Razmišljanja o zavarovalnem poslovanju in vlogi delegatov pri tem
Zavarovalstvo približati zavarovancem
. Medtem ko se okrog zavarovalstva še ved-no toinijo kopja, ali je sestavni del združene-ga dela ali ne in kako ga spraviti v okvire ustave in zakonov, da bi pri opravljanju pos-lov in pri upravljanju z združenimi sredstvi sodelovali tudi obcani oziroma združeno delo, v Zavarovalni skupnosti »Triglav« prav v tem času potekajo volitve v nove organe uprav-ljanja. Delegatski sistem v zavarovalstvu je sicer za zdaj formaltio zelo razvejan, težko pa je reči, da mu sledi tudi vsebinska opredeli-tev delovanja.
Občinska konferenca delegatov rizičnih skupnosti občine Ljubljana-Siška je volilve v organe upravljanja Območne skupnosti Ljub-Ijana opravila že v februarju. Takrat so bili delegati druge mandatne dobe seznanjeni z ne-katerimi najnujnejšimi informacijami iz poslo-vanja njihove skupnosti, ki pa žal delegatom niso bile kaj prida v pomoč, da bi mogli o njih razpravljati. Zavarovalno poslovanje je v primerjavi s poslovanjem v združenem delu dokaj specifično in zato ga delegati slabše po-znajo. Ker so občinske konference delegatov osnova upravljanja v zavarovalslvu, bodo mo-rali delegati v bodoče biti dosti bolj komplek-sno informirani kot doslej. Tako meni tudi Stanko Hvale, delegat rizične skupnosti oseb-nega zavarovanja iz KS Vodice, ko je kasneje v razgovoru dejal:
»Celoten mehanizem upravljanja v Zava-rovalni skupnosti »Triglav« sloni dejansko na občinskih kbnferencah delegatov. Zato menim, da bo nujno tem delegacijam posvetiti vso po-zornost in jih z zavarovalsko problematiko še zlasti seznaniti. Mnogo lahko v tem pogledu store v TOZD in KS, kjer so izvoljeni, še več pa lahko store v obratni smeri zavarovalna in območne skupnosti. Kolikor delegatov ne bo-mo usposobili, ne moremo pričakovati, da bo upravljanje resnično zaživelo. Svojih dolžno-sti bodo morali resneje zavedati tudi delegali sami, na kar bi jih še posebej morali opozo-riti v združenem delu in v krajevnih konferen-cah SZDL, kjer so bili izvoljeni,« je še dodal.
Nova oblika konstituiranja organov uprav-Ijanja v pet rizičnih skupnosti, namesto ena-indvajset prejšnjih, se mu zdi, kot je povedal, mnogo prikladnejša in učinkovitejša. Ko je razmišljal o nalogah občinskih konferenc de-legatov, bi se morale po njegovem bolj vklju-čevati v upravljanje s sredstvi zavarovalne Skupnosti, pa naj gre za preventivna vlaganja ali za kreditiranja gospodarstva iz prostih sredstev. Več besede bi morale inieti pri vla-ganjih v preventivne in represivne namene, pa naj si bo v povratni ali nepovratni obliki. Marsikje je mogoče storiti z vlaganji v kme-tijatvo ali živinorejo, s čimer bi preprečevali škode, je razglabljal Stanko Hvale.
Ob prvi priložnosti smo obiskali tudi ko-lektiv Predstavništva zavarovalnice »Triglav« za področje občine Ljubljana-Šiška, da bi spoznali način poslovanja in obseg njegovega dela. Kot so nam razložili šef predstavništva Franc Zadnik, zavarovalni zastopniki Tone Rozman, Franc Ratej in Drago Vičič, se nji' hovo predstavništvo, kjer je zaposlenih 24 de-Iavcev, ukvarja s sklepanjem zavarovanj ter inkasom premij za zasebni sektor. Kmalu smo lahko ugotovili, da v njihovem kolektivu zo-rijo hotenja, preseči sedanjo organizacijsko obliko poslovanja in jo približati zavarovan-cem. Menijo namreč, da bi morala Zavaroval-na skupnost decentralizirati nekatere interne službe in jih prenesti v pristojnost predstav-ništva.
,, Oraenili so likvidacijo škod, vključno do-ločen del iz avtomobilskega zavarovanja, ki jih je največ. Z reorganizacijo bi bila storitev predstavništva ne samo bolj kompletna, tem-več tudi ažurna. K izboljšani, racionalnejši in celoviti ponudbi zavarovanj bi lahko prispe-val prav tako  prenos  določenega  dela zava-
rovauj družbenega seklorja na predstavništvo. Inlerne službe zavarovalne skupnosli sklepa-jo,-na prinier, samo zavarovanja proti požaru in strojelomu elektromotorjev dvigal stavb v "upravljanju samotipravne stanovanjske skup-nosli, medtem ko hišnih svetov nihče ne sez-nanja z možnostmi zavarovanja stanovanj proti škodi, ki jo pogoslo povzroči voda, ali proti škodam zaradi strojeloma črpalnih na-prav in še marsikaj. Zavarovalni zastopniki so vedno v neposrednem stiku z zavarovanci v teh stavbah in bi lahko prevzeli tudi- to vrsto zavarovanj, ki jih lahko sklepajo hišni sveti.
Sedaj za te posle zastopniki niso niti po-oblaščeni niti plačani, čeprav posredujejo te informacije od primera do primera. Predstav-ništvo zavarovalne skupnosti bi moralo bili po njihovem mnenju takšna enota, pri kateri se zavarovanja sklepajo in z zavarovanci ško-de tudi rešujejo. Sedaj so zastopniki bolj in-kasanti kot resnični zastopnikr. Mimogrede so potožili, da imajo z naplačevanjem premij pri marsikaterem zavarovancu težave, ko morajo trikrat ali štirikrat obiskati štranko, ki se ne zaveda, da so zastopniki plačani samo od tis-tega   obiska,   ob   katerem  je   premija  plačana.
Zamolčali niso niti notranjih problemov okrog odločanja v delovni skupnosti kjer so zastopniki zaradi večje zastopanosti delavcev internih služb pogosto preglasovani. Zato je na januarskem sestanku kolektiv sklenil usta-noviti iniciativni odbor za ustanovitev sindi-kalne podružnice, ki naj bi prispevala k pre-obrazbi in nadaljnjemu razvoju medsebojnih. odnosov znotraj zavarovalne organizacije, zlasti pa v smeri približevanja zavarovalstva zavarovancem. Organizacijska enota v Šiški ustvarja že sedaj lepe rezultate v okviru ob-močne skupnosti, čeprav jo tarejo prostorske stiske in se delavci gnetejo na ca. 25 kvadrat-nih metrih poslovnega prostora. Kolektiv je pripravljen sprejeti obsežnejše naloge za večjo in bolj učinkovito produkcijo, pričakuje pa, da mu bodo tucli samoupravni organi in od-govorne službe zavarovalne skupnosti omo-gočili uresničevanje teh hotenj.
Ivo Osolnik