v« ■C tu Leto LXI1 V Ljubljani, v nedeljo 1. julija 1934 Nnročnina mesci do 0 Din, ca inoaem-stvo 40 Din — nedeljska isdaja co-lo letno 96 Din, u hotemitTo 120 Pin Uredništva je v Kopitarje«! ni. 6*111 Telefoni aredništvai dnevna služba MN — nožna 2994, Bfi in SOM Uhaja vsak dan sjntraj, raaea ponedeljka in dneva po prazniki) f Cena 2 Din Ček. račun: Ljubljana št 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.79' U pra t a: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Delavcu zaščite! še nikoli se ni govorilo toliko o narodni, gospodarski in socialni solidarnosti kakor danes. Na mnogoštevilnih javnih zborovanjih raz. nih organizacij zadnjega časa se je pola visoka pesem solidarnosti vseh stanov kot poglavitnem pogoju blagostanra države. Ta zahteva po solidarnosti vseh slojev naše družbe, ki naj bi vzajemno delila med seboj skupne dobrine in dobičke pa tudi izgube kakor med brati, odmeva po vsem fa«opieju, da ne govorimo o revijah in knjigah. Cel6 tam se poudarja, da ne sme narod oziroma država sestojati več iz izkoriščanih in izkoriščevalcev, kjer človek tega doslej ni slišni. "Vsi so danes, če smerno verjeti besedam, soglasno za to, da ne sme več biti v državi razredov, kapitalistov in proletarcev, ampak da morata delodnjavec in delavec biti enakopravna družabnika podjetja, enakoveljav-na člana ene korporacije, ki bosta vse njene zadeve obravnavala in odločala skupno pod nadzorstvom nepristranske države. Nad vsem stoji obči blagor! tako beremo daines v izjavah in člankih meščanskega tabora, ki je sicer na vse pretege kadilo bogu gospodarskega libera- Kako pa je v resnici? Imamo veliko gospodarsko stisko, ki nujno zahteva, da bi gori opisana načela socialne solidarnosti prišla dejansko do veljave. Zdaj je prilika, da s« razlika med izkoriščanimi in izkoriščujočimi ra gospodarskem trgu res odpravi in vse gospodarsko življenje jiostavi na podlago stanovske vzajemnosti. Kajti le na ta način bo mogoče prebroditi veliko socialno krizo sedanjega časa, da se donos proizvodnje vzajemno razdeli po pameti mrd delodajavski in delavski stan, da izgube ne bo nosil pretežno ali sam6 delavec na račun svoje človeške eksistence, ampak tudi gospodar, da ne bo gospodarska kriza za mnoge al cijske družbe samo prilika, da delavca še bolj prikrajšajo, sebi pa zasi-gurajo eksistenco daleko nnd to, kar jc za dostojno življenje potrebno. Soj vemo, da so se v vseh državah ob znižanju delavskih mezd istočasno pri marfikaterih podjetjih in panogah zvišale dividerde. Tudi v naši državi imamo take industrijske panoge, ki pa svoje delavce zelo mizerno plačujejo. To mora roditi revolucionarnega duha v mnogoštevilnih žrtvah takega krivičnega izrabljanja položaja in zato je pač čas, da od lepih socialnih besed preidb-mo k socialnim dejanjem, če nam je res mar države. Zakaj npraščajoče nezadovoljstvo delavskih slojev, ki se mu pridružil je_ tudi nameščenec in kntet^ ' ■ dinamit za družbo. Žalibog pa istočasno, ko se vsepovsod^ priznava, da je tako socialno stanje nevzdržljivo in da je princip narodne solidarnosti v gospodarskem in socialnem življenju postal princip državne politike, opažamo v resničnem življenju ravno nasprotne tendence ekonomsko močnejšega razreda, ki nikakor ni voljan, da bi 6prejel načelo socialne solidarnosti v dobrem in slabem z delavskim stanom. Naj časnikarji, pisatelji, 'politiki prelivajo še toliko črnila na papir za pravičnejši družabni red socialne vzajemnosti obeh faktorjev gospodarske proizvodnje, naj se govorniki na različnih tribunah javnega življenja .še toliko napenjajo, da bi vse brez izjeme prepričali o tej neodložljivi potrebi — moderni kapitalizem se za lepe besede ne zmeni in gre svojo pot naprej po načelu izkoriščanja slabejšega v boju za eksistenco. Naj se še toliko proglaša, da je prvo država oziroma obči olagor, velekapitalizem je za to gluh in skrbi v prvi vrsti za blagor ima-jočega razreda. Tako vidimo tudi pri nas, ki imamo iz časa neposredno po vojni relativno dobro socialno zakonodajo, da se ravno v sedanjem momentu najhujše gospodarske stiske čedalje jačje pojavlja z delodajavske strani tendenca po sistematičnem okrnjevanju socialnih postav, po poslabšanju zakonov, ki ščitijo malega in slabejšega človeka ter po čim globljem znižanju delavčeve mezde in pravic, po redukcijah, po zvišanju delovnika brez odškodnine, po ukinjanju dopustov in prejemkov, skrajšanju odpovednega roka itd. itd. Vse seveda z obrazložitvijo, da se zaradi krize morajo znižati stroški proizvodnje, kar da je mogoče le, če se znižajo plače, pri čemer pa seveda velekapitalizem ne pomisli, da je meja morale, božjega in naravnega zakona, ki ne dovoljuje živega delovnega človeka potiskati na stopnjo berača pod neobhodne pogoje človeka vredne eksistence in da je treba štediti in ziniževati preje drugod, kjer ni v nevarnosti dostojni nivo življenja cele mase in pa državni red. Velekapi-talizmu je seveda očiridno zastonj pridigovati, zakaj, če bi bil dostonen za moralne in sorial-ne vidike vsaj tako kakor je za princip lastnega dobička, potem bi se ne moglo zgoditi, da se pri nos plaču je ponekod žensko delo že pod en dinar, to je po 85 par na uro in da tudi moški nekje delajo po 2 dinarja na uro. Seveda so to še izjeme, toda so značilne, ker kažejo gotovo tendenoi in vse kaj preje nego socialni čut in razumevanje. Najtežje delo pri nas, to je rudarsko, jf plačano danes tako, da je za mezde 5708 rudarjem šlo 4,765.000 Din, to je da znaša mesečni zaslužek radarja nekaj nad 800 Din, pa še tegu obetajo zdaj znižati. So se panoge pil nas. kjer je delavstvo še vedno do-tojno plačano, tudi ne smemo trditi, da ni delodajavcev, ki bi »e imeli socialnega čuv-stvovanju, ampak bati se je, da reakcionarne tendence onih, ki take uvidevnosti nimajo in ki od modernega velepodjetnlka nimajo ničesar drugega kakor instinkt brezobzirnega egoizma brez ozira na delavca, družbo in državo, ne bi prevladale in še povettle obstoječe »iromaš-tvo, nezadovoljnost in dru&ii nevarno razpoloženje množice. Zato mislimo, da ni ruiiemo odlašati odločne socialne reforme našep družabnega in državnega telesa. Socialno rtakcionarne tendence, ki skušajo gospodarsko ktzo Izrabiti v antisocial-ne namene, je treba pfi korenini pristriči, treba je diktirati minimonc mezde, z vso avtoriteto izsiliti strogo siiKtovanie socialnozaščit-nitn zakonom, obenem ha gospodarstvo voditi . po načrtu in zato rea f-irati »plašno državno | Revolucionarni dogodki v Nemčiji Bivši kancler in general Schleicher od režimske garde ubit V Nemčiji hudo vre. Vesti, da v Nemčiji že dolgo nekaj ni v redu, t euresničujejo. Najprej je nastopil podkancler von P a p e n z znanim govorom v Marburgu, v katerem je ostro napadel fanatike narodnosocialistične stranke. Vlada je objavo govora prepovedala, vsled česar »e je Papen postavil na čelo opozicije, ki ga vodi proti režimu takozvani Herrenklub, v katerem so zastopani voditelji nemške armade in vplivno prusko plemstvo. V kritiki proti režimu so se konservativcem g. Pa-pena pridružili tudi mnogi intelektualni krogi. Proti temu se je dvignil v imenu radikalnega krila narodnosocialistične stranke dr. O 6 b b e I s, ki je govoril na kongresu v Essenu, hudo napadel »kritikastre« in »nergače«, obenem pa priznal, da je položaj kritičen i nda bo utegnila kriza še jako dolgo trajati. Obenem se je oglasil Rudolf Hess, ki govori vedno v imenu in po nalogu g. Hitlerja. Hess je obsojal vse, ki se igrajo z revolucijo (lo je skrajna narodnosocialistična levica, ki bi rada neke vrste boljševiško revolucijo), obenem pa pozval vse, naj se zvesto držijo Hitlerja, ki da bo »revolucijo ob pravem času že dovršil«. Tako skuša Hitler plavati med dvema skrajnostima. Tudi pruski ministrski predsednik Q6ring je v Kolnu tožil, da so slabi časi, da je treba rešiti težke probleme, ki so nastali, in da je treba zato »hoditi med narod«. Šef napadalnih oddelkov odstavljen Na drugi strani pa se izve, da je Hitler odstavil stotnika R d h m a , šefa napadalnih oddelkov narodnih socialistov in državnega ministra, in da so ga napadalni oddelki obenem tudi izključili iz svoje organizacije, ker se je hudo pregrešil zoper disciplino napram Hitlerju. V čem pa ta pregreha obstoji, pa ne izvemo. Fašistična policija ubila Schleicherja Obenem se je izvršila hišna preiskava še pri konservativnih politikih in so napadalni oddelki šli tudi v neki sanatorij v okolici Berlina, v katerem se zdravi bivši kancler, general Schleicher. Ker so imeli napadalni oddelki povelje, da Schleicherja aretirajo, se jim je general uprl, nakar so ga člani napadalnih oddelkov ustrelili. Resni dogodki v Berlina in Monakovem M _ .... Torej aretacije šefov narodnega socializma. Aretacija Popenovega prijatelja , aretacija konservativcev, arctacija in uboj bivšega ( državnega kanclerja in generala — kaj to pomeni? Izve se obenem, da so v Berlinu in v Monakovem Sedaj pa sledijo še važnejši dogodki. Začele so se aretacije. Berlinska policija je napravila hišno preiskavo pri več prijateljih podkanclerja Papena in je zaprla pisatelja Edgarja J u n g a , o katerem je znano, da sodeluje pri Papenovih člankih. Jung zastopa, kakor on to imenuje, »krščanski konserva-tizem«, obsoja fanatizem narodnosocialistične stranke in zahteva, da se stranka izčisti vseh mogočih »smeti«. Zlasti pa ga dolžijo, da ima zveze z monarhisti tako v Nemčiji kakor v Avstriji. zasedli tudi postajo. Da so se morale goditi hude stvari, oziroma, da se še godijo, dokazuje tudi telegram iz Londona, ki se glasi: »Nemško poslaništvo v Londonu izjavlja, da je vlada gospodar položaja. K temu še pripominjamo, da tudi v vrstah frriade, Reicliswehr, hudo vre in da je večina oficirskega zbora proti terorizmu Hitlerjega režima. Hitler vodi borbo pr&H ekstremistom s pomočjo armade narmmmmm^mmmKmsmmmm^mmmm^mmm^mmmmmm Hitler vodi akcijo iz Monauovega, kamor se je podal z vojnim ministrom - Napadalni oddelki začeli z revolto, ki jo hoče „lukrer4i zadušiti London, 30. junija b. Reuterjev urad je razširil danes popoldne vest iz Berlina, da je prišlo tamkaj do revolte napadalnih čet. Vsa četrt Tiergartna je blokirana z vojaštvom, Goringovo palačo pa stra-žijo napadalne čete narodnih socialistov. Uvedena je najstrožja cenzura časopisov, brzojavk in telefona. Berlin, 30. junija b. Nemški letalski minister B o h m je bil aretiran in stavljen v preventivni zapor, istotako pa se je zgodilo tudi z voditeljem Ernstom v Berlinu. Državni kancler Hitler in vojni minister Blomberg sta odpotovala v Monakovo. Postojanke napadalnih čet v Berlinu so zasedene. Vojaštvo je zaprlo vse glavne prometne ulice. Poveljnik političnih čet je na strani državne vojske. Goring je za 13.15 napovedal sprejem časni-jev in se z največjim zanimanjem pričakujejo njegove izjave. Danes dopoldne je vojaštvo zasedlo poslopje šefa štaba napadalnih čet. Ta akcija se je pojavila zaradi tega, ker gredo jutri napadalne čete iz vse Nemčije na enomesečni dopust. Med napadalnimi četami in državno vlado pa je nastal hud spor zaradi vesti, da bodo napadalne čete razpuščene. Vsa akcija se vodi, kakor se čuje, po nalogu državnega kanclerja Hitlerja. Tudi poslopje na Potsdamerplatzu, kjer imajo napadalne čete svoj urad, je zasedlo vojaštvo. Splošno se misli, da gre tu za predhodne ukrepe proti samostojnem unastopu napadalnih čet ter njihovemu terorizmu. Kaj pravi vlada: je pripravljal revolucijo proti Hitlerju v zvezi s Schleicherjem Dunaj, 30. junija. AA. Iz Berlina poročajo: Predsednik pruske vlade in državni minister Herman Goring je sprejel poročevalce inozemskih listov in jim v glavnem tole sporočil: »Neki voditelji napadalnih čet so hoteli pripraviti novo revolucijo. Kakor hitro se je to iz-I vedelo, je državni kancler Hitler odhitel v Monakovo, kjer se mu je posrečilo zalotiti pri delu nezveste voditelje napadalnih čet, ki so bili ravno zbrani na sestanku v zvezi s to revolucionarno akcijo. Državni kancler je takoj energično nastopil. Odstavil je načelnika štaba napadalnih čet stotnika R o h m a in odredil njegovo aretacijo. Prav tako so na zapoved državnega kanclerja aretirali g lavnega poveljnika nacionalno socialističnih napadalnih oddelkov za mesto Berlin in za Brandenburg g. E r 'predsednik pruske vlade je dalje potrdil, da so res ubili bivšega državnega kanclerja in vojnega ministra generala Schleicherja. Izja/il je, da ga je državni kancler Hitler iz Monakovega pooblastil, da vzame v svoje roke akcijo zoper ne- socialno reformo na podlagi socialne vzajemnosti stanov, o kateri se toliko govori in piše, kako je potrebna, ki ji pa ne vidimo niti začetkov pri nas. Družabna nasprotja se ne smejo, zlasti danes ne, še povečevati, ne sme se potiskati večina naroda pod eksistenčni minimum, ne sme se socialni reakciji dovoliti, d« se ubija v ljudstvu vera v pravico in zaupanje v avtoriteto. Trdno smo prepričani, da bodo merodajni čillitelji zastavili vso moč zakonske oblasti in vpliva, da se socialne dobrine in blagor občestva proti vsem egoističnim poizkusom i gospodarskega liberalizma zaščitijo, da bomo brez usodnih pretresov prešli sk«si velike stisko današnjega časa. disciplinirane nacionalno socialistične elemente v severni Nemčiji. Po izjavah predsednika pruske vlade Goringa se sme akcija smatrati v glavnem za končano. Goring je dejal, da je mnogo kompromitiranih nepo-kornih nacionalno socialističnih voditeljev izvršilo samomor, ko so videli, da je njihova zarota odkrita, druge so pa ubili, ker so se hoteli upreti aretaciji. 1620 rjavih srajc aretiranih Do zdaj so aretirali 1620 voditeljev, nekateri od teh so izvršili samomor. Vsi, ki so se upirali aretaciji, so bili ustreljeni. Energičen nastop Hitlerja Državni kancelar Adolf Hitler je izdal na napadalne oddelke proglas, v katerem pravi med drugim: »Prlsilien sem bil, da vašega dosedanjega poveljnika Rohma odstavim, ker je na sramoten način prekršil zvestobo do mene. Prepričan sem, da se vam bo posrečilo iz napadalnih oddelkov napraviti zdravo orodje, ki bo služilo samo interesom nemškega naroda in ki bo s slepo poslušnostjo in brezpogojno disciplino pomagalo pri ustvarjanju nove Nemčije.« V komunikeju o odstranitvi Rohma z vrhovnega vodstva SA se Javno pove, da je bil odstranjen radi neposlušnosti. Začel je iskati neke zvez« s konservativnimi elementi in (c tako po nekem posredniku, katerega hitlerijanci najhuje sovražijo, stopil v stik z generalom Scbleicherjem. Posrednik je znan politik iz nekdanjih časov iz vrst konservativne stranke. Pariz, 30. junija. AA. Iz Berlina poročnio, da je kancelar Hitler po are:aciii na": V-i .i ?'aba napadalnih oddelkov stotnika Roluna izdal tole na-' redbo napadalnim četam; Borba med levico in konservativci Danes sem odstavil svojega načelnika štaba stotnika Rohma, izključil sem ga iz stranke in postavil na njegovo mesto višjega poveljnika L i • t z e j a. Vsi starejšine napadalnih oddelkov, ki bi se proti čemurkoli uprli v mojih odredbah, bodo takoj izpuščeni iz stranke, aretirani in postavljen' pred sodišče. — Adolf Hitler. Hitler gospodar položaja Proglas novega vodje SA oddelkov Slepa pokorščina! — Ne nečisto vati in nr pijančevati Novi vodja, ozir. štabni šef SA-oddelkov je izdal proglas na člane SA-oddelkov, iz katerega posnemamo: Dnevno povelje obsega šest točk. V prvi točki zahteva Lutze slepo pokorščino. Druga točka: Vsak SA-mož se mora zavedati, da se mora obnašati, kakor to zahtevajo interesi stranke. Tretjič: Kdorkoli izmed vodij SA odnosno političnih voditeljev se pregreši, se takoj odstrani iz oddelkov in iz stranke. Četrtič: Vzor življenja mora biti preprostost in se ne sme uganjati preveliki luksus in nemoralne orgije. Za primer navaja, da je bilo mesečno izdanih v Staatsquartierju 30.000 mark za razne svečane obede. V bodoče se sinejo obedi prirejati samo z dovoljenjem predsedstva vlade ali zunanjega ministrstva. Tudi ne smejo člani stranke več prirejati diplomatičnih dinerjev niti ne smejo preveč trošiti za reprezentacijo. Petič: Ne želim, da se vozijo voditelji v luksuznih limousinah in kabrioletib na službena potovanja ter kupujejo za dnevnice luksuzne avtomobile. To velja tudi za vodje političnih organizacij. šestič: Kdor se upijani pred javnostjo, se mora takoj odstraniti iz oddelkov in stranke. Končno napoveduje razpust Staatsquartierja, to je hiše, v kateri je bil glavni štab SA-oddelkov, ter poziva vse člane oddelkov, da v tej usodepolni uri stojijo ob strani Hitlerju. Čudni pojavi med fašističnimi oddelki Vproglasu na SA oddelke pravi Hitler, da je že dalj časa opažal, da peša poslušnost, ki mora biti med lastnostmi SA moža na prvem mestu. Zagrešil je še več drugih nerednosti. Vodstvo stranke se je začelo za vse to zanimati in Hitler je izvršil par nenadnih pregledov, ki so prinesli na dan čudne stvari. V prostorih, kjer so se zbirali SA oddelki so se dogajale najrazličnejše nemoralne stvari, katere so si privoščili vodje. Ob 2 ponoči je tako kontroliral nekatera delovna taborišča ter se odpeljal z aeroplanom v Monakovo. Istočasno pa je začel čistilno akcijo, kot to ofi-cielno imenujejo v Berlinu tudi Goring. Opoldne je Hitler sprejel v Monakovem vodje SA oddelkov, na katere je imel nagovor, v katerem se je zlasti obrnil proti propagatorjem nove revolucije. Istočasno ko je Hitler imel ta govor, je sprejel Goring zastopnike nemškega in inozemskega tiska, katerim je sporočil sklep Hitlerja ter stranke glede izprememb v vodstvu SA. Rohm se je pogajal s Schleicherjem London, 30. junija. AA. Iz Berlina poročajo, da je preiskava pokazala, da se je odstavljeni in aretirani načelnik napadalnih oddelkov stotnik Rohm skrivaj pogajal z bivšim državnim kanclerjem, generalom Schleicherjem za skupen nastop in nasilno strmoglavljenje državnega kanclerja Adolfa Hitlerja. Zato je izšel odlok o aretaciji generala von Schleicherja, ki je, kakor smo že poročali, našel smrt, ko se je skušal aretaciji upreti. T udi Papen je bit aretiran London, 30. junija. AA. Iz Berlina poročajo, da so v zvezi z najnovejšimi dogodki danes dopoldne aretirali tudi državnega podkaclerja v. P a p n a, vendar so ga po kratkem zaslišanju spel izpustili. V njegovem stanovanju so napravili preiskavo. Herrenklub razpuščen Berlin, 30. jun. c. Državni podkancler von Papen je stavljen v preventivni zapor. Herrenklub se je hotel danes popoldne sestati, bil pa je še pred sestankom razpuščen in njegovi lokali zapečateni. Rohm ubit Budimpešta, 30. junija, k. Po vesteh iz Nemčije se zdi, da drži le to, da se je vodja napadalnih oddelkov Rohm pogajal z bivšim katiclcrjein. generalom Schleicherjem, da strmoglavi Hitlerja in postavi Schleicherja na njegovo mesto. Potrjujejo se vesti, da so Rohma ubili. Zmaga Goringa in Hitlerja je očividno popolna. Pariz, 30. jun. c. Iz Berlina javljajo, da nemški listi niso smeli nič pisati o uporu v SA četnh. Berlin je odtrgan od vsega sveta in je vs emesto v silnem razburjenju. V provinci je na mnogih krajih prišlo do oboroženih spopadov med Reichswehr in oddelki SA. Misli se, da bo Hitler ostal gospodar |K>ložaja in da mu bo uspelo razorožiti neposlušne SA oddelke. Hindenburg umira Pariz, 30. junija. Državni predsednik Hindenburg umira. Nujno je odpotoval k njemu znani kirurg Saucrbruch. Zdi se, da imajo nemiri, ki so v Nemčiji izbruhnili, svoj vzrok tudi v tem dejstvu. j n™ Z2 in. kdo bo naslednik maršala Hindcnburga. Stran 2. »ST/OVTSTTEOt, ftn« t. JuMJt 1«4 Kako je bil Schleicher ustrezen Berlin, V), juu. p. Uradno grožnjo, dn se ugotovilo, da je imel bivši predsednik vludr in minister za narodno obrambo general Schleicher zveze z državi nevarnimi elementi, Ker so *e te zveze uradno dokazale, so mu danes kriminalni organi v zvezi s čistilno akcijo napovedati aretacijo. Toda general Schleicher se je postavil uradnim organom z orožjem v roki v liraii. Nato je nastalo medsebojno streljanje, pri katerem je liil general smrtno ranjen in ravno tak« njegova žena, ki je hotela posre-dovuti. Uporniki so bili v zvezi z Avstrijo ? Berlin, 30. junija. AA. Tiskovni urad nacionalno socialistične stranke je izdal poročilo v katerem tudi med drugim, da se je Rohm razgo-varjal in dogovarjal tudi s poslanikom Avstrije v Berlinu. Ker je prišlo do več sistematsko pripravljenih incidentov, se je državni kancler Hitler z letalom odpeljal v Monakovo in tam odredil, da takoj aretirajo najbolj kompromitirane poveljnike napadalnih oddelkov, med katerimi »o nekatere do-siovno zalotili pri delu. Hitler je pozneje izjavil, da bo brez usmiljenja uničil v vrstah napadalnih oddelkov vse neposlušne prvake in nedisciplinirane plemente in da bo lahko zmerom v kali zadati! vsak poskus nove revolucij Krt j menijo « Pariz« Pariz, ia jirn. k. Položaj v Nemčiji le aj popolnoma jaflrai in zato »i ni moča ustvariti o njem prave slike. Jasno sc vidi le to, in to se posebno poudarja, da je Goring dejal, d« se je v Nemčiji pripravljala nova revolucija, ht l imen aretiranih voditeljev s»- vkLi, da je Go-I ringova zmaga popolna. Aretiranri so v glav-! nem levičarski ekstremisti. »Temps« pravi, da i je treba počakati np azvoj dogodkov, preden se izreče sodba. Že danes pa se lahko trdi, da je polemika med Papenom in Gobbelsom bila Hvar&hi biskup dr. Mihael Pušic o zagrebškem nadškofu - koad\utor\u uvod v borbo med konservativnimi m napred- j ^vduScno vzklik nimi elementi, borba, ki je sedaj izbruhnila * Hvarski Skol dr. MShael PuSič, ki se j* udeležil posvetitev« novega zagrebškega nadškofa koadju-torja dr. Alojzija Stepinca, j« prišel v Ljubljano in se bo nekaj časa mudil v Sloveniji. Naš urednik ga je posetil m ga ob tej priliki zaprosil za izjavo o vtisih, ki jih ima o nadškofu koadjutorju. Pre-vzvišeni biskup je z veseljem ustregel želji in takoj ■kail: vso silo na dan. Pariz, 30. jnn. k. Vse telefonsko in brzojavne zveze z Nemčijo so bile dane« ob 17 prekinjene. Po uradnih poročilrh le bilo v Berlinu mirno, dočim trdilo privatna poročila, da so bili cerni-rani ceU bloki hiš. Pač pa s« uradno priznavajo večje akcije v Monakovem, kjer so bile od prometa popolnoma odrezane cele četrti mesta. V Berlina to izšle posebne izdaje listov, ki to prinesle uradna poročila o dogodkih. V Monakovem ni bilo posebnih izdaf, pač je zvečer ob 8 Izšla posebna številka uradnega glasila stranke za Bavarsko »Volkischer Beobachter«. I Italija pritiska na Albanijo obenem pa se hoče približati Franciji Albanska vlada je izdala sledeči komunike: »Nasproti poloficioznetnu rimskemu komunikeju, ki ga je razširila radio-družba 1 ransooeanique (v katerem je namreč italijanska vlada, da pomiri razburjenje inozemstva zaradi demonstrativne navzočnosti italijanskih vojnih ladij pred draško luko, izjavila, da ej obisk njenega brodovja v Draču bil domenjen z albansko vlad), smo pooblaščeni, da izjavimo, da obisk, ki ga je 23. L m. napravila italijanska mornarica v draškem pristanišču, ni bil pripravljen s pristankom albanske vlade in albanska vlada o tem tudi ai dobila poprej nobenega obvestila.« Italija hoče ohraniti svoj pro-tektorat, Aibanija pa se ne uda Po poročilih iz Pariza je še vedno pet italijanskih vojnih ladij vsidranih v draškem pristanišču. Italijanski poslanik v Tirani, Koch. je 29. junija obiskal albanskega zunanjega ministra in zahteval. da začne Albanija z Italijo takoj razgovore o izplačilu posojil, ki jih je Italija daia Albaniji, potem o italijanskih šolah, ki jih je albanska vlada zaprla, in o drugih gospodarskih vprašanjih. Minister je odgovoril, da je pripravljen takoj začeti prijateljske razgovore z Italijo, da pa se taki razgovori ne morejo vršiti v navzočnosti topov italijanskih vojnih ladij. Na te mstališču je minister odločno vztrajal. Iz tega je razvidno, kakor pišejo francoski li- s« da navzočnost italijanskega Movja" a'b£?" ' »avaln komunistov v hrvatski Uterati skih vodah v resnici pomeni demonstracij), s ka- , ... T , . a. — teto hoče Mussolini izvršiti pritisk na Albanijo, da i » Tt>d* hoi*™>< ~ bi opustila svojo politiko, ki gre za sporazumom z | ostalimi balkanskimi državami in se hoče otresti italijanskega protektorata. Mnssolini vabi Barthouja v Rim Pariz, 30. junija, b. Komaj se je zunanji minister vrnil v Pariz, se že v vseh krogih govori o njegovem potovanju v Rim. V tukajšnjih političnih krogih se mnogo komentira konferenca, ki je bila med francoskim poslanikom v Rimu de Chambru-nom in italijanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Suvichem, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o sledečem: 1) O sodelovanju Nemčije v vzhodnoevropskem regionalnem paktu; 2) V sredozemskem paktu. 3) V gospodarski organizaciji Po-donavja na temelju sporazuma v Rimu in zaključkov v Stresi. Trdi se, da je pobudo za to konferenco, kar je posebno važno, dal sam šef italijanske vlade Mussolini. S tem se potrjuje, da se je tudi Italija začela zanimati za verigo zvez, ki so važne za varnostni sistem, ki ga ustvarja Francija. »Osvojil si je src« klera in naroda. Njegova pobožnost, njegova iskrenost, njegovi čisti nameni, ki »o vidni v vseh njegovih delih; njegovo presojanje raznih aktualnih vprašanj, predvsem s pastoralnega m nravnega vidika, vse te njegove vrline si osvajajo srca in duše. Največjo važnost polaga delu in duhovnim sredstvom. Zato si je izbral geslo: m T« Domine speravi, v Tebe, Gospod, polagam v«« svoje upanje. N« odklanja pa tudi naravnih sredslev. Z vso vnemo se zavzema za katoliški tisk in uvideva, da je treba ukreniti vse, da obdržimo naš edini katoliški dnevnik na Hrvatskem »Hrvatsko Stražo«, ki ! širi Kristusova načela. Vsi katoliki brez razlike stana bi morali temu listu pomagati. Njegova naj-iskrenejša želja je, da bi bila »Hrvatska Straža« čedalje bolje urejevana po vzorcu velikega francoskega katoliškega dnevnika »La Croix« in se tako vsestransko izpopolnila, da bo postala pri- f ubij eno čtivo med vsemi katoliki brez razlike, rdno upam, da bodo vsi katoliški krogi podpirali vestnega nadbiskupa-koadjutorja v tem stremljenja in da bo list čimprej izpopolnjen. Dosedanje uredništvo požrtvovalno m uspešno mši svojo nalogo. Zadostuje, če omenim med drugim njegovo uspešno borbo proti razdiralnemu prostozid&rstvu in proti hrvatski literaturi — Krleia list š« bolj izpopolni in konkurira z liberalnim časopisom, moramo dobiti sredstva za nekoliko novih moči v uredništvu z duhovnikom, ki bi z budnimi očmi spremljal vsa versko-kulturna vprašanj« raznih narodov. Potrebno bi bilo dalje, da s« obseg lista razširi z raznimi prilogami kulturne, socialne, go- spodarske itd. vsebine. Tako bi ga vsi še mnogo raje črtali. Prepričani smo, da bo vestni koadjutor delal v tem smislu m da bo deležen podpore vseh katolikov, ki bodo na ta način složno delali a« sveto katoliško stvar in obenem tudi za narodov blagor. Koadjutorja žalosti nesloga med katoliškimi vrstami v Hrvatski in na vsak način hoče složno delo v Katoliški akciji Značilne so njegove besede, izrečene zagrebškim bogoslovcem, ki odkrito in odločno izražajo njegov program. Dobe-desno jih je ponatisnil »Katoliški list«, H«v. 26, stran 329: »Toplo vam polagam na srce in vas zakHnjam, ne ozirajte se v svojem delu na nobene frakcije, nobena imena. Vem, koliko velikih žrtev za sveto vero so doprinesli prvi in drugi in to ceosm pri njih in jih imam enako rad. To je norma, po kateri presoiaiu jaz in po kateri presojajte tudi v« Kristusov bojevnik — samo to, vse druge osebne zadeve in nesoglasja pustite na strani brez ozira na osebnosti in imena. Na tem stališču sem stal vedno in hočem ostati tudi poslej, ter se bom boril proti vsemu, kar ni vredno imena: Kristusov bojevnik. Dalje so moji pogledi in presojanja našega oarodnega življenja in zavesti vedno stalni m jasni. Kot duhovniki se ne moremo ukvarjati s strankarsko politiko, in naj bo daleč od ias, toda prav tako spoštujemo in se ne bojimo naglašati svoje ljubezni do hrvatskega naroda. Zavedamo se.