105. številka.
Trst, v sredo 2*2. junija 1898.
(Vetrno izdanje)
Tečaj XXIII.
„Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina /nufia:
Ohe izdan j i na leto , . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drohno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. ve^-
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Htane 4 nvč.
Telefon Itv. 870.
Offlaal
se računajo po vr*tah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema HpravnMtTO. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. tpravnlStvo, o«l-pravništvo in sprejemanje inseratov
v ulici Moliti piccolo Stv. :$, II. nadstr.
V edinosti je moč!
T
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik kl>nsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Praga 22. (Nasu brzojavka). Na včerajšnjem banketu Slovencev govorili so župana Hribar in Podlipny, profesor na tehniki Hrasky, Eckert, Dr. Bleiweis, I)r. Tavčar, Dr. Srnec, urednik »Slovanskega sveta« Fran Potlgornik, urednik »Edinosti« Makso Cotič in urednik »Doma in Sveta« Fran Lampe. Slavnost imela je značaj največe prisrčnosti. Jan Lego in Hraski sta jokala od veselja. Popo-ludne bil je sijajen sprejem v krasnih dvoranah »Narodnega doma« v Vinogradih. Govorilo je več Slovencev in od Cehov med drugimi Dr. Herold. Proti večeru bil je sprejem gostov v »Akademič-kem spolkn. Ricger očaral je vse občinstvo se svojim govorom. Zvečer priredile so dame na Žo-finskem otoku pogoščenje ki jo bilo uprav velikansko.
Madrid 21. Zasedanje zbornice se prihodnje dni odloži. Minister finaneij misli potem odstopiti. Kakor je posneti iz nekaterih listov, odstopil bi tudi predsednik Segasta, kakor kitro se prepriča, da mu kraljica ne zaupa več.
Madrid 21. Glasom oficijelne brzojavke jo priplulo petdeset amerikanskih ladij, polnih vojaštva, ki naj se izkrca, prfcd Santiago. Vsaki čas se pričakuje boj. Spanci so zaseli obrežje.
IVashiligtoil 21. Vlada nima nobenih poročil, kje da bi se bil izkrcal general Shafter, vendar je prepričana, da je slednji že na svojem cilju, ('as, kedaj in prostor, kjer naj se Shafter izkrca, to določi admiral Sainpson. Vladi je znano, da Havana dobiva živila skoz Batamano. Ker je pa radi plitvih voda, pri Batamano težko stražiti obrežje, naroči se, takoj potem ko se vzame Santiago de Cuba in brodovje admirala Cervera, manjšim ladjam admirala Sampsona, da zamaše vrelec, ki preskrh-ljuje Havano.
PODLISTEK.	i«
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
»Nič mi ne bo«, odvrne vneto. Nemara ji je celo nekoliko odleglo, kajti skakala je večerjo ter jo prinesla na mizo.
Andrejček je prilezel iz kota ter vzel žlico v roke, toda namesto da bi jedel, je tako jokal, da je eelo Polžu to zamrzelo. Mati pa se vendar ni zmenila za njegove solze, pospravila je posodo ter odšla spat.
Po noči, uprav ob onem času, ko jo zmrzo-val nesrečni Ovčar v jarku, lotila so jo Polževe huda mrzlica. Sprebujen mož jo je pokril s kožuhom in mrzlica je polagoma prenehala. Drugega dne jo po navadi vstala, le včasih pa včasih se je pritoževala, da jo boli glava in križ. Navzlic temu se je kretala po navadi, toda Polž jo zapazil v njenih očeh, da ni zdrava, zato je postal otožen.
Proti večeru so zahruščale na cesti sani ter (»I»stale pri vratih. Cez malo časa stopi v sobo krčmar Jozel. Žid je izgledal tako čudno, da je Polža kar zbodlo v srce, ko ga je zagledal.
»Hvaljen bodi!« je rekel Jozel.
»Na veko vekov!« jo odvrnil kmet.
Was|ih)gtoil 21. Sampson je brzojavil oddelku za mornarico, da jo general Shafter dospel v bližino Santiago <lc Cuba.*
\ow-York	prinaša brzojavko
iz "VVashingtona, glasom katere naj bi bil maršal Blanco napaden. Mariano Savelli, mlad prostovoljec, da je na maršala vstrclil, ko je ta popoldan prišel iz svoje palače, tor ga v levo nogo ranil. Savolli-ja so takoj zaprli. Blanco je sklical vojni svet in izdal oklic, v katerem so sklicuje na patrijetizem prostovoljcev.
Budimpešta 20. Vse ogersko časopisje strogi) obsoja panslavističnc demonstracije v Pragi ob priliki slavnosti Palaekega. »Pesti Harlap«, jedino glasilo, ki jo med sedanjo parlamentarno krizo v Avstriji gojilo simpatije do Ncmeev, piše, da Slovani, kolikor so da sklepati iz manifestacij teh dni j v Pragi, imajo namen preustrojiti Avstrijo na podlagi vzajemnosti slovanskih plemen pod češko hegemonijo.
V Pragi so jo porodila misel o slovanski Avstriji, ki gotovo mora uplivati na ostale slovanska plemena v Avstriji.
»Budapesti Hirlap« vidi v teh slavnostih nevaren znak, tembolj, ker so se slavnostij udeležili tudi Slovani Ogersko in Hrvatske.
»Magvar Hirlap« piše, da se je pri slavnosti v Pragi, ko so je govorilo v bodočnosti Avstrijo, povdarjalo vprašanje, če bode ista nemška ali slovanska.
»Ncmzet« je ponatisnil članek petrograjskega »Swiet-a«, ki govori o zasnovanju nove stranke, katero naloga bodi uničiti liberalno stranko v svrho, da so omogoči Cehom in Poljakom zmaga ter dovede Avstro-Ogersko k zvezi z Francijo in Rusijo, njenimi naravnimi zavezniki.
Pari/ 21. Danes dopoludne je Sarrieu nadaljeval svoje delo, da bi sestavil ministerstvo. Sprc-
Nastano trenotek molčanja.
»Ničesar me ne vprašate?....« oglasil se je zid.
