SičV, ________
1*1.aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L Sv Hnfflll As • • * l nad^tr. - Vsi £ j	sc p >šiliajo uredmitvu lista. Netrankuana pisma «« ne
5T>rcjerr:3jo in rokopisi se ne vračajo. ..	Jiik Štefan Godina. Lastnik konsorcij
j i sin Edinost — Tisk tiskarne .Edinrs'i*. vpi^e zadruge • omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asokega 20. Telefon uredništva in uprave Siev. 11-57.
Naročnina zna 3a: Za celo leto.......K 24,—
Za pol leta . . . -.............
ta tri mesece......- - ........ r^
za nedeljsko Izdajo za celo leto.......JJ-gJ
za pol leta................. 2
V Trstu, torek, 9. Januarja 1917,
Letrnsk
v* i
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 1U vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi de::arniii zavodov ...............nun po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ • 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema ir.scratni oddelek „Edinosti". Naročnina b reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata *v ulici Sv. Frančiška Asilkega 5t. 20. — Pošinohranilničnl račun Si. 811.052
Pregled najnovejših flotodkov.
Ce^ar Karel armadi in mornarici, fcinunska bojišča. Focsani v zveznih r,Wh. Okoli 4<mm> ujetih in uplenjeni 3 torovi in več strojnih pušk. Tudi v dolinah Putne stalno uspešno napredovanje.
Ruska bojišča. Pri Rigi tudi včeraj ruski napadi brez posebnih uspe-
liov.	.	.	i
i zapadnem in italijanskem oojiscu le
h; cnejše topovske akcije. ______
Cesarjevo povelae^ armadi in mornarici.
DUNAJ, 7. (Kor.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je biago\olilo nai-miloitneje izdati sledeče povelje armadi in mornarici:
Vojaki! Znano Vam je, da smo Jaz in Moji zvezni vladarji poizkušali od celega sveta zaželjenemu miru pripraviti pot. Odgovor naših sovražnikov je sedaj tu: oni odklanjajo ponuđeno jim roko, ne da bi sploh poznali naše pogoje.
Vojščaki, zopet se obračam do Vas!
Vaš meč je v 30 vojnih mesecih, ki bodo k tnalu za nami, govoril jasno in točno. Vaše junaštvo in Vaša hrabrost naj go-\orita tudi vnaprej.
Se ni dovolj žrtev, treba je še novih. Na naše sovražnike same pade vsa krivda. Bog je Moja priča.
VI in armade Vaših hrabrih zaveznikov ste uničili štiri sovražna kraljestva, zavzeli mogočne trdnjave in osvojili velike kose sovražnega ozemlja. Kljub vsemu temu slepe sovražni mogotci svoje narode in svoje armade vedno znova z nado, da se njihova usoda vendar se iz-preraeni. Torej naprej do nadaljnih obračunov z orožjem.
Poln ponosnega zaupanja v Mojo bramhno silo, stojim Vam na čelu.
Naprej z Bogom!
Dunaj. 5. januarja IVI7.
K a r e I 1. r.
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kot.) Uradno se razglaša: 8. januarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Sovražnik je bil včeraj pri Focsani poražen vnovič. Med tem ko so nemški polki južno in jugozapadno mesta prebili sovražne črte. so zavzele čete fini. Ludovika Goigenerja v ozemlju Odobesti dve zaporedoma ležeči sovražni postojanki. Istočasno je bil vržen sovražnik tudi v got o\ ju Mg r. Odobesti. Rusi so se umaknili na vsej fronti. Focsani je od danes ob 8 zjutraj v rokah zaveznikov. Ujetih je bilo 3910 mož in uplenjeni 3 topovi. — Armada nadvojvode Jožefa: V dolinah Putne In Sušite smo zopet pridobili na ozemlju. Tudi ob gornjem Catinu je bilo doseženo napredovanje, ki nam Je je sovražnik zaman poizkušal iztrgati s protinapadi. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri naših četah nič novega.
Italijansko in jugovzhod no bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
rfemško uratino poročilo.
BEROLIN. 8. I Kor.) Veliki glavni stan, 8. januarja 1917.
Zapadno bojišče. — Ob Yseri, v kolenu \ perna in severno Somme se je razvil od časa do časa živahnejši topo* ski bol. Z uspešnimi boji v zraku in z obramb-" topovi smo sestrelili šest sovražnih letal.
z hodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Zapadno ceste Riga -Mita\a so napadli Rusi \čeraj vnovič z močnimi silami na široki tronti. Ob reki Aa se jim je posrečilo, da so dne 5. januarja pridobljeno ozemlje nekoliko razši-
P O D L I S TEK.
„Ne sodite....!
Romay.
ii
Pogovor je zastal. On je gledal skozi okno. ona pa je porabila to priliko, da si ga je ogledala. Imci je fino. ozko, nekoliko bledo lice, lepe melanholične in vendar oiajevMCBin'. t»či. črne lase in navzgor zavihnjenc brke. Obleka je bila \ eleciegaiima in v ovratnici »e nosil dragocen brili an L
— Pardou, gospod, — je pričela nenadoma z vso sigurnostjo svetske dame, — l ako dolgo se i>a moram še voziti do S.?
Kakor se je znal obvladovati, se je vendar nekoliko zdrznil, ko je slišal mesto S. Začudil se je in radoveden je postal.
rili. Na vseh ostalih točkah so bili krvavo odbiti. — Fronta nadvojvode Jožefa: Kljub snežnim viharjem in občutnemu mrazu smo sovražnika med dolinama Putne in Oitoza vnovič potisnili nazaj. — Mackensenova armada: 7. januar je prinesel deveti armadi, posebno zmagovitim nemškim in avstrijskim četam generalov Kratita in Morgena nov velik uspeh. Vrgle so namreč Romune in Ruse iz močno utrjenega gorskega grebena Mgr. Odobesti na Putno" Dalje južno je bila zavzeta z naskokom že oktobra zgrajena in sedaj žilavo branjena postojanka Milkovu. Energično zasledovanje sovražniku ni dovolilo, da bi se ustalil v svoji drugi črti ob prekopu med Focsani in Carastea. Tudi ta postojanka je bila prebita in prekoračena tekom nadaljnega zasledovanja cesta Focsani—Bolotesti. Danes zjutraj smo zavzeli Focsani. V osvojenih utrdbah je bilo ujetih 3910 mož in uplenjeni 3 topovi in več strojnih pušk. — Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom je bil sunek močnega sovražnega poizvedovalnega oddelka brezuspešen.
Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Botesrsko orodno poročilo,
SOFIJA. 7. (Kor.) Macedonska fronta: Severovzhodno Dojranskega jezera sta dva angleška bataljona s pomočjo artiljerije poizkušala prodirati proti našemu desnemu krilu, a sta bila po ognju pregnana. V ostalem na vsej fronti topovsko delovanje. — Romunska fronta: V Vlaški so dosegle naše čete dolnji tok Sereta. Ob Donavi od Galaca navzdol mirno.