^ kaj smo in se n«tn ni treba svoj« narodnosti nikoli sramovati.« »Trdno upam,« je končal i- biskup PuSič, »da bo njegov trud obrodil bogat sad in da bo vzpostavljena od nas vseh zaieljena sloga v katoliških vrstah, tako potrebna v teh časih, ko nam grozi propast od žilave framasonske lože, sistematičnega prodiranja komunizma in verskega prozelitizma starokatolikov in drugih. On ima smisel za bedne in ponižane: sodeloval je tudi na karitativnem potu in bo s tem delom nadaljeval, ter s to svojo tvorno ljubeznijo pridobil delovno ljudstvo za Kristusa.« Senzačna odkritja Steeda Kako se Nemčija priprav\\a na volno ,,Heil Hitler, Heil Moskau!" Zadnji poizkusi obapancev Trat. 30. junija b. Tukajšnji avstrijski generalni konzul Richard Steidle je odpotoval včeraj z avtomobilom v Innsbruck. Srioči je imel na neki skupščini Heiinvvehra v Innsbrucku govor, v katerem se je poslovil od svojih sovražnikov. Povdaril je, da ga dolžnost jx*ziva v Trst, kjer bo kot avstrijski konzul pomagal zaščititi avstrijske interese. Steidle je na koncu svojega govora opozoril na teroristično akcijo hitlerjevcev in povdaril, da je ta akcija delo cbupancev, ki so uvideli, da se jim je oblast, ki so mislili, da jo imajo že v ropah, izmuznila iz rek. Teroristična dejanja so njih zadnji obupni poskus, ki pa bo tudi končal & popolnim neuspehom. Avstrija je v zdržala doslej in bo tudi v bodoče. Davi se je Steidle vrnil v Trst. Gradec, 30. junija, b. V Fonsdorfu je narodni socialist Johann Schager streljal na orožniškega dil orožnik Nussger in ga hotela aretirati. V' hipu pa je Schager potegnil revolver in parkrat ustrelil v Nussgerja. Dva strela sta ga zadela v srce, eden pa v trebuh. Orožnik se je na mestu zgrudil mrtev na tla. Schager je medtem pobegnil in ga sedaj iščejo. Dunaj, 30. junija b. V pretekli noči je bila zopet cela vrsta atentatov. V Rabchenheimu na Koroškem je policija aretirala štiri narodne socialiste in dva komunista ter jih odpremila v koncentracijska taborišča. To je dalo narodnim socialistom m komunistom povod za demonstracije, v katerih so se čuli vzkliki »Heil Hitler!« »Heil Moskau!« Davi je v 20. okraju eksplodirala v dvorani krščanskega gimnastičnega društva bomba, ki je povzročila velikansko škodo. Tudi v kleti dvorca Hagenek je povzročila eksplozija bombe veliko škodo. Oblastem narednika Johanna Krena, ki je hotel pregledati na- I so atentatorji znani, vendar pa so pravočasno po- t__t- i - - ■ 1 - 1____n i/M r rt Ml Ti».Jc^litfU,! i t-MJcrnili V nretekli nnči se ie v 1 irri11 razvil Dreteo hrbtuik in žepe njegovemu tovarišu Brischklju Slednjega so aretirali, Schager pa je pobegnil. Davi je na Schagerja naletela neka patrulja, ki jo je vo- begnili. V pretekli noči se je v Eichu razvil pretep med narodnimi socialisti in stražo. V tem pretepu je bilo več ranjenih. Vidov dan v Belgradu Belgrad, 30. junija, m. Kakor po navadi, se je tudi leto« v naši prestolici proslavil Vidov dan zelo slovesno. Dopoldne so bile po vseh cerkvah 1« molilnicah službe božje za padle vojake od kosovske bitke pa vse do končnih osvobodilnih bojev. Poleg tega >e bilo tudi vse polno prireditev v rasnih narodno-obrambnih društvih ter humanih društev in organizacij. Glavna prireditev tega dne rje bila blagoslovitev temeljnega kamna na Ava-za spomenik neznanega vojaka, ki ga gradi sam Nj. Vet kralj po načrtu Meštroviča. Po izvršenih e«rkveoih obredih ja sam kralj zazidal t temeljni kamen povelje. Belgrad. 30. Jrtnija m. Upokojen je Alojzij Ažman, progovni nadzornik 8. poL skup. — Pri banski upravi v inšpekcij idela v Ljubljani je postavljen za pristava 8. pol. skup. Josip Gorjanec. — Za sestro šolske poliklinike centralnega higijen-skega zavoda v Bclgradu je postavljena v 9. pol. skup. Marija Sturm. Belgrad, 30. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje g. Štefan Divjak, upravnik državne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani v p. Belgrad, 30. junija. AA. 7. uka/otn Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je premeščen za asistenta na Ir^avno bolnišnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani v 6. skupini dr. Mihael Kamin, dosedanji asistent na splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Belgrad, 30. junija A A. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljena banski upravi v Ljubljani pocipora 40.000 Din za nabavo semenja poljedelcem iz celjskega okraja, ki jim je pobila toča.. Belgrad, 30. junija, m. Danes je bila tukaj letna skupščina Jadranske-podunavske banke, na kateri se je znižala glavnica od 55 na 11 milijonov dinarjev. Izvolil se je tudi nov odbor, iz katerega s!a pa izpadla dva Slovenca in sicer dosedanji podpredsednik Andrej Šarabon in pa dr. Janko Kersnik. V odboru ostane samo še senator dr. Gustav Gregorin. Belgrad. 30. junija, m. Dvoboj v lahkoatletiki ,ncd Bclgradom in Ljubljano se je končal z zmago Helgrajčanov in sicer z 5S : 57 točkami. Težko pri; 1 ____: j---1__: T ioklMnA I« In CiCUVsni V1VV17U j mtM u, ■ ... tc je odigral danes na igrišču tukajšnjega smrtnega kluba »Jugoslavije«, je privabil na igriič* okoli 2000 gledalcev. Tekmi je nagajalo tudi nekoliko slabo vreme. Priznati se mora, da je Belgrad zasluženo zmagal. Belgrad. 30. junija, m. Vseslovanska zveza me-dicincev, ustanovljena pred 7 leti bo imela jutri v Belgradu svoj šesti kongres, na katerega je že prišlo v teku današnjega dne okoli 150 češkoslovaških in poljskih medicincev. Prihod bolgarskih me-dicincev se pričakuje jutri zjutraj. Belgrad, 30. junija, m. Tu se je ustanovil odbor za postavitev spomenika Belgrajčanom, ki so padli v osvobodilnih bojih. Spomenik bo stal na najvišji točki Belgrada, na Banovem brdu nad Ču-karico. Belgrad, 30. junija, m. Z večernim vlakom «e vrne iz Belgrada v Sofijo skupina bolgarskih steno-grafov, ki je prisostvovala odkritju spomenika na roistni hiši prof. Bezenška v Bukovju pri Celju-Bolgarski gosti so očarani nad prirodnimi lepotami Slovenije. Druga skupina bolgarskih stenografov odpotuje iz Belgrada naravnost na stenografski kongres v Prago. Belgrad, 30. junija, m. 4. julija odpotuje v Sofijo večja skupina naših odvetnikov in sodnikov na kongre« bolgarskih pravnikov. Pokojninsko zavarovanje Belgrad, 29. junija. AA. Na podlagi pooblastil iz finančnega zakona 1034/% je minister za socialno politiko in narodno zdravje pozval delodajalce in delavske zbornice ter njihove organizacije, da po šljejo svoje mnenje o vprašanju razširjenja jx>koj ninskega zavarovanja na nameščence, ki velja zdaj samo za področje Slovenije in Dalmacije. Kakor hitro dobi minister te jxxlatke, bo takoj ukrenil na-daljne korake za zavarovanje privatnih nameščencev jx> bankah in industrijskih podjetjih. V Kataloniji revolucija Gibraltar, 30. junija, b. Španska vlada je Izdala povelje španskemu vojnema brodovju, ki je zasidrano v Algesiliasa, da takoj odpluje v Valen-clfo. Snoči (0 b rodov je dvignilo sidra ki odplulo proti Valencijf. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se trdi, da je odhod španskega brodovja v rvezi t nemiri, ki so Izbruhnili v Kataloniji Trdi se, da jc položaj v Kataloniji kritičen. Drobne vesti Pariz, 30. junija, b. Po povratkii šefa generalnega štab« Weyganda je prispela v Pariz angleška vojne delegacija, ki jc sestavljena Is vaImo^« m,, nir.tra lord« l*n"shama, Sela ardleSkega gene"' ' -ga štaba sira Montgom«ryja, Hasstngbird« in 40 London, 30. unija. V zvezi z obiskom načelnika francoskega generalnega štaba gen. Weyganda ie razkritje g. Wickhama Steeda v julijski številki revije »Nineteenth« silno vznemirilo angleško javnost. Wickham Steed trgu »Plače de la Republique«, nadalje pri v&Jaški akademiji m pri vhodu v razne postaje podzemeljske železnice. Prav posebno so se posrečili poskusi na »Plač« de la Concorde«, ker j» kontrola lahko naštela 95.778 mikrobnih kolonij, Druga poročila govore o poskusih, ki so jih nemški agenti Izvršili 19. septembra 1933 ca raznih mestih pariške okolice. Evropa, združi sel Wickham Steed je naknadno izjavil v listu »Pari« Soir«, da so dokumenti, ki jih ima ▼ rokah, povsem avtentmčni. V primeru, da M nemška vlada priobčila dementi, bo on priobčil nov« dokumente. Steed pravi dalje, da se Evropa lahko reši strašne zračne vojne edino na ta način, da Desničarska ofenziva v Franciji Zahteva po reiormi usimve Pariz, iO. runi j a. b. V vladnih krogih prevladuje prepričanje, da je položaj v zibornici nevzdržen iin da ne bo kazalo nič drugega, kakor da se položaj v jeseni reši z razpisom novih volitev v Franciji. Obenem se čajejo vedno močnejše zahteve, da je treba radikalno izvesti državno reformo. V »Gringoiret, ki je organ Tardieuja, je napisal znani francoski publicist Bčraud odprto pismo na predsednika vlade Doumerga, v katerem ga poziva, da razpiše volitve za državotvorno skupščino in da izvede državno reformo. Paril, 30. junija, b. Ekstremne stranke »o Izvedle neke vrste mobilizacijo svojih sil. Zve- : jih siil. za bivših bojevnikov je imela dve veliki skup ščiiri, na katerih je sodelovalo po 50-000 ljudi-To organizacijo je pozval de la Rocque sicer k disciplini, zahteval pn je, da mora v Franciji priti do oblasti desničarska vlada, ki bo sposobna, da reši Francijo iz sedanjega položaja. Tudi levičarske organizacije so priredile številna zborovanja v vseh pariških okrajih, vendar pa se teh zborovanj nikoli ni udeležilo več, . kot 10.000 ljudi Policija je vsa v vojni opremi m čaka n« eventuelne izbruhe. Splošno prevladuje vtis, da so desničarske organizacije izvršile tiho mobilizacijo, da dobijo pregled svo višjih častnikov angleškega generalnega štaba. Uradno ss poroča, da so člani angleškega generalnega štaba prišli na obisk popolnoma privatno. Angleška vojaška delegacija bo obiskala bojišče n« Aisne, Splošno pa se smatra, da bo ta obisk a,i\-;!eških vojaških krogov le nadaljevanje pogajanj giede vojnih jamstev za varnost. Budimpešta, 30. junija, b. Dane« opoldne je Ml pred narodno banko izvršen drzen napad na slugo te banke, ki je prihajal iz poslopja. Z avtomobilom sta »e pripeljela dv« roparja, ki sta v treuotku, ko je priSel mladenič iz. poslopia, pre-strelila njegovi roki, v katerih je imel torbico z denarjem ter mu odvzela ves denar. Policija in šoferji so takoj pričeli zasledovati predrzna roparja, ki sta pa preganjalce ustavil« s streljanjem is avtomobila. Brno, 30. jun. Jutri slavi prof. ing. Vladimir Filkuka, jugoslovanski častni konzul in predsednik Čcškoslovaško-jugoslovanske lige, petdesetletnico svojega življenja. Slavljenec je od 1, 1909 služboval v Zagrebu, kjer je po vojni postal profesor geodezije n« vseučilisču. Ing. Filkuka si posebno prizadeva, da bi prišlo do plodovrtejšega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško; v ta namen je organiziral jiod okriljem brnske ligr turnejo češkoslovaških gospodarstvenikov po Jugoslaviji Dunajska vremenska napoved: Spremeni ji- cnnorno nnfpnipnio U ne v i ti I n tli ■*" "I..........I.J. * * ' /agrfbška vremenska napoved. Deževno. Nc-staJuo vreme: Prenos relikvij v cerkev sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 30. juniia. Slovesnosti posvetitve nove cerkve sv. Cirila in Metoda pni Sv. Krištoiu so se pričele ob 8 rvečer. Zažgali so na pokopališču velik kres. Cerkev je bila obsevana z močnimi reflektorji. Velika množica vernikov 'e prisluhnila besedam dr. Stanovni-ka, ki je spregovoril o pomenu kresov v slovenski zgodovini m krščanski religiji. Sprevod se je nato podal v mesto po relikvije. Duhovščina je iz škofijske palače prinesla relikvije v okusni skrinjici. Okrog pol 10 zvečer se je procesija z relikvijami vrnila nazaj k Sv. Krištofu, kier so relikvije polr,-žili na njihovo mesto v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Na zbrana vernike Coui<<»'\o tdrav'.j*nji^lr kaj minut za nego zo.b — itno vse. .svoje žive dni zdrave zobe I tfMflSqnt Proti zobnemu kamnu — Pri hemeroldalni bolezni, zagatenju, ostrganih črevib, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Slovenci v Oberammergau-u 300 let držijo besedo verni obdani Ober-ammergaua, katero so dali Bogu, ko jim je odvzel šibo božio: kužno bolezen leta 1634. Letošnji 300 letni jubilej se vrši v znamenju zvestobe do Boga. I. skupina Slovencev je odbnrela z letečim Alp-autom iz Ljubljane v jutranjih zarjah Vidovega dne čez Ljubelj na Gosposvetsko polje, čez Breže, Halstatt, Salzburg, Miinchen v Oherammer- gau. Ravno danes 1. julija prisostvujejo pasijon-skim igram. II. skupina sledi 16. julija, III. skupina 26. julija. Potovanje traja z avtom iz Ljubljane do Ljubljane 6 dni in stane le 1800 Din. Tudi IV. skupina je na vidiku, kdor želi pohiteti v Ober-ammergau, naj se zglasi pri Romarskem odseku KA, Miklošičeva cesta 7. 3000 slovenskih otrok pri Mariji Nestrpno je čakala mladina leskovške deka-nije na zadnjo nedeljo. Bilo je namreč napovedano veliko romanje otrok k Mariji dobrega sveta na Slinovec pri Kostanjevici Po mnogih nevihtah in deževju je napočil v nedeljo najkrasnejši dan. Takoj po II so zapregli po vseh župnijah dekanije — razen treh naiboij oddaljenih — nad 100 lepo okrašenih voz. Zadonele so Marijine pesmi, nad 200 konj je zarezgetalo in potegnilo mnogobrojne množice malih romarjev in romaric proti zaže-ljenemu cilju. Na vseh cestah, ki se vijejo v Kostanjevico, je zavladalo najživahnejše življenje in veselje. Zamišljena Krka, ki že itak teče tako počasi, je v nedeljo tekla še bolj, tako jo je prevzel ta mladi živžav. V mestu je mladina poska-kala z vozov, se prijazno med 6eboj pozdravljala in se nato uvrstila v štiristopno procesij«. Silno lepo je bilo videli, kako je ta mladi svet dobesedno pokril ves hribček, okrog romarske cerkve. Prvotno je bilo v načrtu, da se vrši govor in litanije v cerkvi .Vsled izredno velike udeležbe se je moralo vse to opraviti zunai na prostem. Govoril je gosp. dekan Josip Anžič iz ško-cijana. Navezal je svoj govor na šolske rede, ki jih otroci dobe ob koncu leta. Tudi Marija daje svojim otrokom rede iz lepega, krepostnega življenja. Bila je to res prava otroška pridiga. Nato so se vršile pete litanije, pri katerih so otroci sami odpevali. Prične se zborovanje otrok. Na oder stopita Debeljak Anton in Košak Bogomil, oba učenca kostanieviške šole. Lepo sta pozdravila in nato začela pozivati posameznike na oder. Zastopniki enajsterih župnij so se vrstili drug za drugim. Eni so zapeli, drugi deklamirali, tretji igrali itd. Splošno so vsi svojo nalogo prav dobro izvršili, nekateri bolj korajžno, nekateri malo manj. Vsi govorniki in deklamacije so izzveneli v eno misel, kot jo je lepo povedal eden izmed malih deklamatorjev: »Odkar v varstvu smo Marije, kako lepo nam solnce sije, odkar priiatelji smo božje mize, v naših srcih ni več krize.« | Dal Bog in Marija, da bi vedno pri tem ostalo, j Sledila je še pesem: »Ti o Marija«, nakar je bila veličastna prireditev Marijinih vrtcev zaključena. Un. prof. prelat dr. Fr. Grivec: Praznovanje godu sv. Cirila in Metoda Dan cerkvenega praznovanja sv. slovanskih apostolov se je večkrat menjaval. Sprva so sv. Cirila častili dne 14. februarja, na dan njegove svetniške smrti. V srednjem veku so Hrvati in Slovenci na ta dan večinoma praznovali tudi skupni god ev. Cirila in Metoda. Ponekod pa so sv. Metoda praznovali posebej na dan njegove smrti, namreč 6. aprila. Vzhodni Slovani so skupno praznovanje pozneje prenesli na 11. majnik, ki je po našem koledarju 24. majnik. Nekateri katoliški Slovani pa so skupno praznovanje prenesli najprej nekako v srednji čas med dnevoma Cirilove in Metodove smrti. V ljubljanski škofiji je imel cerkveni koledar od 1. 1777 do 1. 1800 skupni god sv. slovanskih apostolov dne 13. marca, pozneje pa 9. marca. Ta dan so Slovenci slavili god svojih apostolov v dobi, ko je škof Slomšek tako goreče pospeševal njuno češčenje. Leon XIII. je češčenje sv. Cirila in Metoda I. 1880 ukazal za vesoljno katoliško cerkev in njun skupni god prenesel na 5. julij. A to je veljalo komaj dobro poldrugo desetletje. Leta 1897 sta se namreč morala naša apostola umakniti novemu svetniku sv. Antonu Cahariju; prenesena sta bila na 7. julij. Samo tisti Slovani, ki so god sv. Cirila In Metoda praznovali kot praznik višjega reda (duplex secundae classis), so ohranili 5. julij, katerega so se verniki že nekoliko privadili. Katoliški Slovenci se niso potrudili, da bi sv. Cirila in Metoda v cerkvenem koledarju toliko povzdignili, kolikor se spodobi za češčenje narodnih apostolov. Zato je bil god sv. Cirila in Metoda med Slovenci v treh| desetletjih kar trikrat prestavljen. Tako premikanje za svetniško češčenje ni ugodno. Po ustanovitvi Jugoslavije so se katoliški jugo slovanski škofje takoj spomnili, dn sta bila naia apostola prej preveč zapostavljena. Za pospeševanje češčenja sv. Cirila in Metoda so 1. 1919 izdali skupni pastirski list. Še pozneje so večkrat pouda- i rili versko važnost tega češčenja. Da bi se moglo tudi delovno ljudstvo udeleževati slovesne cerkve- | ne počastitve godu svojih apostolov, so določili, naj se slovesno praznovanje prenese na nedeljo po 5. juliju. A iz tega še nikakor ne sledi, da naj bo 5. julij navaden delavnik. V mnogih župnijah se v nedeljo po 5. juliju komaj kaj pozna, da je god sv. Cirila in Metoda. Tako se praznovanje naših apostolov med Slovenci zopet zanemarja ali za-brisuje. Posebno čudna neskladnost se pojavlja, odkar je 5. julij državni praznik. Državne praznike praznujejo katoličani in pravoslavni isti dan. Naša država je najprej določila dan 24. maja kot skupili državni praznik sv. Cirila in Metoda. Pozneje je odredila ločeno praznovanje; v katoliškem delu naše države se praznuje v uradih dne 5. julija, v pravoslavnem pa 24. maja. Zato država uradom ne ukazuje udeležbe pri maši. Toliko lepša priložnost se nudi Cerkvi, da praznovanje 5. julija posveti in mu vtisne verski pečat. Ljudstvo na večer pred 5. julijem (letos izjemoma v soboto pred 1. julijem) zažiga kresove. Dne 5. julija praznujejo uradi in z njimi cvet naše inteligence. V naših cerkvah pa je navaden delavnik; zvonovi, orgle, pevci in sveče nič ne počaste godu naših velikih apostolov. Kako lepo priložnost zamujamo! Zlasli v mestih in v večjih krajih bi se moralo v cerkvah poznati, da god naših narodnih apostolov ni navaden delavnik. Kako lahko bi se uvedli lepi cerkveni običaji, lepe cerkvene tradicije, pri katerih bi z veseljem sodelovali vsi zavednejši verniki, narodnjaki in končno tudi uradniki, kakor sodelujejo pri velikonočnih in telovskih cerkvenih slovesnostih, dasi to niso državne slovesnosti. Kako lepa priložnost za versko posvečenje javnega življenja in narodne prosvetel Dokažimo, da smo kol katoliški narod živ organski del vesoljnega cerkvenega organizma, v katerem je dovoij prusloln razvoj osebnih in narodnih individualnosti. Dokažimo, da se zavedamo svojega verskega poslanstva. Fr. Štele: Nova cerkev pri sv. Krištofu Nova cerkev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu je dozidana. Napovedovali so skromno, zasilno povečavo obstoječe cerkve svetega Krištofa, toda nova stavba, kakoršnja bo sedaj izročena svojemu namenu, je zasilen prizidek mogoče nekoliko le po svojem skromnem, stari cerkvi podrejenem zunanjem vtisu, na znotraj pa je prevzela vodstvo in igra stara cerkev v primeru ž njo samo vlogo stranske kapele. Le človek, ki ve, kaj hoče, je mogel ustvariffJz, ■hovega in starega to bogato mikavno notranjščino. Kakor je že znano iz drugih objav (zadnjr v julijski Mladiki), je nova stavba postavljena ob staro tako, da je nastal med njima trikoten klin, zabit med nje od strani prezbiterijev. Novo in bodočo glavno cerkev predstavlja podolgast pravokotnik enostavne stavbne oblike, na katerega vzhodnem koncu se nahaja za pet stopnic dvignjeni oltar. Prostor je prekrit z lesenim stropom, ki ga opirajo trije rahlo šilasti loki. V zaporednosti teh lokov se človeku, ki vstopi pri glavnih vratih, odkriva ta prostor. Levo stran zapira enostavna stena, v kateri sta v prvih dveh medločjih v pritličju dve trojni odprtini, kjer naj bi postavili spoveclnice, v tretjem medločju pa bo prižnica, na katero bodo vodile v zidu skrite stopnice. Zgornji del sten pa je odprt z okni, katerih okviri so vliti iz betona v obliki dekorativnih mrež; njihov spodnji del zavzemajo okrogle odprtine, zgornjega pa zapirajo navpične palice, med katere pridejo stekla. Po svoji obliki so ta okna nekako posrečena kombinacija oken z lečasto zasteklitvijo in poznogotskega okenskega paličevja. ki je ponekod nadomestilo krogo-vičje. Za notranjščino, ki je skrajno priprosta, so ta okna največja obogatitev. Na desni strani sc odpre pogledu tistega, ki je vstopil, slikovit nered odprtin in lokov, ki niidij< prj vsakem koraku druge mikavne sestave. S tremi loki se odpira nova cerkev v trikotni prostor med seboj in staro, in trije drugi loki odpirajo ta vmesni prostor k staremu. Ves zgornji del zagojzde je vzvišen in se ureja za bodoči pevski kor. Odprt je sedaj na vse strani razen proti novi zakristiji. Proti cerkvi zapira njegove loke krasna lesena ograja, ki nima para v Ljubljani. Sestavljena je iz igračkasto vitkih renesanskih balustrov, stisnjenih med plo-šnate široke balustre baročne oblike. Zadaj se kor odpira proti prehodu, ki vodi za starim prezbite-rijem iz nove v staro zakristijo. V odprtino je postavljen steber, ki predstavlja v raznih pogledih med loki izrazito poetičen moment, mik, ki ga je zmožna izvajati lepa osamljena oblika kot taka brez ozira na svoje slikovite ali statične momente. S to balustrado in tem stebrom je postal ta kor lepotno žarišče prostora, kolikor je pač dosedaj opremljen. Stara cerkev ima sedaj le še vlogo stranske kapele. Njena stara oprema s svojo patino prijetno obogatuje poglede skozi loke. Ko bo na mestu sedanjega kora, ki bo podrt razen prednje arkade, ki ga nosi, postavljen tudi drugi stranski oltar, bo ta kapela vsestransko zaokrožena in po svojem učinku samo še izredno bogat stranski prostor novega. V spodnjem delu zagojzde med obema cerkvama bo z oltarjem ob novem pevskem koru prirejena kapela. Prostor nove ka|>ele. ki ga bo razsvetljevalo okrog 40 od stropa visečih kovinskih svetilk v obliki zvončkov, bo popolnoma obvladal glavni oltar, ki bo popolnoma nov in v bistvu strogo liturgičen oltar. Za jiet stopnic vzvišena nad ostalim prostorom stoji menza iz črnega, nekoliko inarogastega marmorja. Njen sestav je konstruktiven, v okras pa ji služi v sredi močen steber z okroglo glavo, ki opira sredo oltarne mize. Na oltarju bo stal teber-nakelj iz kovine. Predstavljal bo kupolast tempelj-ček iz štirih svedrastih stebrov iz medenine, n« njem bo ležala kamenita greda; ta pa bo nosila ko-vmasto kupolo, na katere vrhu ho Sv. Duh. Podobo bodo izjiopolnjevale vrste svetnikov, za njimi pa bodo prirejene obsežne kamenite police za cvet- Ljubljanske vesti: Plenarna seja Delavske zbornice V petek dopoldne je bil« v dvorani Delavske zbornice plenarna seja Delavske zbornice, ki so se je udeležili vsi Slani zbornice. Sejo je otvoril predsednik g. Sedej, ki je pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. Karlina ter se spominjal umrlih članov Delavske zbornice Mravljeta in Jernejčiča ter žrtev nesreč v kak-nju in v Kamniku. V svojem govoru je zavračal mnenje o enostranski koaliciji v D Z (plavi in rdeči), trdeč, da take 'koalicije ni. V nadalj-neni poročilu je predsednik omenjal anketo o brezposelnosti v Belgradc.. ki se je je aktivno udeležila ljubljanska Delavska zbornica, dalje intervencije glede nabav premoga s čtruni že-lez.nic pri TPD, s čimer bi se zmanjšala brezposelnost v naših revirjih. DZ je v 8+ primerili posredovala v raznih mezdmih sporih. Poročal je nato še o nekaterih drugih koristnih akcijah. ki jih je v korist delavstva D/, izvedla. Tajnik g. Uratnik je poročal o gospodarskem stanju v Sloveniji. Napredovale so samo tekstilna in lesna industrija ter občinski obrati. Vse ostale industrije so na enakem depresivnem nivoju, kakor sredi 1. 