»Kaj naj vas vprašam?...« jo odvrnil Polž, zroč mu v oči ter obledi, dasiravno ni vedel zakaj.
»Jutri«, je pripovedoval polagoma Jozel, »jutri pozovejo Andrejčka k sodišču zato, ker jo pohabil Hermana.«
»Kaj hudega mu ne učinijo«, je rekel Polž.
»A sedel bo vondar-le.«
»Naj sedi. So pa v drugič no bo topol.«
V sobi znovič nastane molčanje, to pot nekoliko daljše. Zid je kimal z glavo in Polž ga je gledal, čuteč, da so vzbuja v njem nemir. Naposled ga je vprašal rezko:
»Ali imate še kaj?«
»Čemu mnogo govoriti«, je odvrnil žid ter zamahnil s stisnjeno pestjo. »Ovčar in dote sta oba zmrznila . . ,«
Polž jo vstal s klopi kakor bi hotel planiti na Jozelna, toda omahnil jo zopet tor so oprl ob steno. Vročina ga je spreletela, potem so se mu jolo tresti nogo, postalo mu je nekako čudno, da ga je kar strah prevzel.
»Kje?... Kedaj?...« je vprašal zamolklo.
»Kje?...« jo odvrnii Jozel. »V jarkih, na oni strani železnice in eelo ne daleč proč od župana. A kedaj ?... Kedaj ?... To veste sami najbolje, da v tej noči, ker ste ga včeraj zapodili,..«
jel je Bourgevis-a, Du-Jardin-a, Beaumot-a in senatorja Jeana Dupuva in Tronillot-a. Charles Dupuv ni hotel sprejeti portfelja za vnanjo zadeve, na kar je Delhombre izjavil, da tudi njemu ni možno sprejeti portfelja finaneij; zato je Sarrieu moral položiti poverjeništvo, da sestavi ministerstvo.
Carigrad 21. Pretrgana pogajanja med Rusijo In Turčijo radi vojne odškodnine so se zopet začela.
Carigrad 21. (»lasom brzojavnih poročil so beransko višavo zasedene po kristijanih. Crnogorska vlada se je pritožila, da so med Albanci, ki napadajo, tudi turški vojaki. Sodi se, da Crnagora stremi za uravnavo meje pri Bcrani.
Carigrad 21. Na nove pritožbe od črnogorske strani je ukazal sultan odgovoriti, da so naj čaka, dokler ne pride Saad-Edin paša, ki ima nalog nemir udušiti in storjeno škodo poravnati, dasi jo temu stanju kriva tudi pomanjkljiva mejna straža, tihotapstvo z orožjem in drugi nedostatki od črnogorske strani. Vlasti svetujejo Turčiji, da naj stori vso mogoče, da se nevarna Berana-afera odstrani. Kakor turški vojni minister poroča je v Borani žo 7 bataljonov. Albanci da so se pomirili.
Delajte doma!
Dopis iz Notranjskega.
Dogodki v zadnjem zasedanju državnega zbora so nas z nova poučili, da —- na Dunaju za Slovane no jevete pšcnica. Zlasti smo dobili v tem pogledu najboljši pouk Slovenci. Naše ljudstvo je vred z drugimi avstrijskimi narodi prispelo s svojimi žulji k stroškom zastopa v lopi palači na Franjevem »ringu« in kaj ima to naše ljudstvo za te svojo žulje zdaj ? Naše vestne zastopnike za-skeli v srce ob tem vprašanju, to dobro vemo, in žalostni so, da za svoj ubogi narod ne morejo
Kmet jezen vstane.
»Uu!... Sedaj pa žo lažete, Jozel, da so kar kadi za vami... Zmrznil je!... Ali jo mar od nas odšel v jarke?... Mar ni več koč na svetu, ali kaj ?...«
Krčmar je zmajal z rameni tor pomaknivši so k vratom, odvrnil:
»Verjemite, ali ne verjemite — to je meni vse jedno. Sam som videl, kako so zmrznjenega Ovčarja z otrokom odpeljali k sodišču, bržkone k raztelesenju. A vam tudi ni treba verjeti!... Ostanite zdravi, gospodar...«
»Velika reč!... A kaj so mi zgodi za to, tla je on zmrznil!...« je zaklieal Polž.
»Od ljudij ničesar, toda • . . Bog . . . Mar vi že v Boga ne verujete, Polž?...« je vprašal žid izza praga in od ognja na ognjišču so se mu za-bliskalo oči.
Na to jo zaprl vrata, spotaknil so ob nekaj v veži ter stopil na dvorišče. Polž jo slišal težko njegove stopinje, ki so polagoma utišovale proti vratom; potem je slišal kako je sedel v sani ter zakričal: vio! na konja. Na to je še slišal, kako so sani škripale dalje in daljo, bržkone do mosta.
Stresel se je, pogledal po sobi ter z drugega kota zapazil va-se uprto oči Andrejčkove. Polastila se ga jo neka otožnost.	(Pride še.)
ničesar storiti ondi, kjer hi nngli storiti največ. Saj so znali, tla se to ljudstvo ohraea plašljivim pogledom <1o njih in nestrpno pričakuje kakih vspehov. A zaman! Kruti \Volfovci nimajo t»rra za nobenega človeka na svetil, niti za s v o j r »lrparjcno ljudstvo jra nimajo, ker s prašnimi in puhlimi frazami iu krikom ne dosežejo onega, kar obetajo nerazsodnim ali nnhujskanim svojim volihvm, kateri jih tanin prav gotovo še kleli kot sleparje.
Koliko manj pa morejo imeti človeškega čustva \Volfbvei za nas Slovatie, katerim žele le po^in in smrt in to čim prej, in jedino za to, ker smo Slovani in jim nismo storili žalega nikdar ničesar.
Taka krutost že kriči v neho za maščevanje, katero mora slediti za petami tem Ilerostratom avstr. drž. zbornice. Ta dndial je torej zabranila našim zastopnikom vsak trud za naš narodni in go-p.»darski napredek, hotela je, da se sploh ne dela in nikomur v korist, ako se ne dela tako, kakor hočejo oni, ki hi radi še nadalje vihteli palico nad nami.