SOFIJA. 8. (Kot.) Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom za nas uspešni patruljni boji. Le na nekaterih točkah fronte slab topovski ogenj. — Romunska fronta: Sovražen monitor je s presledki obstreljeval Tulceo. — Sicer nič važnega. ______
Turško uradno porotno.
CARIGRAD. 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Menjanje ognja med artiljerijama in pehoto. — Kavkaska fronta: Nobenih važnih dogodkov.	_
Sovražna uradna poroiila.
Italijansko uradno poročilo.
7. januarja 1917. — Močne topovske akcije na Krasu. V ozemlju višine 208 smo izboljšali fronto z nenadnim prodiranjem za približno pol kilometra.
Mučeništvo ujetnikov po francoskih taboriščih v Afriki.
BEROLIN, 8. (Privatno.) Švicarska delegata Rdečega križa dr. Schazmann in Cramer sta posetila afriška ujetniška taborišča Francozov in njiju rezultate je netnška vlada dobesedno popisala v tozadevni spomenici. Francozi so nele vojne ujetnike s francoskih bojišč, ampak tudi civiliste iz Afrike, sivolase trgovce in uradnike, da celo ženske in sicer kot »Prisionieres de guerre« v osmi eseonadi uradne francoske liste zaprli v taborišča v močvirju, kjer razsaja malarija. Tudi težko mrzlični so siljeni k delu. Glasom zapriseženih izpvedb prič so imeli nekateri le predpasnik, mnogi so bili brez obuval in srajc. Bolni, ki vsled slabosti niso za-mogli tolči kamenje, so morali tekom bornega opoldanskega in večernega odmora tekati v skupinah. Kdor je padel, tega so drugokožci bičali. Tudi ženske so morale nastopati na poziv. Z zaporom kaznovani so bili nastanjeni v E1 Hanku v šotore, ki so bili pritrjeni 40 cm od tal in iz katerih so, ker so bili mnogo prekratki, gledale glave in noge ujetnikov. Tako so ležali ljudie ponoči brez odej, izpostavljeni ma-rokanskemu podnebju in mrčesju. Švicarska delegata pripominjata, da je to taborišče t no. v katero se spravlja nežnejše in šibkejše osebe.
Kako se je obvestilo rusko armado o naši mirovni ponudbi.
BEROLIN, 8. (Kor.) O načinu, kako je ruska armada poučena o nemški mirovni ponudbi, podaja jasne podatke dne 1. ja-
—	Milostiva se peljete v S. Eno uro še,
—	in pogledal jo je pričakujoče.
—	Tako dolgo še; kako sem že trudna! Vzdihnila je in se naslonila na naslonjalo s svojo lepo glavo.
—	Milostiva se pač vozite že dolgo?
—	Da. vozim se nepretrgoma že iz Pe-t rog rada.
—	Vsekakor dolga vožnja, in v S. se ustavite?
—	Da. pri sorodnikih.
Omolknil je. Da. to je pač zanimivo; h komu vendar prihaja? Potem pa je dejal:
—	Milostiva ste pač že bila v naših krajih, ko tako krasno govorite naš jezik?
—	Moja mati je bila odtod, poznam vsa mestna kopališča, toda tu še nisem bila nikdar. Kako mesto pa je ta S.? Pač zelo majhno?
i Posmejala se je nekoliko porogljivo.
nuarja najdeno rusko korno povelje. Po-| velje se .glasi dobesedno: Za 48. in 49. divizijo. Višji poveljnik je odredil, da se takoj sporoči moštvu, da nam je ponudil sovražnik mirovne pogoje, ki nikakor niso sprejemljivi. Vojna se bo nadaljevala, dokler ne bo pregnan zadnji sovražni vojak z mej naše domovine. Vrhovni poveljnik Brusilov zahteva, da naj bosta kroglja in bajonet edini pogovor s.sovražnikom. Nepremagljivi, junaški in hrabri polki jeklenega zbora! Zaničevanja vredni Nemec postaja strahopeten in prosjači za mir. to se pravi iorej, da rr: . gre jako slabo. Čeprav kramari še z mirom, mu dajte edini odgovor: zadajte mu zadnji udarec! Pobite v smrtni borbi tega strahopetca, potem bo zadovoljen z vsem in bo na kolenih prosjačil za mir in ne več mešetaril. Trpeti moramo torej le še kratek čas in se vreči na Nemca; njegov konec se bliža. Ne verujte mu nič! Ne trpite, da bi se stopilo ž njim v mirovna pogajanja! Naše geslo naj bo kroglja v njegova ničvredna prsa, bajonet v njegov prazni želodec. To naj predstojniki naznanijo vsemu moštvu do zadnjega moža. Podpisan gen. por. Niekrasov.
KcnTerence entente v Rimu.
LUG ANO, 7. (Kor.) »Messaggero« poroča, da sta Briand in LIoyd George z razvojem in rezultatom dosedanjih konferenc in z odločnostjo in intenziteto udeležbe Italije v vojni ob strani entente, jako zadovoljna. List izraža pri tej priliki tado, da bo ententa sedaj upoštevala potrebščine Italije in poslala denar, premog, surovine in žita za Italijo. Lloyd George najbrže po zaključku konferenc ne zapusti takoj Italije, ampak ostane tamkaj šc par dni. Glasom »Corriera« je prispela včeraj v Rim angleška mornariška komisija, obstoječa iz enega admirala in dveh ladijskih poveljnikov.
LUG ANO. 8. (Kor.) Ministrski predsednik Boselli je povabil udeležnike konference kakor tudi dipk*natične zastopnike Japonske. Romunije, Belgije, Srbije in Portugalske, člane italijanskega kabineta, visoke uradnike in parlamentarce in osebe dvorne družbe h kosilu. .pred katerim ic lrancoski vojni iTifraistci pripel strašanskemu vojnemu ministru, mornariškemu ministru in načelniku generalnega štaba na prsa francoski vojni križec. Ministrski predsednik Boselli je imel na zaveznike zdravico, ki jo je končal z besedami: Imenom Italije pozdravljam v usodepol-nem Rimu končno in popolno zmago, ki jo vidiir. že vnaprej z gotovostjo, ki ne more manjkati nerazdružni in prisrčni želji in !>ostopanju naših zaveznikov za zmago pravice narodov.« Na Bosellijevo napitni-co je odgovoril Briand, ki je končal isto-tako z željo po končni popolni zmagi. Ministrski predsednik Briand ie imel zopet daljšo konferenco s Sarraiiom. Zvečer so zastopniki Anglije, vštevši Lk>yda George. Francije in Rusije odpotovali; nihče izmed njih se ni oglasil v Vatikanu. General Sarrail se je vrnil v Solun.