1932. Nominalni iznos mezd pada še dalie, kar pa ni v povprečju niti tako nevarno, kakor pa so posamezni primeri. Najslabše mezde so sedaj v stavbni industriji, pri vodnih in cestnih gradnjah, tako, da rodbinski očetje niti nimajo več eksistenčnega minimuma. Delavska zbornicu se trudi, da z zakonom o minimalnih mezdah poboljša to stanje. Izdelala je osnutek zakona in pravilnik, To vprašanje bo na dnevnem redu odborove seje centralnega tajništva Delavskih zbornic, na katerem bodo predloženi tudi osnutki drugih Delavskih zbornic. Ti osnutki IhkIo predelani in predloženi vladi. Naglašal je učinkovitejšo invalidno skrbstvo, zlasti za j etične delavce, ki so vzdrževatelji družin. Potrebno je v tem oziru bolj učinkovito socialno gkrbtsvo občin in banovine. Delavstvo pa išče samo sredstva, da se zavarovanje proti jetiki izvede preko socialnega zavarovanja. Nato je poročal o starostnem zavarovanju rudarjev. Ugotovil je s številkami, da je starostno zavarovanje pasivno in da bodo v nekaj lotih izčrpane vse rezerve, bolniške blagajne prejemajo le polovico tega na mesec, kar izdajo. Zoto je utemeljeval stališče Zbornice, naj se uvede specialna doklada na rudarsko produkcijo, iz dohodkov pa zbira centralen sanacijski fond za vse bratovske skladnice v državi. Tudi nepremogovna rudarska produkcija se pri tem ne sme izvzemati. Dalje je poročal o anketi o rudniških nesrečah, ki je bila te dni v Delavski zbornici. Anketa je ugotovila, du so rudniške nesreče zahtevale za zdravljenje in vzdrževanje samo lani 2,785.000 Din. Anketa je zahtevala predvsem, da se dvigne teoretična izobrazba delavstva, da se uvede učinkovitejše nadzorstvo v rudnikih in da se zboljšajo naprave, kar bi preprečilo večino nesreč. Nato je podal stališče k obnovitvi dela v Zenici. Kakor kaže, to našega delavstva ne bo prehudo zadelo, ker se bo delo pričelo le v malem obsegu in bo tamkajšnja topilnica izdelovala le take predmete (tračnice), ki se pri nas ne izdelujejo. Vesti o nevarni konkurenci našim Jesenicam so pretirune it-.* n if>i zdravilišče želodca, črevesa, žolčnega mehurja, gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje z rogaško slatino, ki je naj-jačja zdravilna voda izmed vseh znanih alkalosalin-skih-zemljatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravilnih uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo na-zivajo jugoslovanski Karlsbad, Vsled svojih redkih naravnih lepot jo ROGAŠK\ SLATINA tudi iskano letovišče. Bujno zelenje — tihi, temni gozdovi osvežujoč hlad — čisti ozonski zrak — krasni izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vge pisarne »Putnlka. lice ali drug okras. Oltarni prostor ima svetlobo od dveh strani in bo izdatno osvetljen. V stari cerkvi so položili že tudi del novega tlaka, kakoršen bo v vsi novi cerkvi. Vlit je v cementu iz raznih kamnoseških odpadkov in zbrušen. Plošče so približno pol inetra v kvadratu velike in je ta tlak tako po svojem neprisiljenem vzorcu kakor po resni obliki resnično monuinentalen. Utis imam, da smo dobili obliko tlaka, ki ga je tako iz praktičnih (ker prevladujejo kosi kamna nad cementno maso, bo zadosti odporen) kakor iz lepotnih ozirov mogoče priporočati in bi skoraj enakovredno mogel nadomestil čisto kamenite tlakove. Po svoji lepotno bogati notranjščini je ta cerkev ena najmikavnejših in najbogatejših prostornin v Ljubljani. Dokaz nam je tudi visoke zmožnosti naše arhitekture, ki s kroninimi sredstvi, brez baha-štva ustvarja velike lepote. Zunanjščina je strogo stvarna, vanjo so vzidali več starih nagrobnih spomenikov, druge bodo še grupirali ob nji in bo tako ozko zvezana z nekdanjim pokopališčem. Njena prednja stran z velikim okroglim fasadnim oknom in si rebri ščno vhodno fopo pa zadostno poudarja odličnost namena, ki mu ta stavba služi. Za pogled od ceste sta obe cerkvi spojeni v prav zadovoljivo enoto. Za konec še to: Akcija za novo cerkev pri sv. Krištofu je pričela s skrajno diletantskim osnutkom v duhu utilitaristične barake, ki bi se odrekla vsaki lepotnosti. Gospodu župniku in vsem, ki so to delo vodili, izrekamo priznanje, da se niso prenaglili in se po treznem preudarku sredstev in važnosti akcije udali vodstvu veščih ljudi. Nameravali so postaviti 73si 1 nn cerkev, dalj na sr> nam v menem prostoru liturgično vsestransko ustrezajoč, lepotno pa naravnost odličen prostor, s katerim tte moremo btti le zadovoljni, ampak smo lahko tudi ponosni nanj. Poročal je dalje o 1% davku na mezde. Upati je, da s« bo davčna praksa pri pravilnem tolmačenju pravilnika izdatno omilila. Pri bed-nostnem fondu pa se morajo v večji meri upoštevati socialni momenti. O blagajni je poročal čelešnik. Sledila je obsežna debata. Govoril je o raznih delavskih problemih na i p rej Kosem, ki je poročal tudi o stanju mezdnega gibanja grafičnih delavcev. O novih udarcih rudarjem je poročal Arh, za njim pa Strus, Lombardo (Jug. strok, zveza) je zahteval boljšo zaščito obratnih zaupnikov in izpopolnitev inšpekcije dela, ki mora dobiti dovoljne kredite. Tudi tekstilno delavstvo mora biti socialno boljše zaščiteno, zlasti ker ima ta industrija konjunkturo. Go-deša (Jug. strok, zveza) je zahteval, da se razširi poseEski red na vso državo in da se ukinejo zasebne posredovalnice, žužek (JSZ) jc zahteval razširitev socialnega zavarovanja tudi^ na poljske delavce, Moškerc je govoril o položaju grafičnega delavstva. Plenuinu je bil predložen proračun, ki izkazuje 2,183.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. Dohodki so v glavnem doklade, ki znašajo 1,680.000 Din, razni dohodki iz premoženja DZ pa znašajo 503.000 Din. Zastopniki JSZ so zahtevuli, da se ves proračun postavi na nov sistem, da se upravni apa. rat poceni in da se delavska zaSčita v večji meri izvaja po delegatih DZ. Te zahteve niso bile sprejete. Proračun je bil nato sprejet s 43 glasovi (rdeči in plavi) proti 14 glusovom (krščanski socialisti). f P. Satvator Zobec Dne 17. septembra leta 1870 je p. Salvator, po krstu Frančišek, zagledal luč tega sveta v Vižuiarjih pri Ljubljani. Komaj 20 let star je bil na 'l rsatu, ki je teda j spadal še k naši provinciji, dne 7. septembra iS9t preoblečen ter nastopil leto preizkušnje obenem z ranjkim p. Avguštinom Canipo. Skupno sta napravila 26. septembra 1S95 slovesne obljube in bila na isti dan 20. oktobra 1895 posvečena v duhovnika. Po končanih bogoslovnih študijah na Kostanjevici pri Gorici je nastopil leta 1898 svoje prvo službeno mesto v Samoboru, ki je tedaj tudi še spadal k naši provinciji. Leta 1900 je bil pa že nastavljen kot voditelj 111. reda na Sveti Gori pri Gorici. Bržkone se mu je svetogorska Mati božja že tedaj prikupila, da jo je do svoje smrti tako zvesto ljubil in častil. Dve leti pozneje ga v istem svojstvu kot voditelja 111. reda srečamo v Pazimu, lepem samostanu, ki je po svet. vojni pripadel Italijanom. Leto pozneje 1903 je ondi postal samostanski vikar. Leta 1905 pa ga je provincijalno predstojništvo postavilo za gvardijana na Sv. Gori. Leta 1908 je postal gvardijan v frančiškanskem samostanu Marija Nazaret, dokler ni bil leta 1910 prestavljen v Ljubljano. Čez dve leti je postal rektor božj£-potne cerkve na Brezjah in presto i ni k ondot-nega samostana. Odtod pa je prišel 1. 1913 za stalno v Ljubljano. Imenovan je bil tudi za provincijalnega komisarja III. reda in frančiškanske misijonske družbe ter je po vrsti opravljal razne častne službe; bil je samostanski gvardijan, provincijalni definitor itd. Vse svoje moči je posvetil III. redu sv. Frančiška, ki ga je vodil izvzeinši tisti 2 leti, ko je bil prvič prestavljen v Ljubljano, neprestano že od leta 1900. Samoposebi razumljivo tudi kot provincijalni komisar tej nalogi ni postal nezvest. Da bi svoje tretjerednike popolnoma obnovil in jih uvedel v duha sv. Frančiška in III. reda, je vpeljal duhovne vaje za tretjerednike. Prve so bile skupne in dostopne vsakomur, kar v cerkvi; ker te niso odgovarjale namenu, katerega je hotel z duhovnimi vajami doseči, je napovedal duhovne vaje za tretjerednice po molili skupinah v samostunski dvorani, vsled česar je bil primoran duhovne vaje v enem postnem času večkrat ponoviti (6—8krat); vse govore je imel sam in to leto za letom. Leta 1922 je spisal in izdal knjigo poduk za novince pod naslovom »Red za ljudi, živeče med svetom«. Leta 1925 pa jc sestavil in izdal tudi priročno knjigo za ude tretjega reda sv Frančiška »Življenja pot«. Kakor drugi časopisi, tako je v povojnem času tudi »Cvetje« zašlo v težko krizo. Prišle so povsem spremenjene razmere v tiskarnah, spremembe valute itd. V teh težkih časih je vodstvo provincije našemu pokojnemu sobratu izročilo I. 1920 tudi uredništvo »Cvetja«, katerega je z vso ljubeznijo rešil propada in urejeval celih 8 let. Cvetje mu je zato dolžno trajno hvaležnost. Ko je nastala potreba nove župne cerkve v Spodnji Šiški, ki jc imela biti posvečena sv. Frančišku Asiškemu, se jc z vnemo trudi!, kako bi pomagal pri zidavi nove cerkve. S pomočjo III. reda in dobrotnikov je prevzel stroške za strop v cerkvi, za tabeniakelj in za oltar sv. Elizabete. Nabral je veliko zlatnine in draguljev, ki so se porabili v obeh zlatih kronah sve-togorske podobe, ki jc postavljena na omenjenem oltarju. Komaj je bila cerkev sv. Frančiška izročena svojemu namenu, sc jc lotil novega krasnega dela; zidave prvega Doma sv. Frančiška v Sloveniji Načrt je po zamisli p. Salva pravil vseučlliškl profesor arhitekt, J nik. In prav za njegovo 60-letnico ba pod streho ter jc bila prihodi čena svojemu namenu — za stano" rodnic. Razumljivo ,je potemtakem, da so se ga člani III. reda tudi z vso ljubeznijo oklenili te.r se ga ob pomembnih dnevih z vso hvaležnostjo spominjali. Kal bolezni je nosil p, Salvator že dolgo v sebi, knkor je to |K)vsem razumljivo pri raku. Vendar se. mu do zadnjega to ni dosti poznalo, sele zadnji dve leti smo opazili na njem znake staranja. Prav hudo pa ga je prijeia bolezen pred nekaj meseci, ko je začel kar vidno hirali. Držal je strogo dijeto, vendar pa ni prav nič. nikomur potožil. Naprej je vršil svoje dolžnosti, kakor da je vse v redu, prav do zadnjega. hele devet dni pred smrtjo se jo dal pregovoriti, da je šel v Leonišče na operacijo, ki mil jo pač za par dni podaljšala življenje, zdirnvja pa mu seveda ni mogla vrniti. Prav do Po maturi utonil V sredo popoldne so napravili maturanti Trg. akademije, katerim se je pridružilo še več drugih dijakov te šole, majhen izlet v Medno. Med temi je bil tudi 20-letni Anton Kraje, sin posestnika in trgovca iz Grahovega pri Cerknici. Dijaki so se razdelili na več skupin. Nekateri so balinali, drugi kegljali, največ pa se jih je odšlo kopat v Savo. Med temi tudi Kraje. Ko so se okoli 5 popoldne zbrali pri Cirmanu, so opazili, da Antona ni med njimi. Pričeli so ga iskati, toda našli so le njegovo obleko ob Savi, Toneta pa nikjer. Jasno je bilo vsem, da je Tone v neopaženem trenutku nekje v Savi utonil. Iskali so ga tudi po vodi, toda ni ga bilo mogoče nikjer najti, ker je Sava prav gotovo odnesla truplo dalje. Užaloščeni tovariši so se zvečer vrnili v Ljubljano ter tu obvestili najprej Zborovanja pedagogov Šolski pouk je končan. Dijaki so odšli na počitnice, učiteljstvo pa se pripravlja na zborovanja. Katehetjc bodo pohiteli v Maribor, profesorji v Banjaluko, slovenski učitelji v Ljubljano. Na vseh zborovanjih bodo obravnavali stanovske, organi-začne in tudi eminentne kulturne zadeve. Na zborovanju gg. katehetov v Mariboru so v bistvu na programu sama verskovzgojna predavanja, kar je naravno. »0 pomenu verske vzgoje« bodo imeli predavanje tudi zborovalci »Slomškove družbe« dne 4, julija v unionski beli dvorani. Preko tega vprašanja ne bodo mogli tudi zborovalci »Krščanske šole«, ki bo imela svoj občni zbor ob priliki katehetskega kongresa v Mariboru. Da bodo sklepi na zborovanjih v Mariboru in na občnem zboru »Slomškove družbe« v Ljubljani pozitivni za ver- Elsnerjevo družino na trjavčevi cesti, kjer je one , gko vz&0:0 leži na dlanii Za sj0vensko narodno stanoval, nato pa tudi nekatere druge sorodnike v | učiteljstvo je to vprašanje že rešeno. Skoraj, da ni Ljubljani. Doslej se še ni posrečilo najti trupla 1 - r - - - tako tragično umrlega Toneta. Iščejo ga že tretji dan ob obeh bregovih Save tja do črnuškega mostu. Reševalna dela vodita Tonetov stric, načelnik tehn. oddelka banske uprave inž. M. Kraje in pokojnikov bratranec, ravnatelj mestne plinarne inž. I. Bartel, ki je že vse tri dni stalno na Savi. Doslej je bil ves trud zaman. Kalna in nekoliko narasla voda otežuje iskanje, posebno pa tudi dejstvo, da nihče ne ve točno, kje se je ubogi Tone ponesrečil. Vrlemu mladeniču, ki je bil ponos svojih staršev, bodi ohranjen blag spomin. Naj mu sveti večna luč! Užaloščenim sorodnikom naše sožalje! Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri ■ Drago Schwab, Ljubljana © V Ljubljani umrli od 22. do 28. junija. Fer-lič Ana, 62 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9, — Bezenšek Tončka, 31 let, žena prokurUta, Zeljar- ska ulica 6. — Zobec pater Salvator, frančiškan, Zaloška cesta 11. — Hočevar Josip, 57 let, revi-denl drž. žel. v pok. Mestni trg 7. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Miloševič Bosilka, 1 leto, hči po-strežnice, Masarykova cesta. — Repovž Josip, 79 let, vžitkar, Koluderje pri Št. Janžu na Dolenjskem. — Boltn Janko, 1 leto, srn delavca, Krakovska ulica 20. — Fabjani Leopold, 70 let, posestnik, Žužemberk 150. — Purkart Bogomir, 23 l«t, srn voznika, Dolenjska cesta 28. 0 Javna dražba. V torek, dne 3. julija t. 1. ob 9 bo v mestnem skladišču na Jegličevi cesti javna dražba zarubljenih predmetov. Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62 mvnimmju i—* Danes ob pol 6 SKRIVNOSTNA VRATA. Ob pol 9 in jutri ob pol 9 zraven še Pozabljene melodije. © Zlobnost ponočnjakov presega res že vse meje. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci omajali enega izmed mlajev, ki sta postavljena za Ciril-Metodove posvetitvene slovesnosti na Dunajski cesti, na sev. meji beži-giajske župnije, in mu odlomili vrh. Mlaj je bilo treba podreti, mu pritrditi nov vrh in ga znova postaviti. Tudi plakati »Katoliški Slovenci« bodejo jionočnjake v oči, da jih ne puste pri miru in jih trgajo. 0 Zdravnik za zobe dr. L trg 10, zopet redno ordinira. Lojz Kraigher, Krekov zadnjega ie bil pri zavesti, ('reviden s sv. zakramenti, ki mu jih je podelil a. p. Pij žankar, ,|e umrl dne 27. junija ob 8 zvečer. .......... ,.! Si , , rancl.iKuvi m (jospuuovi služIli izčrpal, iskreno želimo obilno plačilo boi.it> Ljubezni. Odkrita duša, počivaj v Kri-stusu' P. Angclik. SANATORlUMj iEMOMAl Ljubljana Kfliiiensltegft nI. 4 Zdravnik: Telet.3623 Dr. Frane Derganc, kirurg, šef-primarij v. p. O Nedovoljeni triki fotografske tvrdke. Ljubljanska policija zbira podatke o nedovoljenem poslovanju neke fotografske tvrdke z juga, ki posluje po Ljubtfani in tudi deželi z nedovoljenimi triki. Akviziterji te tvrdke imajo na piki seveda bolj preproste ljudi, kakor služkinje in druge. Akvizi-ter skuša svojo žrtev pridobiti najprej ?a povečanje fotografske slike. Ko vidi, da nima uspeha, ji obljubi, da to ne bo prav nič veljalo, nakar mu žrtev res izroči kakšno sliko za povečanje. Čez kakšnih deset dni pride k žrtvi drug agent, ki prinese že na pol izdelano povečano sliko, obenem pa pravi: »Veete, kar zastonj to ne bo, vsai naši stroški morajo biti plačani!« Žrtev navadno izroči agentu kakšnih 100 Din. Čez teden dva pa prejme žrtev obvestilo, da naj dvigne po povzetju poslano pošiljko na pošti ter naj doplača kakšnih 300 do 400 Din. Žrtev, ki spozna, da je bila prevarana, navadno protestira pri tvrdki, ta pa ji potem pošlje res sliko, toda ne njeno, temveč neko povsem drugo, Žrtev seveda ponovno protestira, nakar io tvrdka potolaži, češ, da gre le za pomoto. Jezna vsega lega postopanja, gre žrtev potem na pošto in plača povzetje, Na ta način je znanih v Liubljani že več primerov. Policija je za nekatere take primere zvedelf, jih preiskala in jih prijavila državnemu pravdijištvu. i1 ...... tJMUd\A*" domače toiU, da £ej\o- Ma jpuilb © Tat z dvema urama. Na praznik popoldne ; se je pritepel v Moste 25 letni potepuh Janez Ž., | doina odnekod z Dolenjskega, že povsem izgubljen i mladenič. Stopil ie v neko hišo, v kateri hi bilo | nikogar. Pogledal je malo naokrog in se nasmehnil, ! ko je zagledal na polici kakor nalašč zanj priprav-| ljeni dve uri, eno zlato in drugo srebrno. Janez je i brž segel po uri in jo popihal. Še ob pravem času i so njegov beg opazili domači, ki so jo ubrali za njim. Toda Janez je bil urnejši in bi jo gotovo po-; pihal, da ni opazil tega lova neki stražnik, ki jo i je prav tako ucvrl za tatom, Janez je med begom odvrgel obe uri, nakar so ga priieli. Našli so tudi obe uri, tako, da je škoda krita. Janeza je najprej zaslišala policija, ki ga je izročila sodišču. O Dobra vina, dober ha m, vsega ohilo »Gajev hrnm«. © Dunajsko pranje, svetlollkanje, Šimenc, Kolodvorska 8. Dr. Janko Pompe specialist za bolezni ušes, nosa in grla od 1.—15. julija ne ordinira. več narodnega učitelja, ki bi se še protivil verski ! vzgoji izročene mu mladine. Tudi taki starši so | redki med Slovenci, O profesorjih, žalibog, ne moremo v splošnem še izreči take sodbe, vendar smo prepričani, da bo večina po zdravem razumu od- ■ I klonila predlog nekaternikov, ki so za to, da bi se poučevanje verouka v višji gimnaziji ukinilo. V dobi, ki jo preživljamo, bi se taka vprašanja z negativnega vidika sploh načenjati ne smela. Zdaj gre predvsem za to, kako bi narod moralno dvignili in ga osrečili, duhovno obogateli. In kakšno drugo oporo naj bi dali mladini po 14. starostnem letu, ko p»rične preživljati najnevarnejša življen'-ska leta? Nimate predmeta, ki bi mogel nadomestiti vrednote verouka. Kdor hoče dobro narodu, mora stremeti za tem, da se veroučoo poučevanje poglobi in etično prekvasi vse ostale šolske predmete. Kakor je bil doslej verouk prvi med predmeti, tako bodi odslej. Nas zelo veseli dejstvo, da se zavzemajo za verouk poleg krščanskih staršev tudi vsi uvidevni pedagogi. In gortovo ni slučaj, da bodo na vseh zgoraj omenjenih zborovanjih skoraj istočasno obravnavali versko vzgoio. K temu so se odločili gotovo zgolj iz življenjskih izkušenj, ki jih eni in dnigi opazujejo dan za dnem. Zločini se neverjetno množijo med ljudstvom. Človeka mora biti že kar strah pred njimi. Nehote ee mora vprašati po vzroku in leku. Vzrok zanemarjena verska vztfoja. Priče za to trditev nam nudijo v izobilju sodne obravnave mladoletnikov. Lek: poglobljena verska vzgoja. S tako vzgojo prežetih mladoletnikov ne vidite pred sodniki. Verska moralna vzgoja je temelj družinskemu, družabnemu in državnemu življenju. In kdor na tem temelju ruši, ta podira in je Škodljivec človeštva; kdor na tem temelju gradi, ta j« njegov dobrotnik. Vsem pedagoškim zborovanjem želimo veliko uspeha in pozdravljamo zbo-rovalce. 50 letnica mengeške godbe MengeS, SO. jnn. V nedeljo, 8. jul., proslavi mengeška godba 50-Letnico svojega obstoja. Bratska godbena društva so se v velikem številu odzvala našemu povabilu. Doslej je prijavilo svoje sodelovanje že 12 godbe-nih društev iz vse dravske banovine. Posebnost te naše slavnosti pa bo monstre koncept združenih godb Tržič, Vrhnika, Vič, Kamnik, * spretno taktirko gosp. Dolinarja. Slavnost se bo raztegnila na dva- dni. ____ večer priredi godbeno in pevsko društvo koncert, ki ga bo raznesel po svetu Radio Ljubljana. Po končanem koncertu bo bakljada po našem lepem naselju. V nedeljo, 8. julija bo pripravila domača godba budnico in zbrala vse v sprevod k sprejemu do-šiih gostov in godb na kolodvor v Jaršah ob 9.25. Nato bo krenil sprevod, ki ga bodo popestrile, narodne noše in konjeniki, v Mengeš, k slovesni sv., maši. Po končani sv. maši pa bo slavnostno zborovanje. Popoldne ob 14.30 se bo pričela proslava z sprevodu po lepem naselju, po končanem sprevodu pa se bo razvila ljudska veselica na vrtu g. Dor-nika. Obeta se mnogo prijetne zabave, zato vabimo vse, da nas v teh slavnostnih dneh posetijo. Zanimivo je, da baš v tem času obhaajta 50-letnico svojega rojstva godbeni predsednik g. Kompare A. in njen kapelnik g. Lipar Peter. Prah na naših cestah Podbrezje na Gorenjskem, doe, 30. junija. Avtomobilisti, ki vozijo v vedno večjem številu po naši cesti (to je Ljubijana-Bled), povzročajo ob suhem vremenu cele oblake prahu. Kar nas prebiva ob cesti, moramo zaradi tega ravno v najlepših poletnih dneh dan za dnem požirati škodljivi cestni prah. Zaradi prahu moramo tudi imeti okna v sobah in spalnicah noč in dan zaprta, pa nam kljub temu prah vdira v sobe in kvari nam poleg zdravja tudi obleko, pohištvo itd. V prejšnjih letih so tudi letoviščarji kaj radi prihajali čez počitnice v našo prijazno Srednjo vas, ki je prav idealen kraj. Sedaj jih ni več, največ zaradi prahu. Lanskp leto smo delali prošnje za podporo pat tisoč dinarjev, da bi si nabavili škropilni voz, ki bi ž njim škropili cesto na odseku skozi Srednjo vas. Kajti z lastnimi sredstvi si vsaka vas težko to nabavi. — In največkrat v tem času tudi primanjkuje vode ter bi jo bilo treba voziti od drugod. Prošnje smo poslali na bansko upravo, Hi-.gljenskl zavod in Avto-klub pa brez uspeha.. Opozarjani tem potom zopet vse oblasti in merodajne osebe, naj vendar ukrenejo, da se ta nadloga čimprej odpravi ali pa vsaj omili. Saj smo obcestni stanovalci že dosti "prizadeti s tem, da ni nikdar miiru zaradi ropota raznih vozil in drugih neprijetnosti. Mislim, da ne bi bilo neizvedljivo, če bi ob dnevih, ko se praži, bil na razpolago še en škropilni avto za podeželske vasi, kakor je v mestih. Morda bi zadostoval za vso cesto Ljubliana-Lesce en sam avto? Morda bi se pa odpomoglo na kak drug način. Dolžnost vseh merodajnih faktorjev je, da nas .čimprej rešijo nadloge prahu. Pozivam tudi vse vaške in občimske odboro ob tej cesti, da se pridružijo tej prošnji, kajti zadeva je res nujna. Fr. Kozjek. — Ko se začno cevi ponpnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi Vič K slovesnosti posvetitve cerkvc sv. Cirlln h> Metoda v Ljubljani odidemo Vičani danes skupno v sprevodu z godbo. Zbirališče ob r>ol 10 dopoldne v Društvenem domu, odhod ob 10. Jfez-deci, kolesarji, narodne noše in vse cerkvene organizacije vabljeno v jiolnem številu, da bo sprevod pomnožen /. drugimi našimi farani tem večji in lepši. Kdor se misli udeležiti, naj jiride ob pol 10 v Društveni dom. odkoder se do formiral sprevod- Sem in ffa po Zagreba Na Mahničevem grobu Od Svetega Ksaverja smo poslali pozdravov nebroi. Brez svinčnika in papirja še več, kakor pa onih na kartah — pozdrave, kateri so šli vse tje, koder je nekdaj silni Mahnič udaril kot silm kovač, ki je koval usodo dveh narodov, ki se tu v Zagrebu srečujemo: Slovencem kot učitel) in borec, Hrvatom kot škof in vodnik. Na sv. Petra in Pavla dan, tako je zamislil gosp, Janez Kalan, ki ie bil vedno iznajdljiv, na, imajo tudi Slovenci v Zagrebu svoje zegnanje. Va kaj se hoče. V mestu ie tako vse drugače kot na deželi, zato pa je naše žegnanje popoldne — in še to; na Petrovo v cerkvi sv. Frančiška Ksaverskega. No, vse to nas ne moti nič — ker nam je bil Mahnič, čigar grob je v tej cerkvici, kakor naš Feter-skala. Tako smo v 14. letu po njegovi smrti v veliki množici pohiteli na njegov grob, da ob njem premislimo in preudarimo, v koliko smo tudi mi vredni njega — mi, ki nas je cesta življenja slično kot njega zanesla med brate Hrvate — ki smo kakor njegov testament, ki moramo prav v niegovi ioli preudariti in prav doumeti naše vloge in naloge v tem mestnem vrvežu. Ugotovili smo marsikaj. Lepega vemo marsikaj o sebi povedati, a drugi vedo tudi kaj manj lepega na na3 račun... pa ni vse brez osnove, zakaj veliko slovenskih smeti se zbira prav tu, da sramoto in nečast delajo poštenemu slovenskemu imenu. In tudi to smo pribili, da so madež in sramota Profesor Janko Mlakar 60 letnik tisti, ki se svoje matere sramujejo, ker prav ti tudi svoje brate prodajajo, zato je vsakega dolžnost, da ostane pošten svoji slovenski materi, pošten in zvest vsemu, kar ga je ona učila. Kdor ni tak, pa naj mu beseda teče kakorkoli, delal bo sramoto in nečast slovenskim in hrvatskim spomenikom. Zato hrvatstvu ni na kvar, če mu je pošteno slovenstvo z bratsko podporo v pomoč. Naj-grša fakinaža tržaška, satanski požigalci slovenskih domov, podli klečeplazci na Koroškem in Gradcu, to so izpridena nevredna slovenska kri. Slab dar bomo dali Slovenci Hrvatom, če jih obdarimo s tako sodrgo. Tako smo presodili in tako sklenili, da pošten človek ne nosi krinke, marveč pokaže svoj pravi obraz. Nazadnje smo pa litanije zapeli. Saj veste, kako so lepe naše litanije Marijine z vsemi pesmimi, kakor jih lepših nikjer ni. In še to je našo lepo slovesnost povzdignilo, da jo je vodil msgr. Janko Barle in še trije so bili pred oltarjem, ki so ta dan prvič kot novomašniki stopili v svetišče Gospodovo, ki so nam dali tudi novomašni blagoslov, pač prvega izven posvečenih semeniških zidov. To so gospodje: dr. Martin Povše, Franc Ri-har, Ignacij Podkubovšek, katere je prav ta dan posvetil kot svoje prvence novi nadškof dr. Ste-pinac, tudi Slovenci, ki so letos absolvirali tukajšnje bogoslovje kot duhovniki za zagrebško nad-škofijo. Položnice dobe v današnji številki »Slovenca« oni p. n. poštni naročniki, ki jim je z dnem 30. junija potekla naročnina ali imajo še kaj zastanka za prejšnje mesece. Vljudno prosimo vse prizadete, da se poslužijo položnice takoj v prvih dneh julija, da bo mogoče zagotoviti redno prejemanje lista. — Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slo-venčeve« smrtno-nezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino plačano vsaj en mesec ozir. pol leta naprej, računano od dneva nesreče. — Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali pridobe z njo novega naročnika. Koledar Nedelja, t. julija (6. jiobinkoštna nedelja): Presv. Rešnja Kri. Teobald. Ta mesec je dan dolg od 15 ur 32 minut do 14 ur 44 minut. Novi grobovi ■f V Laporju pri Slov. Bistrici je umrla na Vidov dan zjutraj Ana Ozimič, sestra dekana g. žefa Ozimiča. Blaga pokojnica je bila vzor po-uužne, za vse dobro vnete in plemenite žene. V soboto, dne 30. t. m. je bila ob veliki udeležbi pokopana na domačem farnem pokopaliču. Pokojnico bodo vsi ohranili v svetlem spominu, žalujočim svojcem, zlasti gospodu dekanu, naše iskreno so-žalje! Slovenijo v ministrstvu pravde. Obisk naših ►ravdnikov v Bolgariji je gotovo velikega pomena za še tesnejše zbližanje južnoslovanskih narodov. Lepa umetnina t Tiho, kakor je tih in skromen Janko Mlakar sam, ge šel mimo nas njegov 60 letni dan rojstva. Šele naknadno smo prisluhnili odnekod, da je naš vedno t humor ubrani Janko stopil te dni v šestdeseto leto. Naj nam ne zameri, da se ga javno spomnimo: naj zvedo za njegovih plodovitih 60 let tudi vsi oni mnogoštevilni podeželni naročniki Mohorjevih knjig, ki 'so svoje dni naravnost požirali njegov imeniten potopi« »Kako je Trebušnik hodil na Triglav«. Janko Mlakar se je rodil 25. junija 1874 v Železnikih. