PRIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA LOVENSKO PRIMORJE Leto 3 štev 52Q - Cena 5 lir -3 innnllrfi - 2 rlln Fe&taina plačana v gotovini TRST. Detek. 28. februaria 1947 uredništvo in uprava, plvzza bend lr lUflUlire * nm Spedizione in abbon. postale »P » A lePruarja 1 J1*! TeJ Ur_ 938O6. 938O8 - Upr. 93807. JB GOLDONI št 1 - L Rokopisi se ne vračajo Treba je spremeniti od fašizma postavljeni davčni sistem in demokratizirati upravo. Morsa/ Sokolo vskio angloameriških ZAVEZNIŠKI SKLEPI 0 NEMČIJI morajo biti temelj politike vseh okupacijskih sil, kajti vsaka druga pot vodi v novo nevarnost . Berlin, 27. — Maršal Sokolovsk' 'e Podal na seji zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo dne 23. februarja izjavo <3 anglo-ameriskem sporazumu glede združitve angle-ko-ameniške okupacijske cone. Poudaril je, da dajo poročila slutiti, '1 ta Bpojitev ni več gospodarskega, marveč tudi političnega zna-‘‘ .£• T® dni so se sestali predsed-*i vlad dežel pod ameriško vo-0 upravo in razpravljali o usta-'‘Pomičnega direktorata* za be področji. Ta organ bi naj bil eKak embrio skupne vlade za obe coni. ^^taršal Sokolovsk; je dejal, da ni-. a velikega zaupanja v uradne iz-gV® angleških jn ameriških pred-avnikov o tem sporazumu in da 1 ^d zato podrobneje osvetlil bi-0 tega vprašanja. Nadzorstveni ®t ni imel nobenega opravka s P°jitv3jo obeh področij jn tega tu-uikoli ni odobril. Ta sporazum ,,va lahko resne posledice za pcli-h sklepov o likvidaciji po-rena*aIa nemš,ke vojne industrije, o (j, j'acijah in o likvidaciji gospo- 8j"’ to* ^emcl'^ev faSizma v Nemštev je monopolov In velepose- Spcrazum o spojitvi predvideva Širok gospodarski program, ki ob- ^ - -z----------------- c****, rvi vij- sa vse panoge gospodarskega Siv-^®nja teh področij in predvideva ^blJanje vseh vtirov v okviru do-^čenih političnih in gospodarskih j', v- Dejstvo, da je ta program -°čil bistvena vprašanja politike velesil v Nemčiji, je moralo Izročiti vznemirjenost svetovne-iavnega mnenja in dvome v rešene cilje tega sporazuma. Ni mogoče smatrati za normalen ložaj, ko obstoji poleg zavezni-, aSa kontrolnega sveta v Nemčiji, /” r so predstavljane štiri velesile, ^ dvostranski anglo-ameriški svet a Sane riško in angleško področje, gatetega gospodarski program na-Protuje potsdamskim sklepom, ne Pošteva nujnosti likvidacije nemega vojaškega potenciala in !z-P°Polnjevanja reparacijskih obvez-°sti. Splošno znano dejstvo je, da ,a ®Porazum nikakor ni pospešil *'’* jan je te obveznosti, marveč Je !fl-Protno povzročil, da so vsako-J^stni fašistični epigoni in drugi Tačlli elementi pričeli protizavez- nsko kampanjo, naperjeno proti potsdamskim sklepom, proti splošni zavezniški pilitlki. Tej fašistični provokacijski kampanji eo se pridružili tudi funkcionarji. Maršal Sokolovski je navedel primer dr. Agartza, predsednika gospodarskega sveta za obe cona, ki se odkrito postavlja proti potsdamskim sklepom in za ohranitev nemškega industrijskega potenciala, poleg tega pa tudi organizira urade v tern smislu. Izjave nekega A-gartza ne bi bile važne, če ne bi bilo še mnogo drugih vzrokov za dvome glede ciljev in značaja angloamer iškega sporazuma. Poskusi, da l>i se ponesrečila politika uničenja nemškega industrijskega vojaškega potenciala in plačevanja reparacij, lahko škodujejo skupni zavezniški politiki v Nemčiji. Sporazum pravi, da je treba do leta 1948. doseči, da bo gospodarstvo obeh področij zagotovilo lastnim potrebami, kar je čudno, kajti to je področje, kjer stia dve tretjini nemške industrije in rudarstva. Kako naj zagotovimo gospodarsko enotnost Nemčije, če bi tako iztrgali ostali Nemčiji njeno glavno industrijsko bogastvo? Ni jasno, ali nameravajo preusmeriti to industrijo na inozemski trg, ali pa izigravajo potsdamske sklepe o enaki razdelitvi industrijske proizvodnje na vsa štiri področja. Vprašanje razvoja trgovine med posameznimi področji je na mrtvi točki. Obe spojeni’ področji smatrata ostalo Nemč-jo za, inozemstvo. Dejstvo, da so v trgovini med britansko in ameriško cono na eni strani to francosko na drugi strani uvedli obračunavanje v dolarjih, ni slučajno, marveč logična posledica razdeljevanja Nemčije, ki ga predvideva sporazum o spojitvi. Francoska delegacija je izjavila, da smatra uvedbo dolarjev v medpo-dročni trgovini kot odpoved gospodarski enotnosti Nemčije. Alb zagotavljajo anglo-9merišk ukr^gn izboljšanje življenske ravni nemškega ljudstva? Zelo malo verjetno je, da bi mu razdelitev Nemčije mog’a koristiti. Nemško mirnodobsko gospodarstvo s tem prav ničesar ne pridobi. Vznemirjenost sovjetskega poveljstva se zaradi tega stalno veča. Maršal Sokolovski je nat o ^navedel nekaj uradnih izjav atnglo-ame-riških funkcionarjev, k; dokazujejo, frakciji je potrebka zunanja politika, ki bo odgovarjala njenim interesom Bariz, 27. — V francoski narod- ? SJtuPščini bata je se je danes vnela de-° nemškem vprašanju, ki ]0 *Prožil' predvojni ministrski Bednik Paul Reynaud, ko je . teval, naj Francija prekine z n ®^tanjo politiko in prične odloč-® podpirati anglo-ameriško poli-110 v Nemčiji. ^ debati, ki se je nato razvila, 3« bU Posl; glavni govornik komunistični aneo Florlmond Bon ti, ki jč 1- nujnost zavezniškega sode- pri >afc.r.ja. reševanju nemškega Podčrtal je, da mora u^Poija voditi v Nemčiji tako po-ia to koristi njenim interesom, ^Ptokazal, da je Franclja doslej odmev pred otvoritvijo moskovske konference. Glede razgovorov s francoskim guvernerjem v Indokmi Je Rama. dier izjavil, da preučuje njegovo poroč'lo, ki bo prišlo prihodnji teden pred parlament. Težave z anglofrancosko pogodba Pariz, 27. — Zdi se, da se bo podpis anglo-franctsko pogodbe zakasnil, kajti sestava dokončnega teksta je po Bevtnovem govoru v spodnji zbornici naletela na težave. Neresnične vesti da spojitev obeh področij ne izboljšuje položaja nemškega ljudstva in ne ureja gospodarskega življenja. Zdaj govore o kreditu 1 miljarde, ki bi bil podeljen obema področjema. Toda posojila so različna; poznamo tudli aasužnjevalna, ki predstavljajo teškb breme za dolžnika. To posojilo določa nemški izvoz in uvoz in omogoča anglo-ameri1-Skim monopolistom, da diktirajo razvoj gospodarstva v zahodni Nemčiji. Ali torej spojitev obeh področij ne pomeni izkoriščanja okupacije Nemčije za podreditev anglo-arm riškim monopolom, da bi tako vsaj zahodna Nemčija postala privesek tujih monopolov? Vsekakor lahko to privede do resne oslabitve nemškega mirnodobskega go- spodarstva, in to v času, ko Evropa potrebuje in bo potrebovala nemško blago. Miroljubna in neodvisna Nemčija bo pripomogla k normalizaciji