I'osrečilo se jim je zabraniti delo našim poslancem in skoro hi rekli, da zaradi njih je zaklenila vlada vrata državne zbornice, da jih odklene morda jeseni zopet — jednakim razmeram, dokler se ne posreči \\oltoveem doseči namen ali pa da se posreči nam Slovanom in Avstrijcem ukrotiti Tevtone.
Državni zbor je zopet zntvorjen, zatvorjenn pa niso široka usta Tcvtonom. Ta usta se bodo baš sedaj odpirala na široko in na si rje, nego vrata avstrijskega parlamenta. — Tprav sedaj se začne držuvnozborsko« delovanje avstrijskih Tev-tonov! Od kraja do kraja bode vlačili svoje tolpe, uprizarjali shode, govorili izdajske govore in delali za »moč Germanstva« v Avstriji. V svojih domovih bodo delali \Volfovei, poslanska zbornica jim je bila samo bezniea, katero so še grje oneča-šeali s svojim surovim nastopanjem proti vladi in manjvrednim zastopnikom Slovanov.
Ako pa bodo delali NVolfovei na svojih domovih, kaj pa mi? Ali bodo naši voditelji tudi delali na svojih domovih, na domovih svojih tako britko izktišanih volilcev ? Ali bodo marveč uživali lepi čas poletja le v sladkem »dolce far niento«, sprehajali se pod senco drevoredov in sadnih dreves ?
Vest naših voditeljev, zdaj imaš ti besedo! Dvigni se in izpregovori, saj veš, kaj treba, da govoriš!
Na Dunaju Slovenec nima sreče, poskusi jo torej doma! Katero delo pa je, ki čaka naših voditeljev na domu?
('emu hi jim narekovali, saj vedo sami ! Vso polno, vse polno je dela doma, ganite le roke, zgrabite za orodje, storite kaj, pokažite, da ljubite svojo domovino, svoj rod! Ali ne vidite, da nam tujec pobira izpred nosa naš obstanek tu doli v našem rodnem kraju?
To je Vašo delo, iztrebite tnjstvo iz naše domovine, to škodljivo, strupeno tnjstvo in pomagajte lastnemu narodu na noge.
Kako? I 'čita Vas »Siidmarka« in »Lega nn-zionale« kako! Ne govorite samo, dobro hi bilo, dobro bi bilo in zopet dobro bi
bilo«, da bi se ustanovilo to in to _
marveč stopite na delo, ustanovite sami, saj imate v rokah moč V i in le V i, razumnejši in močnejši! A stori te naglo, brez neskončnega prevdarjanja! Vidite, kako tujce kar nič ne odlaša, marveč dela po svojem načrtu dalje in dalje!? Storili ste nekaj, obljubili ste, da nekaj storite in veste kaj ?
S tem ste opozorili tujca, da se hočete gibati, in mu dali pogum, da se bode gibal poslej še brzeje, še brezobzirne je v našo pogibelj.
Ne, pesimisti ne morete biti, ljudstvo ima še vero v Vas!
Pa kaj besede? Na Dunaju so Vas držali za roke, doma imate zopet svobodne, torej gori niste mogli, niste smeli, delajte t or a j — d o in a !
»Slovenec«.
DOPISI.
Iz okrožja tržaškega. (Izv. dopis.) — Mnogo se čita in poroča o zboljšanju stanja služabnikov različnih vrst.
I* o napredku in n kakem nauierovanem zboljšanju -tanja ene vrste služabnikov ni čitati nikjer! tiotovo ni pretirano, in upam, da mi ne I m »de štel nikdo v zlo, ako opišem nekoliko trnjeva pota iu revno stanje davčnih eksekutorjev, o katerih noče nikdo slišati. Dovolite zato g. urednik v cen. »Edinosti malo prostnrčeka tem bornim vrstieani, za kar Vam taxlemo hvaležni jaz in vsi moji kolegi.
Žalostmi rcsnicn je, da je eksekutor najbolj zaničevan služabnik, a vendar je i njega treba. — Zaničevan je povsod, a vrhu tega je njegova ek-zistenca tako tužna, da je joj.
Da je resnično žalostno naše življenje, razvidno je iz vsakdanjega življenju. Naše stanovske dolžnosti so obložene težkim bremenom in stroga odgovornost spremlja vsak naš korak.
Predpisi, naloge, iu povelja so jako ojstri, oseba sama pa, ki jih mora spolnjevati, velja za velikansko ničlo. Ker je že služba cesarska, zato naj bi bila logično tudi oseba, kakor je to pri drugih državnih služabnikih brez pogodbe (nhne Vertrag).
Kksekutur se mora boriti ne le od zore do mraka, ampak tudi po noči mora nb vsakem vremenu tavati večkrat po nevarnih cestah, ako hoče priti o pravem času na predpisano mu mesto. Ljudstvo nas preklinja in zaničuje, ker smo prišli vršit svojo dolžnost, dasi zna, da le na povelje više oblasti. Niti misliti ni, koliko grenkih besedi, joka, tarnanja in družili taeih neljubih izrazov mora eksekutor slišati, a vendar so ljudje, ki mislijo, da je eksekutor najsrečnejši človek na svetu. Seveda, če si je zaslužil za potrebno polento, mora biti že zadovoljen, a mnogokrat gladen, žejen in utrujen, revež ne dobi niti potrebnega, v zapuščenih krajih, oh slabem vremenit, med bornim in zapuščenim ljudstvom.
Družili dobrot pri nas ne poznamo in vesel more biti le oni, ki ima ne vem kako srce, in ki je bil kos svoji težki — nalogi, katero ima vedno pred očmi. Ker se pa že vse bori za obstanek in življenje, naj bi se spominjali nn višem mestu nekoliko tudi nas davčnih eksokutorjev! Da hi se ml ne štelo v zlo, ponavljam svojo ponižno prošnjo do viših oblasti in državnih poslancev, da bi nam vrgli drobtinico pravice in pokazali ljubezen s tem, da nas vštejejo med stalne državne služabnike, da bi ravnali z nami po milosti ter nam stali v potrebah na strani. — Vsak dninar in težak jo dan danes bolje zavarovan proti nevarnosti in nezgodam, kakor pa davčni eksekutor! — Vsak delavec ima v slučaju boljšo in daljšo podporo kakor pa mi zavržene pare.