LUGANO, 8. (Kor.) Razprave med ministri in poslaniki štirih zveznih držav so bile včeraj končane. Zavezniki so vnovič konstatirali sporazum v raznih vprašanjih dnevnega reda in so sklenili, da je potrebna vedno ožja spojitev njihovih prizadevanj.
Poloiai na Grilcem.
MILAN, 7. (Kor.) Glasom poročila »Corriere della Sera« iz Aten, vsled odgovora Grške na noto zaščitnih vlasti najbrže ne pride do preloma, ker bodo nekatere zahteve sprejete. Seveda pa zahteva Grška istočasno osvoboditev zasedenih otokov iz rok revolucijonarjev, ki ste jih pripeljai tjakaj Francija in Anglija.
SOLUN, 7. (Kor.) V pristanišču Pireju se je vršila demonstracija za kralja in proti mornariškemu kontingentu, ki je bil nato odveden nazaj in na vojni ladji La-touche Treville« zapustil Pirej, kjer ima sedaj ententa le še italijansko vojno lad o »Libio«. Mestna uprava Pireja je črtala Venizelosa iz občinskega registra in prekrstila Venizelosovo cesto v cesto 1. decembra.
BERN, 7. (Kor.) »Temps« zahteva v današnjem uvodniku, ki je polovico zaplenjen, energičnejši nastop proti Grški in piše: Ker se je bati, da bi grške čete ogrožale zvezo s Solunom, zato potrebuje orijentalska armada ojačenja tako za zgostitev fronte kakor v zaščito levega krila in baze. Čisto vseeno da je, kje se vzame ojačenja. Na vsak način pa jih je treba takoj odposlati. Poleg te nujne potrebe bi bilo vrh tega treba ščititi Venizeliste na Grškem pred preganjanjem in zahtevati zadoščenje za prve dni decembra.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ, 8. (Kor.) Cesar je sprejel sledeče osebe: cesarskega nemškega veleposlanika grofa \Vedla, ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo. poslanika v Kopenhagnu grofa Dioniza Szeclie-nyja in skupnega finančnega ministra barona Buriana. Ob 10 dopoldne je bil zaprisežen načelnik prehranjevalnega urada polkovnik Anton Hofer kot minister.
Grof Czernin v Draždauih.
DRA2DANI, 8. (Kor.) Avstroogrski minister za vnanje stvari, grof Czernin, je prispel ob 11'20 dopoldne semkaj iz velikega glavnega stđna. V njegovem spremstvu se nahaja kabinetni načelnik, posla-.liški svetnik grof Hoyos. Minister je bil sprejet na kolodvoru od izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Lip-skem, avstrijskega poslanika barona Brauna, legacijskega tajnika grofa Ho-vosa in avstroogrskega generalnega konzula pl. Klempererja. Minister odpotuje najbrže zvečer.
DRAŽDANI, 8. (Kor.) Kralj Friderik \vgust je podelil grofu Czerninu hišn red Rautenske krone, poslaniškemu svetniku grofu Hoyosu pa komturni križec I. razreda Albrehtovega reda. Zvečer se bo \^ši!a pri ministru za vnanje stvari pojedina.	__
Angleške izgube.
LONDON, 7. (Kor.) Dne 5. in 6. t. m. objavljeni seznami izgub izkazujejo imena 36 oficirjev (13 padlih) in 3313 mož.
vesti*
—	Moj S.....j+o se pravi, mesto S., je
vsekakor majhno, toda zelo ljubko, fina družba____prestolno mesto je.
—	A, tako..... torej družba?
—	O, da,____seveda, če sodite po pe-
trograjsko, potem pač skromna
—	Naravno.
Pogledala je zopet na uro. Molčala sta oba in tako je minilo nekaj minut. Ona je zatisnila oči, in on je imel časa dovolj, da je občudoval njene dolge, svilnate trepalnice na belih, mehkih licih.
Vlak je zažvižgal.
—	Še dve postaji, — jo je potolažil, — še petnajst minut vožnje. Vlak se ustavi najprej na predpostaji, kjer izstopim jaz, potem je pa še kakih pet minut do kolodvora v S.
—	Potemtakem je treba, da se pripravim.
(Dalje.)
lažne
Češko veleposestvo. »Infurmaiioii« jc doznala, da se bodo te dni vršila važna posvetovanja v češkem veleposestvu. — Obe skupini (konservativna in liberalna) ste sklicali zborovanja, ki se bodo vršila v Pragi istočasno v svrho združenja v važnih aktuvelnih vprašanjih, ki se na en: strani tičejo gotovih skupnih interesov kurije, na drugi pa važnih interesov poe-dine skupine. Z vplivnih strani se v zadnji čas dela na tesneji stik med konservativnim in »ustavovernimec veleposestvom in za poenostavnenje postopanja obeh skupin v velikih skupnodržavnih vprašanjih. Opravičena je torej domneva, da se spričo notranjeipolitičnih izprememb najnovejšega datuma ta pritisk se ojači. S tem v zvezi utegnejo biti tudi prizadevanja za čim hitrejo poravnavo diferenc v konservativni skupini. Generalni adjutant knez Zdenko Lobkovic se je takoj po kronanju v Budimpešti podal v Prago, kjer stopi — kakor se čuje — v stike z osebnostmi obeh skupin češkega veleposestva. — To potovanje, v zvezi z naglašanjern izprememb (na naj važne jih mestih) »najnove-jega datuma«, vzbuja domnevo, da se v Avstriji pripravlja povsem nova politična scenerija. A že po osebah, ki delujejo pripravljalno, bi sodili ini, da pozorišča ne mislijo prirediti ravno po zahtevah nem-ško-radikalnili režiserjev. Drugo vprašanje. ki nam mora delati skrbi, je to. v koliko bWse mogle nove smeri oddaljiti od upoštevanja opravičenih aspiracij slovanskih narodov?! Stvar je v hipu pač taka. da nimamo povoda za jadikovanje, niti ne za vriskanje. S prvim bi — ako bi bilo neopravičeno — brez potrebe mučili .sebe. z drugim pa bi se lahko varali in za-vaiali. Tako nam je za hip začrtano vedenje: mirno čakati in biti pripravljeni na vse.
lzpoznanje in izpreoMev.
h.
V izdanju našega lista od 4. t. m. smo priobčili članek pod gornjim naslovom, kjer je neki nemški »narodni avtonomist« ojstro nastopil proti ncmško-radikalnim zahtevam z ozirom na preureditev notranjih razmer v naši državi, kakor je je neizogibno pričakovati v nedaljnji bodočnosti, po sedanji vojni.