gospodarskega življenja v Evropi. Kratkovidna politika razkosanja Nemčije in uničenja neodvisnosti pa bi povzročila novo žarišče neredov. Energija nemškega ljudstva bi se v takem slučaju usmerila v šovinizem, ki bi skupno z jun ker ji in velepod jetniki pripeljal Nemčijo na katastrofalno pot novega napada. Važnost teh dejstev nujno narekuje, da se kontrolni svet zanima za to zadevo, kajti zavezniki ne smejo pozabiti soglasnih sklepov o postopanju v Nemčiji. Sovjetsko poveljstvo se ba borilo za to, da se ta načela ne bodo izvajala v besedah, marveč dejansko. Maršal Sokolovski je nato govoril o nekaterih političnih vprašanjih v zvezi e spojitvijo obeh področij. Na zahodnih področjih se dogajajo ogromne upravne spremembe, ustvarjajo se umetne tvorbe, cilj vsega tega pa je lahko samo ta, da ae Nemčija spremeni iz enotne države v določeno število razmeroma majhnih in šibkih držav. Ni verjetno, da bi načrti o federalizaciji Nemčije dejansko uživali podporo nemškega ljudstva, ker izhajajo od Junkarjev in predstavnikov nemških monopolov. Nemčije ni mogoče postaviti za stoletje nazaj. To bi bila kratkovidna politika. Zavezniki so se sporazumeli, da mera Nemčija vsaj delno nadoknadita škodo, ki jo je povzročila, da mora nekoč ponovno zavzemati dostojno mesto v družini miroljubnih narodov. Samo na tej osnovi, in ne s kakimi dvostranskimi sporazumi, morejo in morajo zavezniki uresničiti politično in gospodarsko enotnost Nemčije, ki je bistveno potrebna za resni&nd mir in varnost. Težave, ki so pri tem nastale, je mogoče s spoštovanjem krimskih jn potsdamskih sklepov slahka premostiti. . GRSKi MOHARHOFASISTi niso ZGdovoljni z delovanjem mednarodne komisije Beograd, 27. — List «Politika» prinaša danes članek posebnega dopisnika iz Soluna, ki opisuje napade monarho-fašističnega tiska na nekatere člane preiskovalne komisije. List poudarja, da se je že od prvega dne razvijalo delovanje komisije nasprotno od želja krogov monarhe-fašistične vlade. V&j Grki so danes enotni v svojih obtožbah proti monarho-fašističnd vladi in angleški politiki v Grčiji. Po izjavah grških državljanov, ki jih je zaslišala preiskovalna komisija in izjavah članov britanskega parlamenta, ki so obiskal; Grčijo, se je ugotovilo za časa delovanja preiskovalne komisije, da preko sto fašističnih tolp mori in požiga, po Grčiji. Ne spoštujejo nobenega zakona, kradejo in nekaznovano ubijajo, kakor se jim zljubi, uživajo podporo grške vlade !n vojaških okupacijskih oblasti. Medtem ko je vladni tisk Se pred dnevi širokousto govoril o velikih ngčrblh za operacije proti partizanom, ki jih je treba uničiti, kot je govoril minister za javno varnost general Zervas, pravijo današnja vladna poročila samo, da s® veliki oddelki vojske s pomočjo angleških lovskih letal «Spitflre» trudijo, da bi preprečili napadajočim partizanskim enotam dostop do tesalske ravnine v Srednji Grčiji. Begunci, ki uhajajo iz Grčije, pripovedujejo, da se je s prihodom mednarodne anketne komisije v Solun pojačal m o n.arh o- fa š is t ‘čn i teror v Egejski Makedoniji. Opor na Ha^nakerskem otočju Haag, 27. — Po poročilo agencije ANP iz Batavije je prebivalstvo Halmakerskih otokov pričelo z uporom proti holandski nadvladi. Nekaj tisoč prebivalcev je »apadlo holandske posadke in prevzelo oblast. Holandci dovažajo čete in so pcalali v ta predel vojno mornarico. Ha a „boro mal° reParaciJ- Treba # otenju oboroiitve med dosledno izv&jatd načelo, da — ----- šk°ra Nem6iia povrniti storjeno Francija potrebuje od Nem-Predvsem premog, za poveča-dobav premoga pa j« treba po-p demokratizacijo Nemčije, ho °rU7'3e he sme preiti pod izključil ®a da bj bla francosko-angleška *kj bodobna francosko-eovjet- Hhc*'° da W dala FpanclJl !®to gB-tr,^ proti morebitnemu nemške-tf, Potrebno je nadalje, ke ‘ler,e Francija podobne pogod-Oljsko in CSR. hjl ,3:Travljanje o francoaki zuna-se bo nadaljevala jutri, 'kjg. 110 to> zunamjj minlsterBidau.lt na V8® kritike vladine zu-w Politike. rar. adier o francoski politiki njj- 7' 27. — Predsednik vlade je^ aho8u Na pošti je mnogo ljudi. Vljudno uradnico sem prosil, če bi lahko poslal pismo v S ... pri Guadalajari. nGveriljicin, m ije s strahom odgovorila. S tiSjim glasom me je vprašala: eAli ste Amerika-nect Tedaj pojdite in si oglejte.v Oddaljil sem se, toda dohitel me je neki moi, ki je stal za mano v vrsti in me nagovoril v slabi angleščini: aSHSal sem, da ste Amerikanec. Odprite Oti, m videli boste, da je pri nas velika beda in pretkanost, toda srce Španije je republikansko.» U **M M« voditelja demokratične zveze, velikega tajnega pokreta odpora. Zadovoljen je bil zaradi doseženih rezultatov v tem mesecu, ko so bile v načrtu velike stavke in mnozitem odpor. aRezultat je bil boljši — pravi — kakor smo pri-čakovali». Zaupal mi je, da je zmeren socialist. Obsodil je Indar ledja Prieta in njegove prijatelje v Toulouseu, ki so glasovali proti enotnemu delovanju. «Kako to, da ima Španija tako veliko ljudstvo in tako majhne voditeljets se je končno vprašal. Plače in cene Petek — Danes sem se rozgo-varjal z delavci v neki bedni in umazani ulici. Opazd sem, da se je beda in umazanost v zadnjih desetih letih v Madridu silno povečala. aLačen sem«, je rekel neki delavec, ecene so previsoke, draginja je v zadnjih desetih letih za štirikrat narastla, medtem ko so se plače zvišale samo za 150%. Moja dnevna plača je 16 pezet. Liter olja stane 45 pezet, če ga je MMAft doMM Gni# tdoMAho M «Ponudba Sirije in Libanona ni 1 strojnicami in zavozili s tanki v ničesar drugega kakor prijateljsko množico bivših bojevnikov in pott-svetovanje Egiptu, toda ne ponuja tičnih jetnikov, je minister notra-nikakih konkretnih predlogov gle-de pogajanj med dvema državama«, je izjavila ta oseba. Tudi če bi prišlo do novih pogajanj, se ne bo moglo priti do konkretnih sklepov, njih zadev Auguste Busseret podal včeraj, kot poroča Reuter, izjavo o odgovornosti za, te dogodke. Minister je dejal, da je na vprašanje načelnika policije, ali je treba upo- ker je v tem pogledu bilo že vse I rabiti strelno orožje, izdal povelje, dodvzeto. Egiptsko javno mnenje je nasprotno novim pogajanjem, ker Velika Britanija na vsak način namerava ustvarit; iz Sudana svojo kolonijo. Ofenzivne akcije kitajske ljudske vojske Nanking, 27. — Kitajska ljudska vojska je pričela z novimi ofenzivnimi akcijami, ki jih označujejo kot uvod v splošno pomladno ofenzivo. Danes poročajo, da so prednji oddelki ljudske vojske dosegli kraj, ki je komaj trideset kilometrov oddaljen cd. Cangfiuna. Nadalje potrjujejo v kitajskih vladnih krogih, da je ljudska vojska zasedla