Dri vsakem društvu in zavarovalnicah imajo udje v bolezni in onemoglosti po pol leta, leto dni iu celo dve leti, svojo podporo; pri nas pa tudi tega ni; v slučaju bolezni odmerjena nam je le suha plača za dva meseca!!
Potem pa, če ne moreš živeti ali — umreti, išči si sani, kakor veš in znaš, kam bi se djal. Žalostno je zares, da nas primerjajo čičkemu konju. Dokler moreš, nosi — državno vrečo, a če te zadene osoda daljše bolezni, kako preživljati potem svojo družino?
('o te pa pohero nemila smrt — kodo bo skrbel potem za nesrečno udovo in sirote?! V tem oziru res nimamo nikako zaslombe. Dokaz temu pak imamo ravno v Trstu, ko je udova nekega eksekutorja v veliki bedi z štirimi deteti čakala skoraj dve leti najvišje milosti, iu še le sedaj je dobila sirota komaj 17 gld. mesečne podpore. Pri obči sedanji draginji pa nam tudi ni mogočo več shajati. — Iti ker koncem 10. stoletja že vse napreduje, naj bi se naprosila oblast tudi od naše strani, naj hi se zbrala kaka deputacija ter se poklonila ob proslavi oO-letniee Nj. Veličanstvu z ponižno prošnjo za postavno penzijo v slučaju onemoglosti ter oh smrti podporo za naše udove in sirote.
To so tedaj znaki naše žalostno osode. Te bi trebalo povdarjati na višjem mestu. Združenimi močmi hi se morda dalo kaj doseči.
D. n. e.
Politični pregled.
O notranjem položaju. Vse kaže, tla smo prav sodili, ko smo trdili pred par dnevi, da ni nade, da bi imel poskus grofa Thun-a spravno
akcijo in celo še v tem mesecu kak vspeh. Glasila vseh nemških opozicijskih listov se namreč odločno vpirajo proti temu, da bi se nemški zastopniki pogajali s Cehi ali z vlado. Neverjetno je torej, da bi se upal grof Thun razposlati še ta mesce povabila na spravne dogovore; k večem bi mogel to storiti, ako mu je na tem, da še enkrat konstatira nespravljivost Nemcev ali pa, ako mu ni mar za eno blamažo več. Najbrže vladi ne ostane druzega, nego da zaključi dr/avnozborsko zasedanje po dovršenih obravnavah kvotne deputacije. S tem bi imela zopet svobodno roko v jeseni, ker bi odpale mini-sterske zatožbe, nujni predlogi itd. A prašanje je, za koliko časa. Ministcrske zatožbe, nujne predloge in enaka ohstrukcijska sredstva ima opozicija vedno pri rokah in stara igra si- začne lahko tudi v jesenskem zasedanju. Po našem menenju ne preostaja vladi nego eno radikalno sredstvo, to je oktroiranje novega volilnega reda, ki naj se ozira na faktično razmerje narodnosti v Avstriji.
Vsa druga sredstva so le palijativna sredstva. Vlada naj se odloči na ta korak in strta bode hegemonija nemške manjšine nad slovansko večino za vselej. A Avstrija pridobi svojo naravno podlago.
Kriza v francozkem ministerstvu ni še rešena. Ribot-u, ki je bil že večkrat ministerski predsednik, ni se posrečila sestava ministerstva. Tudi Sarrien-u, ki je hotel sestaviti koalicijsko ministerstvo, se ni posrečila sestava ministerstva. Za njim se poroča, da pokliče Kaure Frevoineta-a ali Dupuv-a.
Socijalisti na Nemikem dosegli so o državnozborskih volitvah znatnih vspehov. Prodrli so pri prvih volitvah s <% in ne le, kakor se je poročalo s prva, z iJ2 kandidati. V ožjo volitev pride 1XH mandatov, od katerih upajo socijalisti pridobiti saj še 2H. Ako se jim to posreči, razpolagah bodo z več nego 00 mandati, tako da bodo ena najmočnejih strank za konservativno. Sploh pa si* opaža na Nemškem, da se velika večina volilcev odloča ali za konservativce ali za socijaliste ter da se liberalne stranke vedno bolj in bolj krojijo v več strančič, ker jim nedostaje pravih načel.
Zanimivo je vedeti, da je glasovalo od 8 milijonov volilcev nn Nemškem 2 milijona za socijaliste, torej četrtina od vseh volilcev.
Nemiri na turSko-črnogoriki meji postajajo nevarni ter se zna iz njih izcimiti še vojska, ako velevlasti ne posežejo vmes s6 vso odločnostjo. Albancev je zbranih na meji preko 20.000, kateri počenjajo vsakovrstna grozodejstva. Najbolj prizadeto je selo Borana, katerega prebivalstvo želi otresti turški jarem ter priti pod ('rnogoro. V tem selu so Albanci pomorili mnogo ljudi) ter »krunili dekleta iu žene. Krščansko prebivalstvo v lierani in v obližju je na nogah ter je okolo (5000 mož pripravljenih preliti kri za* svobodo. Črnogorska vlada jo poslala dosedaj na mejo okolo 4000 vojakov in nekaj topničarskih baterij. Poveljstvo nad turškimi četami, katere naj »mirijo« Albance, prevzel je znani Edhom-paša. Seveda se Crnogorci kar nič ne zanašajo na odkritosrčnost Turške ter se resno pripravljajo za vsak slučaj, akoravno je dal sultan nalog Edhem-paši, da strogo kaznuje provzročitelje nemirov ter v sporazumljenju s črnogorskim vojvodo Martiuovidem poravna škodo, kar je sultan tudi naznanil knezu Nikiti v laskavem pismu.