Avktor je naglašal, da ni res, da tfi vsaka politika, ki se imenuje nemško-narodno, odgovarjala živijenskiin interosom nem-štva samega in, dosledno temu, tudi države. Izlasti da velja to glede zahteve po izločenju Galicije. Ta zahteva da naleta na odpor pri vseh strankah — izvzemši edini nemški Nationalverband — in tudi celo v Galiciji sami! To da ni nikaka nemška politika, ki hoče Nemce v Galiciji žrtvovati, prepustivši jih raznarodovanju, kakor je to storila že z onimi na Ogrskem in v Primorju na korist italijanskemu psevdo-liberalizmu.
Člankar pa ni obdolževal take nemške politike le grehov proti nemškim intere-
som, očitajoč jej s tem brezgla\ nost, marveč jo je označil tudi kot kričečo nedoslednost. Na Češkem zahteva narodno avtonomijo, v alpskih deželah po jo odklanja z istotako srditostjo: na eni strani — na iugu, kjer je nemštvo v stiku s slovenstvom — se bori proti federalizmu iu deželni avtonomiji, na Češkem pa se izreka za ekstremna federalistična iu de-žclno-avtonomistična načela!
Ta očitanja odgovarjajo nepobitni resnici in drže kot z žreblji pribita. Seveda treba priznati, da imajo nemški radikalci tehten razlog za to. Na Češkem so v manjšini in bi sc zato hoteli ločiti od češke večine. Pri nas na jugu, — posebno na Štajerskem in Koroškem, pa tudi na Kranjskem po zaslugi dosedanjih vladnih ziste-mov imajo pa oni moč v rokah nad Slovenci. Zato bi jih hoteli obdržati priklenjene na-se! Razlog je sicer, kakor rečeno, tehten s stališča neinško-radikalnega egoizma. Vkljub temu, ali, prav za prav, ravno radi tega razloga, niso gornja očitanja nič manje tehtna in utemeljena, ker je razlog naravnost nemoraličen. ker izhaja iz najodijozneje teorije: kjer sem šibkeji. zahtevam svobodo, kjer sem inočneji, zahtevam pravico do — tlačenja drugih!
Ali tu jim avktor brusi pod nos lekcijo, da taki programi niso v interesu državo, ker ta potrebuje pred vsem narodnega miru v notranjosti, a tega ne more biti. dokler stavljajo take zahteve, kajti: »trajno se ne more več zatirati nobenega plemena v državi!« Z drugo besedo: avktor opozarja nemške radikalce, da njihov program ne pripravlja tega, česar Jržava najbolj potrebuje, miru in složnega dela, marveč boje, iu sicer poojstrene boje, ker bodo narodi branili svojo kož«.!
Avktor je prišel do zaključka, da do resnične in ne samo faktične enotnosti v Jržavi pridemo le z narodno avtonomijo in zaščito manjšin za vse narode, da se morajo torej razmere, kakor na severu, tako tudi na jugu države, urediti na principih enake pravice, « enake svobode in enake skrbi državne uprave za vse dele Jržave.
Posneli smo Šc enkrat glavne momente iz gori omenjenega članka zlasti zato, ker
su naznanja, vscoO\<»rui v »ijCiii, priui.uit.i
na vrednosti s tem, da ie nastopila zanje priča, ki jo moremo imenovati zares klasično. Je to graška Tagespost«. V svojem izdanju od minule sobote priobčuje članek, ki zahteva — kakor zveni že njegov naslov — jasnosti v nemški politiki.
Najprej označa naš vojni položaj kot absolutno ugoden. Pa tudi na polju prehranjevanja smo sedaj — po osvojitvi skoro vse Romunske — znatno na boljem. Na gospodarskem polju pa je stvar drugačna. Naša valuta ni dobra.
Na to obrača pozornost sovražnemu inozemstvu. Rusiji dela največjo skrb fi-nancijelni položaj, ki nastane po vojni. \ Italiji in Franciji je beda vedno večja. Le položaj Anglije je sedaj še relativno ugoden. Pa tudi tej grozi nevarnost od Nemčije. Z ozirom na ta položaj meni »Tagespost«, da prizadevanja za mir niso brez-nadna! Splošni svetovni položaj koncem I. 1916. ni torej nikakor neugoden za nas in naše zaveznike.
Po tej ekskurziji na polje svetovne politike se obrača avktor k našim notranjim stvarem. Posvečati da moramo svojo skrb tudi našim malim stvarem, ker tudi te so za nas velike pomembnosti! Cas da je dozorel za vse tiste stvari, ki že desetletja preokupirajo državo in nje narode m pri katerih bodo morali možje, ki so sedaj prišli na krmilo, pokazati svojo delotvor-no moč in izprevidnost. »Mi ne smemo
_ citiramo doslovno po »Tagesposti« —
izgubljati časa. O vsem tistem, kar se ima zgoditi, sc ie dovolj govorilo in pisalo cele zvezke: poim močne Avstrije se mora pretvoriti v dejanje, ustvariti treba strumno organizacijo na jasni državnopravni podlagi že zato, da narode ob mejah. katerih usoda bo odslej odvisna <hJ nas tako na vzhodu, kakor na jugu. priklenemo na-se, da se bodo prilegali bodoči veliki monarhiji! Kar je izvršiti sedaj, je tvorba močnega jedra, kateremu naj se priklopijo vsa tista območja m vsi tisti narodi, ki le s tem morejo priti do svoje kulturelne, gospodarske in narodne blaginje; z eno besedo: ustvariti moramo / novo Avstrijo, ki mora v zvezi z Nenjetjo postati temeljno jedro evropske sile. lo veliko nalogo ima sedaj resiti naša monarhija in jej mora zadostiti! Vse stranke, brez razlike, se morajo podrediti tej nalogi' Doslej nismo prišli preko skromnih začetkov. Nemški državni Jezik, izločenfe Galicije, češka porazdelitev po okrožjih, reiorma poslovnika — vse to utegne biti zelo važno, ali bistva stvari, preporoda države, te stvari ne zajemajo, še manje r>a da bi rešile stavljeno nalogo. V to treba več. Mi na jugu poznamo avstr. vprašanje natančno. Mi smo vedno kazali nanje. Ni se nam verjelo, dokler ni prišla svetovna vojna. Ali se jc zopet pozabilo? Ne: s severom države avstrijsko vprašanje ni izčrpljeno! Je še drugih, morda vainejib stvari, s katerimi se bodo morale baviti vlada in stranke! Na to bi opozorili pravočasno!«
Stran II.
„EDINOST* štev. 9.
V Trstu, dne 9. januarja 1917.