Niunong in Kiutai, ki ležita severno in severovzhodno od Cangčuta. Poročajo, da oddelki ljudske Vojske še nadalje predirajo vzdolž železnice Cangčun - Harbin, pri čemer se poslužujejo oklopnih vlakov. Vladna posadka v Tenten-niju, ki je obkoljena, je nujno zaprosila za pomoč. Nova skupina Španskih republikancev Pariz, 27. — Nova skupina španskih levičarskih republikancev, ki se imenuje «Espana Comba-ated Press, govore j Na zadnji vladni seji j* bil izdan neuradna poročila o dvanajst mrt- odlok, ki govori o nezakonitih pro-vih in sto ranjenih. I dajah imetja bivše kraljevske hiše Kot znano, fe Busseret ameriški nav dežnih cenah. Ker pa vlada kandidat za tržaškega guvernerja.'ni izdala nobenih konkretnih skie- _________________ j pov zaradi kraljevske lastnine in ker uživajo poleg tega savojski a-genti podporo monarhističnih državnih uradnikov, se jim je posrečilo v zadnjem času uradno regi-strirari pri raznih notarjih celo Tiso je zakrknjen Praga, 2t. — Na današnji razpravi proti zločincu mons. Tisu so nadaljevali z zasliševanjem prič. ki so opisale grozote, ki so jih izvršile I vrsto I^odajnih pogodbo o nepre-nemške čete v Slovaški, ko jih je m|<4nem premoženju savojske dina-mons. Tiso pozval, da uničijo slo- ^ VEOto milijonov lir. vaško vstajo avgusta 1944 leta. Praga, 27. — CTK poroča, da se je danes v Prag*; vršila zaključna seja kongresa mednarodne demokratične ženske zveze. Pred plenarno sejo je bito sklenjeno, da bodo ustanovljeni štiri stalni odbori, ki bodo proučevali vprašanja otroka in mladine, pravic žena in kolonialna vprašanja. Na seji so razpravljali o resoluciji o stališču ženske zveze do vprašanj žena i-n otrok domačinov na kolonialnih ozemljih. Predstavnice so zahtevale sodelovanje organizacij demokratičnih žena vseh dežel in izrazile solidarnost z demokratičnimi ženskimi gibanji v kolonijah. Končno so na temelju listine Združenih narodov poslale proteste vladam držav, ki kontrolirajo kolonije. Ti protesti predvsem poudarjajo zahtevo po prenehanju o-boroženih spopadov v kolonijah. Resolucija zahteva od ZDA v vprašanju črncev sodelovanje vseh demokratičnih elementov v državi, ziast; pa žena, da bi bilo tako vprašanje položaja črncev na političnem, socialnem in kulturnem polju rešeno. Zene pri predsedniku vlade ČSR Praga, 27. — Predsednik češkoslovaške vlade Klement Gottsvald je danes sprejel delegatke na kongresu mednarodne demokratične ženske zveze. Mesto bo izginilo zaradi bogatih ležišč premoga Praga, 27. — Praska radijska postaja je javila, da bodo 'razrušili mesto Faikenov v Sudetih, ki je imelo pred vojno 11.000 prebivalcev. Znanstveniki so odkrili, da se mesto nahaja na bogatih ležiščih lignita, ki jih cenijo na preko 700 milijard kron iii sicer pod samo površino. Ker je nemogoče kopati rove pod tako tanko plastijo, so sklenili mesto zrušiti. Italija želi udeležbo pri odločanju o usodi njenih nekdanjih kolonij Rim, 27. — Italijanski zunanji minister Carlo Sforza je prosil OZN. da bi Italija lahko poslala svojega zastopnika v preiskovalno komisijo za rešitev vprašanja italijanskih kolonij, kakor predvideva mirovna pogodba. Komisija bo pričela s svojim delom po ratifikaciji mirovne pogodbe. Veliki zavezniški manevri v vzhodnem Sredozemlju Rim, 27. — Agencija «Isformazio-ne» javlja, da se bodo poleti vršile zavezniške zračne in pomorske vaje na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Zaradi teh vojaških vaj bo v kratkem prispela v Sredozemlje velika skupina ameriških pomorskih sil. Pri vajah bodo sodelovale angleške zračne pomorske enote, ki imajo oporišče na otoku Cipru. Ameriška skrb za Avstrijo in Nemčijo Washington, 27. — Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je sporočilo* da je nakazalo 1.500.000 ton žita, moke, ovsa in drugih žitaric za izvoz v mesecu aprilu. Nakazila za Avstrijo bode sledeča: 18.000 ton žita, 11.000 ton moke i-n 18.000 ton koruze. Ameriškemu in britanskemu zasedbenemu področju v Nemčiji bodo poslali 90.000 ton žita, moke in koruze, francoskemu področju pa 9.000 ton žita, 15.000 ton moke, 18.000 ton koruze. BEVIN JE GOVORIL o britanski zunanji politiki Po zaslišanju prič je predsednik sodišča vprašal mons. Tisa, kaj pravi na vsa te grozote. Zločinec Tiso je odgovoril, da ima mimo vest; ker mu niso znane te grozote. Predsednik mu Je na to odgovoril, da ima očitno zelo trdo vest, oziroma da je sploh nima. Nacistični zločinci pred sodiščem Beograd, 27. Danes se je pričela razprava proti tretji skupini nemških vojnih zločincev, ki so organizirali na okupiranem srbskem področju zloglasno vojaško varnostno upravo. Razkroj poljske opozicije Del Mikolaičikove stranke nasprotuje reakcio-narnemu vodstvu in namerava izdajati lasten list Varšava, 27. — Vodstvo Miko-lajčikove stranke trdi, da je glavni svet «Polske Strcnnlcwo Ludo-we» pomirilo opozicijo v sami stranki, ki je nasprotovala protidemokratični Mikolajčikovi politika. Kljub tem trditvam pa se nadaljuje borba v okviru same stranke. Opozicija Mikolajčikcve kmečke stranke sedaj ostro kritizira temeljno organizacijo in politiko. Socialistična tiskovna agencija javlja, da je opozicija podvzela prve ukrepe, da razčisti položaj. V kratkem bo pričela izdajati svoje glasilo «Kmet in država*. Kot urednik je imenovan Jožef Netohko, eden najupliv- kapetan Kurt Mayer-Doehner, ki je bil pomorski atdle v Spanji in ki je pomagal obnoviti Francovo mornarico. Doehner je bil voditelj SS čet. Sedaj je pod zaščito mornariškega ministra Al-miranta Regalda. Falangist prizna svoje sanje Nedelja — Po maši sem srečal nekega prijatelja, ki se je navdušil za Francu. Nekdaj je bil siromak, a sedaj bogat. Izjavil mi je: Mi stražimo zaveznike s komunistično nevarnostjo. Zaradi tega si oni ne upajo podvzeti ničesar proti nam. Mi vemo, da bodo komunisti proglasili republiko in spoštovali njene zakone, toda treba je prevariti javno mnenje. Mi aretiramo mnogo ljudi, jih proglasimo za komuniste ter kričimo o zaroti.