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani na Grabnu, po končanih gimnazijskih študijah je stopil v semenišče, nato je najprej kaplanoval v Postojni, 1. 1909 pa ie položil profesorski izpit za poučevanje verouka na srednjih šolah. Dolgo vTsto let je nato poučeval na mestnem dekliškem liceju oz. ženski realni gimnaziji, 1. 1926 pa je (topil v pokoj. . , , Janko Mlakar je znan med Slovenci kot eden najboljših turistov. Saj ni preplezal le vseh slovenskih gora in planin, marveč večino najbolj znanih alpskih vrhov. Plezanie po 'orskih velikanih je zraslo z njegovim notranjim jitjem. Na klic planin je prisluhnilo njegovo mlado srce, tega klica pa ni Mlakar nikoli preslišal. Še danes, ko je že 10 let v Abrahovem objemu, so planine njegovo srčno veselje. Življenje skalovia in skritih gorskih cvetlic je doumel do dna, videl je v njem veličastje Boga-umetnika in s čistim srcem vzljubil to divje-lepo naravo. 0 tem pričajo zlasti njegovi potopisi, iz katerih veje neskončno lepa vedrina ie sončno veselje. Ti potopisi, ki so izhaiali največ v »Planinskem vestniku«, so bili največja slast za slehernega turista in neturista. Iz njih ne vro le sami duhoviti domisleki, polni humorja, marveč tudi pesem na lepoto božjo, poučne misli o plezanju in življenju na nedostopnih velikanih vobče. Teh potopisov je visoko število in če bi jih kdo zbral v posebno knjigo, bi bila to ena eama sončna pesem na planine. Janko Mlakar pa ni le zgolj pisal. SVoje srce, ki je polno, polno naižlahtnejših vtisov, je razkrival širokim množicam. Hodil je iz dvorane v dvorano, iz društva v društvo in odkrival ljudem neslutene lepote planin. K njegovim predavanjem, ki so bila polna življenja, so se zgrinjale množice v tolikem številu, aa je moral čestokrat radi navala ponoviti predavanja. Še bolj kakor v pisani besedi je znal namreč Mlakar ogreti poslušalce z živo besedo. Če omenimo njegove večje sestavke, ne smemo iti mimo že omenjenega »Trebušnika«. Ta ie namreč izhajal pri Družbi sv. Mohorja pod sledečimi naslovi: »Kako je Trebuiinik hodil na Triglav«, »Tre-bušnik na dunajski lovski razstavi«, »Kako se je Trebušnik vozil v Trst« itd. Najdaljši in najbolj zanimivi pa so njegovi »Spomini« in sicer na dijaška in bogoslovna leta, ki so izhajali v »Mentorju« od 1930—1934. Tu ie premnogo veselega in resnega življenja, naporov in bori), zlasti pa sončne vedrine in iskrenosti. Veliko zanimanja so vzbudili zlasti njegovi bogoslovni spomini, ki niso bili prav nič zastrti. Pokazal je z njimi piravo, veselo življenje bogoslovcev, ki pojmujejo življenje v smislu sv. Frančiška Asiškega. Mlakar >e napisal mnogo lepih podlistkov tudi za »Slovenca« in »Domoljuba«. Naj nam dovoli gospod profesor Mlakar, da mu ob 60 lepem jubileju iskreno častitamo in mu želimo še mnogo, mnogo sončnega veselja na tem — sicer tako mrklem svetu. V delavnici gosp. Karla Tratnika, pasarja v Mariboru se je izdelal kelih, ki zasluži, r}a malo o njem spregovorimo. Po načrtih arhitekta v Budimpešti je izdelal gosp. Tratnik kelih, ki je eden največjih v Jugoslaviji, sa< samo kupa ima 15 cm v premeru. Kelih je iz finega srebra, težak l*/» kg. f*caielc SATORI o«l P 83S-- dalje- KAJAK - C O L. NI Prvi povsem domači izdelki Din 20S0-- ln 24SO-. Cene so znižane za nad 50°/o ~ Kajak-šport je postal s tem dostopen vsakomur Zahtevajte našo izdajo »Šport in poletje« B. KOLB A PKEDAL1Č LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA Naši pravniki povabljeni v Bolgarijo Belgrad, 30. junija. Društvo bolgarskih pravnikov v Sofiji je povabilo jugoslovanske pravnike na obisk. Ti so prijazno povabilo tovarišev iz Bolgarije z veseljem sprejeli in že prihodnje dni odpotuje večja delegacija iz vseh glavnih pravniških cen-trov naše države v Bolgarijo. Našim pravnikom 1 pridejo bolgarski tovariši naproti do DragO' mana, glavni sprejem in pozdrav pa bo v So fiji, kamor prispejo 7. julija t. 1. Tu jih bodo poleg pravnikov pozdravili sofijski župan in predstavniki vseh kulturnih organizacij bolgarske prestolnice. Naši pravniki bodo v Sofiji ostali dva dni, nato pa se odpeljejo preko Vi-toša v najznamenitejši bolgarski samostan Rilot Dalje bodo obiskali še Plovdiv in druga bolgarska kulturna središča. Jugoslovansko delegacijo bosta vodila predsednik »Združenja sodnikov kraHevine Jugoslavije« in glavni tajnik dr. K. Svitko Kravina, načelnik oddelka za ves v ognju pozlačen. Nogo krasi 6 umetniških emajlov, ki predstavljajo: Srce Jezusovo, Srce Marijino, sv. Jožef, sv. Anton, Kristus na križu z žalostno Materjo in sv. Janezom in Kristus obhaja sv. Janeza. V nodusu je vdelanih 6 krvavordečih rubinov. Okrasek pod kupo diči 24 pravih diamantov in 48 krvavordečih rubinov. Kelih je naročil gosp. Anton Berger, župnik v Tavankut v Dun. banovini za svojo 50 letnico rojstva in 25 letnico mašniškega posvečenia. Kelih je bil posvečen ob priliki sv. birme pri Sv. Juriju ob Ščavnici od pre-vzvišenega knezoškofa gosp. dr. Ivana Jožefa To-mažiča. STELIA TOALETNO MILO Vsako jutro se vedno iznova razveselite odlične kakovosti tega mila, ki neguje kožo in je tako poceni. Osebne vesli 7 odličnim uspehom je promoviral za inže-njerja kemije na češki visoki tehniki v Brnu gosp. Pavlin Krže iz Sodražice. Iskreno čestitamo! > — Na zagrebški agronomski fakulteti >c bil diplomiran gosp. Fran J a n e ž i č iz Pavlovskega vrha pri Ormožu. Čestitamo! — Pri pokojninskem zavodu sta bila v zadnji odborovi seji imenovana namesto gosp. dr. Otmar- a Krajca, kateri je odšel v pokoj, gosp. dr. Karel Petrič, šef Higijenskega zavoda v Ljubljani, podpredsednik Zdravniške zbornice za dravsko banovino ter privatna zdravnica gospa dr. Groyer-Jenko. = Poroka na Brezjah. Dne 25. junija je poročil p. gvardijan Resman Bonaventura g. De-bevca Borisa, učitelja v Št. Janžu na Dolenjskem, z gdč. Finžgar Angelo, učiteljico v Poljanah nad Šk. Loko. — Častitamo! Ostale vesti — Pevski tečaj ne bo 2., 3. in 4. juliia v Št. Vidu, ampak 9., 10. in 11. julija na Rakovniku. Začetek 9. julija ob pol 10. Prosimo gg. župnike, da to sporoče priglašenim organistoin. — Minister Janez Pucelj proti borcem. Kakor poročajo listi, je g. Pucelj na taboru kmečke mladine v Grobljah izjavil o bojevnikih sledeče: »Bo jevniki so imeli program, ki sem ga tudi sam odo braval. Medtem pa se svojega programa niso držali in zvedel sem tudi, da se govori, da je bojevnike osnoval ban dravske banovine v sporazumu z menoj in po mojem nasvetu. To so širili pristaši bivše SLS. To ni res! Ugotovilo se je tudi, da so na shode bojevnikov hodili pristaši bivše SLS in ustvarjali zmedo ter tako spravili to organizacijo s pravega pota. Zato je danes delovanje bojevnikov zame tako sumljiva zadeva, da ne verujem v poštenje in čistost tega i>okreta. Pozivam vse pristaše JNS, da se ga izogibajo.« — »Jutro« o Avstriji. »Jutro« pise, da posebno demoralizujoče vpliva na avstrijsko ljudstvo de-nuncijantstvo. »Drug se boji drugega in nezaupanje vlada med najboljšimi prijatelji. Ovaduštvo cvete in vsak dan ustvarja na stotine novih žrtev.« To je res, da denunciantstvo vedno zelo razkrojevalno vpliva na ljudstvo in ie najogabnejše sredstvo, ki se ga navadno poslužujejo le že čisto propale politične klike. Denunciantstvo namreč najbolj podira narodno skupnost in dela krivico navadno najboljšim državljanom. Zato so denuncianti največji narodni škodljivci in izvržek naroda; njihov monopol patriotizem, ki si ga nadevajo, je le krinka in ostudna laž. In tudi to je značilno, da se enak. ljudje prav povsod poslužujejo enakih sredstev! Specialist za notranje bolezni Dr. Franjo Pavlic 86 preseli 3. julija iz Aleksandrove ceste 16 na Aleksandrovo c .1/1 (lekarna pri Mariji Pomagaj). Ordinira od 8 do 12 in od 2 do 4. — S čim si mora »Jutro« pomagati. Zadnja številka »Preloma« prinaša pod naslovom: Mimogrede ima kratke noge — sledečo notico: Neki list, ki je vpeljal kot novost stalno rubriko »Mimogrede«, je v svoji številki od prejšnjega torka objavil v originalu članek bivšega srbskega bojevnika iz skupine puk. Stevana Švabica, ki je zelo značilen za mišljenje Švabi-čevih srbskih borcev o bojevniškem pokretu v Sloveniji. Okoliščina, da ni navedeno ime avtorja, je sumljiva, sumljivo je pa tudi to, da m naveden vir, po katerem je ta članek ponatisnjen. Sumljivost provenijence tega članka pa j>ostaja posebno očitna spričo dejstva, da ta »članek bivšega srbskega bojevnika« kar mrgoli onih napak proti srbskemu jeziku, ki jih delajo Slovenci, ki se še niso dobro naučili srbščine. Ne le, da piše enkrat »bojevniki« in potem »trajevnici«. čeprav se ne nazivamo tako, temjjf!jH|«3 borci in čeprav je za to srbski izrsjl^pSK, najdemo tudi »bezvlašče« mesto »danes« mesto »dana®«, »koro-škom^RU^Utoruškom«, »časima« mesto »ča-sovimaJr^RMdja« mesto »oružja«. Pa v6e to naj bi še bilo, ker je tega lahko kriv ta presneti tiskarski škrat, ni pa izgovora glede sledečega stavka: »Ako bi to bilo pametno i opravdano, tu bi akciju vodili u celoj d.ržavi svi bojevniki, posebno oni, koji su se za ovil državu borili.« Beseda »država« se samo v slovenščini uporablja (za teritorij države), v srb- ščini j>a se pravi »zemlja«, torej: »u čitavoj zemlji«, ne p>a »u celoj državi«. Posebno zale- tel se je pa avtor z besedo »posebno«, ker ta v srbščini ne eksistira, ter se za ta pojm uporablja večinoma »naročito«, včasih tudi »oso-bito«. Naj torej »mimogrede« opozorimo na te podrobnosti, ki se i/, njih jasno vidi, da izvira ta pre|)ričevalni i?»Jiv neznanega junaka naravnost iz »Agencije Porivala«. — Na kongresu Združenja jiigoslov. nacionalnih železničarjev in brodarjev v Subotici ni bilo govora o reorganizaciji prometne službe, temveč samo o stanovskih vprašanjih jugosl. prom. osebja. Nihče od navzočih ni govoril o centralizaciji aii o delokrogu ravnateljstev, se manj pa predlagal ukinjenje ravnateljstev in ustanovitev inšpektoratov. Ravno tako kongres ni sklenil, naj se vse njegove želje upoštevajo, temveč je zaključil, da se vrši v mesecu avgustu t. 1. izreden kongres v primeru, da Centralno vodstvo ne uspe glede novega pravilnika o voznih ugodnostih. — Evharistični shod v Mariboru. Pripravljalni odbor je poslal te dni vsem župnin uradom lavan-tinske škofije zadevno okrožnico, ki se tiče vseh shoda tičočih se zadev. — Maturantje humanistične gimnazije v Ljubljani. Maturo je delalo 41 kandidatov (36 moških in 5 ženskih). Izdelali so: Bačič Boris, Bohinc Stanislav, Bratina Vojmir, Dobnikar Franc, Dolenc Alojzij, Dolinar Rudolf (oproščen ustnega izpita), Dolžan Branko, Eiletz Rafael, Oogala Jožef, Kremžar Marijan, Lampič Izidor, Lavrih Ivan, Moljk Anton (oproščen ustnega izpita), Nahtigal Anton, Oblak Anton, Pajnič Josip, Pavlič Emil, Pavlič Peter (oproščen ustnega izpita), Polič Branimir, Rihar Jožef, Roje Alojzij, Sluga Alojzij, Stopar — Babšek Marijan, šmid Ivan, Valenti (Valenčič) Davorin, Vene Anton, Zupančič Andrej, Bole Marija, Der-ganc Zofija, Srebrnič Gabrijela, Verbič Breda. — Sedem kandidatov in ena kandidatinja so bili zavrnjeni za 3 mesece, dva kandidata pa za eno leto. Dentist L Hribovšek Zagorje ob Savi ne ordinira od 1. julija do 1. augusta — Akademski dom sv. Cirila, Streliška ulica 12, Ljubljana, sprejema v počitnicah poceni na stanovanje dijake in ekskurziste. Oddajo se lepo opremljene sobe tudi drugim. — V osmrtnici t ge. Frančiške Štrukelj je bilo ime ge. Alekse izpuščeno po želji naročnika in plačnika osmrtnice in ne pomotoma, in je bila zadevna notica brez njegove vednosti objavljena v nedeljskem »Slovencu«. — Spominski dan bojevnikov na Brezjah 1. 1934. Na premnoga vprašanja, se li bo letos vršil ali ne, odgovarjamo: na vsak način in nepreklicno ob vsakem vremenu dne 15. avgusta. Spored in eventuelne ugodnosti vožnje itd. objavimo pravočasno. — »Boj«. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, »navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Jose!«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. — Srečo v nesreči je iimel v petek neki ljubljanski turist v Kamniških planinah. Na snežišču pod Grintovcem bi kmalu padel v prepad kot pred dvema letoma nesrečni turist Albert Makuc. Tudi to pot je korakala preko ledenega snežišča večja družba turistov. Eden izmed družbe je na poledeneli gladki sneženi skorji padel in se pričel valiti po strmini. Ves napor, da bi se z rokami ali pa nogami ustavil, je bil zastonj. Tudi tovaiši mu niso mogli priskočiti na pomoč, ker je s precejšnjo brzino drsel po strmini. K sreči je pred njim molela iz snega večja skala, ob kateri se je turist ustavil. Pri tem pa je dobil občutne poškodbe zlasti na rokah in nogah. Tovariši so mu prihiteli na pomoč in ga odnesli v Kamniško Bistrico. Odtod ga je Kregarjev avtomobil odpeljal v Kamnik, kjer se je takoj raznesla novica in nekateri so že govorili o smrtnem slučaju. K sreči pa ima turist samo nekaj manj nevarnih poškodb. Ta slučaj nam zopet kaže, kako nevarna je pot po strmih snežiščih. Turisti morajo biti skrajno previdni, zlasti pri prehodu pod Grintovcem, kjer se je ponesrečil Abert Makuc. Zahtevajte vedno in povsod le (Radensko! Radenska je med mineralnimi vodami samo ena, kar znači kvaliteto brez primere! — Zavod Marijanišče v Kranju sprejema v svoj internat učenke gimnazije, osnovne šole, pa tudi otroke v predšolski dobi. — Naredbn o policijski uri. Po odredbi g. bana dravske banovine se je odložila obvezna moč naredbe o policijski uri z dne t. junija t. 1. samo kolikor se tiče bufetov (okrepčevalnic), torej § 2 naredbe do 10. julija I. 1. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. junija so objavljene »Izpremembe pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, dalje »Naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo«, »Izprememba določil, po katerih se priznavajo banovinski pris|ievki za napravo gnojišč in gnojničnih jam«, »Razglas o zbiranju in u|x>rabi prispevka za pogozdovanje«, Razglas o preložitvi volitev občinskega odbora za občino Lukovica«, »Razglas o razpisu j>onovnih volitev občinskega odbora za občino Kropo« iti 'Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v L 1934«. Trboveljska znižale plače Oster protest nameščencev — Plače utrgajo tudi delavcem Trbovlje, 30. junija. V četrtek zvečer so se nameščenci zbrali k protestnomu zborovanju. Iz poročil je bilo razvidno, Ha izgube od letnih prejemkov nižji uradniki 8%, višji pa 10—12% vseh dohodkov. Delavcem pa namerava družba utrgati 6% od zaslužka. Med zborovale! je bilo veliko razburjenje in ostro razpoloženje. TPD ne more opravičiti zadnjega znižanja plač, njeno stanje se ni poslabšalo, medtem ko se delavcem in nameščencem prejem- ki vedno bolj znižujejo. Nameščenci morajo sedaj veliko dela opraviti brezplačno v svojih prostih urah, ker so nadure prepovedane, a novih moči se ne nastavi, drugače p« dela izvršiti ni mogoče. Borba za obstanek združuje sedaj vse rudarstvo, ker se poleg znižanja plač obeta še povišanje prispevkov za zavarovanje. Sprejete resolucije se bodo odposlalo, na pristojna mesta, da se zagotovi tisočem naših ljudi človeka dostojno življenje. Trije požari Šmarje, 30. junija. Snoči po desetih je začelo goreti poslopja Antoina Zavirška, posestnika in gostilničarja na Cikavi pri Šmarju na DoJenjskem. Ogenj se je pojavil pod kozolcem, odkoder se je razširil tudi na hlev, pod in hišo. Gasilci, ki so prihiteli iz Šmarja, Škofljice in iz Lavrice, so mogli obvarovati le hišo, vendar ie tudi ta zelo poškodovana, dočim je ostalo poslopje popolnoma zgorelo. Ostalo je le nekaj zidu. Škoda je precej velika, vendar jc baje delno krita z zavarovalnino. Kako ie ogenj nastal, ni še pojasnjeno, vendar ni izključeno, da je bil podtaknjen. Šmarjeta na Dol., 29. junija. Pri Dulčevih v Gorenji vasi so ravno juži-nali, ko eo začutili dim. Šli so pogledal in videli, da gori streha nad njimi. Ljudje so bili večinoma na polju, pa jih je plat zvona hitro priklical k požaru. Hiša je pogorela. Gasilska — V vojno-obrtno šolo zavoda »Obiličevo« In v vojno godbeno šolo v Vršen bo letos sprejetih pri bližino po 50 gojencev iz meščanstva. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista str. 1035—1040, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojaških okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovina Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je poverilo z junijem naprej tajniške posle pomoč, okrajnemu kmetijskemu referentu Martelaneu Karlu v Kranju (okrajno načelstvo). Zato se v bodoče obračajte nu zgoraj imenovani naslov v vsem kar se tiče D. K. S. Društvo D. K. S. daje svojim članom nasvete in navodila in tudi (»srednje glede služb, v kolikor te mogoče. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajniStvo našega društva. Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim. oko bo dovolj prijav z obeh strani. Občni zbor D. K. S. za dravsko banovino bo ob priliki »Mariborskega tednac v Mariboru. Natančnejši podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnikih. — Sveto leto. Krajčeva trgovina v Novem mestu je založila lične stenske liste z določili, kaj naj se pri obisku cerkva na posameznih mestih moli. Izvod stajie 1 Din. — Pri išiasu sledi na kožarec naravne »Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. — Kdo bi v-edel in lahko pričal v svrho Invalidnine, da je bil poročnik Vidrih Bogomir, Lir 27 Feldpost 48, v Galiciji ranjen odnosno pri padcu s konja udarjen na glavo in radi tega oddan v bolnišnico. Njegov 6luga je bil Alojzij Detela. Prosim za nujne podatke proti povrnitvi vseh stroškov. Vidrih, Soteska 4/1, Ljubljana. — XXXIV. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur* za Slovenijo v Ljubljani bo v petek, dne 6. julija t. I. ob 7 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1934. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeijo društvenemu predsed-srtvu. (7291) — Največjo izbiro tuje literature v vseh jezikih, zabavne im strokovne, dobite vedno pri Novi založbi v Ljubljani; v zalogi vedno tudi najnovejša dela. Posebno opozarjamo na raznovrstne mladinske knjige, na vodiče za popotovanja, na zabavno popotno in letoviško bele-trijo. — Ob koncu šolskega leta — obdarite pridne učence in učenke z lepo slovensko pripovedno knjigo. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi veliko izbero primernih povesti: Glonar, Bob za mladi zob, pesmice Din 6, vezano Din 10. — Griminove Pravljice, 40 najlepših pravljic za mladino, ilustrirano, vezano Din 45. — Kipling-Korilnik, Zakaj — Zato, mladinske povesti, ilustrirano Din 40. — Iz torbe Kotičkovega strička: Naj-denček Jokec, Za zidano volio. Ptiček z dvema kljunčkotna, Krojaček veseljnčeK. Vse 4 knjižice je spisal M. Kunčič in so bogato ilustrirane, stane vsaka nevezana Din 26, vezana Din 36. Michaelis-Kmetova, Bibi, življenje mlade deklice, ilustrirano, vezano Din 45. — Mukerdži, Mladost v džungli, povest za mladino, nevezano Din 30, vezano Din 40. — Scott-Vouk, Mala trojka, povest za mlade, ilustrirano Din 40. — Svensson-Lovrenčič, Prigode malega Nonnija, mladinska povejt, vezano Din 40. — Svensson-Lovrenčič, Nonni, povest za naše mlade, vezano Din 55. — Poleg teh ima imenovana knjigarna veliko izbiro takih daril tudi za starejše dijake in dijankinje — leposlovne ali znanstvene vsebine. Ako nimate pri roki kataloga naše knjigarne, obrnite se nanjo, pošlje ga Vam brezplačno. — Opozarjamo cenj. čitatelje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo ja enkrat pokusil. Pevska zveza Pevski tečaj ne bo 2., 3. in 4. julija v št. Vidu. ampak 9., 10. in ti. julija na Rakovniku. Začetek 9 julija ob pol 10 dopoldne. Prosimo gg. župnike, da to sporoče priglašenim organi-stom. četa iz Šmarjete je takoj prihitela na pomoč. Javno poškodovancga g. Thiira prepeljali v Maribor. □ Deklice gredo na morje. Dekliška počitniška kolonija PRK -odide v torek, 3. julija ob IS zvečer iz Maribora v Bakarne. Starši naj pripeljejo svoje otroke poldrugo uro pred odhodom vlaka na kolodvor ter se javijo voditeljici gdč. Herini Bačičevi. □ Katastrski znaki. V bodoče bodo morala vsa podjetja, ki bodo izvrševala javna cestna dela (polaganje kablov, raznih napeljav Hd.), radi zaščite katastrskih znakov prijaviti pričetek in potek dela 3 dni preje katastrskemu uradu in mestnemu gradbenemu uradu. □ »Ilermes« enoletni trgovski tefnj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! H V počitniški koloniji Kraljice Marije nn Pohorju je že potekla prva polovica srečnih in veselil) počitniških dni /.» prvi oddelek malčkov. Najlepši dokaz, kako jim pohorski /rnk in ubiln« lirniia prijnla. kaže tehtnica Vsi otro-ci so se povprečno zredili v 14 dnevih za I kg, Jubilej vurberškega župnika Danes praznuje 30-Ietnico župnikovanja vur-berški g. župnik Alojzij Kokelj. Jubilantu, ki čil in zdrav že 30 let uspešno župnikuje na Vur-berku v prelepi štajerski pokrajini, naj bodo posvečene te skromne vrstice. :>■,; : ,,::.,\ j G. Alojzij Kokelj se je rodil 4. junija 1868 v vasi Mlaka v župniji Javorje nad Škofjo Loko iz trdne in poštene kmetske rodbine. Poklic za duhovniški stan je začutil že v 10. letu, in sicer ga je zanj navdušilo pripovedovanje nekega sorodnika misijonarja. Oče ga je dal študirat z naročilom, naj postane duhovnik, češ, dohtarja ali kaj drugega ne mara dati študirat. Osnovno šolo je dovršil naš jubilant v škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je bil med odličnjaki. Nato je šel študirat bogoslovje v Maribor ter je dne 20. avg. 1893 zapel novo sv. mašo pri podružnici sv. Valentina pri Javorjah. Služboval je najprej pri Sv. Vidu kot kaplan, nato v Kozjem, pri Sv. Juriju ob Taboru, kjer je bil 3 leta, nato pa 5 let v Novi Cerkvi pri Cel ju. Dne 29. marcEf'1904 je prišel za provizorja na Vurberg, kjer je dne 1. juliiapostal župnik. župnij Po 30 letih je njiva božja, ki jo je obdeloval naš župnik, vsa. izpremenjena. Krase jo najprej štiri lepe družbe, fantovska, moška, ženska in dekliška kongregacija, ki se po župnikovi zaslugi zbirajo poa zastavo Brezmadežne. Skrbno je obdelana tudi katoliška prosvela v tej župniji. Žup-nikovo nesebično delo za gospodarski in socialni napredek ljudstva dokazuje »Hranilnica in posojilnica«. Pa tudi več drugih bratovščin krasi župnijo, med temi »Apostolstvo mož in mladeničev«, najnovejše pa je gibanje fantov v KA. Vse, kar premore Vurberg katoliških organizacij, vse je delo današnjega jubilanta. Še danes premore g. župnik, kljub svojim 66 letom in 41-letnemu masnikovanju mnogo koristnega dela za dušni in telesni napredek našega ljudstva. Vedno je imel veliko skrb, kako ustreči in pomoči svojim vernikom. Komu ni znano, kako je krepko branil interese in pravice kmetskega ljudstva! G. župnik je bil ves čas svojega dela in službovanja nosilec izrazite slovenske misli. Kot političen borec je doživel dostikrat laž-njive očitke in zasmehovanja nasprotnikov, toda on ni klonil in nič ni omajalo njegovega prepričanja. Njegovo veliko veselje je dramatična umetnost. V ta namen je celo sam pisal in iz tujih jezikov prevajal razne igre. Kot duhovnik pa je ves vnet za čast Najvišjega! Po cele ure poseda v spovednici. Energično borbo vodi zoper razne pohujšljivce, zlasti je gorak onim, ki postajajo med službo božjo zunaj cerkve. Ob nedeljah in praznikih ima po dva- trikrat govor ter se pri tem izkazuje njegov bister spomin. N» šemu ljudstvu se je — dasi rojen Kranjec, — v govoru že toliko približal, da ga vsakdo smatra za Štajerca. Naš župnik je tudi dober gospodar ter vzorno vodi svoja in cerkvena posestva. Daleč naokoli je znan po svoji gostoljubnosti. Gospodinjstvo mu vodi gdč. Francka Lukmanova, sestra univ. prof. dr. Lukmana. Njegove gostoljubnosti pa ne uživajo samo imenitniki, marveč trosijo njegove roke stalno in dnevno obilo dobrih darov med potrebne reveže. Višje cerkvene časti je on vedno odklanjal, je pa ves ovit v jubileje. Lani je slavil 40-letnico maš-ništva, letos 40-letnico dušnega pastirovanja, 40-letnico katehetstva, 30-letnico župnikovanja in 5-letnico, odkar je duhovni svetnik. Plačilo za vse njegovo veliko delo in vse zasluge naj mu podeli večni Plačnik! . . Jubilantu kličemo na dan njegovega jubileja, naj bo pozabljeno vse, kar je grenilo njegovo življenje! Pozabljene naj bodo vse krivice, nehvalez-nost, ves trud in trdo delo, pozabljeno tudi vse sovraštvo nasprotnikov, tako cla se more v polni meri ozreti z mirnim, zadovoljnim pogledom na svojo delovno preteklost in da se more njegovo dobrotno srce radovati ob strani njegovih sobratov! Bog živi vurberškega župnika-jubilanta! pri nekaterih je šlo celo za 3 kg navzgor. Deta se sijajno počuti, le prvih par dni se jc pojavilo nekaj slučajev lahke škrlatice. zanesene iz Maribora, a sta doktor in desinfektor širjenje takoj ustavila. Prva kolonija ostane na Pohorju še 14 dni. □ Dolgi prsti rastejo. Kar dva drzna vloma sta si sledila v noči na petek. Nepridipravi so obiskali lekarno Viktorja Savosta na Kralja Petra trgu in tovarno svile Thoma. Pri Savostu so odnesli iz registrirne dnevne blagajne 1240 Din. Glavne blagajne se niso lotili. Bil je zgolj slučaj, da se je to pot nahajal v dnevni blagaini večji znesek in sicer radi tega, ker je bil lastnik odsoten. Drugače se ie denar vsak večer spravljal v veliki bla gajni. — Pri Thomi so odnesli vlomilci več bal drage svilene tkanine. Stev. 146. Japonska ribica napove potres! Novozelandska letalka Jean Batten je sama preletela razdaljo Anglija—Avstralija v 15 dneh. S tem je postavila nov rekord na tej progi. V Sidneyu so jo sprejeli prav kraljevsko. Brez radia seveda ni šlo. Letalko so prireditelji prosili, naj pove nekaj besed na radio. Nagrada za roman o boljševizmu Akademija za socialno pomoč v Parizu je razpisala nagrado za najboljši roman o boljševizmu. Kmalu so se odzvali najboljši pisatelji z vsega sveta in poslali svoja dela v Pariz. Rok bi moral poteči 1. junija tega leta. Akademija je rok podaljšala do 1. oktobra. Do tega časa lahko romanopisci predložijo svoje romane. Delo je treba poslati na naslov: Mr. BeLle, Rue de Belle Chasse 37, Pariš 7. Žirija bo objavila svoj sklep 1. aprila 1935. Sedem milijonov družin prejema podporo Uradni podatki ugotavljajo, da prejema zdaj na področju Zed i njenih držav redno vladno podporo do sedem milijonov družin. To število pomeni 25% vsega prebivalstva Združenih držav. Odbor, ki deli podpore, je ponovno naprosil vlado za nove kredite v znesku 190 milijonov dolarjev. Stara navada V Wunsiedelu se je ohranila prav stara navada. Na večer pred sv. Ivanom prižigamo kresove. V NVunsiedelu pa je navada, da okrasijo stare vodnjake z venci iz poljskih cvetlic* a tudi z venci iz smole. Zvečer prižgejo te vence, da svetijo v noč. Z godbo korakajo nato domačini od vodnjaka do vodnjaka ter prepevajo narodne pesmi. Ta običaj je imel namen, da bi blagoslovil vodo, da bi ta s pomočjo toplega solnca blagodejno vplivala na setev. * Prednost domačemu filmu! Vzgojni pomen zvočnega Iiilma v domačem jeziku vedno bolj priznavajo.