J
Tako »Tagespost v naše največje prc- linist Je nastopal in sodeloval pri »Salon-^enečenie. Kajti, dočim si moramo domne- skem orkestru Vrdelskega Sokola« pod vati. da ie oni nemSki narodni avtono- vodstvom g. E. Adamiča. Kako je bil po-mist pisal iz že poprej dozorelega pre-| kojnik priljubljen, je pričal njegov pogreb, pričanja, ustvarjenega po lastni politični j ki ie bil za sedanje čase res lepa žalna dalekovidnosti in razsodnosti, moremo1 manifestacija. Oddelek šentjakobskega reči. da so v : Tagesposti« izpoved iz- čitalniškega zbora<» pod vodstvom gosp. poznanja in izpreobrnitve položili ljudje, ki so šele sedai postali iz Savlov Pavli.
O vzrokih temu in o pomembnosti te presenetljive enuncijacije v graškem listu prihodnjič.__
Domače vesti.
Smrtna kosa. Umrl je včeraj v Skednju g. Martin Andrej Godina. N. p. V m.!
Podpisujte V. \ojno posojilo! Rok za
podpisovanje V. vojnega posojila poteče, kakor znano, z 10. januarjem t. L Kdor se ni zadostil, ali vsaj ne v polni meri. svoji patrijotični dolžnosti, naj stori svojo d, ižn<>st ta dva dni. ki sta za podpisovanje vojnega posojila še na razpolago. — Trst naj s svojimi podpisi na vojno posojjlo med avstrijskimi mesti tudi tokrat zavzema odlično mesto.
Vojno pos.iik) na Primorskem. Podpisovanje petega vojnega posojila v Trstu. Istri in na Goriško-Gradišcanskeni trajno razveseljivo napreduje in je doseglo že sedaj višino podpisov na četrto posojilo. Ta rezultat ie znamenit posebno radi tega, ker je treba upoštevati izredno težke go-MKKiarske razmere na Primorskem, ki so na-tale vsled vojne. Zelo razveseljiv je zlasti močen prirastek števila podpisov, kar dokazuic. da se tudi najširši sloji dobro zavedajo dolžnosti napram državi. Skupni rezultat podpisov na Primorskem bo znašal naibrže sto milijonov kron.
Ol likovanje orožnikov. Moštvo komen-ske orožniške postaje je dobilo za svoje hrabro vedenje povodom sovražnega ob-cvunja odlikovanja in sicer: posta-jevodja. stražmojster, Fran Žgur, srebrno !. razreda: stražmoistri Fran -»sir Malik in Josip Bukovec, sre-> ||. razreda in vojno dekora-iji Ivan Huhel in Alojz Mez-asto svetinjo 111. razreda: sip Švara in Ivan Lozej. že-s krono: desetniki Josip Ko-Forcič. Alojzij \hrarn. Vin-
Lalia mu je zapel ganljivo: Blagor mu...« V spremstvu je bilo več učiteljev in uradnikov. med njimi tudi njegov predstojnik, višji kontrolor g. Klinar. Toliko na kratko! Zagrebli smo Te. dragi Jože, a s Teboj nismo zagrebli spomina na-Te! Ta nas bo spremljal, dokler ne popeljejo tudi nas tja. kier snivaš ti! Bodi Ti sen sladak!
Naknadna božićnica vojniških sirot. Na sv. Treh kraljev dan ob 3 in pol popoldne je organizacija oskrbnic vojniških sirot v dvorani mestnega gledališča zbrala k zadnji božičnici vse one sirote, ki so bile priglašene po zaključku liste za prejšnje tri božičuice organizacije. Prireditev se je razen nekaj malih izprememb izvršila ta-kot kot prejšnje. Otvorila jo je učenka liceja Finazzcr z govorom, ki ga je bil sestavil ravnatelj Garzolini. Otrok je govoril otroku in so tople besede do dna ganile mlada srca zbranih otrok. Dekliški zbor italijanskega liceja je odpel nekaj božičnih pesmi, orkester gojencev mestne ubožnice, ki se je namestil na galeriji, pa je zasviral nekaj veselih in ljubkih komadov. Bilo je vsega skupaj 80 otrok, dečkov in deklic, ki so se zbrali okrog razsvetljenega drevesca ter z žarečimi očmi opazovali nakopičene darove. — Med prireditvijo so bili otroci pogoščeni s čokolado. — Neštevilno oseb se je marljivo trudilo, da so bile vse štiri božičnice čim lepše. Posebna zahvala pa gre gosp. ravnatelju prof. P. Antonu Sencigu in g. ravnatelju fcvgenu Garzoliniju. ki sta se neumorno trudila z organizacijo prireditve. Nadalje se moramo s hvaležnostjo spominjati aprovizacijske komisije, ki je vse štiri božičnice bogato oskrbela z vsemi potrebščinami, g. Carmelicha, ki je dal prirediteljem na razpolago potrebne priprave ter je za zadnjo božičnico daroval mleka in sladkorja, g. Pollacka, ki je prevzel električno razsvetljavo drevesc, in g. Germana, ki je skrbel za okusno okrasitev. — Prihodnjič objavimo še imena raznih darovalcev.
Razglas c. kr. namestništva za Primorje z dne 31. dec. 1916, štev. IX-203/l—16, s katerim se oznanijo oskrbne pristojbine za mestne bolnišnice v Trstu za leto 1917., ki so navedene v naslednjem zaznamku. Mestna bolnišnica. Porodilnica in bolnišnica pri S. M. Magdaleni v Trstu I. razred K 15. II. lazred K 10, III. razred K 4.30. Mestna norišnica Andrej Galatti v Trstu I. razred K 15, 11. razred K 10. III razred K 3'50; 3 K 44 vin. za bolnike, pristojne v kakšni občini mejne grofije Istrske. Ce-novnik stopi v veljavo dne 1. januarja 1917. Tarifa 7a otroke, ki so preskrbljeni v porodilnici (III. razred), znaša nepre-menjeno 1 K. — Trst. dne 31. decembra 1916. — Za c. kr. namestn.: Lobme.vr 1. r.
»Edinost« se od jutri dalje zopet prodaja v Geržinovi tobakarni v Rojanu.
