestnik G o u s s. Le-tega je ob uhodu pozdravil gosp. okrajni glavar dr. Laharnar. Užigali so se tudi ume-taini ognji. Na večer je bila vsa Sežana sijajno razsvitljena. Celo krov stolpa je bil odičen z zastavami in bogato razsvetljen. Ob | blesku razsvetljave je bil slovesen obhod vo- i jaške godbe. Potem je bil ples na Mahorčičevem trgu za niže ljudstvo, na vrtu hotela »pri treh kronah" pa za odličnjake. Tako opisuje slavnost »Edinost". Pripomniti je treba, da je bilo v Sežani vse polno častnikov, ker so v okolici manevri, prišel je bil l ud i tržaški namestnik Gooss,zalo je vsa slavnost dobila nekam oficijelno lice. »Triester Zeilung" opisuje prav lepo to slavnost, ali j ako čita tisto poročilo človek, ki ne živi v deželi ter je ne pozna dobro, ne bo vedel, da so priredili to veliko patrijotično slavnost
—   Slovenci! Poročilo v uradni »Triester Zeitung* se skrbno ogiblje besede Slovenec, pravi pa »unser Volk" (Kaka ironija!), nič ne ve o slovenskih zastavah, pozna le »Fahnen in den Landesfarben" ; sploh ne omeni nikjer slovenske Sežane. In ko čitajo tista poročila po Dunaju viseki krogi, pa mislijo, da tista patrijotična Sežana je — italijanska! Taka uradna plačila dobivamo za  svoj  pa*
" trijotizem!
Anarhist Ipavic. — Ivan Ipavic, katerega je zaprla sodnija, ker je na sumu; da je anarhist, je doma na Banjšicah, ali je živel v Gorici; star je 19 let, je bil delavec v opekarni tvrdke Bramo in drugovi. Ko je bil umorjen italijanski kralj Umberto, se je izražal o njem razžaljivo, je odobraval umor, ter je govoril tudi našem cesarju tako kakor se lie sme. Ipavic je bil priden delavec, samsvoj, molčeč. Ko so ga aretovali, so ga menda nagovorili slovenski, v mislih, da je Slovenec, ali Ipavic je odgovoril, da ne zna slovenski. Prav! Torej bo imela tudi sodnija v Gorici opravila z italijanskim anarhistom.
Velik požar. — V noči od 28. na 29. t. m. je nastal v vasi Lipa pri Kastvu požar, ki je upepehl 12 poslopij. Škode je okoli 100.000 K. Požar je pospešil močan veter. Ponesrečil se ni nikdo.
Bralno društvo »Kras« v Skopem vabi na veselico s plesom, ki bo v nedeljo, dno 2. septembra 1900. na krasno odičenem dvorišču gostilne »Žmgarca" s sodelovanjem
domačega pevskega zbora v proslavo 400-letnice združenja Goriške s Habsburško hišo in Njeg. Veličanstva cesarja 70-letnice. Začetek veselice točno ob 3. uri popoludne. Svirala bo veteranska godba iz Mavhinj. — Vspored: 1. Dav. Jenko: »Naprej", godba. 2. Pozdrav. 3. I. pl. Zaje: »U boj!", godba. 4. H. Volarift: »Slovenski svet ti si krasan", | zbor. 5. Boris MTran: »Medeja", deklamuje J-ge»p»dJč«a MaciMfcŽivčeva. 6. Dr. B. Ipavec: I »Domovini", godba. 7. A. Razinger: ,Za gore sblnce mi zahaja", moški zbor s samospevom. 8. *% »Venec narodnih pesmi", godba. 9. A. Hajdrih: »V sladkih sanjah", moški zbor. 10. *** »Valček", godba. 11. »Svojeglavneži*, vesela igra v enem dejanju. Potem ples.
Deželni odsek, ustanovljen v namen, da preskrbi, česar treba za proslavljanje štiristoletnice, vabi gospode trgovce krojnega blaga, naj podajo svoje ponudbe, ako žele vdeležili se oskrbljenja potrebnih tkanin.
Take ponudbe se bodo sprejemale  do 2. septembra t.  1. v novi   sodnijski   palači, Kapucinska ulica, kjer se dobivajo tudi tiska-I niče za dotične oglase.
Pariška svetovna razstava. — Kakor j raz vidimo, so bili  izdelki  tvrdke F. A. Sarg I sin in drugi na Dunaju, posebno pa znani J obče priljubljeni zobočistilni   »Kalodont*,   ki J je po splošnem priznavanju neobhodno  potreben, na pariški svetovni razstavi odlikovani z zlato  kolajno.  Odlikovanje   teh   toiletnih J izdelkov na pariški  razstavi je tem bolj po-I membno, ker je znano,  da stojita  Pariz  in Francija sama na vrhuncu v izdelovanju teh I izdelkov.