AmeriSko - španjska vojna. Ekspedicija generala Shafter bi bila morala pripluti že v soboto ali najkasneje v nedeljo pred Santiago, ako bi se bilo smelo verjeti ameriškim poročilom; in vendar še danes nimamo verodostojnega poročila o prihodu Shafter-jeve vojsko, še manj pa o izkrcanju iste. Sploh smo se že nekako privadili ne verjeti amerikanskim poročilom, katera pošiljajo iz NVashingtona in Ne\v-Yorka v svet z občudovanja vrednim optimizmom. Kaj naj porečemo n. pr. o ameriški vesti, da se v kratkem izkrcajo Amerikanci na Portoriku, ko imajo tako težavo z izkrcanjem vojske na Kubi?
Za ekspedicijo na Kubo rabili so Amerikanci par mesecev in sedaj hočejo kar meni nič tebi nič zasesti Portoriko. Kje pa so za to potrebni vojaki in kje prevozne ladije. K temu pride še, da so Amerikanci že uvideli, da je potrebno poslati na Kubo še 10.000 mož, ker jim očevidno no zadostuje vojska Shafterjova, obstoječa iz 21.000 mož, proti kateri stoji španjski general Pando z \ojsko, obstoječo iz 12 bataljonov pešcev, 10 eskadronov ko-
nj i kov, I baterijami gorskih topov in številnimi oddelki prostovoljeev in milice. Naravni zavezniki S panj cev so pa neznosna vročina, deževja in rumena mrzlica, katera poslednja bode Amerikancem prizadela morda veec zgube, nego špatijskc kroglje.
Sedaj dohaja tudi vest iz Ne\v-Yorka, da »Morrimae , katerega so baje Amerikanci navlašč potopili pod Santiago de < "uba, nikakor ne zapira izhoda iz Inke. In koliko kričanja je bilo radi tega slavnega čina znajdljivih Amerikaneev.
Iz Filipin prihajajo sicer vedno vesti o neprestanih bojih mej Španci iu ustaši in o zmagah poslednjih, a Manila še vedno stoji in se ne gane. Akoravno Amerikanci to zanikajo, prihajajo vesti, ki zatrjujejo, da so bile nekatere ladije I)ewcva močno poškodovane.
Kazun 4 nemških vojnih ladij so zdaj v bližini Manile tudi 4 angleške vojne Indije. Kakor so vidi, hočejo biti Angleži pripravljeni za vsak slučaj.
O Camnrrovcm brodovjn ne čuje se ničesar.
Domače vesti.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona štajerskega deželnega zbora, da se bodo pri prostovoljnih prodajah premičnin in nepremičnin pobirale davščine za občinski iu deželni zaklad za reveže.
Odrekel so je odvetništvu v Trstu doktor Avgust Cuvallar z dnem 17. junija t. 1. ter je bil vslecl tega izbrisan iz odvetniške liste.
Ullirl je dne 14. junija v Koprivi na Krasu veleč. g. Peter Maeh, eksponiran kapelan, v ;!0. letu svoje starosti. Cerkev in narod imela sta še mnogo pričakovati od njega, ker je bil dober duhovnik iu vrl narodnjak. Toda huda bolezen, sušica, pretrgala mu je nit življenja. Koprivci napravili so mu veličasten pogreb, ker je bil obče spoštovan in priljubljen. Naj v miru počiva v bratski mu zemlji. Bil je rodom Čeh.
Govor ruskega generala Komarov-a na shodu novinarjev v Pragi priobčimo doslovno v jutršnjem večernem izdanju.
Nova rrtnartca. Gospodlčina Antonija Carga, naša vrla Slovenka, napravila je tedni v Gorici izpit za otroške vrtec z odliko. Vadila se je v zasebnem otroškem vrtu pri sv. Ivanu. — Castitamo!
Na Palackega slavnost je brzojavilo pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah sledeče: Od sinje Adrije kličemo: Slava Palackemu! Živela slovanska vzajemnost!
Brzojavili so tudi v nedeljo svetoivanski narodnjaki in redaktorica »Slovenke«.
Zopet so morali ugrizniti v kislo jabolko. Kakor srno poročali, so nameravali it lijan-ska koperska gospoda preprečiti prihod tržaškega škofa v Koper o priliki največega koperskega praznika na dan sv. Nazarija, katerega dne se vrši velika cerkvena slavnost in procesija. Za to »ve-lcpomembno« akoijo so je podpisalo kakih 150 najbolj vročih na neko spomenico, ki je bila izročena županu. Seveda je znal povedeti naš vedno isti »Piccolo«, da so podpisali to spomenico vsi Koperčani in dajo vse ljudstvo mislilo: dajo treba preprečiti prihod škofa v Koper. Bilo je pa drugače. Ko so doznali tamošnji kmetje, kaj namerava »gospoda« so ukrenili tudi oni potrebno, Šli so namreč k županu tor so mu povedali jasno in odločno, da njim ne ugaja prav nič sklep gospode, in v slučaju, da obstane tak sklop, da bodo oni že vedeli, kaj jim jo storiti in da to tudi storč. S tem ,}e bil koj uničen načrt »gospode«, ter ni preosta-jalo druzega nego udati se volji ljudstva, in gospoda je morala ugrizniti v to kislo jabolko, ne da bi mogla preprečiti prihod škofa v Koper. Iz tega slučaja je razvideti, da ima istrsko italijansko priprosto ljudstvo, čeravno je že grozno popačeno in pohujšano, še vedno nekoliko razsodnosti, kaj je prav in kaj je krivo. Če je pa to ljudstvo do sedaj žo marsikaj zagrešilo, storilo jo to, ker jo bilo zapeljano in prisiljeno. Saj je znano, da italijanska gospoda istrska ne prizanaša niti svojemu ljudstvu, katerega istotako odira, kakor slovansko. Le malo energije od strani vlade iu lahko bi bil konec gospodstvu klike »signorov« v Istri.
Pripravljamo se. Pod tem naslovom nam pišejo: Res da imamo še eno celo loto in pol časa do prihodnjega ljudskega štetja, ki se bode vršilo
decembra meseca 18W., toda ako že sedaj govorimo o tem, ne govorimo toliko zaradi ljudstva, ampak naš glavni namen je opozoriti slav. c. kr. nainestništvo na »eniško-slovenske, o'iroma trojezične tiskovine.
