stsaot es j»O:© t? i«1 — Učlteljev v Ameiiko je pretečeno leto šlo 211. — Fovršje vseh morjev znaša okolu 350 miljonov kradratnih kilometrov. — ,,Domovlnoznanstvo" za ljudske šole, spisal prof. Simon Rutar, je slavno ministerstvo za uk in bogočastje odobrilo. — Število Slovencev po IJudskem štenji 1879. leta. — nStatistische Monatschrift" razglaša številke ljudskega štenja po narodnosti. Slovenci bodo žalibože iz teh števik razvideli, da se jim je mnogo duš odvzelo po komisarjih, ki so iz njih delali tu Nemce, tam Italijane. Slovencev se je naštelo na Kranjskem 447.366 zravcn 29.392 Nemcev, na Štajerskem 388.519 (Nemcev 794.841), na Koroškem 102.252 (Nemcev 241.585), vTrstu 26.263, na Goriškem 129.867, v Istri 48.004, na Nižje Avstrijskem 1611, na Gornje-Avstrijskem 20, na Solnograškem 17, tedaj skupaj 1 milJJon in 140.304 Slovencev. Na Štajerskem se je število Slovencev od leta 1879. zmanjšalo od 37.55% na 32.74% v Trstu od 53.79% na 21.79%, povišalo pa na Kranjskem od 93.67% na 93.72% in na Koroškem (!) od 28.60% na 29.72%- V vseh cislajtanskih deželah je po računih Fikerjevih bilo 1869. leta 5.83% Slovencev od vsega prebivalstva, 1879. leta pa le 5.23%. — ,,Prva desetgodlinjloa hrvatskoga pedagogijsko-književnoga sbora" je uaslov knjižici, katera popisuje delovanje in zelo ugodno stanje, deseto glavno skupščino, pravila tega vrlega društva, imenik i. t. d. Društvo ima 1005 podpirajočih družabnikov, razen teh pa še mnogo častnih in dopisujočih članov, ter je izdalo do zdaj 14 knjig za učitelje in 8 knjižic za mladež. Društvena glavnica iznaša 7927 gold. 27 kr. Slava toliko vspešnemu napredku! Ko bi tudi mi Slovenci imeli vsaj nekoliko take podpore! — Šolska naloga po duhu časa. V trgovinski učilnici za dekleta v Monakovem imele so učenke nedavno to-le domačo nalogo, da so jo izdelovale: V kakšni razmeri je zdanji čas s časom Grskih republik" (uže vefi kakor pred 2000 leti). — Dvoumje. Mala Jelica bi morala materi doma pomagati perilo obešati, in mati ji naročš, naj učitelja prosi, da bi je popoludne ne bilo v šolo. Jelica stori tako in pravi učitelju: nGospod učitelj, dajte me danes obešatil" — Bratl all pisatl jih ne zna v Parizu 13 odstotkov; tedaj mi Avstrijanci še nismo zadnji.