« Odgovoril sem mu: eToda vi delate kakor H'tier«. «Zakaj ne bit Jaz sem ljubil Hitlerja in mislim, da je bil najveeji mož vseh časov«, je omenil. S partizani Sreda — Uspel sem priti med skupino gveriljccv v Sierri. Ne bom povedal njihovega števila niti njihove oborožitve. Razdeljeni so v dve skupini. F prvi so stalni, nejših članov stranke. Urednik tega Usta bo med drugimi tudi Oy-cech, bivši minister naredne vzgoje v vladi Osubke Moravskega. Opozicija je imela sestanek pod predsedstvom Oycecha, kjer je sprejela važne sklepe. Sodelovanje Bolgar je s svetom Sofija, 27. — Podpredsednik bolgarske vlade in zunaj; minister Ki. mon Georgijev je izjavil po vrnitvi iz Pariza, kjer je podpisal mirovno pogodbo, da ta pogodba predstavlja možnost sodelovanja Bolgarije z vsemi velikimi in malimi državami. že deset let, v drugi skupini so pa sezonski gveriljci, kmetje in njihovi sinovi, ki pomagajo tovarišem borcem, kadar končajo poljska dela. Med partizani sem ostal tri dni. Tretjega dne sem prisostvoval njihovemu napadu na neko smodniinico, ki so ga sijajno izvedli. Popoldne sem šel z gveriljci na čiščenje cest. Čiščenje cest pomeni zaustaviti vsak avto in kamion in vljudno mitraljirati one, ki se nočejo ustaviti. Na ta način pridejo gveriljci do izkaznic in orožja, kar je zelo važno, ker včasih vlovijO tudi kako višjo falangist,č-no osebnost. Zapori so natrpani Ponedeljek. — Partizani so mi zatrjevali, da je 100.000 partizanov v zaporih in taboriščih. Mučenj, umorov in drug'h zločinstev so se falangisti naučili pri nacistih. Zelo znan primer je mučenje profesorice filozofije Morije Nabel Santoledano. Od 5. maja do 2. junija je bila privezana na posteljo, mučena vsak dan in um'ra)oča obsojena na 20 let prisilnega dela. Predsednik izvršnega odbora republikanske stranke Fjuste je bil že šestič aretiran in mučen v madridskih zaporih., ko tim obiskal Madrid. London, 27. -V Aangleškj zunanji minister Bevin Je imel danes v 1 parlamentu govor o zunanji politiki. Izjavil je, da mirovne pogodbe z Madžarsko, Bolgarijo, Rumunijo, Finsko in Italijo predstavljajo konec vojnega stanja. Izrazil je upanje, da bodo mirovne pogodbe v kratkem ratificirane in da bo tako prišlo do normalnih odnošajev v svetu. Po ratifikaciji pogodb bodo odpoklicali angleške čete, ki jih je v Julijski krajini še 45 tisoč. Omenil je, da se niso balkanske države mogle upirati nemškemu nasilju. Glede reparacij, ki jih bo Italija morala plačati ZSSR, Jugoslaviji, Grčiji in Etiopiji, je treba upoštevati trpljenje, ki so ga ljudstva teh dežel vsled italijanskega napada preživela. Glede Italije je izjavil, da so v tajni pogodbi 1915. leta Italiji preveč popustili za ceno njenega vstopa v vojno. «Mislitn, da je bila največja napaka, ko smo dovolili, da je prišlo pod italijansko državo toliko slovanskega prebivalstva.* Na j več ja težava je bila v vprašanju Trsta, ki je pa sedaj urejeno. Tržaško pristanišče ni ped nobeno tujo oblastjo, kakor je bil slučaj z Gdanskom, temveč je del svobodnega ozemlja. «Mi nišmo imeli in nimamo namena pretvoriti Trst v strateško oporišče*, je dejal Bevin. Za tem je Bevin govoril o avstrijskem, nemškem in japonskem vprašanju, o katerem pe bo razgo-varjalo na moskovski konferenci. Moj prijatelj Ted Alan, ameriški novinar, ki je obiskal španskega pravosodnega ministra Cuesto, mi je takole opisal njun razgovor: Alan: Koliko političnih jetni-4 kov je v Spanijif Cuesta: V Španiji ni polifonih jetnikov. Alan: Mislil sem, da jih je 50.000 do 100.000. Cuesta: V Španiji ni političnih jetnikov, temveč samo vojni zločinci in to okrog 6116. Večinoma so člani ljudske fronte, ki je izven zakona. Vsak član ljudske fronte je smatran za vojnega zločinca. Alan: Samo 61167 Cuesta: Pustil sem na svobodo 30.000. Zamenjalo jih je zatem 40.000 v zaporih, toda to niso vojni zločinci, temveč komunisti, navadni zločinci. Zapusfl sem Španijo. Pred odhodom sem prisostvoval paradi falange. Množica, med katero sem se pomešal, je molčala. Spominjala me je na množico v Parizu med nemško okupacijo, kadar so paradirali esivozeleni«. Razgovarjam angleški z nekim prijateljem in dve starki mi se pribl'lata: «Ne glejte jih«, sta Zašepetali, uo ni ‘pantja«. MAX STONE Na koncu Je poudaril Bevin, da britanska vlada želi, da bi prišlo med ZDA, Francije, Rusijo in Veliko Britanijo do takega sporazuma, da bi se preprečila v Evropi rtova vojna. To vprašanje bo prišlo na dnevni red na moskovski konferenci. Se o Bevinovem napadu na ZDA Washington, 2’. — Republikanski senator Brewster obtožuje Be-vina, da je pozabil na laburistične volivne obljube o palestinski politiki. Obljube laburistične strar.ke so v Ameriki vzeli bolj resno kakor na Angleškem, pravi”Brewster. V ameriškem kongresu so številni poslanci protestirali proti izjavam Bevina, ki je obtožil Trumana, da je odgivoren zaradi neuspeha v palestinskih pogajanjih. Demokrat Douglas je izjavil, da bi morala Palestina priti pod zaščito nevtralnih držav. Drugi predstavniki so omenili, da je edini način pomlpjenja v Palestini vzpostavitev demokratične vlade s pripustitvijo Zidov. Demokrat Magnusen je izjavil, da mora Palestina postati republika, v kateri živijo Arabci in, Židje. m KRATKE VESTI PRAGA. — Novi belgijski poslanik v Pragi je po obisku zunanjega m"nistra dr. Klementisu izročil predsedniku CSR dr. Edvardu Be-n-ešu svoje poverilnice. SAINGON. — Vietnam je izdal nujen poziv mednarodnemu, indi jskemu, burmanskemu, kitajskemu, siamskemu in filipinskemu Rdečemu kržu, naj učinkovito- pomagajo trem miKjcnom vietnamskih beguncev. LONDON. — švicarska radijska postaja je danes sporočila, da bo švicarska vlada zgradila cestni predor skozi Veliki sv. Bernard, ki bo vezal švioo z Italijo. Načrte za gradnjo predora so predložili švicarski komisiji, ki so jo v ta namen ustanovili. OSLO. — Najsevernejše mesto na svetu Vardoe bo po norveškem načrtu obnovljeno na drugem mestu. Mesto so Nemci skoraj popolnoma razrušili med umik cm in seda j je v načrtu obnova mesta v bližini morja. Pristanišče bo razš rjeno kakor je bilo v predvojnem načrtu. PARIZ. — Francoski veleposlanik v Moskvi general Catroux je danes pr spel v Pariz. V Moskvo bo odpotoval prihodnji teden, da bi se udeležil konference štirih zunanjh ministrov. KOPENHAGEN. — 1. marca bo stopilo v Kopen bege n u v stavko 4000 stavcev zarad,. tega, ker zahtevajo zmanjšanje delovnega časa in pa daljšanje dopusta. STOKHOLM. — Finančno mlni-sterstvo je predložilo zakonski osnutek. da bi pooblastili «Riks Banko». da b; izdala eno milijardo m petsto milijonov kron papirnatega denarja. NANKING. — Kitajska vlada je sklenila, da bodo lahko brez posebnega pooblastila pristale v kitajskih pristaniščih odslej samo ladja onih držav, ki sb sklenile s Kitajsko vzajemni trgovinski sporazum. Ta odlok je očitno naperjen proti Sovjetski zv.zi ;n liai. ji, ki S® nista sklenili takih sporazumov s Kitajsko. PRIMORSKI DNEVNIK — i — 23. februarja 1947« Teror naj bi jih rešil? Dan za dnem Oitamo o terorističnih napadih Šovinističnih skupin v coni A. V Gorici nemoteno vdirajo v stanovanja antifašistov, na cesti napadajo avtomobile z značko SP, razbijajo slovenske ■kulturne ustanove in napadajo prostore antifašističnih organizacij. V Tržiču niso prizanesli