Ob času zadnjega ljudskega štetja smo prosili, naj se nam postreže s takimi tiskovinami, ki so nam razumljive, toda odgovorilo se je, da smo prekasno prišli, ker da namestništvo ni naročilo tiskovin tudi v slovenskem jeziku, ne vede, da kedo po njih povpraša. Namenili smo se bili vrniti vsako tiskovino, ako ne bode tiskana zraven družili tudi v slovenskem jeziku, škoda, da smo ostali le pri namenu! Ena edina oseba se je odločila za to, da ne podpiše tujih tiskovin, toda to osebo so šiloma tirali na magistrat, kjer so jo potom tolmača vpisali v tuje tiskovine! Reklo >e je, da ko bi bilo več takih, ki zahtevajo tudi slovenskih tiskovin, da bi se že kako od pomoglo, da pa za eno osebo samo ni mogoče trošiti!
Da se nam ne ponovi stara pesem, prosimo že danes: naj slav. c. k. namestništvo naroči, ali »ploh preskrbi tudi slovenskih tiskovin, ker prihodnje leto se bode tista »ena oseba« pomnožila v stotine, ako ne v tisoče! Mi moramo pa skrbeti, kako naj se te tiskovine delč, ker ako čakamo, da nam jih hišni gospodarji uročijo, čakali bodemo zastonj! Naše skromno menenje je, naj slav. Politično društvo Edinost« preskrbi, da se uvede popisovanje onih, ki želijo omenjene tiskovine, kakor naj isto društvo tudi skrbi, da se take tiskovine popolnijo no da bi stranko morale iskati laških potepuhov za popolnenje, kar so jo navadno vedno dogajalo.
Politično društvo naj po mogočnosti tudi na to dela, da bodo stranke lahko same oddajale dotične tiskovine na magistratu, ker nekateri gospodarji, oziroma administratorji, uporabljajo vsa sredstva, samo da ulove več dušic Lahom na slavo!
Upisovanje, kakor gori omenjeno, moralo bi se vršiti, ako ne v tem letu, pa vsaj v začetku prihodnjega leta, da ne bode izgovorov, kakor smo povedali v začetku to notice.
Politično društvo pa ne bode moglo vsega samo storiti, treba da se začnemo gibati in pripravljati vsi, osobito pa treba poučevati nevedneže pov-sodi v mestu in okolici, ker ogromna večina naših ljudi nima niti pojma o važnosti ljudskega štetja.
R a d i k a 1 e e.
Na trgu. Pišejo nam: To dni sta šli dve naši vrli narodnjakinji na »Rudeči trg«, kupovat potrebno za kuhinjo. Branjcvka jima jo lepo postregla, ali glej vraga! Tam je bil mestni učitelj, katerega je zbodlo slovensko govorjenje! Da vrši i on svojo lahonsko dolžnost, je vprašal branjevko: koša anka frančežo si parla kva? (kaj tudi fran-cozki so govori tu). Kar je moral slišati v odgovor, ne smemo tu napisati, povemo naj lo toliko, da sta mu naši dve, med drugim rekli: Vi ste šarlatan, ne pa učitelj itd. in lahonček jo zbežal in ni nadaljeval svoje nesramne misijo! Kor se take in slične stvari ponavljajo propogomorna, bi bilo dobro, da so takim nesrnmncžem pribije odgovor na glavo, drugače no bode konca.
V izgled! Pišejo nam: Nekdaj, koje še bil Kitaj v Evrogi (!), dogodil seje tam tale slučaj: V neko gostilno evropojskoga Kitaja je zahajalo prilično število Slovencev, akoravno jo bil gospodar gostilne Nemec. Nekega dne je vprašal slovenski gost natakarja, kaj da ima za pod zob. Natakar jo odgovoril: »Non kapišo ščavo . Ta odgovor sidotičnik zapomni, dokler ostane na tem nehvaležnem svetu. Gospodar je doznal za prikupljivi natakarjev odgovori in natakarja nagradil — zapodivši ga nenadoma iz — službe! Take nagrado so posnemanja vredno, osobito pri onih naših, ki drže tujce v službah.
Kita j e o.
Pevsko društvo „Adrija*4 v Barkovljah
so udeleži korporativno velike pevske slavnosti dne 3. julija v Sežani ter pri istoj tudi nastopi.
„Jedinstvo64 v številki od 17. t. ni. navaja : To dni obelodanila so jo v Genovi knjiga »Lissa , katero je napisal Mons. Domenico Parodi. Tu jo obširno in natanjko pisano o bitki pri Visu iu moremo reči objektivno in iz strokovnjavško — stra-tegijskega stališča. Toda na str. 12J. beremo, kar tu ponavljamo, a brez komentara :
»Non <•'č uazione oho non ahbia avuto lo sue disfatte. La tua (odgovarja Francozu) poi no
ha avntc di eosl fatte, che non furono vedute mai. Basti citare dne itomi: Metz e Sedan! E, »pianto a te, o Dalmata. sappi che noi Genovcsi possiamn vantare troppe gloric, per lasciarei impressionare, dair esito d' una battaglia, perduta per 1' incredibilc pusi liani m i ti\ del capo, e vinta da mi nomo di cuore eomandante a marinari, non dabnati, ma per ipiattro ipiinti italiani«. i Po naše: Ni naroda, ki ni imel svojih nesreč. Tvoj (odgovorja Francozu) jih je imel takih, kakor se jih ni še videlo. Dovolj navajati dve imeni: Metz in Sedan! In kar se tebe tiče, Dalmatince, vedi, da mi Genovčani moremo navajati preveč slave, da bi nam napravil slab 11 tis i/hod ene bitke, zgubljene v si cd nečuvene strahopetnosti vodje iu dobljene po srčnem možu, voditelju mornarjev, ne dalmatinski h, a m pak štiri petine italijanski h.
Rekli smo: brez komentara.