Listnica. — G. dopisniku s Krasa; I Vaš dopis je nerazumljiv. Ako je kaj na J njen?, pišite razločucjc, vsaj toliko, da bomo I mogli razumeli.
I           Gdč. upravit. v K. Vaši želji ni mogoče
vstreči. Vest je  prišla v javnost po možu, o
j katerega resnicoljubnosti ne moremo dvomiti.
Razgled po svetu.
O položaju se čujejo sama ugibanja, nič pozitivnega ni mogoče reči. Sedaj slišimo, da namerava vlada predrugačiti neznosni položaj s tem, da oktroira splošno volilno pravico, nadejiije se konservativno večine. Dalje gre po listih glas, da se bliža odločitev, kar se tiče drž. zbora, ter da v prvi polovici septembra se zgode raznotera presenečenja!! Pač le ugibanja, ki se spreminjajo od dneva do dneva!
Hrvatje  Izgnani iz Johaniiesburgtt.
— Na Dunaj je dospelo te dni 56 Hrvatov, kateri so bili s 350 drugimi delavci vseh narodnostij izgnani iz Johannesburga. Prišli so brez vsake prtljage, ker jim Angleži niso dovolili ničesar jemali s seboj, niti denarja in perila. Nekateri izmed njih so bili že 20 let v Transvalu, ne da bi jim kdo kaj hotel. Komaj pa so Angleži zasedli Johannesburg, so bili izgnani. Ministerstvo za vnanje stvari se je zavzelo za to, da avstrijsko-ogrski podaniki dobe svoje stvari nazaj, ki so jih morali ostaviti v Afriki. Hrvatje pravijo, da so ravnali Angleži z njimi, kakor da bi bili ujetniki. Živež, kateri so dobivali na ladji, je bil neužiten, meso smrdljivo in črvivo. Dobivali so na dan po jedno čašo čaja, 2 piškota. Ce je kdo tožil o tem grdem ravnanju in o slabem živežu, so ga Angleži zmerjali in insultirali na vse mogoče načine. Ko so dospeli v London, jih je čakalo 200 mož angleških vojakov z nataknjenimi bodali. Zaman so vsi prosili, da se jim dovoli iti k svojim konzulatom ; Angleži so jim odgovorili, da poslaniki imajo druga opravila, nego da bi poslušali njih pritožbe. Na potu v mesto so jih Angleži zmerjali in jim celo grozili, da jih bodo tepli. V Londonu je dobil vsak izgnanec denarja za 22 kron za pot v Plirnoulh. — Iz Plimoutha so dospeli 26. t. m. na Dunaj. Ministerstvo zunanjih zadev na Dunaju si je zabeležilo vse tožbe Hrvatov in jim reklo, da lahko zahtevajo vsi še odškodnino za ono, kar so pretrpeli. Reklo se jim je tudi, naj ne zahtevajo manj kakor 200 lir šter. (4400 kron), nekateri pa zahtevajo celo 500 lir šter.
Včeraj je dospelo na Reko 40 onih Hrvatov, vračajočih se v svojo domovino. Vsi potrjujejo, da so Angleži surovo z njimi ravnali.
Bomo videli, ali si more Avstrija dobiti popolno zadoščenje ; saj vendar s>c šteje Še med velevlast^! Zdi se nam, da z Avstrijci ravnajo povsod, kakor t>aš hočejo, ker vedo, da Avstrija ne migne s prstom. Znano je, da je bilo umorjenih mnogo Avstrijcev v Ameriki, Avstrija ni dobila nikakeg.i zadoščenja. Znano je tudi, da vsako leto toliko Časa izžene Prusija toliko in toliko avstrijskih Slovanov, ali Avstrija se ne gane. Upali je, da si pa vendar sedaj dobi zadoščenja, ker bode videla, da druge države ne jemljejo takih rečij za »špas* in da bodo odločno zahtevale, da se njihovim državljanom da vse, kar jim pritiče.