Razkol v »Slovenski ljudski stranki«. Goriška, sedaj v Trstu izhajajoča »L' Eco Jel Litorale« priobčuje: Poročal sem vam že o navzkrižjih v »Slovenski ljudski stranki« na Kranjskem med krilom Šu-steršiča in onim Kreka. Zdelo se je, da sta se oba voditelja pobotala med seboi. kar se je iznenada zopet razvnel vihar nesoglasja. Dne 31. decembra sc je vršil v dvorani hotela »Union« občni zbor » Za-družne zveze«. Tp obsega nad 500 zadrug, zborovanje je bilo izredno obiskano. Vodil je je zadružni predsednik, znani organizator iužnoslovanskega zadružništva, poslanec prof. dr. I. E. Krek. Na razpravi o posameznih točkah dnevnega reda so bile med pristaši dr.a Kreka in onimi deželnega glavarja dr.a Susteršičn izredno silne kontroverze z osebnimi in napadi gosrodarske naravi, ki so često postajali tako hudi. da se je morala razprava začasno prekiniti. Predsedniku dr. Kreku v prilog so se udeležili razprave vikar Fran Smodej iz Celovca, državna in de-ec.''ki ga^ima lastnik na-jželna poslanca Evgen Jarc in Remec; v tane no izpolniti ter ga potem brez odloga | prilog dr.u Susteršicu ^zelniodbornik dr. vrniti.
sv Gr bri
d§ zoi d t" lez v a cei že! t" .
svetim« četovo ia bron tnika Jc križec Ivan
rara. Alojz Sto! križec na traku
ki
del ji
G.
n<
kr<
m
i
.i;
. Alojz Jazbec, hrabrostne švelja 2gur je rodom iz St. Ima že od roprej. razun i, tudi srebrni zaslužnii Tojno dekoracijo. To e kaže, da je mož na :-m mesLU tudi v težkih časih. Prido-j nemu moštvu pa je izrečeno zasluže-rizn:: ije na vestnem službovanju in lijevanju svojih dolžnosti.
-las. \ smislu ministrske naredbe j 6. dec. 1916.. drž. zak. št. 405.. glede izičijc in izročitve bakrenin cilindrov Inih peči. ki se kurijo s premogom wFVi _ peči na plin so izvzete — sc odrejuje nas'ednje: Lastniki, izdelovalci in trgovci takih peči v Trstu jih morajo t. kom 15. t. m. pismeno prijaviti IX. rul-d.Iku mestnega magistrata (ul. Sanita št. 25.. III. nadstr.. vrata 56). \ lastnoročno , »dt isani prijavi m ra biti navedeno: 1. Ime in naslov lastnika; 2. število peči in kraj. kjer se nahajajo: 3. obvezna izjava lastnika, ali bo sam nadomestil rekvirirani cilinder ali želi. da se mu preskrbi drugi. — V prvem slučaju lastnik cilindre tekom 25. februarja t. I- proda kovinski centrali na I-unaju (Metallzentrale A. G. in Wien), ozimna v to pooblaščeni podružnici kovinske centrale (ulica Cecilia de Ritt-maver št. 3.. L. Feiner) ali pa jih pošlje c. kr. prevzemni komisiji za kovine in zlitine v Gradcu (k. k. Uebernahsmkom-mission fiir Metallc und Legierungen in Graz). ki bo plačevala po 5 K za kg čistega bakra ter povraćala tudi izkazane prevozne siroške. Kdor pa želi. da sc mu rekvirirani cilinder nadomesti z drugim, ne dobi nobene odškodnine. Podjetje, ki je od c. kr. trgovinskega ministrstva pooblaščeno. da zamenjuje rekvirirane ci- - - .	j,««.™ lmdrc z drugimi, mu ob svojem času po- Fran Smodej iz Celovca. drzaMia
i |c tiskan vzore * " " ~	'*'
inder z
izpoiniu icr puicui m« um ^«	—----------.„..„,
Nato bo dotična tvrdka vstavila Evgen Lampe, ravnatelj '[raven, iraw»-začinjenim oklopom ter obe- tel) Dermastja, deželni odnorniK ar. re-
m prevzela bakreni cilinder je določb gori omenjene ired* kr.
Krši-j^an in drugi navzoči in delegati. Na
določb gor omenjene ministrske; Htvi v nadzorništvo je bilo oddanih 28131 Ibe, oziroma tega razglasa kazanje j glasov. Lista dr.a Kreka je dobila veliko i,am^mištv<Mi svetni!- v Trstu zi večino 1617 glasov proti 1190 za listoi
|n <te-t'h me* cev oziroma z! dr.a £usteršiča. Skupina dr.a Šusteršiča globami do 50UU k ron. — Trst.: je zahtevala zopetuo. izvolitev starega ivl7 ^e LTski komisar nepo- j nadzorništva. Skupina KreKova je odloč-j iržavn /a Viiesia Trsta.	j no odklonila ta kompromisni predlog in je
g Jt p PcliCOtl ' /-"a'! 'V^UIUU >l\ I U11111 J<1 .iv. aftupiim ou->ivi-ickdanjs imasko-' I sičeva viharno protestirala in ie odšla kri-37 'et P". ]ik i čaje: >-Na svidenje v stirmajstih aneh!«
Deželni poslanec Piber.	—
11 orom .nar nim 5. januar
srednega ui^d^n-^a mvaui	i— ----------- —--------- .. - . . ..
t |o-ip Pelict'n. I 5. t..... ic preminul predložila povsem novo listo. Uin ie bil
po dSte? mučni b. |ezni g, Josip poštni \i>ji oticijal m i šolski učitelj, star komaj je bil. kjerkoli se je pojavil, zelo priljubljen. Bil je odkrit značaj, vesele narave in i>oštenjak. V svoji skromnosti ni obešal svojega narodnega delovanja na veliki zvon. Ostajal jc širši javnosti malo znan. Njegov skrbni oče. delavec-poštenjak, član Čitalnice. ____
boi k pevskim vajam. Tu se je že kol mlad deček zaljubil v giasbo in v učiteljstvo. Posvetil se je idealov jc nast maju. Pozneje na Krasu. Žal.
ki ste ga volili obe skupini, je izjavil, da ob takih okol-nostih ne more sprejeti izvolitve. Zborovanje je trajalo polnih pet ur in govori se o novem velikem razkolu v stranki. Ka-\or rečeno, se je v zadnjih mesecih zdelo,
' • j-. 1.,,. • . e. ^ da je soglasje v stranki vzpostavljeno. Ti v£a ie \ oJi kol otn>iva s se- . , ,. •	. \ . ...
-	- novi dogodki pa so jasno dokazalu da so
bila vsa prizadevanja za spravo med obe-
,na voditeljema dr.om Krekom in dr.om
^usteršičem brezuspešna. Govori se, da se skupina Šusteršičeva odcepi s svojimi | organizacijami ter da ustanovi novo
učiteljskemu stanu. P»)'n opil učiteljsko službo v To-je služil šc 2 leti v Lokvi prekmalu je izpozna', da s
zvezo. Skupina Šusteršičeva hoče baje predložiti oblasti protest, ker zborovanje da ni bilo sklicano, kakor zahtevajo pravila.
Objava. Začenši z dnem 1. januarja 1917 je spet odprt promet poštnih zavitkov med Avstrijo in Belgijo. Na katere kraje je za sedaj pripuščen ta promet in pod katerimi pogoji se sprejemajo poštni zavitki, se lahko izve pri vsakem poštnem uradu.