Namišljena Kohlnzonada. Včeraj je zagledal nek čuvaj južne železnice na kolodvoru pri sv. Andreju steklenico plavajočo v morju. Radoveden stopil je v ladjico ter šel po njo. V nji je bilo nekaj kamenčkov in kos papirja, na katerem je bilo napisano se svinčnikom v nemškem jeziku:
Dva mornarja, parnika Albatros, Schneidorin Miillcr, rešila sta se na nepoznan otok. Meniva da je to kapvordski otok. Nahajava se v zelo tu/nem stanju. Paruik se je razbil na skalah, ki obdajajo ta otok in le z velikim trudom sva so rešila ter misliva, da so se vso drugo osebo, ki so bile vkrcane, potopile. Midva imamo doma, v Hamburgu, ženo in otroke, katerim pošiljava s tem svoje pozdrave. Svinčnik je pri kraju, zato nemoreva nadaljevati pisanja. Paruik je last nemškega Llovda. Pisano 21. januvarja lH',17.
Toda kmalo jo spoznal policijski agent llav-nuu, komur jo čuvaj izročil steklenico, da je to le prazna in neumna šala, ker zamašek v steklenici je bil še nov iu kamenčki v nji so bili isto vrsto in barve, kakor oni, ki so na obali pri državnem kolodvoru sv. Andreja.
Nesreča. Včeraj okolo s. ure zvečer delali so delavci v Llovdovem arsenalu na veliki lestvi. Po nesreči so je lestva zrušila iu nesrečni delavci so padli na tla. Dva delavca so nista posebno udarila, toda tretji ni mogel več vstati ter stokal velcd bolečin na desnoj nogi.
Došli zdravnik dr. Goldlianuuor i/, zdravniško postaje konstatiraljo, da si jo nesrečnež zlomil nogo ter ga obvezal za silo, na kar je bil sproveden v tukajšnjo bolnišnico. Nesrečnež je vlfdetni delavec .los. Segolin, stanujoč via S. Marco št. K),
Koledar:
Danes v sredo 22. junija: Pavlin, Skof: Ahacij, ni Jutri v četrtek 23. junija: Eherhard škof; (Jenou ;kof.
Šolnini:	I	Lunin:
Izhod oli i). uri 80 min.	Izhod ob l>. uri 45 min.
Zahod., 8. „ 24 „	| Zahod „ 10. „ 11 „
Ta je 25. teden. Danes je 172. dan tega leta, imamo torej 5e 103 dni.
Različne vesti.
Palackega slavnosti v Pragi. Brzojavka velikega kneza Konstantiu-a, ki je napravila toliko hrupe se glasi doslovno:
Petrograd 1*. junija. Slavnostnemu odboru za prireditev Palackega slavnosti v Pragi. Carska akademija znanosti v P otro g rad u pridružuje se posebnim zadovoljstvom proslavi stoletnice rojstva slavnega češkega zgodovinopisen Palackega, ki je pripomogel svojimi slovečimi deli do preporoda in u t r j e n j a samostojnosti češkega naroda. Možje, ki so slični Palackemu, žive večno v spominu naroda. Naj bi dežela češka in Slovanstvo imela vodno veliko število tako slo-večili mož.
Predsednik: Veliki knez Konstantin.
Narodno gospodarstvo.
„Slavija", vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Pod predsedstvom •! a n a g r o fa 11 a r r a c h a se je vršil dne 14. maja t. 1. trideseti občni zbor členov banke Slavijo-:.
V svojem otvoritvenem govoru je grof Har-rach opozoril zbrane bančno člene na jako ugodni napredek zavoda ter konštatoval, da so tudi minulega leta uspehi izredno ugodni, tako, da s;>
zamore reči, da je banka »Slavija« na visini svojega razvoja. To pa 'je omogočilo mirno in sjnira-znmno delovanje vseh funkeijonarjev, kateri zavod vmlijo in oskrbujejo. Govornik je naglasal, da nm je posebna radost, poročati slavnemu občnemu zboru o toli sijajnih uspehih banke. Ti uspehi dokazujejo pa tudi zmago vzajemnostnega načela ter pričajo, zajedno, da češki narod, kakor sploh vsi Slovani, stoje na isti stopinji narodno-gospodar-utvenega razvoja, kakor drugi narodi. »Slavija« si je s svojim poštenim iu smotcrmm poslovanjem pridobila dobro ime ter zaupanje in spoštovanje tudi v onih krogih, ki so bili doslej nezaupljivi do nje, tako, da stoji sedaj ne čelu vseh, ha temelju vzajemnostnega načela osnovanih, zavarovalnic. Ta zavest pa ne izraža samo ponosa, temveč služi banki tudi v navodilo za nadaljno delovanje, da se bode častito ime »Slavijo« spoštovalo i v bodoče.
Po tem predsednikovem nagovoru se je vršilo zborovanje po določenem dnevnem redu.
Na to je generalni tajnik, g. cesarski svetnik Franjo V 1 a h, naznanil, da je ministerstvo notranjih stvari pozvalo banko »Slavijo«, naj svoja pravila prilagodi novo izdanemu zavarovalnemu regulativu. 1 pravni odbor pa je odločil z ozirom na sedanji, zavarovanju ne posebno ugodni čas, da spremembe pravil ni priporočati in to nadalje zbok tega, ker je mej pravili banke »Slavije« in novim zavarovalnim regulativom jako malo razlike, banka bi pa vender morala vse svoje tiskovine vnovič dati natisniti, torej je sklenil upravni odbor, da minister-ski zahtevi ne ugodi ter se prcmcmha pravil opusti. Ta sklep upravnega odbora je potrdil občni zbor brez vsake debate.