* Izmed vseh knjig, ki so izšle lani v Nemčiji, razpravlja o "kinematografu 32% vsega števila. Tudi male države sledijo na tem 1 področju velikim. Tako je filmala latvijska nacionalna opera v Rigi z izdatno vladno podporo že 67 predstav, ki romajo potem kot kulturni filmi v gledališča in prosvetna društva na deželi. Vodstvo opere je prejelo veliko zahvalnih pisem od kmetov, ki niso »niti slutili poprej, da tako sladko pojejo na odru v ljubi domači govorici«. Sahara se širi! Francoze vznemirja vest, da se ogromna pustinja počasi pomika proti francoski koloniji; vsako leto zajame približno 1 km dobre zemlje. Na sliki prizor iz Sahare na sipini, ki jo vetrovi ženejo dalje. G. B. Shaw med ljudožrci Sloveči angleški dramatik G. B. Shaw je na svojem potovanju po Afriki zašel tudi med ljudo-žrce. Bil je sani in brez orožja. Ko ga je glavar ugledal, ga je začudeno vprašal, ali se ne soji, da bi ga požrli? G. B. Shaw je mirno odgovoril: »Prav nič se ne bojim ljudožrcev. Pretrd sem, saj me imajo že Angleži na želodcu.« Nekaj za tvojo radovednost Kljub debeli koži je slon zelo občutljiv pred mrazom. Človek v boju zoper najhujšega nasprotnika Hišice na jeklenih valjih V boju zoper naravo se je človeku največ časa upiral potres. Človek je zavladal zraku, zavojeval bo kmalu celo stratosfero, kljubuje tudi viharjem, dela celo v silnih globinah morja; toda šele v zadnjem času je prišel človek do tega, kako je treba graditi hiše, ki naj kljubujejo potresu! Pri potresu v Kaliforniji je prišlo 150 ljudi ob življenje, ugotavlja C. Millard, okoli 5000 jih je bilo ranjenih. Prof. Belar, ki vodi Sir-Humphrey-Davyjevo opazovalnico v Jugoslaviji, je ugotovil, da je bilo v preteklem letu razmeroma manj potresov kakor navadno. Dodal je pa takoj, da kažejo vsa znamenja, da se bo ta primanjkljaj žalibog v kratkem izravnal. Za človeštvo ta vest gotovo ni razveseljiva. Države, kjer se pogosto pojavljajo potresi, proučujejo najnovejše izume glede gradnje hiš, ki najbolj kljubujejo potresu. Kakšne so te hiše? Na navaden temelj postavijo jekleno plast in hiša sloni na jekleni plošči. Med tema dvema ploščama so postavljeni valji, na katerih se hišni temelj suče, medtem ko ostane stavba sama lepo pokoncu. Za take hiše je najboljši stavbni materijal jeklo. Izkušnje so pokazale, da takšne 6tavbe najbolj kljubujejo potresom. Narodi se zavarujejo proti potresom na način, Id je njihovemu narodnemu bistvu najbližji. Japonci so prvotno gradili hišice, ki eo se zdele kakor iz papirja, ki so bile tako lahke, da bi jih bil lahko vihar odnesel. Te hiše so se dobro upirale potresu. Pozneje so pričeli Japonci graditi moderne stavbe z več nadstropji. Zato je prišla katastrofa, ko je nastopil na pr. potres v Jokohaoii. V Mehiki so domačini pričeli graditi hiše po španskem vzorcu, bile so to hiše z debelimi zidovi. Mehikanci se prav dobro počutijo v teh hišah, misleč, da jih noben potres ne zruši. Američani sami so bili bolj napredni. Postavili so hiše i« jekla, in sicer zelo nizke. Bili so prepričani, da bodo kljubovale potresom. Toda pri prvem večjem potresu se je pokazalo, da jim niso kos. Katastrofa v Mia-miju je to potrdila. Pravilno domnevajo ljudje, da ni kriv potres sam silnih nesreč, ki nastanejo, ko se pojavi. Večjo katastrofo povzroči vselej ogenj, ki nastane po potresu. Večkrat opazimo, da so ceste in kraji, skozi katere se vijejo vodovodne, električne in plinske naprave, razrvani. Morda več sto kilometrov daleč je potres prevrgel zemljo in pokvaril te naprave. Pogosto se prav na teh mestih vžge ogenj, ki nato povzroči še hujšo katastrofo, kakor potres sam. Seizmologi, to so izvedenci, ki se bavijo s proučevanjem potresnih pojavov, so dognali, da bi bile potresne katastrofe mnogo manj strašne, ako bi se posrečilo napovedati potres in opozoriti prebivalstvo, da se mu bližajo usodne ure. Do danes še ni uspelo sestaviti zanesljiv instrument, ki bi napovedal bližajoči se potres. V zadnjem času so mnogo govorili o tako zvanem inagnetomotorju. Toda skušnja je pokazala, da je magnetomotor neza-nesljiv in da deluje edino v primeru, ako je sre- j dišče potresa prav blizu. Japonski seizmologi so v zadnjem času odkrili čudovito ribico, ki natančno napove potres, ki se približuje. Dognali so, da je mogoče s to ribico napovedati potres, katerega središče je celo 1500 milj oddaljeno. Japonci prvačijo glede preiskovanja potresnih pojavov. To je pač povsem naravno, saj so oni radi potresov najbolj prizadeti; zato je tudi v njihovem interesu, da se s to vedo še posebej bavijo. Na Japonskem je povprečno vsakih 24 ur 1,6 potresov. Sreča je, da niso ti potresni sunki katastrofalni; saj jih navaden zemljan sploh ne opazi. Edino seizmografi zaznamujejo vse, to je tudi šibkejše potrese. Naj bo potres še tako šibak, ne uide znameniti japonski ribici, ki jo izvedenci nazivajo »pn-rasilurus asolus«. Kako more navadna ribica napovedati potres? Ali ni to nekaj nemogočega? In vendar je to resnično! Po večletnem opazovanju so Japonci dognali, da se ta ribica, ki je sicer v ribniku neprestano skrita za rastlinami in kamenjem, nenadno vznemiri in prične nemirno plavati po ribniku, ko se približuje potres. Nič drugega je ne more zbuditi iz dozdevnega spanja. Nekaj ur pred potresom zapusti svoje skrivališče za rastlinami in kamenjem ter se dvigne in enkrat do dvakrat zaplava v krogu po ribniku. Samo nekaj sekund traja to plavanje, nakar ribica zopet on^|ga in se spusti na dno. Japonci so delali poskuse z ribico celo leto in dognali, da je nekaj ur potem, ko se je ribica pričela nemirno gibati v ribniku, nastal potres. Medtem ko so vse druge priprave, ki naj bi bile napovedale potres, odpovedale, se je ta majhna in nedolžna žival popolnoma obnesla. Izvedenci so kmalu razjasnili to skrivnost. Dognali so, da je ta ribica občutljiva za elektromagnetične motnje, ki se pojavijo vsakral na zemeljski skorji, ko se približuje potres. Te motnje vplivajo na normalno fiziološko stanje živcev in mišičja te ribe. Tako je postala ribica točen napovedovalec bližajočega ee potresa. Za to odkritje so se seveda pričeli zanimati potresni izvedenci po vsem svetu. Kakor vse kaže, j bodo v najkrajšem času po vseh potresnih opazo- j valnicah postavili akvarije z japonsko ribico. Z > njeno pomočjo bodo seizmografi bolj zanesljivo na- : povedovali potrese, kakor so jih doslej. Na ta način se bo grozota potresnih katastrof omilila, ker bo prebivalstvo opozorjeno na potres. Poleg tega bodo poslej električne, plinske in vodovodne napeljave delali z večjo previdnostjo, da bi lahko bolj kljubovale potresom. Tako se bo nevarnost potresov še bolj zmanjšala. irije Nemci se peljejo na transfertna pogajanja v London. Od teh pogajanj je odvisna usoda vsega nemškega gospodarstva. Že danes nimajo Nemci v svetu tistega kredita, kakor so ga imeli, ker ne plačujejo dolgov. Angleži so kaj radi kakšno nakuhali Francozom s tem, da so podpirali Nemce, toda, ko gre za denar, so še bolj trdi kakor Francozi. Od leve proti desni: legacijski svetnik dr. Ulrich, ministerialni dirigent dr. Berger iz finančnega ministrstva in Blessing, ravnatelj Narodne banke. Iz ieze izumil spalni voz V soparni poletni noči leta 1858 6e je peljal na železnici Cumberland-Valley iz Buffala proti Chicagu mlad mizar. Sedel je v kotu in skušal zlekniti svoje utrujeno telo. Zaspal je. Toda kmalu ga je ropotamje iu suvanje vlaka prebudilo. Zdihnil je, zagodrrajal in zopet iztegnil noge. Uprl je komolce na noge in pričel premišljevati. Ogledoval je železniški voz. V mislih je meril razdaljo med posameznimi klopmi, kakor tudi razdaljo med posameznimi predeli v vozu. Nenadoma je potegnil iz žepa notes in pričel risati... To je bila rojstna ura spalnega voza. Leto nato mu je železniška uprava Chicago-Alton do-volia, da je v nekaterih vozeh preuredil posamezne oddelke v spalne. Ti vozovi so prvič tekli po ameriških železnicah poleti leta 1859, toreij točno pred 75. leti. Mladi mizar ni bil nihče drug kakor Ge- orge M. Pullnian. Takrat je bil star 27 let. Svoje prvotne načrte je še izpopolnil in leta 1865 je šele postavil pravi spalni voz na tračnice. Nazval ga je »pionir«. Ta voz je bil tedaj silno drag, stal je 18.000 dolarjev, medtem ko je zadostovalo za navaden železniški voz 4000 dolarjev. Pulimanovo podjetje se je v najkrajšem času razvilo. Ta družba ima danes pravo mesto, Pulliman-City. Kakih 10 tisoč voz je njena last. Na njenih posteljah v spalnih vozeh prepeljejo letno nad 30 milijonov potnikov. Ko je Pullman zgradil svoj prvi spalni voz, je bila Evropa še daleč zadaj. Šele leta 1873. eo ustanovili prvo družbo spalnih voz. Poslej pa se je ta obrt 6ilno naglo razvila. Danes imamo v Evropi že modernejše 6palne vozove kakor v Ameriki. Zdravniki se žrtvujejo za reveže V južnoindijekem mestu Mangalore pozna vsakdo zdravnika dr. Kazimirja Mathiasa, ki 6e je skoro izključno posvetil oskrbovanju in zdravljenju revežev. Vsak dan obišče okrog sto bolnikov in jim razdeljuje potrebna zdravila. Če vzame od premožnejših nagrado, 6tori to samo zaradi tega, da lahko kupi za uboge zdravila in jim plača bolniško osebje, ki ga podpira v njegovem delu. Na vsako pomlad se ponovi ganljiv prizor: Njegovi nekdanji oskrbovanci iz mesta, pa tudi iz bližnje in daljne okolice, se zberejo pred stanovanjem zdravnika, da bi mu tako izkazali svojo hvaležnost. V Madrasu je nedavno opustil prijatelj navedenega zdravnika, dr. Pavel Pinto, zelo dobro zdravniško prakso in se podal v džunglo pri mestu Kanra, kjer brezplačno zdravi ona najnesreč-nejša in od vseh zaničevana bitja iz kaste »nedotakljivih«. Tretji katoliški zdravnik v Mangaloru, dr. Fer-dinandes, pa že 30 let brezplačno opravlja zdravniško službo v bolnišnicah p. Mullerja. To so zgledi dejanske krščanske ljubezni do bližnjega 1 Sahara se širi! V Franciji izhaja dnevnik, ki ga tiskajo z Brail- | lejevimi črkami, ki so vs/bočene; list je za slepce. Nekaj strašnega! Pisal mi je, da ga v trenutku, ko bom to pismo bral, ne bo^ več med živimi. Na koncu dostavlja, naj mu sporočim odgovor po temle poslu. Kri 5000 let starih egipčanskih mumij se da na isti način preiskati in klasificirati, kakor kri živečega človeka. Če hočeš, da se svetlordeče in temne križan- | teme prej razcvetejo, spravi jih vsak dan za nekaj ! ..« « r» u • t i « časa prej s soinca. Cvetlice bodo na vsak način > V bližini pariškega predmestja Houir.es se je pripetsla huda ielezmžka nesreča. UseBni vlaic je nekaj svetlejše. ' zavojil v drugega. Bilo je 60 ranjenih in 1 mrtev. Slika nam kaže reševalce na delu. MLADI SLOVENEC Lojzek Tramor: Angelci o^5 ' '-"O.-/ V deželi Narobesvet (Nadaljevanj«) Angelci nebeški zvezde so prižgali, solnce pa za daljno goro spat poslali; potlej na neha so liino pripeljali. Angelci so božji k zemlji se sklonili in jo s tihim mrakom rahlo pogrnili; potlej so po svetu božji mir razlili. Angelci krilati pesem so zapeli in ljudem na zemlji srečo so želeli; potlej spet v nebo so k Bogu odleteli... Zakaj se pes in mačka sovražita (Kitajska pravljica) Mož in žena sta imela zlat prstan. Bil je to prstan, ki prinaša srečo. Kdor ga je imel, je živel zadovoljno in brez skrbi. Toda mož in žena nista tega vedela in sta prodala prstan za par dinarjev. Komaj je bil prstan iz hiše, sta mož in žena obubožala in nisla imela niti za jesti. V hiši sta imela psa in mačko. Tudi tadva sta morala gladovati. Nekoč sta so pes in mačka posvetovala, kako bi pomagala svojima hraniteljema, da bi se vrnila v hišo sreča. Slednjič 6e je spomnil pes: »Najti morava prstan!« »Prstan dobro skrivajo,« je odvrnila mačka. »Kje ga skrivajo?« je vprašal pes. »Skrivajo ga v kovčku, ki ima sedem ključavnic.« »Ujemi miško!« je pes svetoval mački. »Miš bo pregrizla kovčeg in prinesla prstan. Povej miški, da jo boš pojedla, če tega ne stori. Boš videla, takoj bo pripravljena.« Mački je ugajal ta nasvet. Pogledala je v ta, pogledala v oni kot — in že je imela miško v krempljih. Z miško v zobeh se je napotila v hišo, kjer je bil kovčeg, za njo pa je hitel pes. Tako so vsi trije prispeli do velike reke. Ker mačka ne zna plavati, je zlezla psu na hrbet in tako so skupno preplavali reko. Mačka je odnesla miško prav do hiše, kjer je bil kovčeg. Miš je izgrizla luknjo v kovčeg in prinesla prstan. Mačka je potem pustila miško, naj gre, kamor hoče, prstan pa je vzela v gobec in tekla z njim do reke, kjer jb je čakal pes. Spet je pes prenesel mačko na svojem hrbtu čez reko na drugo obalo. Napotila sta se domov, da prineseta svojima gospodarjema- prstan, ki prinaša srečo. Pes je lahko tekel 6amo po tleh. Če se je nenadoma prikazala na poti hiša, ki bi jo moral preteči, jo je moral obiti. Mačka pa je medtem kar splezala na streho, stekla po strehi dalje in spet dol. Tako je imela krajšo pot in je zato prva prispela domov in izročila prstan svojima hraniteljema. Tedaj je rekel gospodar svoji ženi: »Mačka je res dobra žival. Dajala ji bova vedno najboljše jedi in jo negovala, kakor da je najin otrok.« Ko je pes pritekel domov, ata ga gospodarja pretepla in ozmerjala — ker ni pomagal rmački prinesti prstana. Mačka pa je sedela ob ognjišču, zadovoljno predla in molčala. Pes se je razsrdil na mačko, ker ga Jo pre-rarila. Ko jo videl, kako se* dela nevedno, je planil nanjo in jo hotel zagrabiti z zobmi. Od tega dneva se mačka in pes sovražita. Mizar in opica Mizar je sedel na tnalu in na vse pretege žagal kos lesa. Imel je dva klina. Najprej je zapičil enega v precep, da bi imela žaga lažji posel, potem pa je zagvozdil drugega in potegnil prvega ven. Njegovo delo je ves čas opazovala opica z bližnjega drevesa in pozorno sledila vsem njegovim gibom. Ko je tako tuhtala in premišljevala, se je domislila, da bi lahko tudi ona delala prav isto, kar dela mizar. »Saj bo mi doma vedno pravili, da sem bolj (»ametpa kakor vse druge tovarišice mojega rodu!« čakala je samo na ugoden trenotek, da bi mizar odšel iz delavnice, in bi tako dobila lepo priložnost pokazati, kaj zna. In res Je kmalu nato poklicala žena mizarja ven. Opica je takoj planila k tnalu in sedla nanj, da bi nadaljevala mizarjevo delo. Mislila si je: »To bo mizar vesel, ko bo vtdel, lutko dobrega pomočnika je našel v ment! Vzel me bo k sobi in me še dobro plaval, da mu ne bo treba toliko samemu delati. Nič več mi ne bo treba sami skrbeti za sadje, vsega bom Imela y izobilju 1« • V svojem navdaSenju se je takoj lotila posla. Pri tem pa ni oparfla, da je njen predolgi rep zašel v precep. Bre* premisleka Je takoj potegnila klin i z precepa, kakior je videla delati mizarja. Pohabila pa Je prej za prič it i drugega v špranjo. Obe stranici precepa sta ne vod a takoj skočili skupaj in Minister Praznnslamomlatež je stopil vl avtomobila in poinignil Tončku: »Pojdi z menoj!« Tonček je ubogljivo stopal za njim, velikani pa so počakali pred palačo nadaljnih navodil. Tonček je s strahom pričakoval, kako ga bo kralj Prismodavz sprejel, ko mu je zadnjič pobegnil. A gloj čudo! Ko je stopil pred prestol, ga je kralj pogledal od nog do glave in dejal: »Kdo pa si ti?« »Kaj me ne poznate več?« je ostrmel Tonček. »Seveda ne, saj te še nikoli v življenju nisem videl,« je odgovoril kralj. Tonček se je oddahnil. »Hvala Bogu,« si je mislil, »hvala Bogu, v deželi Narobesvet so pa ljudje kratkega spomina 1 Komaj tri dni j© tega, kar sem stal tu pred njim in moral zaradi svoje neubogljivoeti jesti potice in torte, pa me že ne pozna več... Ampak,« se je nato z grozo domislil, »ampak, če me prelepa kraljična z bradavico, debelo ko jabolko na nosu, spozna, potem gorje mi!« »Torej kakšna je tvoja želja?« se je dostojanstveno obrnil kralj Prismodavz spet k njemu. »In še to mi povej: kje v mojem kraljestvu pa živijo takile čudni spački, kot si ti?« Tončka je znova obšla takšna jezica, da bi se bil kmalu spozabil in kakšno neprevidno zinil. Pa se je premagoval in pojasnil: »Jaz nisem iz te dežele, o kralj. Velik ptič me je ugrabil in prinesel sem. Rad bi se vrnil domov. Daj, daj, pomagaj mi! Minister Praznoslamomlatež mi je že obljubil.« »Kar ti je obljubil on, me nič ne briga,« ga je ošabno zavrnil kralj Prismodavz. »Pa čemu siliš odtod? Ali ni naša dežela tako lopa, da si lepše misliti ne moreš? Ostani! Če si kaj prida bistre glave, lahko postaneš še dvorni pometač.« »Hvala ti, kralj, za veliko milost,« je pohlevno odgovoril Tonček, čeprav je v njem vse vrelo od užaljenosti in jeze. »Tako bistroumen pa še nisem, da bi mogel opravljati važno in učeno delo dvornega pometača.« »Počakaj torej še nekaj dni, bomo potlej videli, kako in kaj,« je milostno dejal kralj Prismodavz in se nenadoma udaril ob čelo. »Ja, lej ga, kmalu bi bil pozabil! Moja hčerka, kraljična Lepo-tična, išče hrabrega in brhkega mladeniča za moža. Doslej je zavrnila vse snubce, kajti je prelepa in predobra zanje. Tebi pa jo dam, če hočeš.« (Je zviti kralj previdno povedal ravno nasprotno, kar je bilo res; nihče, niti dvorni kravji pastir, ni maral njegove hčerke, prelepe kraljične Lepotične za ženo ...) »Na, zdaj sem pa spet v isti kaši, v kateri sem stri 616. Dragi kotičkov striček! — Majhen sem še, pa vendar že dve leti čitam Tvoj kotiček. Vsi drugi Te vabijo na koline in na ajdove žgance, jaz pa Te ne vabim ne na to ne na ono, ker vem, da strički nimajo denarja za tako dolgo vožnjo. Jaz imam pet stričkov, pa vsi pravijo, da nimajo denarja. Gotovo tudi Ti, ki si že neznansko star, nimaš toliko denarja, da bi se lahko pripeljal v naš prelepi Št. Ilj. Ali sploh veš, kje je ta kraj? Če mi na to pismo odgovoriš, Ti v prihodnjem pismu natanko opišem, kakšen je Št. Ilj in kje leži. Te pozdravlja Ivan Bauman, učenec III. razr. osnovne šale v Št. Ilju v Slov. goricah. Dragi Ivan! — Glej jo, prebrisane glave! Je po dolgem času eden izmed kotičkariov vendarle iztuhtal, zakaj Kotičkov striček ven in ven odklanja vabila na razne gostije. Strašno me je sram, kajti ve zdaj vesoljni svet, da sem jaz tisti žalostni možakar, ki v Ljubljani noč in dan milo prepeva: Binka-banka, denarja manjka . .. Ampak kar je, to je. Veš kaj? Še Tvoiih pet stričkov pregovori, da mi bodo prišli pomagat pet! Zraven bo z globokim basom pritisnila še kakšna prava resnična banka (saj je pesem o žepni suši — binka, banka! — tudi zanjo jako primerna) in bo potlej to petje tako presunljivo lepo, da bo marsikatero rahločutno uho ganjeno do grenkih solz. In še zaploskalo nam bo povrhu, ganjeno uho, in seglo v žep po — robec, da si obriše mokro brado in nos. Ampak šalo vstran! Jaz sem mož, ti si mož, oba sva moža, pogovoriva se zato možato, kakor se spodobi za takšna izkušena in modra moža. Jaz vem, da Ti veš in tudi Ti gotovo veš, da jaz vem, zakaj sc doslej še nisem odzval nobenemu povabilu. Me ie, postavim, povabil kdo na piškav oreh ali suho hruško deset kilometrov daleč od Ljubljane. Za vožnjo bi bil mora) odšteti šop kovačev — in kaj bi nazadnje dobil za to? Piškav oreh ali suho hruško INak, takšno razmetavanje denarja moj ubogi žep ne bi prenesel; bi kmalu široko zarezal od dolgočasja in praznine. Dovolj o tem. Kadar mi boš prihodnjič spet pisal, mi sporoči, prosim, kaj si se kot učenec osnovne šale (tako si napisal) lepega in koristnega naučil. Strašno mc zanima a ta organizacija, kakor tudi Društvo narodov, ne more storiti vsega tega, kar bi morala storiti, dn bi vesoljno človeštvo res imelo od tega kaj prida in koristi. Nima nobene izvršilne moči, temveč samo moralno silo — zavest svojih članov. Pa tudi to je že nekaj. Pripomniti moramo, da mirovna pogodba v pogledu mednarodne socialne zakonodaje ni prinesla nikakih materialno-pravnib ustanov, ampak postavlja samo principe tega prava, v glavnem pa vsebuje organizacijske predpise. Mednarodno organizacijo dela predstavlja: 1. Splošna konferenca predatavnikov-članov Društva narodov, ki so obenem člani MOD. 2. Mednarodni urad dela. 1. Mednarodna konferenca dola se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Sem pošlje vsaka država (članica) štiri zastopnike: dva, ki sta zastopnika vlade, enega zastopnika delodajalcev in enega zastopnika delavcev in nameščencev. Vsak delegat ima pravico, vzeti s seboj dva strokovnjaka, za vsako vprašanje, ki je označeno na dnevnem redu konference. Pri vprašanjih, ki zadevajo žene, mora biti navzoča kot svetovalka žena. Delavski in delodajalski delegati morajo biti imenovani po predlogu delavskih, oziroma delodajalskih organizacij. 2. Mednarodni urad dela je eksekutivni organ splošne konference, je stalna ustanova, vedno na sedežu Društva narodov. Upravni svet, ki ga upravlja, obstoji iz 12 članov, ki zastopajo vlade posameznih članov (držav) iz 6 članov, katere izvolijo delodajalski zastopniki na splošni konferenci in iz 6 članov, ki jih izvolijo delavski in na-meščenski zastopniki. Uradu načeljuje direktor, ki nastavlja uradništvo. Predlogi in načrti, katere pretresa Mednarodna konferenca dela, imajo lahko značaj priporočila, ki se predlože vladam, da jih proučijo in uzakonijo, ali j>a imajo značaj mednarodne pogodbe, ki se da članom v ratifikacijo. Ti predlogi in pogodbe pa morajo vpoštevati vse prilike in razmere, ki vladajo v državi, katere se predlog tiče. Tako je n. pr. zelo važna določba, da se od kake države ne more zahtevati, da sprejme neki sklep konference, ki bi občutno poslabšal delavsko zaščito, ki je v državi že uzakonjena. , Vsaka država (članica) '.nora vedno poročali Mednarodnemu uradu dela, kake mere je podvzela, da izvrši sklepe konference. Delodajalske in delavske organizacije imajo pravico, pritožiti se na Mednarodni urad dela, če država ne daje zadostnih garancij za konvencije (pogodbe), ki si jih je osvojila. Upravni svet ima pravico, da i>rizadeto državo pozove, da se o tej pritožbi izjavi v določenem času. Ako te izjave ne da, ima Mednarodni urad dela pravico, da pritožbo obelodani. Prav tako pa ima tudi vsaka država pravico pritožiti se proti drugi državi, če ta ne izpolnjuje obveznosti, ki so nastale med njima iz sklenjene pogodbe. Upravni svet pozove toženo državo, da se o pritožbi izjavi. Ako v določenem času ne pošlje odgovora, odredi upravni svet komisijo, ki pritožbo preišče in poda poročilo. Komisija je dolžna, da točno prouči sporni predmet in priporoči vse prilike, da se pritožujoči član zadovolji,' mora pa tudi priporočiti, v koliki meri in kako naj se krivec kaznuje. Poročilo preiskovalne komisije more tajnik Mednarodnega urada dela predati vsakemu članu, ki je interesiran na sporu in odrediti, da ee jKiročilo obelodani. V roku enega meseca mora vsak član, odnosno njegova vlada, obvestiti generalnega tajnika, prejme li ali ne sprejme odlok preiskovalne komisije, če ne, ali želi, da se spor obravnava pred stalnim mednarodnim sodiščem Društva narodov. To sodišče more odlok preiskovalne komisije ali potrditi, dopolniti, ali spremeniti, more pa tudi stvar zaključiti, izreči kazen ekonomske narave. Proti tej razsodbi ni priziva Zaposlenost in mezde pri nas Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zavarovanih delavcev in nameščencev v aprilu t. 1. 