Na vrtu gosp. Ferdo Ferluga pri Piščancih v Rojanu je razcvetelo pred 6 tedni sadno drevo ronglo, nakar ie te dni skoro dozorel tudi sad, katerega imamo na vpogled v našem uredništvu. Drevo je od tukajšnje kmetijske družbe. Pravi^ fenomen narave.
Objava. V ozemlju Srbije, zasedenem po c. in kr. avstrijsko-ogrskih četah, se je otvoril z dnem 15. decembra 1916 za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni urad Umka. Na dotični urad je dovoljeno pošiljati: dopisnice, pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce: od istega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce.
Prošnje za podpore iz ustanove »Marco Radich«, določene za obubožane družine, je tekom 26. t. m. predložiti mestnemu magistratu, in sicer sestavljene na posebnih vzorcih, ki se dobe na 8. oddelku magistrata.
Božičnice voiniških sirot po zgornji o-kolici so se vršile v splošno zadovoljnost. Na Opčinah so se zbrali v dvorani vojnega kina oskrbnic z Opčin. iz Ban in Trebč s svojimi varovanci in njihovimi materami. Prisostvovali so vojaško poveljstvo s celim častniškim zborom in razni domači gostje. Poleg ličnega božičnega drevesca so bili razvrščeni darovi. Otroci so z največjim zanimanjem sledili kinematogra-fičnim slikam. G. dekan Cink je imel v slovenskem jeziku na voiniške vdove in sirote vznesen govor, pojasnjevaje pomen organizacije vojniških sirot ter tolažeč in bodreč matere in sirote. Nato je nadaljeval v nemškem jeziku, obrnjen proti častništvu, priporočivši sirote onih, ki so dali svoje življenje za domovino in svojega cesarja, zapustivši doma žalostne vdove in sirote. Lepemu govoru jc sledila cesarska pesem, po kateri so zbrane oskrbnice pogostile svoje varovance s čokolado in belim kruhom, ter razdelile od organizacije poslane darove. Veselja so žarele oči sirotam in njihovim materam, ko so prejele sicer skromna darila. Ganila jih je zavest, da niso zapuščeni v življenju. Kakor je bilo vže omenjeno jc vojaška oblast dala dvorano in kinematografično predstavo na razpolago, za kar ji boJi tem potom izrečena topla zahvala, kakor tudi, da je blagohotno prevzela razdelitev darov po krajih zgornje okolice in prevažanje darov za mestne božičnice vojniških sirot. Božično drevo in okras so tamošnje oskrbnice preskrbele s pomočjo tamošnjih rodoljubov na lastne stroške, ter v to svrho nabrale 101 K. Darov ali so: ga. Hlos 35 K, Ražen 20 K, ga. Drašček \0 K. g. dek. Cink 6 K, ga. Bole 10 K, ga. Igling 10 K. ga. Kariž 10 K. Od teh se je porabilo za drevesce in druge stroške 27 K. ostalih 74 K se je na željo darovalcev razdelilo med 37 sirot, da je dobila vsaka poleg darov še 2 K. kar je gotovo pripomoglo za priboljšek k praznikom. — V Sv. Križu so tamošnje sirote praznovale božičnico, po posredovanju g. župnika Furlan-a. z gojenci tamošnjega otroškega vrtca. Bili so i tam pogoščeni ter so se jim razdelila poslana darila, koja so bila sprejeta z iskrenim veseljem in hvaležnostjo. Bodi tem potom izrečena veleč. g. župniku, ki podpira organizacijo od prvega njenega začetka z vsemi svojimi močmi, topla zahvala. — Na Prošeku se je vršila božičnica v družbi oskrbnic in povabljenih gostov v splošno zadovoljstvo. 1 udi tu so se oskrbnice trudile z vso vnemo, da razvesele svoje varovance in njihove matere. — Na Katinarl so oskrbnice preskrbele na lastne stroške malo drevesce, ter poleg male južine razdelile poslane darove. Tamošnji g. župnik se je tudi pridružil prireditvi ter z lepim govorom bodril vdove in sirote. — V Gropadl, kjer ima le ena oskrbnica vse sirote iz Gropa-de in Padrič v svoji oskrbi, priredila je ista svojim varovancem južnico ter razdelila darove v veliko veselje obdarovan-cev> — V Bazovici se je razdelilo darove radi botezni oskrbnice brez vsake prireditve. Tako so prazrovali naši varovanci tudi po zgornji okolici, dasi v skromnem obsegu, vendar v splošno zadovoljstvo svoje božičnice. Vsem onim, ki so na katerikoli način v to pripomogli: Iskrena zahvala.«
Seja ženske podružnice družbe Utu
bo v sredo. 10. t. m., ob 5 pop. v čitalmški
dvorani.	„ . ,
Prvi milijon za češko šolsko Matico!
Že od začetka ustanovitve češke šolske družbe nabirajo praški »Nar. Listv« med svojimi čitatelii dobrovoljne prispevke za družbo. Prvi milijon se že dosežen in začelo se je nabiranje za drugega. Odbor Osrednje šolske Matice je tem povodom doposlal uredništvu, upravništvu in odgovornemu uredniku dragocene prizna-valne diplome, pospremljane s pismom, v katerem izreka odbor Matice najudanejo zahvalo na izdatni pomoči, ki je v sedanjih časih najhujše financijelne stiske pripo-
mogla, da se bodo Matičine šole mogle tudi v letu 1916—1917 vzdržati in ščititi. En milijon samo čitatelji enega lista! Nam. ob naših skromnih razmerah kar pleše ta številka pred očmi. Ne časti samo vneme lista, ampak tudi požrtvovalnost češkega naroda za svoje kulturno-o-brambne institucije.