niti spomeniku padlih borcev za svobodo; odnesli so iz njega peterokrako zvezdo. Včeraj ponoči so Šovinist'čnc škvadre v Trstu napadle prostore mestnega SIAU na trgu Ponteros-s o B in odne-sle napisno desko, V Pulju so poleg dvanajstih teroristov aretirali še nekaj nov ih. ker so pripravljali teroristične akcije večjega cbsega. Tako beremo o bombah, streljanju, terorističnih napadih, razdejanjih iz dneva v dan. Niso se še zacelile rane minule vojne, te zopet padajo nove irtve. Ljudje si tele mir, šovinisti pa umetno ustvarjajo napeto razpoloženje. Pri vsem tem se človek vpraša: Komu koristijo ti napadi, zakaj te bombe f Kdo plačuje te skup ne in od kje jim orožje t Zakaj je onstran Morganove linije mir in so so ljudje lahko posvetili obnovi, v coni A pa neofašistične škvadre nemoteno napadajo antifašist čne organizacije. Mnogo vprašanj, toda danes bomo odgovorili Is na eno: Kdo se poslužuje terorja in zakajf Ze zgodovina nas uči, da so se terorja začele posluževati nazadnjaške sile, ko so se počutile slabo in so bile izolirane. Z vedno večjo demokrat-žad jo širokih ljudskih množic v Trstu so se znašli realt-cionarji v slepi ulici in sedaj iščejo izhoda ra vse mogoče načine. Njihova politika jim gre slabo v klasje. Številčno izgubljajo na svojih pristaših, kajti malo jih je, ki bi še nasedali obrabljenim CLN-ovskim šovinističnim geslom. Sedaj jim gre slabo, teda ko bodo okupacijske čete zapustile ozemlje, jim bo šlo še slabše. Tega se dobro zavedajo in prav zato se te sedaj zatekajo k terorju, kaj je dokaz njihove nemoči. Ne morejo prikriti resnice, da se na drugi strani demokratične množice vedno bolj krepijo v enotnem bloku proti s-lam reakcije, Ta enotnost jim je trn v peti in bi jo za vsako ceno radi razbiti. Ker so jim druga sredstva te odpovedala, so se začeli posluževati bomb in terorja. Doma in po svetu hočejo prikazati, da obstoji mcd Slovenci in Italijani nepremostljiv prepad. Zato je potrebna močna roka, kf. bi ta nasprotja krotila in brzdala; anglo-ameriške Čete naj bi zato še ostale itd. Ras je. bomba povzroči pok, ki »e sliši daleč naokoli, z bombami se lahko demolira sedet antifašistične organizacije, toda z bombami ne moreš unič ti ideje, ki se je že polastila množic. Lahko še potrgajo napisne table s stavb antifašističnih organizacij, toda s tem ee organizacija n* unči, niti se ne razbije enotnosti.,,Nasprotno! S takimi terorističnimi, dejanji se razkrinkajo pred množicami kot plačanci tistih, ki nimajo interesa, da bi dva naroda Uvela v prijateljskem miru, temveč hočejo kovati iz razprtij le svoje dob-čke. Naš odgovor na vsa ta izzivanja In teroristične napade je samo ta: Be bolj bomo utrdili enotnost našega naprednega bloka v borbi proti reakciji. Enotnost pomeni zmago demokratičnega ljudstva, in ta zmaga pa pomeni utrditev miru. TRŽAŠKI DNEVNIK NAPAD IVA MIR Načrtni teror v Pulju Puljski CLN mobilizira fašistične elemenJe v Trstu, Gorici in Tržiču Vedno bolj pigoste- eksplozije bomb, streljanje, napadi ra posamezne antifašiste-jn na sedeže antifašističnih ter sindikalnih organizacij — to jo delo fašističnih teroristov v Pulju. Množice italijanskih in hrvatskih antifašistov so se spričo tega še b;lj strnile In zavzele odločno stališče. Vsa ta dejstva so končno le prisilila policijo, da je podvzela nekaj ukrepov. V ponedeljek zvečer je bilo na sedežu CLN-a na trgu Foro neko zborovanje, katerega so se udeležili tudi člani odbora. Stavbo so zastražili civilni policaji ped po-veljstv;m nekega angleškega častnika. Poznije je skupina policajev stopila tudi v dvorano, kjer je bilo zborovanje. O čem so razpravljali, ne bomo pisali; dejstvo je, da so se predstavniki CLN-a morali naslednji dan ob 11.30 zglasiti na sedežu policije. Svetovali so jim, naj zapustijo Pulj, s.cer bodo nosili odgovornost za vsako novo teroristično dejanje. Kdo pa naj nosi odgovornost za sedanja teroristična dejanja, za umor angleškega generala De Win-tona in našega tov. Corazzo? Ali so se morda končno le prepričali, da široko zasnovani teroristični načrti res obstojajo? Naj bo že kakor koli. Dejstvo je, da je od 12 aretiranih teroristov, ki so napadli sedež Enotnih sindikatov, 11 Tržačanov. Med njimi so puljski antifašisti prepoznali 16 letnega Tržačana Reganzin Sergia, ki je vodil skupino in je osebno odgovoren za smrt tov. Corazze, saj je on vrgel bombo«. Nadalje so med njimi tudi Spangaro Ivan, Pizzo Ferrato Guldo in Pizzo Ferrato Rolando, ki so znani po svojih napadih na stanovanja antifašistov v tržaškem okraju. Zaslugo za to, da je ta skupina teroristov v puljskih zaporih, imajo antifašisti, ki so jo blokirali in izročili civilnim policajem. Teroristi čakajo sodbe. Po poročilih zavezniške policije bedo sojeni žs prihodnji teden. Pa ni samo to. V kleti Parra Tomasa so našli večji količino orožja in municije. Strojnice, samokresi, eksploziv, vžigalna vrvica, daljnogled itd. — vse je bilo pripravljeno za nove napade. Zaslugo, da so to r.ašli, ima zopet antifašist, ki upravlja poslopje. Zdi se, da so v stolni cerkvi našli tudi. tri zaboje orožja. Zaboji so imeli'znak Rdečega križa. £ Se več. V torek zjhtraj so policaji legitimiral; potnik'*' parnika, ki je priplul iz Ti# ta. Skupina 24 mladeničev je bila brez dokumentov. V spremstvu policajev so jih poslali nazaj v • Trst in Tržič. Zakaj je ta skupina hotela v Pulj? Odgovor nam da sledeče njihovo početje; Na parniku so igrali mo-ro» m zaznamovali točke z naboji. Poleg tega pa so sami izjavili, da gredo v Pulj požigat sedeže antifašističnih organizacij in sedeže zavezniških okupacijskih oblasti. Spričo vsega tega so zavezniki Partizan 13 n 1 1 36 9 23 Hajduk 13 9 2 2 30 4 20 Dinamo 13 9 2 2 37 13 20 Rdeča zvezda 13 10 0 3 46 16 20 Mctalac 13 7 2 4 24 18 16 Spartak 13 6 1 6 20 24 13 Pobeda 13 3 5 5 21 19 11 Lokomotiva i3 4 3 6 18 22 11 Kvarner 13 2 5 6 13 22 9 Budučnost 13 3 3 7 19 29 9 Ponz ar.a 13 4 1 8 14 27 9 14. oktober 13 3 3 7 12 32 9 2elezn,'čar 13 2 2 9 12 38 6 Nafta 13 3 0 10 12 41 6 Nogometaši na bo iših jugo- slovanskih enajstoric bodo F/ZKULTURA V nedeljo se bo spe! začelo L?. Ponjebane bodo vostovali v Dolnjt Lendavi V nedeljo 2. marca 1047 se bo ga prvanstve. Oglejmo si sedaj še pričel drugi del jugoslovanskega I kvalifikacijsko lestvico prvega drla: mača enajsterica »Kvarnerja?, ki se od tekme do tekme popravljk, bo morala v nedelje napeti vse siie, Če bo hotela izvleči proti renomi ranemu nasprotniku dober rezultat. Jesenski nogometni prvak Jugo* «5avije »Partizan* bo igral v Titov-gradu proti enajstoricl »Budučno-sti», ki jo vodi znani Igralec Božo-vič, ki je že večkrat