535.152, torej za 18.627 več kot isti mesec lanskega leta in za 12.082 več kot v marcu letos. Povprečna zavarovana mezda pa je znašala 22.33 Din, t. j. 1.26 Din manj kot lansko leto. Dnevni manjši zaslužek znaša 650.000 Din, na leto pa 195 milijonov dinarjev. Ta proces — padanje brezposelnosti v zvezi z zniževanjem mezd in plnč — lahko opažamo po skoro vseh državah. O posledicah smo na tem mestu že pisali. To so strahotna dejstva, ki na>m kažejo, da je sodobni gospodarski red zašel v zagato iz katero se po dosedanjih načelih ne moro izmotati. Vsak ukrep, ki naj bi prinesel težko pričakovano rešitev za zavoženo gospodarstvo, povzroči še večji nered in rodi še večje zlo . V Av*triil so ijvnHll v rudnikih 14 urni tednik ob nezmanjšani plači bili popolnoma med seboj. Morebiti je mati takoj po kosilu odšla v pisarno, ali na delo in dekletce v šolo in sta se šele zvečer zopet sešli. Pa kljub temu je deklica v javni kuhinji doživljala ob svoji materi one lepe navade, ki jih običajno moremo gojiti le v družini: hvaležnost proti Bogu, olepšano in vso poduhovljeno ureditev čisto naravnih potreb, lep red, lepo obnašanje, zlasti pa ljubeznivo družabnost, ki je ne sme manjkati pri nobenem obedu. Obedi našega vsakdanjega življenja so prav res preizkušnje za našo krščansko kulturo in našo plemenito družinsko tradicijo. Ne morebiti okrašene mize, kakor jih moremo le tu pa tam videti pri ljudeh, ki kaj takega premorejo. Kar pa domača 'iša, družina mlademu človeku more dati na pot v življenje, pa je lahko dvojno ali lepe navade, ali pa slabe. Nobena vsakdanja vaja ne spremlja človeka tako gotovo v življenje, kakor one vnanje oblike, ki so lahko popolnoma naravne in samo danes pri tej mnogovrstni družinski razrvanosti tiko skupno družinsko sedanje k mizi nemogoče. Res je, da mora mati-gospodinja izrabiti vse svoje moči, da nudi vsem družinskim članom, k: zaradi svojega poklicnega dela prihajajo domov v velikih presledkih, da je skupno kosilo ali večerja skoro nemogoča. Vendar pa bo znala mati, gospodinja tudi take raztrgane obede povezati v enoto s tem, da pač vsakemu nudi domačnost in dobrote kolikor je zmore. Seveda pa je ta zahteva za njo tako velika, da mora izrabiti vse svoje moči, da da vsakemu to, kar bi mu rada dal^ in mu zna razvedriti teman obraz, s katerim je morebiti prestopil domači prag, ko so ga skrbi in težave v poklicnem življenju vsega zmračile. Ker pa mati in gospodinja vč, kolike važnosti je ta družinska vez, bo na vsak način skušala postaviti vse svoje moči v službo družinskega življenja, ki prav danes tako zelo trpi in ga more le mati s svojim plemenitim I srcem zopet ublažiti. Starejša žena m moda Najprej je treba odgovoriti na principielno vprašanje: ali je dovoljeno, da se tudi starejša žena mladostno oblači? Vsi vemo, da je neokusno, če hoče prikriti kar par desetletij in se zaradi tega tako oblači, kakor se sme njena hči. Povedati moramo tudi, da prav te žene, ki s svetlimi barvami in mladostno prikrojeno obleko skrivajo svojo starost, ' dosežejo prav nasprotno in izgledajo prav stare. Toda, da se tudi starejša žena primerno in i okusno oblači, to je njena pravica. Današnji šport in pravilna nega zdravja povzroča, da so prav v tej dobi tudi starejše žene navidez mnogo mlajše j kot so bile v prejšnjih časih. S tem je pa tudi ! porinjena meja modnih predpisov precej navzgor. ! Če je v prejšnjih časih bila žena s 40 leti že stara, ; moremo sedaj ženi okoli 50 let dati tiste nasvete, kot smo jih dajali tedaj 40 letni. Važno je, da žena okoli 50 let ne teka z nazaj porinjenim klobukom ali z otroško športno čepico okoli, ampak, da se pokriva največ s klobuki in slamniki zvončaste oblike. Cela družina občuti kot nekako dobroto, če se mati, stara mati prehitro ne stara. Saj vemo, da se vsakdo boji izgubiti svoje najdražje. Zaradi tega naj tudi starejša žena ne izbira samo temnih ali celo samo črnih oblek. Temno modro, svetlosivo, v poletju celo belo in rjavo in celo nežno temno-rdeče in mehko zeleno so barve za katere žena ni nikoli prestara. Velike važnosti je za starejše žene vratna garnitura. Razni okras, nabrani in plisirani, s čipkami okrašeni dado tudi že starejšemu obrazu svežost in so jako priljubljeni. Svetovati je treba, da čista belota ni priporočljiva, ampak rahlo siva, lahno rumenkasta, rumeno-rožnata stoji starejši ženi prav dobro. Vse žive barve naj starejša žena opušča (svetlo modro, močno zeleno, oranžasto, močno rumeno) to so barve, ki lice postarajo in so obenem kričeče, česar se mora starejša žena vselej izogibati. Jedilnik od 2. do 8. julija 1934 Gospodinjska šola Marijanišče v Ljubljani. Ponedeljek. Kosilo: Testen grah v koreninski juhi. Sočna pečenka z mladim krompirjem in žem-ljevim hrenom- Kuhane borovnice. — Večerja: jajčna jed z grahom. Solata. Torek. Kosilo: vliti rezanci v juhi. Govedina, zapečen krompirjev pire in špinača, Črešnjev štrukelj. — Večerja: okisana jetra s polento. Sreda. Kosilo: kolerabna juha. Telečji ptički, krompir v kosih in solata. — Večerja: omelete z mesnim nadevom in solata. Četrtek. Kosilo: jetrni vložki v kostni juhi. Zvite bržole, pšenična polenta in solata. — Večerja: široki rezanci s parmizanom in solata. Petek. Kosilo: Špinačna juha z opečenimi zemljami. Pražcn riž in gobja prikuha. Črešnjeve pala- MODNE NOVOST! Bluza, zlasti za mladostne postave, je zopet velika modu, kakor pripovedujejo modni listi zadnjih tednov. Prinašamo par bluz, ki naj služijo za pobudo. Higiena ročne torbice. V ročni torbici hranimo nešteto predmetov, med drugim tudi žepni robček — ne samo svež, marveč tudi rabljen. Ta robček je neredkokdaj naravnost vlažen — od solz, od nahoda, potu... In nckalerc muči jetika, druge kaka kožna bolezen — tako postane torbica pravo gnezdo bacilov. Na vsak način zahtevaio najpri-prostej'ši zdravstveni pogoji, da torbico čim češče razkužimo vsaj na ta način, da jo razprto izpostavimo sončnim žarkom in svežemu zraku. Nejtr.-tera ženska torbica »vonja«, da se ji v krogu umakneš, posebno, čc je zamaščena s slabim par-femom. Pozor lorej na higieno torbici činUo. _ Veče lata 1/ rnmnl rnntr o nrosni Sobota. Kosilo: omeletni rezanci v juhi. Govedina, pražcn krompir in posiljeno zelje. Kuhano sadje. — Večerja: sirovi cmoki in solata. Nedelja. Kosilo: ragu juha. Nadeti piščanci, pečen krompir, zeljne klobasicc, solata, jagodna str-5'j- < jenka s spenjeno smetano. —— Vsčsris: mrzlo meso s kisom in oljem. Solata. - »SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. A. B. Kajenja se želite odvaditi, ker se vam j snemajte jih v trdem delu ali napornih vajah laht- • i i • _______lmlrn in c n o/To in pomanclratTo miui/>ia '/ roonim (lom rn nI zdi to grda razvada, in me sprašujete, kako je s sredstvi, k: jih neka knjiga priporoča. Lekarniških >receptov< tukaj ne dajemo in ne ocenjujemo, ker eden in isti predpis je morda za tega primeren, za drugega neprimeren. Menimo pa, da so tista sredstva, ki jih omenjate, in druga takšna, ki se ponujajo po oglasih, nezanesljiva; prave otročarije! Resen človek, ki se hoče tobaku odvaditi iz tega ali onega razloga, kajenje kar opusti! Da vam bo to slovo lažje, spravite, ko preberete ta odgovor, vso svojo zalogo kaje (tobak ali cigarete) na kupček, dodajte še tri lase z glave in zapalite; če noče kres zagoreti, podnetite ga z žerjavico in vii-vajte — vonjivi dim. (Neka dobra znanka m: časih očita, da sem ji nekoč »namenoma zavdak v cigareti, kar ji je kajenje prigabilo za vedno. Takrat smo si še svalčice zvijali sproti, in močno se mi zdi, da se je vtegnila zamešati med tobak kakšna dlaka iz brkov.) F. P. B. Kratkovidna deklica kaj naj se izuči? Za učene poklice ni, tudi ne za šiviljo, ne za ženska ročna dela, keT pri vsem tem treba napenjati nega in ramenskega mišičja. Z resnim delom ali športnim urjenjem se krepi in množi mišičje, in ker je pri vsakem naporu treba ojačenega dihanja, se širi tudi oprsje. Porast mišičja in razšir ogrodi se ne izvrši čez noč, tudi ne čez poletje, v treh letih skrbnega in smotrnega prizadevanja v gori označenen zmislu pa se vtegne tudi na vitkem in ozkoprsnem rantežu (ali preiklježu) kazati oblika ; korenjaka. Izločki krvnih žlez z notranjim izloča-I njem so v te namene in v vaši dobi brezpomemb-i ni; delo je, ki stvarja korenjake! R. D. L. Trenotno otrpevanje rok ne pomeni j mrtvouda ali kapi aa možgane, pač pa spremlja 1 razne živčnj bo rzni in motnje krvnih žil. Kaj tiči za vašim otrpevanjem, bi si upal izraziti mnenje le po 6krbni preiskavi. Isti. Katar pljučnih vršičkov je že nekoliko zastarel izraz, ki so ž njim zdravniki v prejšnji dobi nekako omiljeno označili pljučno jetiko. Ta izraz je takrat pomenil jetiko v začetnem in ozdravljivem stanju. Kakšno je sedanje stanje pri vas, ne morem niti približno slutiti na podlagi treh vrstic ___ !_____ /S« « i rvi ntn f> l»/\ 1 rt rro (NI T*HTnil.*0 11» ska ročna dela Ker pn vsem lem u™ § pisma. Ce že nimate svojega zdravnika iz Čil HrXT' d°k%rt- ! kateregakoli razloga, potrudite i Sali v bolnišnico ima deklica veselje do prirode, dajte jo v uk vrtnarju, ki se bavi z zelenjadarstvom in cvetličarstvom, če pa je bolj vneta za notranje delo, naj se gre vadit v trgovino z mešanim blagom ali je-stvinami ali oblačilnimi potrebščinami. V vseh teh strokah se tudi kratkovidna deklica usposobi, da bo lahko živela ob svojem delu! F. Z. M. Nočni izlivi pri krepkem človeku ne pomenijo nič posebnega. Kajpada so ti dogodki v ivezi s sanjami ponoči, sanje pa z domišljijo podnevi. Kdor hoče tiste dogodke omejiti na najmanjšo mero, in to naj si prizadeva vsak resen mladenič, ki mu je do klenega zdravja, naj sproti odganja nečedne podobe iz glave kot nevaren mrčes, ogfblje naj se, zlasti na večer, opolzkih knjig in umazanih predstav, otrese naj se vsakršne mehkua-nosti v prehrani, obleki in ležišču, utrjuje naj se in mnogo giblje na prostem! Kako lep je cist rod! vzklika sv. pismo. Kako zdrav je čist rod! dostavlja zdravniška izkušnja. K. K. K. Sirokoplečo, mišičasto postavo kako dosežete? Vaša telesna rast je približno dovršena, v višino ne pojdete več, tja tudi ne želite, v širino pa je mogoče in sicer precej znatno. Oglejte se malce okoli sebe! Sirokopleči 90 kmetje, ki še sami kosijo in mlatijo brez strojev, drvarji :n tesarji, med »meščanskimi slojic so izvežbani telovadci in nekateri športniki, ki se ponašajo s krepkimi, mi-šičastimi pleči. Pojdite k tem ljudem v šolo in po- ali v protituberkulozni dispenzar in preskrbite si katero poljudno knjigo o tej bolezni. Takih knjig imamo ze nekaj v našem jeziku; če si jih ne morete kupiti, izposodite si jih v kateri knjižnici! Isti. Sok vinske trte (ki teče iz ran na lesu) da je dobro sredstvo zoper izpadanje las in za okrepitev lasišča? Ta trditev je meni popolnoma nova, zato se ne morem o nji izjaviti ne v pritrdilnem ne v zanikalnem zmislu. Slišal sem pač, da si ponekod izpirajo s trtovim sokom krmižljave oči, e kakšnim uspehom, tudi ne vem. V. Z. Š. Oskrumba, ki da va6 plaši pred zakonom, je po mojem mnenju, če je vaš opis davnega dogodka točen, samo v vašem spominu! Telesne okvare itak ni bilo znatne in če je bila, se je že davno razgubila. Da ne bo nepotrebnega in mučnega odlašanja, pojdite k bližnjemu zdravniku na pregled, potem pa kar udarite v roko! Nekomu. Radi dopusta me zavidate in sprašujete, kam pojdem. Nič še ni določenega. Nekateri mi svetujejo potovanje na sever, drugi v orient, tretji me pošiljajo na svetovno razstavo v Chicago, da osvežim svoje zastarelo znanje in pomnožim z amerikanskimi izumi; žena me spravlja na morje, da bi pozimi manj krehal, otroci me vabijo v gore. Ko premišljam vse te mikavnosti, se mi že kar zdi, da sem bom motal in potikal ves svoj dopust med Golovcem in šišenskim vrhom, kjer je poleti najlepše in — najcenejše življenje Kmetijski nasveti Kmetovalčeva opravila v juniju Poljedelstvo. Žetev je v polnem razmahu. Ječmen je požet, rž večinoma, mnogokje tudi pšenica. Proti koncu meseca prideta na vrsto oves in proso. Skrbeti je, da se žito dobro posuši Ln v redu spravi, četudi se obeta pičfl pridelek, s katerim Haši kmetje ne bodo mogli biti zadovoljni. — Nikar pa ne puščajte stmišča nepreoranega, kajti s tem se zemlja kvari. Takoj, ko žito zapusti njivo, jo je plitvo spra-šiti, da se tla preveč ne osušijo in strdijo. Ce le mogoče, je njivo takoj preorati in zasejati z ajdo ali repo, da izkoristimo še vlago, ki je po žitu ostala v zemlji. — Repi gnojimo z dobro vležanim hlevskim gnojem, ajdi pa s superfosiatom in kalijevo soljo. Živinorejci, ki jim v poletnih mesecih primanjkuje zelene krme, bodo posejali koruzo; toda ne pregosto, da se bolje razvije. — Tudi korenje je čimprej opleti in strn poruvati, da se zemlja ne pre-sttši. Ker je za to potrebno ročno delo zamudno in drago, je enako usf>ešno zlasti na večjih njivah korenje prebranati z brano, ki izruje strn, in ga pograbiti. Pri tem ne smemo biti občutljivi, četudi ni jemo kako korenje preveč; ostalo se bo še bolj razvijalo — Obilo dela nas čaka z okopavanjem in postrgamo in mladike poškropimo z rastopino ma-zavega mila in tobačnega izvlečka. Črvivo sadje začne odpadati. Kokoši v sadovnjak, lovilne pasove (vabe) na debla, okopavanje zemlje in zbiranje odpadlega sadja, ki ga pokrmimo, preprečuje razmnoževanje zavijačev. Ali to naj store vsi sadjarji! V drevesnici pazimo na privezovanje okulantov. razvoj dvo- in večletnega drevja. Škodljivci tudi niso še uničeni! Ne zanemarite zemlje v drevesnici! Podlage za letošnjo okulacijo zalivajte, da se bodo do časa okulacije okrepili in bodo v soku. Koncem meseca začnemo že lahko z okulacijo sliv. Vrtne jagode razmnožujemo tudi julija. Ko bomo pospravili sadje, odberemo razmnožene sadike, ki naj bodo najhvaležnejšili sort in dovolj krepke; te presadimo na posebno gredico, kjer ostanejo posajene v razdalji 10 do 12 cm do avgusta, ko jih sadimo na stalno mesto. Seveda je treba skrbeti za zadostno in trajno vlago zemlje. Take sadike bodo že prihodnje leto dobro obrodile. Vinogradništvo. Trte je treba jx> potrebi še škropiti z 1K do 2 odstotno galično-apneno raztopino. Zeleno cepljene in mlade trte v trtnici škropimo pridno vsak teden z enoodstotnim škropivom. Te so proti peronospori zelo občutljive, zato jih moramo pred njo varovati. Ce nastopi toča, je takoj poškropiti vse potolčene trte, to tudi še pozno poleti. Pri škropljenju moramo paziti, da poškropimo sedaj zlasti grozdje, ki ga ta bolezen rada napada. Za razvoj f>eronospore je ta mesec najbolj nevaren. Vrtnarstvo. Ta mesec je na vrtu mnogo dela. Okopavati in pleti moramo zelenjavo in cvetlice, da ohranimo zemljo rahlo in vlažno. Po potrebi zalivamo rastline, ki trpe p« suši. Prazne gredice pose-jemo z endivijo, redkvico, repo, kolerabami in zeljem. Kar je že doraslo, presajamo na mesto. Paradižnikom trebimo zalistmke in privezujemo vrhove. Jagode razmnožujemo; tistim, ki ostanejo na mestu, odstranimo pritlike, da se grmi okrepijo. Ocvelo cvetje j>orežemo, vrtnice cepimo v oko, trajnice presajamo in razmnožujemo; posejemo mačehe, potočni ce, marjetice in druge dveletne cvetlice. M. Z. — M. pri Lj. Hruške pritlikavke ne rode, stare 4—6 let; prvi dve hruški, stari po 6 let, dobro rasteta, jih obrezujete, gnojite in ne rode. To ni nič poseben pojav. Niste sicer povedali zanje jx>dlage in sodimo, da sta cepljeni na divjak, kamor pritlična hruška ne spada, oziroma začne več let kasneje roditi kot hruške, cepljene na kutini. Pač preveč raste v les in ni še čas za rodovitnost. Da bosta začeli prej roditi, prenehajte z gnojenjem s konjskim gnojem in gnojnico in pognojite le s fosfornimi gnojili. Z letnim vršičkanjem silite drevo k tvorbi rodnega lesa, s fosfornimi gnojili pa silite ta les k cvetju in rodovitnosti, štiriletna vjljar-novka je letos slabo pognala, ni cvetela, listje je rumenkasto, lani je bilo njeno listje napadeno jio neznanem škodljivcu. Tako od daleč sodimo, da tipi ta hruška vsled pozebe. Takega drevja je dovolj po vsej Sloveniji. Spomladi bi to pri obrezovanju najlepše ugotovili, kajti rjav kambij že pove, da je drevo pozeblo. Ker je bila hruška zaradi obilnega gnojenja s hlevskim gnojem pomehkužena, jo je treba za naprej utrditi. Dodajte ji čimprej nekaj suf>erfosfata, da še to jesen zgradi odpornejši les, drugo leto na jx>mlad pa jo kaže v živo obrezati na lanski les prav do mesta, kjer so letos pognali iz njega najboljši poganjki. To bi morali storiti že letošnjo jx>mlad. Naj ne bo žal letošnjega zani- Vinograde je opleti, da plevel ne preraste trt ter ne _________ napravi semena, pa tudi da zemlje ne suši. Mladje 1 ln-nega mladja, ki ga bo hruška drugo leto z dobro je povezati, da ga veter ne polomi. rastjo hitro — nele dohitela, ampak prerastla. Ob- Kletarstvo. Skrbeti je, da ostane klet hladna; 1 režite tedaj prav nazaj do zdravega lesa na lanskih prezračevati jo je le ponoči; podnevi naj bodo vrata in okna dobro zaprta. Vina v sodih je zalivati, kajti sedaj v vročini se najraje skvarijo. Prazne sode je osušiti in zažveplati ali celo starejših delih hruške, pa boste videli, kako naglo si bo ojjomogla, V takem bolehnem stanj o seveda tudi ne more roditi in boste morali že počakati vsaj 2—3 leta na polno rodovitnost Pravni nasveti Čebele v juliju. Kdor še ni spravil matic v red je sedaj skrajni čas. Matice jemljemo od najboljših družin, ker je lastnost družine zelo odvisna od matičnega rodu. Zaradi oplemenitve z dobrimi troti imamo tudi Slovenci sedaj plemenilno postajo v Kamniški Bistrici. Kdor hoče prvovrsten čebelni rod, naj odbrane žlahtne matice v prašilčku pošlje v Kamniško Bistrico, kjer se mu bodo sprašile s troti iz dobre družine, ali pa (ker bo že morda pozno) naroči kakšno žlahtno malico iz plemenilne postaje. V juliju bo treba iskati dobrih pasišč, ker paša v večini naših krajev skoro popolnoma preneha. Za prevoz pridejo v poštev zlasti hojeva pasišča. Seveda je hoja negotova. Včasih hipoma odpre svoje medene vire, čebelarji prepeljejo hitro v pašo, vreme se obrne in medečine je morda za vse poletje konec. Kjer kaže kaj prida na otavo, bodo čebele tudi na njej pred ajdo vsaj toliko dobile, da ne bodo čisto opešale. — Komur se roji slabo razvijajo, naj jih druži. S slabiči itak ni nič. Vsa opravila morajo biti pa izvršena že tako, da se družinam pripravlja ugodno zimsko gnezdo. Sadjarstvo. Julija naši sadjarji navadno drevje zanemarijo; radi tega se mnogo mladih dreves po- osipavanjem koruze, krompirja, pese, zelja in dru- susi, starejsih zaostane v razvoju, škodljivci se si-irih okopavin Ce se na krompirju pojavi perono- njo, odpada mnogo nedozorelega sadja, škodljivci fpora o-a takoj škropimo z enoinpolodstotno galič- j pa najdejo čas za razmnožitev. Ce hočemo tudi v n<>ap'neno brozgo Na zelju pazimo na gosenice, ki sadjarstvu gospodarili, je treba storiti vse, da tudi jih po potrebi obiramo. Tudi plevel moramo po- | v času suše in času dela na polju ne zanemarimo vsod zatirati, ker krade rastlinam ne samo hrano, impak sedaj zlasti vlago. Travništvo. Košnja je večinoma končana in seno spravljeno. Na p>okošene travnike navozimo ob deževnem vremenu razredčeno gnojnico, da bo druga košnja bogatejša. Tudi kompost lahko sedaj raztrosimo, če nam čas dopušča. Močvirne travnike j» tosimo takoj, ko' so se osušili, da bo seno dobro vsaj za steljo, če ne za krmo. Nekatere vrste travniškega plevela se zdaj zatira. Ko se mlake in jarki . . . . »suše, bo čas izvleči iz njih blato in ga zvoziti na I tudi pognojiti. Najboljša je gnojnica ki jo razva sadnih dreves. Za li vanje drevja je v času suše neobhodno potrebno, če nočemo, da se ustavi rast, začne odjjadati listje in tudi sadje. Zalivanje in namakanje mora biti prav temeljito, da voda prodre do drevesnih korenin. Kjer ni to mogoče, vsaj po dežju zrahljajmo zemljo z okopavanjem, pri čemer ugonobimo tudi mnogo plevelov-zajedavcev, ki drevesu ropajo prepotrebno vodo. V rasti zaostala drevesa in pa ona, ki so bogato obložena s sadjem, je treba kompostni kup, ki ga je začeti napravljati. Živinoreja. Da se paša bolje izrabi na planinskih in drugih pašnikih, jx>razdeli pašnik v oddelke. Najprej popa si z živino en oddelek, nato drugi, potem tretji in tako naprej, dokler nisi po vrsti po-pasel vseh oddelkov, nakar se vrneš zopet na prvega, kjer je medtem že zrastla mlada paša. S pasenjem živine brez pravega reda vsepovsod po pašniku pašo le slabo izkoriščaš, ker živina pašo izbira, jo mnogo pohodi in uniči. Živino, ki ne hodi na pašo ali ne dobiva na pašnikih dovolj paše, krmi kakor dozdaj vedno s svežo in zdravo zeleno krmo. Pri krmljenju zelene koruze mešaj meti njo domačo deteljo ali lucerno. Zelena koruza ima namreč malo beljakovin, ki jih moraš popolniti z eno ali drugo deteljno zeleno krmo ali pa s kakšnim močnim krmilom. Tudi za prašiče je jjaša najboljša krma. Pri obilem in težkem delu krmi vprežno živino dobro in izdatno. Opoldne privošči vjrrežni živini 1 % do 3 ure počitka. Voli rabijo za použitek krme 1 Vi do 2 uri in prav toliko časa za prežvekovanje. Novo seno začni krmiti šele dva meseca potem, ko si ga spravil domov in ie že j>ovrelo in se shladilo. Pa tudi tedaj mešaj vsaj nekaj časa med novo seno nekoliko starega sena ali slame, da se živina polagoma privadi nanj in ne zboli za boleznimi v preba-vi)'h. Vročina je pritisnila. Zavaruj živino pred njega. Gnoj spravljaj redno vsak danvnta-hl,da..hz vročino in muhami. Zato pasi živino zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Tudi z vprežno živino delaj le v jutranjem in večernem hladu. Skrbi za snago v hlevih in izven njega. Gnoj spravljaj redno vsak dan na gnojnik. kjer ga sproti dobro stlači in zakrii. Pri molzenju pazi na največjo snago, da bo mleko in njegovi izdelki dobri. Odnesi mleko hitro iz hleva, precedi ga in spravi v hladen prostor. Po strnišču pasi pred oranjem perutnino. Izloči iz reje stare kokoši, ki slabo nesejo, še pred misanjem, jin .spitaj J— —J.! t~\ rlUn.i mipI.A »m in^l.n t, r, .1 n 1 > 111 piVJUdJ. VU1A.II piofvt lil jn.ivi.uvni. «-u (IdU^I)IRJ rejo; neprimerne piške spitaj in prodai. Dovoli dorasle petelinčke reži ali kopunt žamo 1» dežju, ali pa jo dovolj razredčimo z vodo. Še boljše pa storimo, da dodamo gnojnici tudi nekaj superfosfata, ki se naj raztopi že pred uporabo. Drevje bo to delo poplačalo z razvojem novih listov temnozelene barve, ki bodo lepo prehranili nastavljeni sad. Tedaj se nam trud 111 denar jmč izplača! unojenje ni potrebno pri drevju, ki se dobro razvija in čigar zdravo sadje se lejx> debeli in ne odpada. Julija je treba dati vejam že podpore, če so obložene s sadjem. Ne čakajmo s podjiorami tako dolgo, da se začno lomiti veje vsled teže sadja. Ker vsled ojx>r ostanejo veje v naravni legi, je tudi prehrana sadja boljša in zato večji pridelek, veje pa tudi za bodoče leto ostanejo v naravni legi. Ne pozabimo na vezi pri mladem drevju! Te vezi je treba sedaj bolj pritrditi, ali, če smo to že preje storili, jih tnalo premakniti, da se ne zajedajo v deblo in da se deblo na tem mestu ne rani, oziroma poinehkuži. Preglejmo tudi kole, ki opirajo drevje in kole, ki drevje varujejo pred živino, stroji in orodjem ali vozili. Julija nadaljujemo vršičkanje mladik na pritlikavcih. To je potrebno, da prisilimo drevo k tvorbi rodnega lesa. Ce že priščipnjena mladika požene, tudi to zopet prikrajšamo na en list. Seveda vodilnih mladik ne priščipujemo, ampak jih razpeljujemo pri špalirjih po določenem ogrodju. Pri pritlikavcih je v juliju umestno razbirati tudi nastavljeno sadje, če je drevsece preveč obloženo s sadjem. Ko vršič-kamo, to hajbolje opazimo. Odstranimo vse bolno ali jx> škodljivcih napadeno sadje in pa — če je treba — v razvoju zaostale sadove. Tako bo imelo preostalo sadje več hrane in se bo mnogo lepše razvilo. To pa ni malega pomena pri določanju cene! Škodljivci. Pri pritlikavcih že z vršičkanjem fjokončanio mnogo listnih uši in mladik, napadenih \ po beli j^egavosti in plesnobi. ki so najbolj razšir-za hčer«, ampak višino odreja po številu užrivateljev rodbinske pokojnine in »vrt S1 oy»I11 lot vplačevanja V iw>Wnjr»inski fond. Na pr., ako dva uživatelja (mati in hči) prejemata <35% od prejemkov, od katerih je vplačevalec vpla- I polovico vrednosti. čeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad in nato ena od obeh umre, prejema druga 55%. Nagovorjena priča. S. P. M. Gospodinja se je prepirala s sosedo, pa bi Vi morali biti priča. Soseda pa je sedaj tudi Vas obdolžila, da ste jo zmerjali, in je oba tožila. Kot pričo ima soseda le 11 letno šolarko, ki sploh ni bila poleg in je pod vplivom sosede. Vprašate, kaj storiti, če bi Vas sodišče obsodilo. — Če res niste sosede žaliH, upamo, da Vas ne bo po krivem dolžila priča. Če boste na razpravi videli, da priča ne govori resnice, Moteni skušajte z raznimi vprašanji na pričo razbi-striti posamezne okolnosti prepira tako, da se ne bo priča zarekla in bo sodišče spoznalo, da priči ne gre vera. Vendar pa lahko sodišče zasliši kot pričo tudi privatno tožiteljico in po oceni vseh okoliščin sodišče odloči, ali verjame privatni tožiteljioi ali ne. Proti obsodbi lahko najavite priziv takoj po razglašeni sodbi na zapisnik pri sodišču. Vpis solastnice ▼ zemljiško knjigo. Z. D. K. P« ženitni pogodbi je vse, kar zakonca pridobita, njihova skupna last. Sedaj je mož kupil posestvo, ki je v zemljiški knjigi vpisano samo na njega. Ali je mogoče na podiagi ženitne pogodbe ženo vpisati kot solastnico? Koliko znaša pristojbina ra vpis? Ali mož sam lahiko napravi prošnjo za vpis? — Vknjižba solastnine se sme dovoliti samo na podlagi listine, sestavljene v predpisani obliki ki vBe-bujoči pravni naslov pridobitve solastnine (na pr. darovanje, kupoprodaja itd,). Ker gre za pravni posel med zakonci, bo moral listino napraviti notar, ki bo tudi napravil predlog za vknjižbo. Predlog seveda lahko napravi stranka sama, če je vešča zemljiškoknjižnih predpisov. Taksa za vpis v zemljiško knjigo se ravna po vrednosti pravice, ki naj se vpiše, in jo najdete v tarifi k zakonu o sodnih taksah. Poleg takse bo seveda tudi treba plačati prenosno pristojbino. Neizplačan zaslužek. A. P. T. Kot pomočnik ste delali pri mizarju in ko ste pred pol leta zaradi pomanjkanja dela morali izstopiti. Vam je ostal mojster na zaslužku dolžan. Večkrat ste mojstra terjali, toda zaman. Zadnjič ste terjali mojstra, ko je bil ravno pri neki stranki na stavbi pri dehi. Sedaj mojster trdi, da Vam nič ne bo dal, zato, ker ste ga javno terjali. Vprašate, če je to prav. — S tem, da ste mojstra javno opomnili na plačilo svojega zaslužka, niste izgubili pravice do svoje terjatve. Boste morali pač mojstra tožiti. Od Vašega zaslužka sme samo odbiti Vaš prispevek za bolniško blagajno in odškodnino za poškodovano orodje, ki bi ga morda nalašč ali pa radi malomarnosti pokvarili. Preden tožite, dajte mojstra povabiti na pečat k sodišču. Inkognito. J. K. S. Mladenič srednjih let bi hotel inkognito (nepoznan) vstopiti v cerkveni red. Vprašate, če je kaj potrebno imeti za to posla z oblastmi. — Dvomimo, da bi kakšen red sprejel novinca, ki se ne bi mogel ali hotel izkazati, kdo da je. Samostanskemu predstojniku se bo pač treba s pravim imenom prijaviti in predstojništvo bo moralo novinca po zglaševalnih predpisih s pravim imenom prijaviti kot stanovalca policiji, oziroma občini kot zglaševalnemu uradu. Poroštvo. J. P. R. Neki poeestnlk je prodal kupcu iz Italije kravo za 1500 Din. Ker je kupec plačal le 300 Din, ni hotel krave izročiti brez jamstva. Radi tega Vas je kupec naprosil, da ste mm za poroka. Ker ste kupca poznali, ste napisali na listič, da ste mu porok. Ta papir je kupec dal prodajalcu in je nato prevzel in odpeljal kravo. Ko je kupec pripeljal kravo čez mejo in jo tam prodajal, 60 mu jo vzeli in še njega zaprli. Sedaj terja prodajalec od Vas plačilo ostanka kupnine. — Ni odločilna oblika pismene poroštvene izjave, pač pa vsebina izjave. Če ste torej napisali, da jamčite prodajalcu, da cnu bo kupec iz Italije izplačal kravo in to podpisali — vseeno, če je bilo to na še tako malem listu — potem je to bi la_ pismena poroštvena obveza, ki Vas po postavi veže. Le uslme-no izrečeno poroštvo je po postavi neveljavno, zato pa naj vsak dobro premisli, komu in zakaj se podpiše. Poplavljena košnja. J. J. P. Na prostovoljni dražbi ste kupili seno-košnjo. Radi nalivov je tamkajšnja reka košnjo poplavila tako, da to seno ne bi bilo za uporabo. Zato ste se odločili, da pustit« prodajalcu aro in nepokošeno seno. Prodajalec i tem ni zadovoljen ter Vam grozi s tožbo, češ da morate seno pokositi in plačati kupnino. Vprašate, če lahko kupčijo razderete. — Točnega odgovora Vam ne moremo dati, ker ne vemo, kakšm so b'li dražbeni pogoji. Ce se pri dražbi morebitna poplava ni omenila, pač pa je bilo vsem znano, da voda omenjeni travnik redno vsako leto poplavi, potem je bila cena temu primerno nastavljena in trpi kupec škodo. Ce pa je omenjeni travnik letos izjemoma poplavljen in je radi tega postala nošn;a bi ez vrednosti, a pred poplavo travnik še M bi, zrel za košnio. ootem ima po našem mnenju kupec pravico odstopiti od pogodbe radi prikratbe nad CITATELJEM ZA NEDELJO Mojmir Gorjanski: Eer »Petdeset rubljev, nič več in nič manj. In če Jih ne dobim do jutri zvečer, te vržem iz tega brloga na cesto in dam razprodati vso tvojo umazano •ačijo.