Prevažanje pisem in poštnih dopisnic v prekomorske dežele z nemškimi trgovinskimi podvodniki. Za prevažanje z nemškimi trgovinskimi podvodniki se morejo do preklica za poskušnjo predajati navadna pisma brez blagovne vsebine in poštne dopisnice (brez dopisnice za odgovor) v Združene države v Ameriki in v nevtralne dežele v prehodu skozi Združene države (Meksiko. Srednja in Južna Amerika, Zahodna Indija. Kitajsko, Nizozemsko, Indija, Filipini itd.) pri c. kr. poštnih uradih pod sledečimi pogoji: 1.) Za pisma in poštne dopisnice veljajo glede dopuščenih jezikov in drugih zahtev omejitve, ki so določene med vojno iz vojaških ozirov za enake pošiljke v nevtralno inozemstvo. 2.) Najvišja teža pisem ne sme presegati 60 g. 3.) Pošiljke (pisma in poštne dopisnice) morajo biti irankovane in označene na sprednji strani z napisom »podvodniško pismo« (Tauch-bootbrief). 4.) Za pisma in poštne dopisnice veljajo pristojbinske jx>stavke svetovnega poštnega društva. 5.) Odpo-šiljatelj mora podvodniško pošiljko vložiti v odprt pisemski ovitek in nanj napisati »Podvodniško pismo v Bremen« (»Tauch-bootbrief nach Bremen«). Isti odpošiljatelj sme odposlati več pisem in poštnih dopisnic skupno v enem ovitku. Na zadnji strani zunanjega in notranjega pisemskega ovitka, kakor tudi na prednji strani poštne dopisnice, mora odpošiljatelj natančno navesti svoje ime in stanovanje. 6.) Za prevažanje inozemskih pošiljk s trgovinskim podvodili k om mora odpošiljatelj plačati še posebno pristojbino kot odškodnino za izredne stroške, ki jih ima poštna uprava. Ta pristojbina iznaša za poštne dopisnice in pisma do 20 g 3 K. za pisma čez 20 g do 40 g 6 K in za pisma čez 40—60 g K 9 K. To posebno pristojbino plača odpošiljatelj s tem, da prilepi pisemske znamke na zunanii ovitek. 7.) Odpo-šiljatelji morajo frankovana pisma in poštne dopisnice, ki so namenjene za prevažanje s podvodnikom, predajati pri pre-jenmih linicah c. kr. poštnih uradov. 8.) Pošiljke, ki niso prikladne za prevažanje s trgovinskim podvodnikom, se vrnejo od pošiljateljem s primerno pripombo. Vrednost pisemskih znamk, s katerimi so frankovane inozemske pošilke. se ne vrne; posebna pristojbina za prevažanje s podvodnikom se morajo na odpošiljate! jevo prošnjo povrniti. Kedaj se pisemske pošiljke prevažajo s trgovinskimi r>odvod-niki. se ne naznani. Odpošiljatelji morajo torej za vsak slučaj računati s tern, da traja prevažanje tudi dlje časa.__
DAROVI.
Mesto cvetja na grob pokojnega svaka Josipa Pelicon, darujeta Vinko in Malka Trobec 20 K, svetoivanski C. M. podružnici.
fenltna ponudba. lUz Te v ȣ
boljš h ra/merah stoječ dober obrroik in trden po sestuik poštene neveste z potrebno ua adno naobrazbo in gotovino Rtsnc ponudbe na nasl .v : Jurko. Kazbor pri Zidanmostu (Steinbriick). 30*21
IfFOVfl v!nevn° 20 50 litrov mleka po sedanji IHHIII ceni. Plačam takoj vsaki dan in se bom služil tud: po končani vojni. Via del Bosco Štev. 1", bodoča mlekarna.	84fi
Btnf nim v sod h od 30 litrov in več prodam rilll rum po zmernih cenah. Skladišče ulica Gelsi 10 od 11—12 in od 4 5 pop.	2035
M debelo samo za preprodajalca.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gmmijev« podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne •▼•tilj ko, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia. ema za brado, žlice, razaa rezila, roboi, mrežice
za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače. astnike, razne glavnike, zaponke „Patent KT»^|)fe" in drugo prodaja J&KOB uKVL ulica 8. Kicol » »tev. 19	Ji
.da
Vzajemno druJiuo za zavarovanje sovčJs Hm v $Hcfln]u
vabi na
m
k : : s,
L LM
ki se bo" vršil
v nedeljo 14. januarja 1917 ob 3. popoldne v prostorih »Gospodarskega društva« v Škednju štev. 226.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika in odobrenje letnega računa.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razni nasveti in predlogi.
Opomba: Vsak ud" mora plačati zavarovalnino do 30. tega meseca.
o ©
n
vsaki veter ofe 9%
m\m pi
Vstopnina K 1'

CESKO - BUDjrviSKA PeSTAVRV
CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ulici delle Poste štev. 14. vhod v uiici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni lUti-
Dr. J» Čermak
v Trstu, ul. Posle vetehie 12, vogal uiicedellePoste.
Izdiranje sobov brez bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
MALI OGLAS9.
umetne zobe in porabljeno zobovje
pod tU«
Kipujem po najvišjih ceu ah —Ponudbe pod
Zobovje'1 na ns. odd. Edinosti.
Proda se
pove In od 1. Edinosti.
v leprm trgu r-a Bpodnjem $t«jei-! skem hiša z relikim vrtom. Naslov
3015
II-
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'2 zvečer naprej
Cena: 1. vrste K Z. 1L vrste K1.


I
II
t

Vsem prijateljem in znancem javljamo podpisan? t svojem in v imenu vseh naših sorodnikov tužno vest, da je danes ob 2 popoldne po dolgi in mučni bolezni previden svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal gospod
Martin Andrej Godino.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 10. t. m., ob 3 pop. iz hiše žalosti v Škednju št. 70.
TRST-ŠKEDEN|, 8. januarja 1917.
Žalujoče družine GODINA, LMGFORT, SANCIK.
Prosi se opustiti sožalne posete.
Ta oglas velja kakor direktno obvestilo.
Veliko pogrebno podjetje Capellan, Cor-o 45.
66 kroiianu ua mesec in s samimi ideali tli! & mogoče živeti. S težkim srcem je dal uči-J J u i c vanju slovo in stopil v postno službo. Ljubezen in simpaiijo do tovarišev uči-telje\ pa je ohranil do zadnjega dilia. Izven službe je bil i okojnik zelo marljiv. Večino svojih svobodnih ur je posvečal g a^bi. po&efcno gosiim. V odsotnosti g. S. Bane a je vodil i:« vc/.bal znani zbor »Slov. Čitalnice v 1 r.stu^. Istotako je bil začasen pevovodja pevskega zbora .(lakonske čitalnica«. Kot dober vio-
n
Tržaška posojilnica in hranilnica
f f reglstrovana zadruga z omejenim poroStvom
TRST - Piazza della Caserma it. 2, I. nad. • TRST (v lastni hiii) vhod po glavnih sftopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 lj% */• na menice po 6'/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dofovoru
HRANILNE VLOGE
-r*yrri ▼•»kega, 6« tudi ni ud in jih obrestnj e po
Vetje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
^■■tai tfavek platoje z*vod um —^ vlaga k lahko po no krono. — ODDAJA
NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
Poštno hranilručni raru-i lti.004.	TELEFON' At. 9ft2
Ima varnostno celico is&fe deposits) » shrambo vrednostnih listin, dokumentom in raznih drugih vrednot, pepcI.IOIM varno proti ulomu n požara, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam x najem pO najnilljill conah« stanje vlog NAD 10 MILIJONOV KRON.
litadiK hti : rt 9 to 12 iep. in sd 3 ds 5 po. lipUuj< vui daUvaik ibmlift urah
(■RBBBBBRHHHBHHHHHHHBBBB1