oblekel državni dres. Beograjski gosti so v tej tekmi veliki favoriti. V Beogradu bodo kar dve tekmi! V prvi bo «Metalac» igral proti skopljanskl enajstorici «Pobedi», k: je v jesenskem delu zasedla 7. mesto v kvalifikacijski lestvici. Prognoze so na strani Beograjčanov, vendar pa bodo imeli v «Pobe-di» nevarnega nasprotnika, ki ga ni podcenjevati. V drugi tekmi bo »Rdeča zvezda*, ki je po mnenju strokovnjakov najnevarnejši tekmec »Partizana*! igrala proti subo-tiškemu «Spartaku», ensjstorlci, ki rada poskrbi za kakšno nepričakovano presenečenje. Zagrebška »Lokomotiva* bo ne svojim igrišču sprejela v goste niško enajsterico »14. oktober*. Zn-grebČ8ni, ki so 14 dnj tega dosegi prot: prvaku »Partizanu* neodločen rezultat, so več kot gotovi zmagovalci. Drugo zagrebško moštvo »Dinamo* pa bo gostovalo v Sarajevu proti domačemu »Železničarju*. Kljub temu da bo igral na tujem Igrišču, lahko računamo da bo prinesel v Zagreb obe točki. Kot zadnji par bosta nastopila tržaška enajstor ca »Lj. Ponča ne* SA »Nafta* iz Dolnje Lendave. Na papirju so Tržačani gotovi zmagovalci, kalti za nasprotnika bodo Imeli zadnje plasirano en«1stwico jesenskega dela prvenstva. Ne smemo pa prezreti, da bo najbrže »Nafta* v drugem delu nastopila z nekaterimi novimi igralci in da bo tako precej oiačena. Po drug' strani pa tudi Tržačani niso spali v tem času. Na uho vam tudi povemo, da so prevzeli V-sistem, katerega so prvič z vePkilm uspehom poskušili v Pulju, kjer so zmagali nad «FD Puljem* s 7:0. Prognoze vseh strokovnjakov so na stran! »Lj. Pon-rfane*, me pe ae jim pridružujemo z željo po uspehu. To bi bil b'žen pregled nedeljski postavili bodečo žicj ekrc.g sedeža 13. korpusa in etaino zastražili poslopje Banca dTtalia, kjer je menza častnikov. ' V Pulju se zt .rajo fašistični teroristi iz tržiškega, goriškega in težaškega. Pripravili so si prava skladišča orožja, da bi lahko izvedli večje akcije. Očividno je njihov načrt obsegal požiganje in miniranje sedežev antifašističnih organizacij. Zakaj vse to? V svojem šovinističnem besu hočejo dokazati, da je taka razmejitev nemogoča, da mora biti Pulj priključen k Italiji. Teroristi hočejo onemogočiti pozitivnim silam v Trstu, Gorici, Tržiču in drugod, da ne bi dosegle večjih uspehov. S to politično špekulacijo, s tem poslednjim političnim sredstvom skušajo izolirati srednje sloje. Za izvedbo tega so mobiliziral: vse fašiste in neofašvste, s- iz Trsta napravili . nekakšno središče hujskanja, toda strnjeno antifašistične množice stojijo trdno na braniku svojih pridobitev. Preskrba Petrolej za kmetovalce. Kmetijsko nadzorništvo za tržaško cono bo delilo petrolej onim kmetovalcem, ki nimajo v hlevih električne napeljave. Vsi upravičeno, nuj vložijo prijavo do 6. marca t. 1. na občinski urad za kmetijstvo v občini, kamor spadajo. Sladkor za obrtnike. Zveza obrt-mkov javlja svojim članom, da bo delitev sladkorja zaključena 5. mar-oa. Člani naj se podvizajo z dvigom bona za sladkor kakor tudi za olje iin ostali živila, ki so v zalogi v obrtniški prodajalnici. Konec razdeljevanja. Danes se zaključijo vse delitve živil, ki so jih začeli v trm mesecu. Zapadli bonu bodo izgubili vsako veljavo. Delitev petroleja za vse potrošn’-ke v mestu se začenja danes. Vsak dobi pol litra na odrezek št. 59 živilske nakaznice november 1946-februar 1947 v trgovinah, kjer se je naročil. Oni, ki se niso naročil?,’ lahko dvignejo blago v naslednjih drogerijah: Russianl Jožef v ul. Montorsino 11; Alzetta Viktor ul. Ghega-11; Baschieria Peter ul XXX O.ttcbre 8; D’Angelo Anton v ul. S. Sebastiano 2;Zgodba Umbert, ul,1 Batt sti 20; Dapretto Jožef trg Im-pero 15; Tonratti Porisalo, Istr-j ska ul. 16; Pillin Dan jel, ul. Molin a ven to 154; Camauli Ivan, ul. Gu'ar- j diella 29. Omenjene trgovine bodo : poleg odrezka št. 59 odrezale tud? prednaročil-nico št. XXX. Na Občinah, Preseku. Bazovici itd. bodo j prodajale petrolej iste trgov'ne, ki so prejemale naročila. Delitev se konča 8. marca. Cina 34 lir liter. I Vprašanje šole in jezika v Barkovljah Zahtevamo slovenski uradni je tik V Trstu so ljudje, ki jim najbolj preprosta resnice ne gre v glavo. Se sedaj se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je postala slovenšč na enakopraven uradni jez.k na Svobodnem tržaškem ozemlju. Barkovljan; so že pretekli, teden poslali na upravo ACEGAT-a in na davkarijo spomenico' s podpisi, v kateri zahtevajo, da tudi ti dve ustanovi uvedeta dvojezičnost v svojih tiskovinah in v vsem uradovanju. Včeraj je pri šel kot po navad, m-kasant ACEGAT-a, da bi pobira! plačila za luč. Ko so ljudje videli, da so tiskovine še vedno samo v SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Danes 28. februarja' cb 19.30 v Skednju: «Tako tudi bo*. Dijaška predstava. I POD L 31 A RICMANJE Razgibano kulturno življenje. Na svečnico so pionirji uprizorili igro «Sneguljč:ca». Igra je dobro uspela. Med prizori so zapeli tudi nekaj mladinik.h pesmi. Prešernovo obletnico so proslavljali z obšunim sporedom. O pesnikovem življenju :n delu je govoril društveni prosvetar. Pevski zbor je nastop.l o PreJernov.mi pestih, solisti pa so nastopili z Vilharjevo «Ne. zakon^ka mati*, «Mornarjem» in Volaričevo «Slovenskim mladenkam*. Mladina je nastopila z ?bor-n.m: recitacijami. Navzoči so bdi s prosvlavo zadovoljni, pogrešali so le dorr.ačo godbo. V tednu knjige so organizirali razstavo knjig. Za razstavo so se vaščani, zlasti pa mladina, zelo zanimali. Dokaz temu je prodaja knjig v vrednosti 8200 lir. Na pustni torek so člani Prosvete nastopili z igr.co «Na sodnij:*. S humorističnimi kupleti pa so vnesli v dvorano veselo pustno razpo- loženje. Za obletnico Rdeče armade so se se posebej pripravili. Dvorano«so lepo okras-li. Spored proslave pa je izpolnil govor, pevski zbor :n domača godba. Po sporedu sta prosvetno društvo «Siavec» ter domača godba izvedla koncert. Godba je odigrala več koncertnih skladb Verdija, Zajca in drugih, glasbenikov ped vodstvom dirigenta Zuljana Antona. Tudi za proslavo praznika žena se vztrajne članice AF2 vnefo pripravljajo. Dne 8. marca se bodo predstavile z igro »n drugim; primernim; točkami. DOLNJA KOŠANA Prosvetna prireditev. Preteklo nedeljo je mladina Dolnje Košane imela prireditev. Obenem je proslavila obletnico mučeniške smrti Matije Gubca. Neka tovarišica je v svojem govoru med drugim tudi dejala: «Po 368 letih je bila ustanovljena Gubčeva brigada, katera DNEVNA KRONIKA Kakor na divjem zapadui Pred nekaj dnevi pozno zvečer je | nek! ameriški podčastnik v družbi j civilista stopil v bgr v ul. Madonoma 3. Tam sta spila nekaj ko-1 zarekov vermuta. Namesto