50-letnica ikofovniija Strossniayer-jevegn. — Po vsem Hrvatskem se pripravljajo za slovesno proslavo 50-letnice dičnega mecena, škofa Slrossmaverja. Vsi Hrvatje no morejo prisostovati tej slovesnosti, katera se bode vršila 8. septembra v Djakovu. Zato si hočejo napraviti Hrvuljo trajen spomin na svojega   duševnega  velikana,   in v to svrho
Buinunija iti Bolgarija. — Na Balkanu že dolgo časa nekaj vre. Makedonski komite je bi! baje prisilil nekaj Rumunov, da kupijo vrednostne papirje po 50 frankov, kateri denar naj bi se rabil, da se pomaga na Turškem živečim Bolgarom. Komite je baje sklenil umoriti tudi one visoko stoječe Rumunce, kateri se protivijo združenju Makedonije z Bolgarijo.
Rumunska vlada zahteva sedaj od Bolgarske, naj kaznuje le ljudi. Bolgarija se pa temu brani in pravi, da komite ni ničesar zakrivil, o/.irom», da se mu mora krivda dokazati, potem, da bodo že kaznovani oni, kateri so krivi. Nekateri v Sredcu živeči Rumuni so izjavili, da so prostovoljno kupili vrednostne papirje iu da jih nikdo ni k temu silil. Rumunija je začela groziti z vojno, ali tega se Bolgari niso vstrašili in sedaj rožliajo tudi oni s sabljo. Seveda Bolgarija sama ničesar ne prične in ludi Rumunija se obrne poprej na druge evropske velevlasti, pred no bi se odločila za vojno. Po vsej Bolgariji so po hišah nalepljeni lepaki, kateri vabijo vse r. servisle, naj se javijo pri svojih oblastih in naj bodo vsak hip pripravljeni, da branijo domovino pred obrekovanjem in hudobnimi napadi. Upati je, da se homalije na Balkanu dajo zalreti mirnim polom.
Amerika. — Za bodoče leto so prora-eunjeni stroški za armado severnih zjedinjenih držav na 112,220.095 dolarjev, dočirn so znašali stroški luU 1896. s.tmo 23,252.608 dolarjev. Te številke dokazujejo, kake žrtve morajo amerikanski. imrodi dopririašati za vzdrževanje vojsko. V- jni budget pa obsega ludi pokojnino z» vtterance, in v to svrho je dovoljeni!; 145 245.095 dolarjev, tako, da V.uaša še poleg drugega 267 502.5*3 dolar>v. Amerikanski vojni budget je torej dvakrat večji nego oni - najznamenitejših evropskih držav.  Vojni   proračun   Rusije  znaša  samo
Razglednice se lahko pošiljajo tudi z znamko /a 3 vinarje, ako se spredaj črta napis »Dopisnica" ter se zapiše »Tiskovina% na drugi strani pa sme biti samo podpis odposiljalca. Kdor potuje in pošilja mnogo razglednic, za tega pride prav taka naredba.
(jrorIŠR? razstava. — Goriške razstave se je udeležilo tudi nekaj Slovencev, ki so . razstavili prav lepe izdelke. Nekateri izdelki so tako krasni in fini, da jih je celo italijansko občinstvo glasno hvalilo. Pričakovati je bilo torej, da dobe vsaj nekateri Slovenci prva priznanja. Ali ne — ker so Slovenci. Italijanski merodajni gospodje so jih zapostavili, v slučajih celo tako očitno, da je kar škandalozno. Ž Italijanom pač ni mogoče govoriti o nepristranosti!
K romarji ˇ Gorici so hoteli — kakor znano — prolestovati proti novi odredbi, po kateri morajo vsi manjši krčmarji zapirati skozi celo leto že ob 10. uri zvečer. Protestni shod je prepovedalo glavarstvo. Vsled tega so se zbrali krčmarji ter podpisali prošnjo, s katero prosijo preklica te nove odredbe, ker so, ako ostane v veljavi, neizmerno škodovani v svojih interesih, kakor smo že povedali. V Trstu je tudi veliko gibanje proli tej naredbi. Vse obsoja to ,lex Goess"; zato je upati, da ne ostane ; veljavna v takem obsegu, kakor je sestavljena.
O krčaiarskik. zadrugah. — Že v marcu se je govorilo iu razpravljalo o obrtnih zadrugah v odboru „Trgovskcg.i in obrtnega društva za Goriško". Z ikaj se že takrat ni šlo na delo, ko se je promotriio te obrtne zadrujre v smislu § 114., zak, z dne 23. febr. leta 1897. (drž. zak. št. 63), zgolj s stališča bistvenega namena zadrug, o tem tu, ni umestno govorili! Misel pa je živela mej interesenti. Na enkrat pa je vsplamtelo. Slučaj, dogodek, ki je s krčmarskioH zadrugami le v
indirektni zvezi, je vspodbudil delavce na delo. Ni hvalevredno, da k uresničenja določenega načrta, določenega podjetja, ki je tako velikanske važnosti za določen stan, kakor so na pr. krCmarske zadruge za krčmarje, vspodfanja in vspodbudi dogodek narodnogospodarski le efememega, in ta le lokalnega pomena. Navadno je potem tako ustanovljeno podjetje enostransko; glavno njegovo delovanje se potem koncentruje okoli tega, kar je dalo povod k ustanovljenju.