« , , »Toda tovariš,« je začel še s skromnejšim glasom Petrov, »toda tovariš, pomislite, petdeset rubljev v enem dnevu. V štirinajstih dnevih bi jih morda spravil skupaj, toda v enem dnevu, to... to... to... je nekaj ne .. ne ... nemogočega.« Glas se mu je pričel tresti in zlogoval je posamezne besede kakor otrok, ki se komaj uči govoriti. »Petrov, čemu javkaš kot otrok in se pretvarjaš? Saj te poznam, Petrov. Petdeset rubljev do jutri zvečer, pa si jih preskrbi kjer hočeš. Ni moja dolžnost, da bi se zamujal pri vsaki stranki in tolažil take cvileče mačke Kot si ti.« »Toda, gospod tovariš,« je znova povzel Petrov in se še globlje sključil na stolu,« gospod tovariš, dajte mi teden dni odloga in potem, potem vam morda...« Ivan Varjakov, pooblaščeni državni iztirjevalec zaostalih najemnin, je zamahnil z roko in rekel s trdim glasom: »Petrov! Ce jutri do osmih zvečer ne dobim zahtevanih petdeset rubljev, te dam vreči skozi vrata, da boš letel po stopnicah kot najboljše letalo na moskovskem letališču.« Petrov se je zdrznil pri teh besedah, zakaj nikdar v življenju ni bil prijatelj letanja po zraku, najmanj pa takega, pri katerem naj bi bil on motor in drugi gonilna sila. Vendar pa se je kmalu zbral in pričel z drobnim, čisto otroškim glasom. »Toda, gospod komisar, če bi bih vi na mojem mestu, potem bi videli, da...« Toda komisar ni hotel vedeti, kaj bi bilo, če bi bil na njegovem mestu, ampak je naglo odprl vrata in jih s truščem zaloputnil za sabo. Petrov je ostal sam v podstresm sobi s polovico izgovorjenega stavka v ustih. S strahom je prisluškoval. Po temnih stopnicah so odmevali Var-jakovi škornji in njegova palica je v temi tolkla v S4Cn Nalahno je odprl vrata in mrzel zrak je planil s hodnika v izbo. Nič ni bilo več slišati. Varjakov je gotovo že nadlegoval ljudi z zaostalimi najemninami v sosedni hiši. . . »Vendar ga je odnesel vrag,« se ie globoko oddahnil, »toda z Varjakovim se ni šaliti. Zadnjic je pripovedoval neki starec, ki je bil nekdaj čolnar na Volgi, kako je nekoč ravno ta Varjakov vrgel njegovega tovariša iz prvega nadstropja na cesto, ker je dvakrat »pozabil« plačati najemnino. In potem je v bolnišnici prišel do prepričanja, da bi bilo bolje, če bi se sam izselil, kakor pa, da ga drugi mečejo skozi okno.« Petrov se je že tresel ob misli, da bo moral tudi on poskušati dobrote letanja in v duhu je že premikal roke, s katerimi naj bi lovil ravnotežje na zračni poti. . »Nič,« se je nenadoma domislil, »kaj bi se tra-pil s tem letanjem. Rajši bom poskusil, da .pridem do denarja. Ce pa se mi to ne posreči in ga lutri ob petih popoldne ne bom imel v roki, bom skril vse svoje reči v. onem podrtem hlevu ob reki in potem, notem . « To pa so mu misli nenadoma obstale, " ■fScor obstanejo na rezko povelje dolge kolone vojakov na moskovskem vežbališču. Niti korak se niso ganile misli naprej. In potem... Kaj potem, Petrov ni vedel Morda ga bodo vseeno gnali nazaj v sobo in ea vrgli po stopnicah, kakor mu je obljubil Varjakov Zaprl je oči in že gledal v duhu svojo prvo zračno vožnjo. Kmalu potem je ves utrujenjtaspal. Ko se je drugi dan prebudil, so že tulile sirene v tovarnah osmo uro. Mrzlo je bilo v sobi na majhnih šipah so ledenele zimske rože in droban snee se je vsipal na zamrznjene ulice. A kljub mrazu se je Petrov hitro ogrel ob spominu na včerajšnje Varjakove pretnje m na osmo uro zvečer ko mora imeti petdeset rubljev. . Kje naj jih dobi? Misli so se mu podile po glavi kakor oblaki, ki jih žene jesenska burja včasih nad mestom. Obraz se mu ie nagubal, nemirno je hodil po «obi sedaj je sedel, sedaj ležal, zdaj zopet stal, a pametne misli k Nenadoma je planil k postelji, segel z roko pod blazino in privlekel na dan dva rublja. Zavrtel se je na peti, se tako čudno zasmejal, da se je ustrasil lastnega glasu in zdrvel po stopnicah na cesto. Pred vežnimi vrati ie obstal. Sneg je postajal vedno gostejši, velike bele krpe so se trgale izpod neba Troje vran je letelo nad hišo. Petrov se je ozrl za njimi, nato pa z dolgim pogledom premeril ulico Majhen gospod v kožuhu je prihajal nasproti. Nenadoma mu je sinila v glavo odrešilna misel. Se enkrat se je ozrl proti prihajajočemu, nato pa se je potuhnil ob podboju vrat. »He, Petrov, čemu se treseš?« je bodril samega sebe »Saj ne bo nič hudega. Ko jjride mimo, planeš nanj, ga podereš v sneg in mn vzameš denar- nico, v kateri bo gotovo več kot petdeset rubljev.« Gospod v kožuhu se je vedno bolj bližal. Petrov je že slišal stopinje v snegu in mrzel pot mu je orosil čelo. Naslonil se je na vrata, premrli prsti so grebli po lesu. Ves pogutn mu je nenadoma uplahnil, najrajši bi se skril v vežo, toda bilo je prepozno. Se dva koraka in gosjx>d je stopil mimo njega. Petrov se je še bolj zmedel, v zadregi je pograbil kučmo in se globoko odkril. Oni pa se je malomarno ozrl, zamahnil s palico in odšel naprej. »Prav za prav je še bolje, da ga nisem, se je zopet domislil Petrov, »lahko bi me treščil z ono palico po glavi in potem bi imel vse drugo, samo rubljev ne. Sicer pa ni moj posel, da bi se pretepal z ljudmi na javnih prostorih.« Ponosno se je zravnal, potisnil kučmo na glavo in odhitel po ulici. Prav na koncu je bila majhna trgovina s papirjem. »Osem velikih kuvert« je zahteval Petrov in pomolil denar prodajalki. Ko je dobil zahtevano, se mu je razjasnil obraz. Pospravil je drobiž, segel po kljuki in planil na ulico. »Cemu hitiš Petrov, saj se ne mudi nikamor,« je zopet miril sebe. »Še preden bodo tulile sirene v tovarnah dvanajsto uro, boš imel pietdeset rubliev in potem ti ne bo treba zvečer leteti po stopnicah.« Ko je stopil v podstrežno izbo, je takoj poiskal črnilo in sedel k mizi. Zamislil se je. »Da Aleksander Saveljev naj bo,« je tipal z mislijo po možganih, »njegov poklic... lahko je posestnik, morda tudi bankir... ne, rajši trgovec, to bo najbolj verjetno.« široko se je zasmejal in s počasnim poudarkom napisal enak naslov na vseh osem kuvert: Aleksander Saveljev, trgovec, Moskva. V zavitke je na-tlačil časopisnega papirja in jih močno zalepil. Cez pol ure je stal Petrov na najprometnejši ulici sredi Moskve. »Gospod, ali poznate Aleksandra Saveljeva?« je nagovoril bogato oblečenega človeka. »Moj go- spodar mi je naročil, da mu izročim teh pietsto rubljev. 2e dve uri ga iščem. Ali morda veste naslov njegovega stanovanja?« Bogato oblečeni gospod se je zresnil. »Ravno prav, tovariš, da ste me našli. Kako čudno naključje. Jaz sem Aleksander Saveljev,« je odgovoril v zadregi in segel po kuverti, i Petrov se je zvito nasmehnil, potegnil roko k 1 sebi in rekel s ponižnim glasom: »Gospodar je naročil, da mi mora dotični gosjx>d najprej izročiti . deset rubljev in šele potem dobi denar.« Gospod je naglo poiskal denarnico, vrgel Pfe-trovu deset rubliev in izginil z zavitkom v gneči. Petrov je gledal za njim in se smejal: »Lepa ! kupčija. Kako hitro ujameš tepca, ki ti da deset rub-; ljev za šop časopisnega papirja. Nisem jaz kriv, ' resnično nisem, če so ti ljudje tako lakomni na rublje,« je mislil dalje in stiskal denar v roki. Cez par minut je že stal na križišču druge ulice in iskal Saveljeva. Zopet ga je čisto po naključju našel in z dvajsetimi rublji v žepu se je premaknil v tretjo ulico. Igra se je zopet ponovila in še preden je kazalec na uri dosegel enajsto, je vseh osem iskanih lastnikov dobilo »svojih petsto rubljev«. Ko je prišel zvečer Ivan Varjakov k Pefrovu po zaostalo najemnino, je našel pri njem pogrnjeno mizo, obloženo z jedrni in vinom. Ko mu je ta iz-1 ročil denar in ga povabil naj prisede, se ni branil. Pri polni mizi sta se pobratila in Varjakov mu je napravil potrdilo, na katerem je bilo napisano črno na belem, da je Petrov plačal najemnino za šest mesecev naprej. S tem potrdilom je postal Petrov naj-solidnejši državljan v Moskvi in pol leta bo lahko brez skrbi gledal, kako bodo leteli ljudje iz neplačanih stanovanj. * Drugi dan pa je Ivan Varjakov povedal svojemu predstojniku, da imajo nekateri ljudje v podstrešnih stanovanjih čuda veliko denarja in da jedo bolje kot najvišji državni uradniki. Na lastne oči se je prepričal o tem. In zato je trdno sklenil, da bo ■ odslej vrgel skozi okno vsakega, ki bo trdil, da ni-I ma niti enega rublja pri hiši. Zastrti moški Gospodični Elsi Fanter, mladi Berlinčanki, ki je spisala ta članek, neustrašeni in energični vpričo težkoč, je uspelo prodreti v notranjost Libijske puščave, v mesto Murzuk v Fezami. Rolfe, znameniti raziskovalec Afrike, je prišel pred šestdesetimi leti v Murzuk. Bil je zadnji popotnik po teh krajih, ki so zaradi neznosne vročine skoraj nedostopni. Elsa Fanter je v Murzuku zadela na Tebbu-je, tisoč let staro amazonsko pleme. Tebbuji, ki izhajajo iz Fenicijev, Mezopotamcev in Perzijcev, vzbujajo zaradi svojih starodavnih običajev in zaradi svojega matriarhskega sistema v vsaikem pogledu največje zanimanje. »Stala sem sredi gruče temnopoltih žena. Živahno eo mahale z rokami in prijemale za moje lase. Zanimali 90 jih moji zlati zobje. V strahu so dvigale roke. Se nobena od njih do tedaj ni videla bele ženske. Bila sem prva evropska ženska, ki je ' prodrla tako daleč v Libijsko puščavo. Dva močno zastrta vojaka, ki ju je poslal poveljnik, sta tekla za oienoj, zgodilo se mi pa ni nič hudega. Narobe! Ženske simo druga drugo hitro razumele. Podale smo si roke in se smejale. Samo besed nismo mogle razumeti. Te mračne ženske so se mi poklonile in zdelo se mi je, da je bil njih poklon veliko bolj dražesten, kakor so lesene kretnje nas Evropicev. Zame so bile te fantastične, a lepe ženske največja senzacija v mojem, doživljajev polnem življenju. Stala sem med njimi na vročem pesku in opazovala njih obnašanje prav tako radovedno, kakor so one moje. Črnke to niso bile. Njih nosovi so prefino oblikovani. Nekatere jih ioiajo tako plemenito rezane kakor Berberci. One si ne zastirajo obraza, njih visoko čelo je prosto las. Ko so slonele ob majhnih odprtih vratih, so bile videti kakor starodavni kipi. Neki zdravnik v italijanski trdnjavi mi je zvečer pripovedoval o njih: »Moškega boste tu poredko videli. Ti so svojemu starodavnemu nomadske- Pred nakupom si oglejte veliko raz-stavo otroških in igračnih voziikov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA" P. Batjel, Ljubljana, KarlovSka e.4 Najniže eenel — Oentk franko. mu življenju zvesti in so vse leto na poti s kamelami. Tebbuji imajo najboljše in najbrzejše kamele. A svetovna kriza je prišla celo do semkaj in promet na karavanski črti k Tsadskamu jezeru in Nigeru se je zelo zmanjšal. Ženske ostanejo med tem same in morajo same zase skrbeti. 0 tem narodu vemo tu zelo malo. Samo to vemo, da prihajajo iz dežele Tu, nedostopne visoke planote Tibe-sti; od tu je tri mesece hoda s kamelo. Njih družinsko življenje je čudno. Matriarhalni sistem, prvotna oblika družinskega življenja, je pri njih še vedno ohranjena. Mati ima vso pravico in moč. Žena se oinoži z možem, ki si ga ona izbere. Lahko se od njega loči, nakar je vsa lastnina njena. Ona je glava družine. Kadar so na potovanju, spijo žene v šotoru, možje pa morajo zunaj spati. Otroke vzgaja mati in jih kot izobražena žena uči staro fenicijsko abecedo, kakršno vidite na tem-le ženskem ineču,< in pokazal mi je meč, na katerem so bili tipični krogi, listi, lestvice in križci. »Ta abeceda je nekoliko slična današnjim grškim črkam. Tebbske žene celo pišejo verze, ki jih čitajo izključno ob svojih ženskih družabnih večerih. Kadar je otrok star šest let, pride v roke materinega brata, zakaj oče nima besede. V dokaz tega je pogovor, ki sem ga nekoč slišal. Eden naših častnikov bi bil zelo rad vzel brhkega tebbske-ga dečka s seboj v Italijo. Fanta je vprašal: »Ali bi šel z menoj?« »Da, gospod.« »Ali ti bo mati dovolila?« »Bo, a vprašati morate strica.« »In očeta?« »Ne, gospod; vprašati morate strica.« Brez dovoljenja materinega brata bi ne bil mogel vzeti dečka.« »Kakšne pravice ima oče, vprašate. Ta ima vso oblast čez otroke svoje sestre, za katere skrbi. Ti pripadajo k njegovi hiši. Vse dedne pravice prehajajo tudi po patriarhski postavi — to je, sestrin sin podeduje lastnino in naslov. Da se je tebbski narod ohranil tako dolgo kot čisto pleme, prihaja odtod, da je del Libijske puščave zaradi svoje lege ostal skoraj neznan. Ali ste zapazili moški korak teh amazonk? Tako ponosno ne koraka nobena črnka. Rade se smejejo in so zelo živahne. Videl sem pa tudi že, kako so se sprle. No, takrat pa ni bilo šale. Spodrecale so si svoja dolga, viseča oblačila in šle s težkimi doga-mi druga nad drugo. Prepire med seboj poravnavajo same. Pripovedujejo o vasi, kjer žive samo tebbske 6RITZNER POKBOPIANA KOLESA UST** ,HDLER' i!l .GlilTZNER' po liredno nizmii cenou samo pri tvrdki JOSIP PETEUNC - LJUBLJANA bil za Prešernovega spomenika, za vodo. Večletna jrnranoljal Ponk v umetnem vezenlu brezplačen I Telefon Stev. 291S. ženske. Vsako leto si vsaka vza:ne moža, ki ga jm dosegi njegovega namena ubijejo. Tu v Murzuku je za vsakega moža deset žensk. Ženske nosijo koprene, moški si p»a svoj obraz popolnoma zastirajo. Pri obrezovanju in svečanosti možatosti dobe kopreno, nakar je ne odlože več. Nosijo jo podnevi in ponoči. Celo jedo pokriti. Pravijo namreč, da je nekaj strašnega videti, kako se žveči. Kako je ta običaj nastal, ni jasno. V nekaterih krajih v Indiji nosijo moški zaradi moski-tov velike kose papirja pred \isti; pa ne iz higi-jeničnih ozirov, ampak zato, ker ni treba, da bi moskiti povzročili smrt človeka. Morda je ta običaj tu nastal tudi na ta način. Jaz si ga razlagam takole: Tebbuji prihajajo z visokih planot Tibesti, kjer je zeleno in ne tako vroče in prašno, kakor je v Fezanu. S kopreno se hočejo namreč varovati pred peskom in mrzlimi nočimi. Tretja verzija ima izvor v religioznosti in tradiciji. Tebbuji častijo drevo akacijo, zlasti seyalsko akacijo, ki zelo prijetno in močno diši. Zato Tebbu nikdar ne kupčuje z akacijevo smolo in je tudi ne natovori na kamelo. Vpliv fenicijske kulture je Se po tisoč letih tako močan, da se spoznava še v današnjih besedah. Na kartaginskih volivnih deščicah je 6talo v imenu Tanita »Pene Baal« — obraz Baala — in gotovi rodovi tu še danes imenujejo kopreno i» moške »pene«.« »Med zastrtimi možmi, ki so me na kameli spremljali semkaj, je bil eden z modrimi očmi, pravimi pravcatimi svetlomodrimi očmi. Kako pride to?« sem vprašala zdravnika. »Tebbuji so se nekoliko pomešali s črnci iz Sudana,« je odvrnil. »Ni se pa zgodilo poredko, da sem videl moške in ženske, ki so kaaalp skoraj arijski tip z drobnimi, podolgovatimi obrazi in i rokami s finimi prsti. To so visoki, vitki in dra-žestni ljudje. Prav taki tipi 6e vidijo v starih perzijskih gravurah in vezenjih. Tudi njih sedlo za kamelo, »ragla«, je slično perzijskemu sedlu. Narod z zelo visoko kulturo je pred morda več kakor štiri tisoč leti prišel iz Azije po dolini Nila; zaradi Egipčanov se ni mogel vrniti nazaj. Našli so zavetje v murzuških strukturah adobe in ostali tam. To ljudstvo je mohamedanske vere, časti pa tudi starodavne bogove, ki so manj znani.« 9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd. ftjuriranje - potiskanje. Vrenje monogramov, zaves, perilo. N»T«den lin enlel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni! Matek <$ Mikeš, Ljubljana (poicg hotei« struvrij) AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL, mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Diu. Reg. S. br. 4787/32, Herod Oologranc MESfNl STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Franci Brus: Na grobu „Mutca Osojskega" O soje Spoznal sem naravne lepote naše Gorenjske z njenimi mogočnimi planinami, z bogatimi gozdovi. Čarobnimi jezeri in slapovi. In klic naravnih krasot me je vabil 5e onstran Karavank v slovenski Korotan, aied nesvobodne brate, da spoznam njihovo lepo zemljo. — Dobro obloženega 7. milinami v nahrbtniku me je vlak naglo popeljal z Jesenic skozi karavanški predor mimo Baškega jezera v Beljak. Slednje je lepo mesto, približno take veličine kot Celje. Stal sem na Dravskem mostu ter gledal proti severu in vzhodu. Srečaval sem mnogo ljudi gosposkega slanuin kogar sem pozdravil slovensko, ni 1 ni prav nič odgovoril. Okleni! sem, d« grem naiorej na Osoje v ta »prelepi skrili biser koroške ti zemlje«, da spoznam njih zgodovino in jezersko lej>oto. Napotil sem se peš iz Beljaka po krasni dolinici ob Osojskem jezeru. Za oienoj so blestele Karavanke, nekoliko desno Dobrač z Zil-skimi alpami, pred menoj ob severni strani pa se je dvigala planina Grlica. Jezero! Veselo se zib-ljejo po široki gladini jadrnice z razprostrtimi pe-rotmi ter puščajo za seboj dolgo cesto šumečih pen. Osoje so majhna vas z znamenitim benediktinskim samostanom. V začetku 10. stoletja so se tu naselili menihi iz Bavarskega. Rodbina oglejskega patrijarha Popa je bila dokaj naklonjena benediktinskemu redu. Bila je grofovskega rodu z imenom Ozius. Baje je dobil tudi samostan ime Osoje po grofu Oziusu, ki ima v cerkvi spomenik, vendar lahko Irdimo, da so Osoje pristna slovenska beseda, kajti tu 90 nekdaj prebivali Slovenci, o čemer nam med drugim pričajo še nekatera iinena na ploščah grobnih spomenikov. Samostan je stal tu že v sivi davnini, kajti benediktinski red je bil ustanovljen v 5. stoletju in kakih 150 let kasneje so se tu naselili benediktinci. V dobi Cesarja Jožefa II. (1780—1790) pa je začel samostan propadati; kajti benediktinci so se morali izseliti, samostan sam pa je postal vojašnica. V samostanskih dvoranah vise krasne Fromil lerjeve slike. Zlasti znamenita je ona slika, ki predstavlja zadnje usloličenje na knežjem kamnu pri Krnskem gradu. Na knežjem ka nnu sedi svo bodni kmet, knez Ernest Železni, |»a se odkupuje kmetu. Ljudstvo med prepevanjem slovenskih nii rodnih pesmi spremlja vojvodo v gosposvelsko cer kev k maši. Dalje so tu slika kralja Maksimilijani! v Celovcu leta 1518 in nekateri samostanski grb ki so sestavljeni iz treh rib, božjegn očesa, škofove kape in palice, dveh lilij in panja. Lepa je bene diktinska dvorana, ki so jo prenovili v samostanu Tu je bila prej knjižnica, ki so jo vojaki uničili knjige so požgali, pometali v jezero ali pa pokradl Lepa je cerkev Marijinega vnebovzetja, Zida na je v renesančnem siogu z gotskim spomenikom. Cerkev vsebuje krasne stenske slike in rezan oltar 1 Marijinega vnebovzetja z 12 apostoli. — Na poko-| pališču opazimo na spominskih ploščah slovenska j imena, ki so nema in edina trdna priča borbe slovenskega ljudstva z germanskim življem. Nekaj, ; kar me je vleklo na Osoje, je grob poljskega kralja i Boleslava II., kjer sem izvedel tudi zgodbo njegovega življenja. Grob leži na severni strani cer-! k ve, kjer je plošča z napisom: »Boleslaus Rex Po-loniaec. Aškerc je to zgodbo v svojem »Mutcn osoj-SKem1: prav dobro posnel. Boleslav II. je bil pogumen vladar, saj ga na- Grob kraJia Boleslava 11. na Osojah z va bratski poljski narod »Boleslav šmiati« (Boleslav Drzni). Njegovo življenje ni bilo zjrledco, zato ga je opominjal krakovski škof Stanislav, naj popravi ono, kar je zagrešil. Toda razjarjeni Bole-' stav ni poslusal sv. Stanislava ter je nalašč jirejio-vedal du/hovnikom opravljati službo božjo v prestolnici. Stanislav se n' prestrašil te odredbe ter je še dalje maševal v cerkvi sv. Mihaela. Boleslav je nato zaukazal vojakom, naj Stanislava ubijejo. Ti niso hoteli poslušati kraljevega ukaza, z?to je Boleslav sam pristopil k oltarju ter zabodel z mečem škofa Stanislava. Papež Gregor VII. je zaradi tega grozodejstva izobčil mor'lca iz občestva Cerkve. Bratski poljski narod zaradi tega ni več hotel pripoznati Boleslava za svojega vladarja. Preganjan od slabe vesti, se je odpravil nesrečni mož peš v Rim, da bi tam izprosil odpuSčanje. Prišel je tudi v Osoje ter kot nepoznan, nnitast"' j>opotnik zaprosil za sprejem v samostan. Sedem dolgih let je opravljal molče svojo pokoro ter vršil vsa hlapčevska dela. Menihi so se čudili spokorniku ter se za nuitea zelo zanimali. Nihče ni mogel izvedeti, »kdo on je ter odkod, kje zibelka mu tekla in kje njegov je rod ...« Toda na smrtni postelji se je zgodil pravi čudež. Mutec je spregovoril ter povedal, da je morilec sv. Stanislava in prišel kot mutec-spokornik v samostan, ki mu je dal dom in zadnji blagoslov. Grob Boleslava II. je trajen spomenik bratskega poljskega naroda. Na zidu samostanske cerkve je grobnica in nad njo vidimo sliko, ki predstavlja Boleslava kot kralin z mečem. Okoli njega je še sedmero manjših slik, ki kažejo vso zgodbo njegovega življenja. Te umetniške slike nam je upodobil poljski slikar: J. F. Daniszewfikl 1884 w Krn-kowie. V notranjosti eerkve je na levi strani pri tleh pod malim obokom marmornata plošča, pod katero leže ostanki kralja. Živahno in ljubko je življenje v tevm prelepem skritem biseru koroške ze-nlje irnjti ti_i je svet ba;-nih čude«, ki ne bodo v svoji čarovitosti In pisani zgodovini nikoli izčrpana. Stran 1«. >SLOVEffEC«, dne 1. julija 1934. Stev. 146. Adam Milkoviči Razočaranje Frtaučku Gustl ma beseda Moralo je biti že precej pozno, ko je gospod Tratar prikolovratil do svoje vile. Z opotekajočimi 6e koraki je stopil v stanovanje in nerazumljivo mrmral predse. Nekam zamišljeno je buljil v tla, gotovo je imel velike skrbi. Tilnik in ramena so mu še polna raznobarvnih papirnatih trakov in druge predpustne šare, s katerimi ga je na plesišču obsipavala nepoznana maska. Ne bilo bi gospodu Tratarju do teh papirnatih trakov, da mu iih niso naklonile tiste nežne, bele roke izpod črno-bele krinke. O da, prav prijetno je takole človeku, če more sam na tihem razglabljati po veseli zabavi o tem in onem, morda o belih rokah zapeljive maske, o njenih črnih očeh, ki so mu bile tajinstveno pomežikovale izpod krinke, da da. Ampak to je najlepše, prav za prav za gospoda Tratarja zelo neprijetno — ta vitka, nepoznana maska je opolnoči nenadoma izginila, ne da bi se mu bila prej razkrinkala... Toda, to dela sedaj gospodu Tratarju tolikšne skrbi, zato bulji predse in venomer premišljuje: Kdo je bila ta neznanka? Zakaj se mu ni razkrila? Zaman jo je bil prosil, da bi odgrnila krinko vsaj za hip, zaman ji je prigovarjal, da bi spregovorila z njim vsaj eno samo besedo — nič.. . Prav nič! Samo s tistimi belimi rokami mu je trosila zdaj bele, zdaj rdeče trakove, mu jih ovijala okoli vratu in se mu dobrikala... Dobrikala da, kako nežna je bila! Morala pa ga je vsekakor zelo dobro poznati, mogoče je vedela celo — da je oženjen in da je njegova žena že nekaj tednov na letovišču ob morju? Bog ve. kako je prav za prav, si pravi končno gospod Tratar in stopi nemirneje po gladkih parketih svoje sprejemnice. Da bi se vsaj že pričelo daniti! Pogleda skozi okno in se zastrmi v noč, ki leži zunaj. Ko se bo zdanilo, bo stopil na ulico, nič več ne bo tako sam v teh težkih mislih, tam bo hodil med ljudmi in bo iskal — hm, koga? No da, njol Takole srednje postave je bila, vitka, bele skrbno negovane roke je imela in — in črne, temne oči. Smešno! tleskne z rokama gospod Tratar: Temne oči — kakor Vera — njegova žena, da. Vsekakor čudno naključje! To, samo to ve gospod Tratar o skrivnostni maski, to je sicer zelo malo, nekaj pa je rendarle. Ampak zdaniti se kar ni hotelo, pa je stopil oa balkon, da bi prej zagledal prve pramene nastajajočega dne. Tu je strmel v nebo in prešteval zvezde, da bi si skrajšal čas. Zraven ie venomer mislil na nepoznano masko in se na tihem veselil trenutka, ko bo zvezda Dianica na obzorju pričela bledeti. Nenadoma je začutil v sebi nekaj lepega, novega, nekaj — po čemer je bil hrepenel na skrivaj že davno. Morda pa je ravno v tej neznanki moja bodočnost? je pomislil. Novo, čisto novo življenje, .sreča — ki mi sedaj ob Veri tako spretno obrača hrbet. Da, da ... Tako premišljuje, kadi cigareto za cigareto in je srečen. Ko seže v žep, začuti tudi v njem vse polno papirja. Na! si pravi, povsodi sam papir, kakor da sem pristen uredniški koš. Potem razširi oči... Tu, na tem malem lističu je nekaj napisano... Stopi v sobo, nato pod luč in strmi v papir. Je to mogoče? Potem čita znova: Maska s 6rno-belo krinko vas želi — spoznati. Ne pozabite na valčkov večer... Vaša Rika. _ _ . Ha! je tlesknil z rokama gospod Tratar. Potem je tekel po sobi iz kota v kot in ponavljal: Vas želi spoznati! Vaša Rika, Valčkov večer... Vas želi spoznati! Da, da — tudi jaz vas želim spoznati, draga neznanka... Ha! Imenitno! Toda! je hipoma obstal sredi sobe, kaj je hotela, ko piše, naj ne pozabim na valčkov veter? Da sem tam zopet sni-deva? Gotovo! Evo me Rika, sladka Rika... je kriknil skoro glasno, potem pa razpel roke in se mladeniško zavrtel na gladkem parketu. Rika! Rika! Nato je omahnil k mizi, priprl oči in ie mislil samo na njo. Zunaj je nastajal dan in zvezde so bledele. Naslednji dan je pisal svoji ženi: Kako ti je dušica? Upam, da ostaneš še nekaj časa ob morju, tu je zmerom megleno, gotovo bi ne vplivalo dobro na tvoje zrahljano zdravje. Jaz sem od sile zaposlen s svojimi posli — seveda zmerom mislim tudi nate, dušica ... Valčkov večer. Gospod Tratar je bil med prvimi v razkošno opremljeni dvorani. Venomer se je oziral k vhodu in nestrpno pričakoval trenutka, ko bodo zagledale njegove oči njo — Riko, seveda. Ob desetih, je nenadoma obstala pred njim. Gospod Tratar se ji je globoko priklonil: Zelo me veseli, draže6tna nepoznanka, da se vam smem