Potem se je razpravljalo o predlogu g. dra. L. K 1 u m ]> a r j a, da se zgradi za banko »Hlaviju« dostojno monumentalno poslopje v Pragi. Generalni tajnik ees. svetnik Vlah je pojasnil, da se upravni odbor bavi s tem načrtom že od 1. 1HH5. ter se je že pogajal radi biotičnega stavbišča z mestno občino praško, pa doslej ni mogel dospeti do povoljnega sklepa, ker ni dohiti za nameravano zgradbo primernega prostora. Mcrodajno je pri tem i finančno vprašanje, kajti za zgradbo se smejo porabiti le taki zakladi, ki niso namenjeni za pokritje odškodnin. Potrebo takega, za banko »Slavijo« dostojnega poslopja v Pragi pripoznava tudi predsednik grof Harraeh, vender pa naglasa, da se stvar ne da rešiti kar na mah. Temu je pritrdil tudi g. dr Mi Ide z dostavkom, da je novo poslopje potrebno tudi iz zdravstvenih ozirov na u radništvo. Prikladen prostor za isto pa je težko dobit. Občni zbor je sklenil naposled na predlop g. dr. Novot-nega, s katerim seje združil i predlog g. Klum-parja, da se poveri upravni odbor s pripravami za zgradbo bankinega poslopja, katerega predlogi se imajo predložiti v odobrenje prihodnjemu občnemu zboru.
Zadnje vesti.
K lltllilliom 22. (Nafia brzojavka.) Slavnostni gostje so napravili danes izlet na Kutnohoro, kamor so se iz Kolina odpeljali na vo/.ch. V lopo odieeni, zgodovinsko vele/nameniti mestni dvorani sta pozdravila goste župan in <lr. Paeak, odgovoril jima je »Ir. Siine. Popolutlne bode velik banket. Na celem potovanju najsreneje pozdravljani.
London 21. Agenzin Heuter« poroča iz Manile, da je pred tremi dnevi prišlo do boja med Spanci in ustaši iu sicer trideset milj severno od Manile. General Monez, ki je s trideset tisoč vojaki hitel Manili na pomoč, je bil od ustašev zajet in od vseh strani napaden. V obupnem boju padel je smrtno zadet tudi Monez. Geto domačinov so potegnile s sovražnikom, <>00 Spancev pa, ki so še ostali, se je udalo, ko so bili malone vsi častniki pobiti. Ko se je začela bitka, je bataljon domačinov »Jampanga«, o čegar zvestobi Spanci niso dvomili nikdar, jel streljati na svoje častnike, katerih je padlo pet. Jednak slučaj se je pripetil pri Zaputi, kjer se je cel polk združil s sovražnikom.
London 21. Agenzia Reutcr« prinaša iz Manile, da se je neodvisnost Filipin, razglašena dne 12. t. m. slavnostno praznovala.
.Madrid 21. Na nasvet maršala Martinez Campos-a se je garnizija v Madridu pomnožila za X bataljonov pehote. V Barceloni se vsak trenutek boje nemirov.
Ite rolill 21. Danes se je raznesla vest, da se je španska kraljicu Marija Kristina odpovedala vladanju. Vest se smatra neosnovano, ker o tem ni bilo obveščeno niti špansko poslaništvo niti ministerstvo za unanje zadeve.
Madrid 22. Oficijelna brzojavka iz Havane slove: Neka amerikanska ladja je oddala v .'turah 1;>0 strelov na mesto Casihla. ()ndotno špansko vojaštvo se je hrabro in slavno branilo. To boni-bardovanje je povzročilo le neznatno škodo. Ko sta jeli streljati na njo dva španska pontona, morala se je umakniti, kar je povzročilo med Spanci veliko navdušenje.
Loildon 22. General Shaftcr in admiral Samp-son sta se sešla na morju dne 20. t. m. ter se izkrcale 17 milj v s toč no od Santiago de ('oba, kjer sta našla Gareia s tritisoč možmi. Podali so se na kopno, kako miljo daleč, kjer so se dogovarjali. Izkreevanje se prične najbrže čez nekoliko dni.
Najnoveja trgovinska vest.
Now-Y«rk 20. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij HO (včeraj 778/t) za september 7((včeraj 72 V« za december 74s/h (včeraj 72 7«), koruza za juli 3f»74 (včeraj */*)» za september 3fi 7m (včeraj 37 '/*)» mast (»0f> (včeraj 1510).
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Maleauton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
za gospode, liospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Hotel Evropa
Piii/./M della ( «»frma.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemška iu italijanska, pivo iz Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon stv. 2:i. ALOJZIJ LOHR, lastnik.
O vet proti trganju.
(Lin ime nt caipici).
Preiskovano mazilo — odpravlja boWine pri kostil»olu, trganju in revmatizmu. — En« steklenica /. navodilom !)0 nvč. Razpošilja z obratno poito najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomasrnj"
Pli. Mr. M. Leusteka t IJnMJani.	I
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici s^ kolo najboljše vrste
o<l slovele originalne znamke

Styria"
»Gradcu,
— naj se obrne do —
I«. Colobigf v Trstu,
ulica Commeroiale it. 1, telefon It. 341.
(Slavni zastopnik /.a: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Hotel Nazionale'
▼ Trstu
v ulici Vienna St. 4.
se nahaja v bližini kolodvorn južne železnice, pristiiuiff, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Hobe se oddajajo po HO kr. in naprej.
Postrežba najtoeneja. (lovori ho slovenski in hrvatski. Lastnik je almadtinski Hrvat, /a obilni obisk se priporoča "dani	Josip Serdarović.
„EDINOST"
>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan ruzun nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 11, uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje oh 1. uri popoludne. — Naročnina znaSa: Obe izdan ji gld. '21'—; samo večerno izdanje gl<l. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazzu Caserma St. '2. — Via Molin piccolo 5t. S. — Vin S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. .m — Carapo Marzio. - Via delle Poste nuove št. 1. — Via Cnserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Uhega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. IS. — Piazza Barriera. — Vin H. I.ucia. — Piazzn Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na < ireti pri gosp. Pogoreleu. v Skednju pri gosp. Antonu Sanein (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi < lašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sehvvarz v šolski ulici.
(
Slovenci! Naročajte, podpi ruj te in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in rnzvitck milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iu brmulm nam po zakonu zajamčenih pravic.
^^	Rojaki, uvnžujte naše geslo: „V edinosti Jo m«f!"
. j • v
y 'iS
Slovenska gostilna
W „PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme v svoje lepe prostore vsaeega lačnega in utrujenega gosta ter jra pogosti Z jedjo in pjjaČO, da ho zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajuter-
kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na
željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo In ceno. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se un krasno tablo:
ulica Gta št. I - „pri petelinu" - ulica Gbega št. I