da bi i tekem jugoslovanskega nrgonetne-1 tum. de!ali na mladinski progi Jugoslovanska mladina bo letos grad la progo Samac-Sarajevo. Ze lani je bila pri graditvi mladinske proge BrčkoBanoviči udeležba flz-kulturnikov razveseljivo velika. Le-toa pa bo še večja! Posamezna flz-kulturna društva so že pr.javila svojo udsležbo pri gradnji proge. Tako so se za delo prvi prijavili nogometni igralci zagrebškega »Dinama*, za njimi ves upravni odbor in članstvo zagrebškega mladinskega društva «Mladost». Potem je sklenil splitski »Hajduk*, da bo poslal na progo svojo delavno četo, nato so se prijavili sarajevski flz-kulturniki, ki bodo osnovali svojo delovno brigado itd. Tako bodo tudi Jugoslovanski flz-kulturniki prispeval« svoj delež pri obnovi svoje domovne in ste m ponovno dokazal: »vojd povezanost z ljudstvom. Hajduk bo gostoval v Ameriki Splitska nogometna enajstor.ca «Hajduk* je d-ob‘la povabilo iz A-merika da M tam odigrala več tekem z najboljšimi ameriškimi enajstericami. Ko je »Hajduk* dobil dovoljenje za turnejo od Ftzkulturne zveze Jugoslav'je, je pričel neposredne razgovore. V Ameriko bo najbrže odpotoval po končanem jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, to je koncem junija 1947. Objave ZDTV Predsednike in tajnike vseh športnih dtruštev obveščano, da je današnji seeianok, ki bi moral biti v prestorlh kulturnega krožka «Fo 1 g; aflei*, preloži n na poznejši da- Avtobugno postajo so vrnili Obveščevalni urad ZVU je javil pretekli četrtek, da so vojaške oblasti vrnile tržaško avtobusno postajo, kjer je imel dčslej neki vojaški odde.ek svoje kopališče ;n pralnico. plačal, je Američan pred odhodom j' uja;ski P*>-ni u‘a^1' tudi v po potegnil samokres i„ ga nameril £loPJu- b° ^ »adalje osial na svo-na ljudi, ki so bili V bližini. Na sr^ ker prav ^ ^ bo čo je orežje odpovedalo. Vojak jo *'lr3i p°3,0VinJa pOS‘aJ8' je na to pobrisal iz lokala in na ulici enkrat ustrelil s samokresom. Lastnica lokala je poklicala vojaško policijo, ki' je legitimirala podjetnega podčastnika. Bržkir.e je ta Človek v svoji bujni domišljiji menil, da je nekje na divjem zapadu v družbi Tom Mixa al«i Ken Maj-narda. Toda, kar jV dobro za divji zapad, ni priporočljivo za Evropo in šs manj 'za Trst. Zato bi priporočali ameriškemu pedčastniku, da bi drugič bolj koristno uporabljal svoje orožje. % Jeep ju je povozil Predsinočnjim so pripeljali v glavno bolnico 54 letno Carolir.o Ctlerrzi jn njino hčer Eleonoco, ki sta bili obe težje poškodovani. Nek nemški ujetnik, k; ju je spremljal, je izjavil, da so ju našli okrog pol ene por.oči kakih 209 metrov proč od vile Ferdinandeo na Levcu, kj:r ju je povizll angleški jeep. Zenski nista vedeli povedati, kako je prišlo do nesreče. — Tokrat so lokali na vrsti Poncči od srede na četrtek so vdrli tatovi s ponarejenimi ključi v gog ilno v ul. Imbriani 10, ki je last Stabile Franca. Odnrsli so 25 salam, 24 kg sira in razno perilo v skupni vrednosti 200.000 lir. Klementjna Vrh, natakarica v baru raa trgu Ospedhle št. 3, je javila policiji, da so vdrli! penoč’ v bar neznanci in odnesli kontrolno blagajno in več. steklenic likerja. Skoda znaša 70.000 lir.’ ACEGAT noče povišati mezd hporaium za obrtniške delavce Tržaško delovno ljudstvo je spričo obupnega gospodarskega položaja prisiljeno, da se vedno odločneje beri za biljše življenjske pogoje, da stroj.no brani s veje interesa. Gibanje delavcev in nameščencev različnih strok ne bo prenehalo, dokler pristojni organi ne bodo podvzeli potrebnih korakov za ustaUtiv cen, dokler ne b.do rešili življenjsko važivih vprašanj, stanarine, itd., ki tarejo ne le delavstvo temveč preb.valstvo sploh. Delavci in nameščenci so pokazali svojo zrelost in razumevanje za potrebe ortaliga ljudstva. Prav zato se mnigokrat niso posluž.l; skrajnih dovoljenih sredstev v borbi za dosego svoj.h pravic. Pričakovati je bilo, da bodo mezdno vprašanje nameščencev ACEGAT-a kinčno le rešili. Osrednji odbor za sindikalni sporazum, pa poroča: »V torek so zaradi nesprejemljivih predlogov upravne komisije prekinili pegajanja za nov mezdni sporazum za nameščence ACEGAT-a. Pogajanja btdo nadaljevali člmpreje na sedežu urada za delo pri ZVD.* Nasprotno pa so uspešno zaključili pogajanja za dosego mezdnega sporazuma za obrtniške delavce in r.ameščcnco tržaške cone. Isti odbor poroča, da so nov sporazum podpisali že v torek. je skupno z ostalimi brigadami J A tudi zmagala*. Mladina je tudi. izvajala dramat-sko sliko «Trpljenje Primorske*. Na predlog okrajnega odbora za ljudsko prosveto je mladina gosto- . vala s tem sporedom v St. Petru na | tramvajem st. 9 skup.na d’jakov v Krasu. V nedeljo 2. marea pa bodo Med seboj so s-e mirno razgo- italijanščini, so jih zavrnili, češ: «Mi se ne branimo plačati potrošnjo električnega teka, vendar t-rga ne bomo storji, dokler nam ne daste dvojezičnih potrdil.* Rekli so inkasantu. naj zapiše, da so zavrnili pobotnice, ker niso dvoježične. On pa, ki se je vedel precej osorno in neprijazno napram ljudem, m hotel ugoditi tej zahtevi in je za-belež.l samo, da so pobotnice odbili. Morda tud; njemii ne diši, da ljudstvo zahteva spoštovanje svojih pravic? Vrnite nam našo šolo Svojčas smo že poročali o težavah naše šolske mladine, ki nima pnmern.h učnih prostorov. 260 slovenski in italijanskih otrok ima na razpolago samo tri prostore za ucdriice v Otroškem vrtcu («Italia redenta*), kjer Se vrstijo vsak drugi dan. Pred dnevi so angleški vijaki izpraznili šolsko poslopje, ki so ga zasedli še poleti 1945. leta. Ostala je le straža civilne policije, ker je poslopje odprto m nezavarovano. Zato so starši poslali v sredo na Conski svet svojo delegacijo, ki je-zahtevala vrnitev izpraznjene šole učeti se mlad.ni. Ze novembra meseca lani so pri Conskem svetu obljubili delegaciji barkovljanskih staršev, da jim bodo v najkrajšem času vrnili, šolsko poslopje. Upamo, da bodo vsaj zdaj po vec kot treh mesecih izpolnili svojo obljubo tembolj, ker je sedaj poslopje prazno. Sadovi šovinistične vzgoje Včeraj. dopoldne se je peljala s KULTURA Dire hoith prm v našem gtefial - i gostovali v Razdrtem in v Senožečah. Koprske entifašistke so zborova e varjali pa 6lov:nsko. V istem vozu pa je b la še druga skupma dijakov, ki ji je Šla slovenska-govorica znlo ral živce. Začeli so zmerjati slovtclske dijake s «s'c?aivi» in dru-g’imd podobnimi izrazi iz šovmistič V Kopru so zborovale slovenske ! n^a slovarja. Ko se j* neka žen- . . . , ......... *______ tilrn v t/r-airriura in 7^1 a ra Sioven- in italijanske antifašistične žene koprskega okraja. Prišle so iz vseh vasi in mest. Živo so razpravljale o vseh političnih, gospodarskih m kulturnih vprašanjih našega okraja. 