In tega naj se obvarujejo ustanavljajoče se krCmarske zadruge na Goriškem! — Delokrog krCmarske zadruge je tako obširen in tako znamenit, da mu treba posvetiti največjo pažnjo. Gospode propagatorje ideje: združiti vse slovenske krčmarje na Goriškem v krcrnarske zadruge, prosim, naj nikar ne pozabljajo pravega namena obrtnih zadrug vobCe, ki je v § 1. vzornih pravil (glej .Soča* št. 89.), ter nikar preveč ne akcenlujejo, da je namen krCmarske zadruge tudi prevzemanje užitninskih davščin in doklad na svoj račun. Saj vendar pri zavednem našem obrtniku more zavladati spoznanje onega ostalega, kar proza krCmarska zadruga svojim členom. Svojega mnenja o užitninskih davščinah v deželi goriški ne morem sedaj-le- izreči, ker mi ni znano, kako si deželni odbor goriški misli celo stvar. (To je razvidno iz „Soee-1 Uredn.) V obče sem pa mnenja, kjer deželna uprava pošteno misli z vsemi sodeželani. kjer se ne piotežuje jednega dela na škodo drugega, da t«m je najboljše, da prevzame užit-ninske davščine dežela! .Soča" že "mora vedeti, zakaj se je uprla temu, da bi užilninske davščine prevzela dežela.
Pa nazaj k stvari! Kakor reCeno, pri ustanavljanju krCmarskih zadrug mura odločevati celi namen, ne pa jeden delek namena! Dalje: krCmarske zadruge, ko se jedenkrat ustanove, ne smejo ostati samo ustanovljene, temveč morajo bdeti ter skušati izvrševali in izvršiti svoj bistveni namen. Zato se naj ustanovi centralna krčmarska zadruga v Gorici, katere svrha bodi, vspodbujati krCmarske zadruge po deželi ter paziti, izvršujejo H te svoj namen.
Bodi pa še dodano, da bi bilo tudi za druge obrtne stanove kakor krojače, Čevljarje, mizarje itd. prav velike važnosti, če se združijo v krojaške, čevljarske, mizarske itd. zadruge. Vedeti je treba, da svet okoli nas napreduje z neznansko silo, in če nočemo zaostali, moramo tudi mi iti z njim, to je: moramo tudi mi napredovati. Zlasti velja to, kar se tiče obrtnikov. Stroj nima obzirov in respekta*, služi pa vsakomur, kdor ga more kupiti, naši če vali in oskrbovati.              K.
Bankovci po 20 K pridejo v promet tje v sredo prihodnjega meseca.
Nove znamke za plačevanje šolnine na srednjih šolah. — Z novim šolskim letom se uvedejo nove znamke za piačevanje šolnine, in žieer po 5 K v rujavi, po 10 K v zeleni in po 20 K v modri barvi. Široke so 52 mm., visoke 30 mm. Ako bi kdo imel še stare znamke, jih še lahko porabi za prvo poluletje prihodnjega šolskega leta, cd I. januvarja 1901. naprej pa se bo moral vsakdo posluževati novih znamk.
Posnemanja vredno. — Pišejo nnm iz Srpenice: Pred kratkim sem potoval po Spodnjem Avslrijskem. Prišel sem v neko vas, katero sem gledal začudeno, ker od samih sadnih dreves se ni videla od daleč nobena hiša, in po vsem polju sem videl izredno veliko sadnega drevja. Stopil sem v gostilno ter vprašal, od kod toliko drevja? Na to mi odgovori, da tamkajšnji učitelj s starejšim svojim dečkom sadi drevesa na vrtu, kateri je dalo na razpolago županstvo. Tam delujejo pod njegovim varstvom starejši fantje vsaki teden po 2 do 4 ure, in vsako leto dobi vsaki domačin nekoliko dreves, in fantje, katere podučuje učitelj, jih prav pridno ravnajo. AH bi ne bilo mogoče tudi pri nas kaj takega napraviti? — Dobro bi biio, ako bi premišljali o lem poklicani čimtelji.
s     Dva dijaka
z gimnazije aii realki"  iz  slovenske  družine ! se sprejmeta na
(      stanovanje in hrano.
Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo.
5           Fran Wilhelmov        *   >
podvajajoči   čajL
od                          L
Frana Hilhelma                 >
lekarnarja v Neunkirchen          >
(Spodnje Avstrijsko)        .          >
dobiva se v vseh hkarn.di. Z:ivoj s-t m* >
2 kroni av. vil;.                   »-
Razpis službe.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v GradišCu ob Soči je razpisana služba' pomožnega uradnika (diurnista) z dnevno plačo 2 kroni. Prosilci morajo dokazali znanje italijanskega, slovenskega in po mogočnosti tudi nemškega jezika. Lastnoročno pisane prošnje naj se predloži do 10n septembra t. !. podpisanemu okrajnemu glavarstvu.
G. kr. okrajni glavar FabHs s. r.
Salame, ^3
pristne ogerske, najfineje vrste, izvrstnega okusa, razpošilja v zavojih a 5 klgr. po gld. 1-35 kilogram tovarna salam Nagy-Sandorutza; KEspest Ogerske-
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, koiaCc za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naroČila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako smernih cenah.
PoOjetje ta Ubran
išče solidnih agentov za prodajo novih, povsod ranljivih izdelkov. Visoke provizije, oziroma zagotovljena fiksna plača. Ponudbe na J. Kllttiesctl, Praga št. 1131/11.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajaliiico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, tu pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec3 fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v SemenKki aliel Št. i .v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
S«- VELIKA ZALOGA -*m
SIVAUIH STROJEV IK DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Municlpio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor z.i šivilje, krojač, čevljarje in sedlarje, Lttrii za nisetno vezenje (SU-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolefia prvih tovarn kot avstrijskih in Brt-z konkurence!)           inozemskih.
3«r-   Cene so od gfld. 90 naprej.   -»H
Z nami je vsaka konkurenca nemugočs ! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUM1G & DEKLEVA.
!! Važno za vsakega !!
Razprodaja za  neverjetno  nizke cene: 12 krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
1 jubilejna žepna ura Sidro-Remnn o"r z niMjas krasno vdelanim pokrivulom in s p« dobo <ewrja Franca Jos:paI. ali Svetega OJ-eta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči ti i lela. (Ni nazidna ura, kakor ž;«! pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.)
1 verižica  za   uro,   sestava  oklepa   (m   zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavrat-nike za  gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom.
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
I par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-sltega double-zlata.
t  zbirka gumbov za srajce  in   ovratnike   iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno,   novoiznajdeno   toaletno  pomnnj-ševalno zrcalo. (Novost!)
' Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljalvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. ('"ama žepna ura iz niklja Anker-Remc ntoir stala je piej 5 gl.J.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 <Jny radovedno nazaj
E. Hoizer
zalagalelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo.
Krakovo - Stradam 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki grnlis in franko.
Mirodilniea
v Tržni ulici, poleg- kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodišča)
ima veliko zalogo   naffSnojega
žvepla v kosih,
kalno   prodaja   po najnižji Ceni. Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljili pripomočkov za či&čenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJ* 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kispovallice nirnberskega tn drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
n pisaraice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke ,;a šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje,
Svrtlnjfcf. -~ Rožni venci. — Mttšne knjižice.
fiišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena 23 zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Anton Obidi&,
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 (99T* v Gorici, ^M|
priporoča se
za raznovrstna naroČila po meri
za gospe ]r gospodo. Naročila se izvršuje hitro.
DRUŽBE
SV.CIRJtA IN METODA V LJUBLJANI, Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEBAČINV
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja /
Ne dajte si Lsiljevati drugiii izdelkov citorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej dobavi
kavi, to je cikorija ali: „Kava družbe so,
Cirita in Metoda v Ljubljani"
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANO JEBftfilUO v
Ustanovljena tvrdha leta 1866.
Ivai) Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5. Tovarna nadplaiov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
laslna tovarna nadplaiov (§Ghuhoberfheile),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila » a • « Metoda v Ljubljani.
Kupuje 3iirove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah. ~            Ceniki na zahtevo  zastonj  in   franko.
—
Ustanovljena  Jfa
1   1891.     V^
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
\ Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.     -»»x««~     Lastne žage.
ZALOGA
vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od aajnavadnojSega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal,
okvirjev in stoiie,   kakor tudi vseh tapetnrukih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega  in trdega losa ; velika izbirka  ob klad kov (remeša) in striigtfrskih izdelkov,  kakor tudi vseh k mizarski, strugarski  in
tnpetnrski stroki spndajočih potrebščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči so za točno in solidno postrežbo.
\