2 c ne so sklenile, da bodo še odločneje branile ljudsko oblast in se borile za demokratične svoboščine. Neka tovarišica je dejala, da bodo ravno po zaslug, sovjetske in jugoslovanske delegacije žene tudi v STC-ju uživale popolno enakopravnost. Zato se morajo zavedat' svojih pravic in se že sedaj pripravljati na bodoče volitve. i Soglasno so sklenile, da bodo raz. sirile' svoje, organizacijo in pridobile nove članice. Aktivizirale bodo vse žene in dvgnile njih kulturno raven. Zboljšale bodo Organizacijsko delo, pripravile se bodo na 8. marec, sodelovale v nabiralni akciji za delovne brigade in posvetile vse pozornost zdravstvu- žena. S konference so poslale pozdrave antifašističnim koroškim ženam, mednarodni konferenci žena v Pragi in glavnem odboru AFZ v Beo-grstdu. Zadružno obdelujejo zemljo Prebivalci istrske vasi Puče so na pobudo mladine sklenili, da se bodo združili v zadrugo za skupno obdelovanje zemlje,- Doslej se je prijavilo že mnogo družin, ki so ustanovile kolektiv in" skupno obdelujejo zemljo. Priskrbeli so s. tudi že umetna gnojila ter semenski grah in krompir. Ker nekatere druge družine vidijo, da je možno z združenimi močmi doseči večje uspehe pri delu, bodo pristopile k zadrugi. To je že druga podobna zadruga v koprskem okraju ih v kratkem bodo ustanovili še nove. ska v traimvaju zavzela za slovenska dijake, so prenapeteži. tudi njo nahrulili. Tako so ti »nadebudni* mladeniči pokazali, kaj »o sa naučila v šali «Lega nazionale* im podobnih. ustanov. DAROVI IN PRISPEVKI Kjuder Andrej je daroval za vojne sirote 200 I r. ASI?,Z iz Raute-Vrh so darovale za RKJ 2000 Ilir in- za Dijaško Ma-tfco 3.000 lir. Po lepo uspelih prvih treh predstavah pripravlja naše gledališče dve novi premieri in sicer Nušiče-vega «Pokojnika» in Knittlovo . Teh konj nisem bil -videl v polku, iztrgali so jih bili v Sevedi Nemccin. Za sani sta bila z debelimi vrvmi privezana dva motocikla s prikolicama, s pritrjenima mitraljezoma r-a prednjem deiu. Tudi to so bile trofeje. Na sedlih motociklov, na mestih, določenih za prtljago, so v prikolicah sedeli moji rdečearmejci. Za prvo trojko so drvele ostale zaprege. Borci, so odšli peš, zdaj pa so se pripeljali na saneh. Iz rovov, bližnjih in daljnjih. so pritekli borci. Radostno pričakujoč sveje so z občudovanjem in radovednostjo opazovali hedno pojave ujetega Nemca, ki ga je cber.em z ostalimi trofejami zajel oddelek. Sedel je v zelenem,plašču, in v zelenkasti šajkaži ter gledal izpod oči, narahlo obračajoč žilavi vrat z naprej molečim jabolk;m. Bozžanov Je s kretnjo roke ukazal ujetniku, naj se dvigne s sedeža. — Ilcžno se je z njim pogovoriti, — je dejal Bozžanov. — Razume nekoliko rusko. Kako ti je ime? Ujetnik je nekaj zamrmral. — Glasneje! — je zavpil r.anj Bozžanov. Rc.kc Nemca so se stisnile ob Šivih in stoječ v priožiju »mirno* pred Kazahom, Je različno povedal svoje ima Vsi so si ogledovat živega Nemca, ki je govoril, (Be nadadjujej. pagando strokovnih odborov, tovarniških odborov, pododborov Itd. na sadežu v ul. Imbriani 5-1. Rojstva, smrti, poroke Dne 27. t m. se je rodilo 13 otrok, umrlo 8 ljudi, porok pa je b'lo 5. CIVILNE POROKE: trgovec A-dolf Fuchs in zasebn,ca Zofija La.n-80. CERKVENE POROKE:' čevljar Oto Frenck in šivilja Olimpija Krasna, radiotelegrafist Lsslie Ralph in uradn« ca Bruna Riganzin, uradnik Marij Furlani -in Av.lja Jolanda Crasso, gostilničar Oreste Gatto-ne in zasebnica Dora-lice dl Marino Vd. D’Orazio. UMRLI: 72 letni Anton Pahor, 90 letna Antonija Aras vd. Kobal, 67:letna Luo ja Vulelja vd. So&sa, 75 letni Mateja Belic vd. Stip«anor, 80 letni Anton Štrukelj, 1 m:s. Peter Star/ch, 49 letna Gizela Dekonte por. Petracchini in 81 letna Marij-a Trami vd. Bisil. Obvezno vpisovanje živine Predsednik gor ške cene opozarja vse zainteresirane, da morajo imoti v rodu knjigo za vpisovanje ž vine, in sicer: 1. trgovci za živino m ara jo vp.sa-tj v knjgo dan nakupa, vrsto, spol m sta:ost živine, od kje prihaja, podatke o prodajalcu, dan prodaje, naslov in kraj, kamor jo živino prodal!, in podatke o kupcu. 2. Lasiniki javnik hlevov marajo vpisati: datum prihoda, živcie, vrsto, apol jn starost, od kje prihaja, kdo je gospodar živine, da«n odhoda n kraj, kamor je namenjena. Posiibno sedaj, ko se je pravkar končala kužna bolezen, je potrebno, da živincsdravTiiki strogo paz'jo, da se tj predpisi v redu Hm točno izvajajo. Melasa za čebelarje Kmetijsko nadzorništvo goriške ione javlja, da je pri Agrarnem konzorciju v ul. Morelli na razpolago melasa za tiste čebelarje, k: so pravočasno vlož-li prošnje zi dobavo. Upravičenci dobe na dom bon za nakazilo, ki bo veljalo za dv-g do 15. marca. Radijski sporedi TRST II. V petek 28. februarja 11.30 Glasba pri delu, prenos ^ Vidma; 12. iz življenja v Veliki x> taniji; 12.15 vaški kvintet; 13- ^ kester Benny Goodman, prenos Vidma; 13.30 popoldanski konceL| 14. novi svet: ?i vi jen je v B:«l o‘!il 14.10 čitanje sporeda — zakljucf ’ 17.30 plesna glasba; 18. klavir* glasba; 18.30 skladbe francosk skladateljev; 19. rad j ska po*est nadaljevanjih; »Ptički brez S0,. da*; 19.15 komorni zbor pod šivom Ubald-a Vrabca poj; ruj umetne in no-rodne pesmi: 20. g'Jf. te po željah; 20.30 «Fantje na,.j s-i», prenos «:z Ljubljane; 21. ski Trubadur: Pegam in Lamtri ger; 21. simfonični koncart; j plesna glasba, prenos iz Vidu^ 23.30 plesna glasba. K1N0PRE PSTAVEl^ ROSSETTI. 20.30: «Danes stavk*5' jaz*. i, SUPERCINEMA. 18: «V«lteZ sar.j*. A. Nazzari, M. Lotti. ,j FEN: 'jE. 18: «Ubclsr.ik je potri1 na vrata*, Gary Grant. FILODRAM MATICO. 15: »Fe**1 življenja*. CINE MAKE. 18: »Dvoboj*. j-etski film. . ITALIA. 16: »V strasti*, VlV«c Lindfors. ALABARD A. 14: »N orčava IMPSRO. 18: »Zločini brez kari1’'; VIALE. 18: »Gospcdična in boy*. J. Arthur. MA3S-IMO. 14.30: »Mo* v siveli GARIBALDI. 14: «Zena gener«1 Llnga*. , IDEALE. 18: «Bandit», Am«“l Nazzari in Ar.a Magnarui. SAVONA. 14: »Sanjal sem angri* Dunne in Grant. d« 71 Odg. urednik DUŠAN HRESCA^ Tisk Stablimento Tip. Triest;5 AMERIKI FRANCIJI nižajo cene? .TRSTU Da, tudi v Trstu! KJE? j KRZNARSTVO ZILIOTTO TRST - ul. Trento 11, tel UVOZ IZ AMERIKE IN BALTIŠKIH DR7.AV. Akviziterko z lepim nastopom sprejme1”^ Ponudbe na upravo »Primorsk^ dnevnika* pod »Dober za-slu*' SINGER ŠIVALNI STROJI, pogrez>jlV "pd ohištvom, predvojni materia1',^. UGODNIH CENAH napr° TRST Ulica delTIstria 13, tel. Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE* prlred; v NEDELJO 2. MARCA ob 17. uri »PEVSKI KONCERT" v dvorapi prosvetnega društva «Višava» na Konkonel*1,