predstaviti... In se je predstavil. Njene temne oči so se zabliskale v svitu stoterih luči in njena bela roka je rahlo zadrhtela. In sedaj, je dejal ljubeznivo gospod Tratar, bi tudi jaz želel spoznati sladko bitje, ki se mi tako spretno skriva pod tole črno-belo krinko ... in ji je skušal narahlo odgrniti obraz. Ampak ona je • svojo nežno roko zadnji hip zadržala njegovo desnico ... Oprostite! se je nasmejal in stiskal njeno mehko ročico med svojimi prsti, moje hrepenenje vas spoznati je že neznosno, je že bol... ne, ne, vi se ni morate razkriti, vi ne pojdete tako kakor zad- njič od mene noooj, ne, ne . . . Tako je jecljal in še dodal; Nenadoma sem začutil v 6ebi novo življenje. Ne poznam vas sicer, vendar mislim tolikokrat na vas .. . Zdaj so mi bili ti dnevi tako dolgi, štel sem ure in minute in sem mislil na vas, samo na vas, dražestna Rika ... Ob dveh po polnoči pa ji je dejal zunaj ie skoro ukazujoče: Vi morate biti moja — vi boste moja žena . . . Razkrinkajte se vendar — ljubim vas, ; Rika ... in je omahnil k njej. Potem je poljuboval I njeno obleko. V naslednjem hipu se mu je iztrgala, si prikrila krinko na obraz še z rokama in je zbežala. V poltemi je oprezala nanj, dokler se ni opo-tekel na ulico. Preteklo je spet nekaj dni. Gospod Tratar sedi najraje na svojem divanu, tam 6e dolgočasi, tam premišljuje in ugiba to in ono o skrivnostni neznanki. Začuti se nenadoma spet zapuščenega — toda, menda je bilo ob devetih dopoldne, ko nekdo nenadoma potrka na njegova vrata. V naslednjem hipu čita gospod Tratar pismo sledeče vsebine: Pričakujte me 18. marca ob enajsti uri na glavnem kolodvoru. Veselim se skoraišnjega svidenja — Vaša Rika. Moj znak — bela vrtnica ... Gospodu Tratarju je bilo, kakor da je treščilo z jasnega neba, Tekal je po sobi, premetaval brezumno fotelje, nato žongliral z blazinami, ki mu jih je podarila za god njegova žena, in venomer ponavljal: Rika! Rika! Osemnajstega marca! O, to je vendar že pojutrišnjem! Določeni dan je prišel že dokaj pred enajsto uro na kolodvor. Nestrpno je hodil po peronu in ogledoval sleherno damo, dali nima morda bele vrtnice. Hm, sedaj ji ne bo več krinka zakrivala obraza, nič več. Zdaj ne bo gledal samo njenih belih rok, ne, ne, zdaj bo.. . V tem hipu je pri-vozil brzi vlak. Ona se pripelje z vlakom? je brž pomislil gospod Tratar. Oziral se je na vse strani — ampak nepoznane znanke z belo vrtnico ni bilo nikjer. Ampak, v naslednjem hipu je zagledal izstopiti z voza — svojo ženo, Vero. Prav zares! Je, ali ni? je še enkrat pomislil. Tako nesrečno naključje! je dejal potem: Zdaj, ko pride Rika! Ravno sedaj je morala priti! No, tako presenečenje! Ves zmeden ji je zakrilil z desnico — ko pa se ji približa, opazi, da ima tudi ona v roki belo vrtnico. Zelo me veseli, je dejala ironično gospa Vera, da si tako točno prišel na kolodvor, in to kljub temu, da si tako zelo zaposlen. Vidim, da v resnici mnogo misliš name ... in mu je izročila belo vrtnico. Toda, je dejala potem z nasmeškom, jaz sedaj zopet odpotujem, hotela sem se le prepričati, če boš točen. Vera! je zajecljal gospod Tratar in noge so mu zaklecale. Vera, da, se je smehljala ona, ti pa si menda pričakoval neko Riko, ne? Čudne slutnje so obšle gospoda Tratarja. Besede so mu nenadoma zastale v goltancu — razkrinkan je tudi on ... Sramuj se! je zdajci jezno siknila gospa Vera in mu še pomolila mal kovčeg: Ha-ha, no gospod Tratar, sedaj me vidite, ko ste tako želeli videti obraz ljubljene Rike ... ha-ha! Nato se je koketno obrnila in še preden je stopila na voz, dejala s poniževalnim pogledom: Za ženski obraz si prodal svoje poštenje, Hvala ti! Zelo sem razočarana .. . Jaz tudi, je pritajeno izblebetal gospod Tratar. V naslednjem hipu mu je pomahala gospa Vera skozi okno odhajaiočega vlaka. Gospod Tratar je omahnil na klop: Kaj se godi? Ogleduje vrtnico, belo vrtnico — o da! vzdihne nad njo in pogleda še v kovčeg. Zdaj se preseneti znova. V njem je ležala obleka tiste neznane maske in čmo-bela krinka... Zdaj mu je postalo še vse jasneje. Poleg obleke je bil listič: V spomin na — Tvojo ženo, nesrečna Vera ... Gospod Tratar strmi v papir, nato se zagleda nekam daleč. Zunaj pa je lep, solnčen zgodnje spomladanski dan ... DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih v želodca. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 1178/32) »No, Gustl, kua pa je prouzaprou iz taba? Kar putuhnu s se, kokr de b tu J ti špekuliru na kašn kuritek. S pu-hleunastjo, al pa z moučajnam na uš pršou nkamer naprej. Tu je treba s pestjo ub miza udart, de kar glaži zažvenketaja, pol uja pa mel Ide re-špekt pred taba.« Glih tkula me je undan en star moj znane nahrulu, ke sm slonu na Suštaiskem muste in gledu dol čez ugraja, kuku je drla Iblanca teb nč men nč kar naprej in se še zmenila ni za tist jez, ke ga je iblanska občina u lastn reža skunštruirala. »Ki m moreš kej taoga naprej metat? A na puvem zmeri use, kar m na src leži? A misleš, de se kerga kej šeneram?« »Tist nism reku. Ampak tu se m čudn zdii, de nubene na blekneš ud tisteh zlateh babne, ke sa se na Velesejme kazale. Tu je ja zdaj štatgešpreh u Iblan. Debele glih nisa ble tku, kokr lansk let tista Rozika, ampak en lep perejon zlata sa pa le reprezentirale use šter.« »Neki sm slišu ud nh. Gledat jh pa nism šou, ke nism verjev, de b se mogl dubit pr nas don-dons tulk zlata, ke nimama druaga, ket inal pu-pirja, ta druh je pa use sam pleh. De b mel pa na Velesejm kar šter zlate babnee, tu m pa ni tlu jt u glava.« »Pa sa ble le res, če m verjameš, ali ne. Jest sm jh vidu na lastne uči. Prauja, de sa pršle kar naraunast iz Ženeve. Ke se je začel u Ženevi neki krhat, in babnee nisa vedle, kuiku bo ta reč vn izpadla, so pa pupokale soja šila in kupita in šle spet s trebuham za kruham. U Iblan sa se pa ustaule.« »Pa mende ja nisa tku nauimne, de b mislele, de se uja' u Iblan kej zredile? Tu b jm ja lohka prec gespud veselejmsk derehtar dohtar Dular pu-vedal, de je u Iblan žajfa. De nej greja raj hitr dol preke juge. Ne pa, de jh pestejo tlela u Iblan kar deset dni stradat in zmrzvat. A nisa prou nč usmi-lenga srca? Buh se usmil, kašn sa dondons nahter Ide. Jest b jm pa puvedu, če b jh vidu. Scer pa pu pravic rečen: jest se na brigam za take babnee. Men gre zdela sam tala jez pu glau. Jest sm ferb-čen, kuku je ta špas skunštruiran, de se Iblanca še na zim en zajn, ampak deuja kar naprej, kokr hirja.« »Kuku nek? A na videš, de je autumatičn, kokr je zdej že use na svet. Kene, če s žejen, stopeš notr u »Daj-Dam«, pa se ga lohka autumatičn nažlampaš, de t bo še Aleksandruva cesta preozka, ke uš vn pršou. Če s lačn, pa stopeš not h Slamiče, pa se tud lohka autumatičen naješ, de uš st. Veš, zdej je use autumatičen. Sevede, zdej sa pa tud na rotuž začel štederat, kuku b 6e dau čez Iblanca tud jez naštimat autumatičn, de b se kar sam udperu, kedr b Murostarjem segla voda du trebuha, de b se več tku na zgudl, kokr lansk let. Kene, inženeri sa u nebutičnke lepu duraka špilal, Murostari so pa gagal, ke ni nubeden tam pr jeze ahtu, de b hitr jez udperu, ke b zam?rku, de sa Murostari že čez trebuh u vod. »Tu se na sme več zgudit,« sa reki gespud derehtar Prelou-šek. »Murostari sa ja tud Ide. Če jm krumpir voda pužre, že ni tku hedu. Sej se jm dauki udpišejo, pol če že maja kej za prgriznt, al pa ne. En let se že putrpi. če jm gre drug let spet vb trošt pu vod, je pa treba spet sani en let putrpet Dauki se jm pa tku spet udpišejo. Če že ne usi, pa saj neki. Na Murostarje morma pa že bi gledat, de nam kerga voda na udnese. Murostari so naš vuliuci in še prou naudušen vuliuci, kedr se prprauja. Zatu je nujna putreba, de en tak jez kunštruirama, de se bo sam udperu, kedr u sila. In pa de uja lohka inženeri u nebutičnke brez skrbi špilal duraka al pa magari švarepetra. Holt tacga, de na bo nkol več Murostarjem voda u grl tekla.« Tku sa reki gespud derehtar in inženeri sa s začel pr tist ta doug miz, ke ja maja za plane risat in pa za kašn talar al pa kruglca gor pu-staut, glave belt. In u treh dneh je biu autumatičn jez fiks und fertik na pupiri. Vil, tala jez, ke tle dol stuji, je že te ta nove konstrukcije.« »Ti, tu pa ni kar tku. Tu je pa fajn. Kaj prauš, a sa ta jez že pusti patentirat?« »Tist pa na vem. Jest mislem, de že Na vem pa nč gvišnga. Mende sa ja tulk nafrigan, de uja soja dušna lastnina tku zaščiti, de na u smela usa-ka šema take jezove pustavlat. Sej sa za stare šan-ce zidat tud uzel patent u ush kulturneh državah Europe, Azije, Afrike, Amerike in Australije.« »Tu sa pa pametn naredi. Kene, z dobrem patentam se daja lepi brajcari zasluži Noja, sej tu gespudi inženeri sami dobr vejo, drgač b s na belil nuč in dan glave. Kdu pa dondons kej zastojn nardi? Sej na tist »Peglezen« dol na Pulanah sa tud putent prglasil, kokr se guvari.« »Tist veš de. Drgač b začel še druh pu Iblan kašne peglezne pustaulat, ker b biu glih kašn prpraun prostor, pa pucen, sevede. Dondons pr tej griž morma gledat na usak krajcar, ke se more člouk tku martrat, de ga zasluž. A ni res?« F. G. Šah V španskem letovišču Sitges so pred kratkim odigrali turnir, katerega sta se izmed bolj znanih mojstrov udeležila poleg Lilienthala tudi Spielmann in dr. Tartakower. Zmagal je Lilienthal, ki je s tem priključil svojemu sijajnemu uspehu v Uj-pestu zopet nov uspeh in potrdil, da spada res v vrsto najboljših mojstrov. Lilienthal je dosegel deset in pol točke, drugi je bil španski prvak dr. Rey z desetimi točkami, nato sledita belgijski mojster Koltanovvski in dr. Tartakower in šele peti je bil Spielmann z devetimi točkami. Lilienthal je še zelo mlad, ima pa že zelo umirjeno in solidno igro, ki mu je zasigurala že prav lepe uspehe. Danes prinašamo njegovo zadnjo partijo iz turnirja v Ujpestu, v kateri je moral zmagati, ker mu je bil naš mojster Pire tik za petami. A. Litienthal—P. v. R6thy 1. d2—d4, d7—d5. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sgl— f3, Sg8—f6. 4. c4Xd5, c6Xd5. 5. Sbl—c3, Sb8—c6. 6. Lcl—f4, e7—e6. 7. e2— e3, Lf8— e7. (Tukaj se večkrat igra Ld6.) 8. Lfl—d3, a7—a6. 9. 0—0, b7— b5. 10. Tal—cl, Dd8—b6. (Slabo bi bilo Lb7 zaradi SXb5.) 11. Sf3-e5, Lo8—b7. 12. Lf4-g3, Ta8—08. 13. Ddl— e2, Sc6Xe5. 14. d4Xe5, Sf6-d7. 15. De2—g4, 0—0. 16. Sc3—e2, f7—f5? (Zelo slaba poteza, ki odločilno slabi črno pozicijo.) 17. e5Xf6, Sd7Xf6. 18. Dg4—h3 (pešec e6 je sedaj v nevarnosti), SI6—e4. 19. Ld3Xe4, d5Xe4. 20. Lg3—e5! (s to potezo izsili beli zamenjavo močnega črnega lovca), Le7—f6 (pretilo je Dg3). 21. Le5Xf6, g7X 16. 22. Se2—14, Tc8—e8. (Takoj bi črni izgubil po Ld5? radi TXc8 in LXd5.) 23. Dh3-g3+, Kg8— h8. 24. Sf4—g6+1, h7X g6. 25. Tcl-c7 (črni mora sedaj žrtvovati damo, ker proti Dh3+ nima nobene druge obrambe), Db6Xc7. 26. Dg3Xc7, Lb7—d5. 27. b2—b3, Kh8—g8. 28. Tfl—ol, Tf8-f7. 29. Dc7 —g3, Tf7—g7. 30. h2—h4 (beli igra na napad na kralja). Kg8—h7. 31. Dg3—d6, Te8—a8. 32. Tel— c7, f6—f5. 33. Tc7Xg7+, Kh7Xg7. 34. Db6-e7-f, Kg7—h6. 35. Kgl—h2! (kralj gre dami na pomoč), Ta8—g8. 36. De7—f6, Kh6—h7. 37. Kh2—g3, a6 —a5. 38. Kg3—f4, a5—a4. 39. b3Xa4, b5Xa4. 40. a2—a3, Kh7—h6. 41. Df6—g5+, Kh6-h7. 42. Kf4 —e5, Tg8—f8. 43. Dg5-e7+, Kh7—g8. 44. Ke&-!4, Ld5—b3, 45. Kf4-g5, Tf8--f7. 46. De7-d8+, Kg8-h7. 47. Dd8—e8, Kh7—g7. 48. Kg5-f4, Tf7— a7. 49. De8—d8, Ta7—b7. 50. Dd8—d4+, Kg7— h7. 51. Dd4-f6, Tb7-d7. 52. Kf4-g5, Td7—g7. 53. Df6—f8 (črnemu je sedaj že zmanjkalo potez, Lb3—d5. 54. Kg5—f6, Tg7—b7. 55. Df8-e8, Tb7— g7. 56. De8Xa4, g6—g5. 57. h4—h5, f5—f4. 58. Da4—e8, g5—g4. 59. h5—h6! in črni se je vdal. TiiO.-f«, Problem št. 23. W. Pauly. Črni: KeS, P: g4, g5, g7 (4 figure). a b C d e f g h H H H ■ H ■ B H 1P & B B H B UP iH H IH ■ l H H i H H wm Wiw §gi ■ mk B O WM? WM ■ Wm. mm a b c d e { g h Ljubosumnost lahko zruši zakon »Podlaga srečnega zakona je dobrota in strp-Ijivost,« je dejala kneginja Aleksandra Kropotkin, ki je pripovedovala o domačem življenju v Rusiji. »Ljudje, zlasti neodvisne mlade žene, pa se zelo pogosto nagibajo k zamotanim stvarem. Rade spreminjajo to, kar je temelj stvarem. Tako dolgo spreminjajo, dokler stvar ne dobi popolnoma drugega lica. Morda je to nekakšno odmikanje od večnih resnic, katere jim ne konvenirajo. Danes se vsepovsod odmikajo,« je nadaljevala. »Eden sijajnih primerov je modernistična umetnost. Glejte tisto sliko tam-le,< je rekla in pokazala na sliko, ki je bila tako čudno napravljena. »To naj bi predstavljalo drevo, prav za prav pa je to rožnata in bela kepa, ki čepi na hiši. Ta slika kaže, kakor da se je umetnik prepiral z Vsemogočnim, kako je ustvaril drevesa. In napravil je drevo po svoje. Slika je dekorativna, a treba je zelo veliko fantazije, da se ugane, kaj naj predstavlja. Nekoč, na nelri umetnostni razstavi, sem se malo pošalila,« je nadaljevala zabavna kneginja. »S prijatelji sem šla skozi galerijo in videla kos kipa, ki naj bi predstavljal človeško figuro; imel pa je podobo munavega domisleka, zakaj glava mu je rasla lz stegna. Bila je modernistična umetnina brez smisla. Samo za šalo, in da bi videla, ali bo Imelo kaj več lica, sem kip obrnila in ga postavila na glavo. Preden sem ga pa mogla zopet pravilno postaviti, so prišli ljudje. Sla sem naprej. Štiri dni pozneje sera zopet prišla, da bi videla, kaj se je zgodilo 8 kipom. In glej, še vedno je stal na glavi. Ljudje so ga Občudovali kakor je bil. Bil je nekaj nejasnega. a Imponiral je ljudem, ki so hoteli veljati za »napredne«.« Dejala je, da je omenila umetnost zlasti zato, da ilustrira, kako m histerija današnjih dni zrcali v modernem vidiku. »To, kar imenujemo modernistično umetnost, je ena od poti, po kateri bežimo od sebe in od večnosti. Resnejše posledice tega izbogavanja se kažejo doma. To se čuti v ma-janju zakona, v ljubosumnosti. Ljubosumnost ne izhaja vedno iz strahu po izgubi moža aH žene,« je rekla. »Ni treba, da je to bridek protest proti tretji osebi, ki hoče zakonca drugega od drugega odtujiti. Pogosteje prihaja iz potrebe po komplikacijah. Ni treba, da je vzrok za ljubosumnost utemeljen, vendar se bo eden ali drugi ob najmanjšem povodu vrgel v reko ljubosumnosti, zakaj to je moderno. Da bi se mirno in zadovoljno sedelo pri peči, pa ni več moderno. To je histerija. Histerija je neke vrste reakcija lenobe. Zdravilo za to je mir. Neki dan žena spozna, da se mož ne zanima več zanjo. Namesto, da bi, kadar se tako zgodi, naše žene šle vase, se zamislile v moževo stališče, ga skušale razumeti in tako rešile, kar se morda še da rešiti, začnejo moža mučiti z vsemi mogočimi očitki, ker vidijo samo sebe, ker plavajo v sebičnosti. Vsak moški ali ženska, ki je sebična, je dolgočasna. To je za ženo nevarneje kakor za moža Morda je to naziranje zastarelo ali celo nespametno, pa vendar me ženske, najsi smo si pridobile še toliko pravic in enakopravnosti, se moramo ozirati na moža, ako si ga hočemo obdržati. Ženske bi morale malo bolj pozabiti nase, biti manj sebične, pa bi ne bilo toliko zrušenih zakonov. Po mojem nazoru so ženske, zlasti bogatejše, preveč zaljubljene vase in domišljave. Zadovoljne so s seboj in navadno postanejo brezbrižne, čim se omože. »Zdaj ga imam. zdaj je moj,« si mislijo. >Zdaj je vso dobro. Zdaj se mi ni treba več truditi zanj.« In v tem prepričanju se tako polene, da ga začnejo zanemarjati; pa ne samo njega, ampak celo svojo zunanjost. Če se jim notem mož odtuji, iščejo za to vzroka vsepovsod, samo pri sebi ne. Pojdi med revnejše žene, kmetske žene, in videla boš, da so manj sebične. Zanimajo se za vse, kar se godi krog njih. Niso prelene, da bi tega, kar je potrebno za srečen zakon, ne iskale in tudi našle. Srečala sem siromašne žene na cesti, v vlaku, a videla sem, da so o vsem poučene. Francozinje v tem pogledu nadkriljujejo svoje sestre. Najpreprostejša mala prodajalka zna zainteresirati moža, za katerega ji je kaj. Res je, da je njen planetni tir majhen, a ona se zanima za to, kar moškemu ugaja in kar rad sliši. Ustavi se tu, ustavi se tam, da malo zve, o čem se govori. Zanimivo besedo ima za svojega delodajalca, soseda, znanca. Ona ni dolgočasna, ni lena. Modra žena bo torej predvsem skušala moža razumeti, in če ji je kaj za njega, ga bo proučevala. Zanimala se bo za to, kaj ljubi, kaj ne, kaj mu dela veselje. Popustljiva in potrpežljiva bo glede njegovih napak. Skrbela bo za lep, prijeten dom. Ozirala se bo na njegovo razpolozenost. Kadar bo prišel domov, ga bo veselo sprejela; ne bo ga obsula s ploho malenkostnih tožb in očitanj, čim se bo prikazal pri vratih — kar se tako pogosto dogaja — ampak se bo ozirala na to, da prihaja utrujen, morda razdražen, poln skrbi domov, kjer išče počitka, razumevanja. Če bo vse to našel doma, se bo gotovo veselil priti domov. V takem zakonu nikdar ne bo povoda za ljubosumnost. Žena, ki svojega moža noče izgubiti, mu ne bo tožila tega. kar jo teži; pač pa se bo skušala zamisliti v njegov položaj in ga razumeti, mu lajšati skrbi, ga tolažiti, dvigati njegovo samozavest. Pokazala mu bo, da ga priznava za glavo družine, re-spektira kot tistega, ki služi vsakdanji kruh. Tudi na to ne bo pozabila, da bo ob vsaki priložnosti lepo, čedno napravljena. Če bomo z možmi tako revnale, ne bo povoda za ljubosumnost, može bomo priklenile nase in zakoni se ne bodo rušili. Končno, ko bi bile ženske naravne, pristne, bi bili zakoni srečnejši, kakor so.« Beli: Kel, Tf2, Lo4, Sc6, P:g3 (5 figur). Hat v štirih potezah Rešitev problema št 21.: 1. Dc2—h2!, Th4. 2. Dg2l ali 1. ..., Th6. 2. Sd5+. Prav so rešili gg.: Detiček Franc, Šmarje, Tominc Leopold, Št. Ru-pert in Zupančič Jože, Mirna peč. Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh Zatečeni flenki. kakor tudi težka In nesigurna hoja popolnoma ookvarl vtis. ki ga lahko na pravi ljubek obraz in lepa postava, ker se trdi In to oopolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveCa dovolj pažnje svojim nogam tudi drugače zanuftCa. Vsaka ženska lahko dobi lepe Členke in vitke noge. ako v lavorju vroCe vode raztopi nekoliko dekagratnov soli Sv Roka. V tej balzamovl kopelji |e treba držati noge 10 minut; v tem Času preidejo bolečine, žarenje in otekline kakor Čudež. Voda, kt |e nasičena s Kisikom, prodre v pore, omehča trdo kožo In kurje oCt v toliki meri, da )lh lahko brei noža in britve s prsti odstiamte s korenino vred. Izdaten paket soli Sv. RoKa dobite že za ceno 9 Din. Upnik in dolinik. »Vprašam te zadnjič, ali dobim teh 500 dinarjev, ki sem ti jih posodil ali ne?« »Ne — in hvala Bogu, da bo zdaj teh opominov konec!« Jasno in razumljivo. Profesor pojasnjuje dijakom, kaj je talent. »Talent je subjektivna kapaciteta interne aktivnosti ali vice versa koncentracija eksterne impresije z mentalno evolucijo. — Upam, da vam je po tej enostavni in iasni razlagi pojem talenta razumliiv.* Gospodarstvo Pasivna trgovinska bilanca Veliko povečanje uvoza, zlasti strojev Pravkar objavljeni podatki o naši zunanji trgo-fini v maju kažejo, da se je tako v primeri z aprilom letos kot z majem lani povečal prav znatno naš uvoz, dočim pri izvozu m tolikih izprememb. V maju je znašal naš uvoz 103.832 ton za 327.7 milij. Din (lani v maju 63.949 ton za 237.8 milij. Din), kar pomeni torej povišanje po količini za 62.4%, po vrednosti |>a za 37.8%. Istočasno je znašal naš izvoz v maju 263.561 ton za 251.9 milij. (maja lani 257.145 ton za 244.2 milij.). Naš izvoz je torej tudi narastel, vendar za znatno manj kot uvoz. Prirastek v primeri z majem lani znaša pri količini 2.5%, pri vrednosti pa za 3.1%. Pregled posameznih uvoznih predmetov kaže v primeri z aprilom letos tole sliko (vse v milij. Dir, v oklepajih podatki za april 1934): Bombaž sirov 12.1 (20.8), bomb. predivo 29.2 (29.5), bomb. tkanine 18.2 (20.5), ost. rasti, vlakna, prediva iz njih 5.9 (4.7), volna sir. 5.8 (4.6). voln. predivo 8.06 (5.9), voln. tkanine 8.2 (10.95), svil. predivo 8.6 (7.0), svil. tkanine 6.3 (6.45), nepredelano in polpredelano železo 5.6 (4.66), pločevina 2.97 (3.7), tračnice, žel. materijal itd. 15.45 (8.65), razni izdelki iz železa in jekla 16.55 (11.8), sirova nafta 6.9 (3.7), kože domačih živali 10.35 (8.1), riž 3.6 (2.67), limone in pomaranče 1.3 (2.05), ostalo južno sadje 7.45 (3.3), kava 5.1 (4.15), premog 11.96 (6.65), bakr. galica 3.4 (4.5), olj. plodovi, semena itd. 3.3 (5.3), stroji, orodje in aparati 22.1 (7.55), elektrotehnični predmeti 8.34 (5.1), prevozna sredstva 3.2 (2.76), umetne org. barve 4.47 (4.94) itd. Zlasti pada v oči velik dvig uvoza strojev. To pomeni, da se je za industrializacijo naše države zopet začela konjunktura. Pri izvozu so bili glavni predmeti tile: Koruza 27.8 (31.8), hmelj 3.7 (2.2), konji 5.65 Razstava v Mestni hranilnici ljubljanski Dne 2. julija se odpre v Mestni hranilnici razstava, ki naj pokaže pomen hranilnic, zlasti pa Mestne hranilnice ljubljanske, ki praznuje letos 45. letnico svojega obstoja. Cela vrsta plakatov bo pokazala pomen in propagando varčevanja v drugih državah ter posledice tezavriranja, ki so občutne za posameznike in celoto. Največ zanimanja bo vzbudil zemljevid Ljubljane, ki nazorno kaže, kako so posojila Mestne hranilnice omogočila 1800 novih hiš v Ljubljani in njeni najbližji okolici. Seveda so šla posojila mestne hranilnice ljubljanske tudi drugod po vsej deželi. Ce bi pregledali mrežo ostalih hranilnic po deželi, bi se nam pokazala slika, koliko so ti zavodi pripomogli k našemu gospodarskemu dvigu. Zanimiva je tabela, ki kaže, katerim stanovom so prišla prav pošojila Mestne hranilnice: od vseh posojil odpdile'rl6% na kmete, na javne nameščence vseh strok 33.8% (samo železničarjev in poštarjev je 16.4%), na delavce 10.9%, zasebne nameščence 4.4 in 1.3%, dočim odpade ostanek na druge poklice. Podobna statistika je sestavljena tudi za Kreditno društvo. . . Za vlagatelje Mestne hranilnice je zanimiv pregled, koliko je zavod doslej izplačal. Presežek izplačil nad novimi vlogami je znašal 1931 36.5, 1932 58.2, 1933 41.4 in 1934 do konca maja 13 milj. Din, skupno 150 milj. Din. V posebnem oddelku bodo tudi slike; javnih stavb, katere je omogočila Mestna hranilnica s svojimi komunalnimi posojili. Priporočamo vsakomur ogled zanimive razstave, ki bo odprta do 15. julija, vsak dan od 4—14. Vstop je brezplačen. Znižanje obrestne mere v Avstriji V sredo je avstrijska Narodna banka znižala diskont od 5 na 4.5%. To znižanje obrestne mere je v zvezi z razbremenitvijo banke, saj je od konca aprila pa do 23. junija njen menični portfelj padel za skoro 20% od 301 na 247 milij. šil., dočim je istočasno ves obtok bankovcev padel samo od 1.132 nii 1.108 milij. šil. Istočasno so se vodila v Avstriji tudi pogajanja za splošno znižanje obrestne mere pri vlogah. Pod vodstvom Narodne banke so pogajanja dovedla do tega, da bo pri posameznih skupinah denarnih zavodov (banke, hranilnice, zadruge itd.) obrestna mera za vloge popolnoma enotna. S 1. julijem stopijo ta določila že v veljavo. Poleg tega so banke znižale obrestno mero za kredite tudi za pol odstotka v soglasju z znižanjem Narodne banke. Pogajanja s hranilnicami in zadrugami za znižanje obrestne mere se še nadaljujejo. Obrestna mera pri bankah se bo torej znižala od 9.55 na 9%. Nadalje se zniža obrestna mera za takoj .plačljive vloge pri bankah od 3.25 na 3%, za trimesečno vezane vloge pa od 3.75 na 3.5%. Obenem odpade dosedanja posebna obrestna mera za vloge, ki so vezane za 1 mesec ali dva, znašala je 3.5%. A Izvoz pšenice v Avstrijo. Na podlagi trgovinske pogodbe z Avstrijo z dne 9. marca 1932 je imela naša država pravico izvoziti 5000 vagonov pšenice v Avstrijo po prednostni carini 3.2 zl. krone za stot. V začetku maja letos so se začela pogajanja za obnovo tega sporazuma, ki so pa sedaj zaključena in dobi Jugoslavija pravico izvoziti v Av-strijo do 25. julija t. 1. 1500 vagonov pšenice po preterenčni carini. Ta sporazum je bil v četrtek podpisan na Dunaju. Čehi kupujejo tobak pri nas. Te dni kupujeta pri nas dve češkoslovaški misiji tobak. Gre za nakup 3,500.000 kg. Stalna razstava naših proizvodov v Tirani. Novo osnovana jjodružiiica belgrajske izvozne banke v Tirani je odstopila Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v svoji zgradbi eno sobo za stalno razstavo vzorcev naših proizvodov. Zato poživlja omenjeni zavod vse naše izvoznike, naj mu pošljejo za to razstavo svoje vzorčne kolekcije. Občili zbori. Prekmurska banka, d. d. v Mur. Soboti, 16. julija ob 14; Deln. dr. piw*arne Union v Ljubljani 17. julija ob 16; Deln. družba Združenih pivovaren 'Žalec in Laško v Ljubljani dne 17. julija ob 17. Živina Mariborski svinjski sejem. Maribor, dne 30. ju-,ijja. Sejem se je vršil v četrtek 28. junija. Prignanih je bilo 46 svinj, prodanih 34. Cene: Mladi pra-šič! 5—6 tednov ilari 80—100, 7—9 tednov 120 do 140, 3—4 mesece 200—220, 5—7 mesecev 300-320, 8—10 mesecev 350—380. 1 kg žive teže 5—6, mrtve teže 9—10 Din. (5.6), goveda 7.54 (8.8), prašiči 11.6 (11.24), drobnica 2.27 (1.04), perutnina 8.2 (8.6), sveže meso 3.5 (2.75), jajca 9.4 (9.1), perje perutnine 2.2 (2.0), drva 1.4 (1.25), stavbni les 56.65 (64.1), oglje 1.6 (1.7), žel. pragovi 2.1 (1.9), lesni izdelki 4.9 (6.96), cement 8.66 (4.9), sirov baker 46.9 (39.3), rude in zemlja 6.0 (12.5) itd. Razvoj naše zunanje trgovine nam kaže ta-le tabela (vse v milij. Din): Zračna zveza s Saharo Lansko jesen je vzbudil v svetovnem ti»ku skupinski letalski polet generala Vuillemina nad francosko Afriko izredno veliko zanimanje. Kakor je znano, je tedaj preletelo 30 letal v teku 6 tednov, seveda je trajal let po 160 ur vsakokrat, 23.000 km. Preleteli so vse pokrajine nad Sredozemskim morjem in Kongom in sicer Algier, Maroko, Saharo, Mauretanijo, Senegal in Sudan. Vuil- Uvoz 1933 1934 januar februar marec april maj 172.2 180.0 246.9 208.4 237.8 259.7 232.9 325-2 282.7 327.7 Izvoz 1933 1934 232.2 232.7 224.5 269.9 255.8 333.2 225.2 263.3 244.2 25f.9 skupno 1045.4 1428.2 1182.0 1350.9 Naša zunanja trgovina je bila v aprilu [pasivna za 19.4 milij. Din. Radi velikega dviga uvoza in istočasnega zmanjšanja izvoza je pasivnost narasla v maju na 75.8 milij., kar je že dalj časa nezabeležena višina. Skupno izkazuje v prvih 5 mesecih naša zunanja trgovina: uvoz 360.707 ton za 1428.17 milij. Din (lani v istem času 269.903 tone za 1045.4 milij.), izvoz letos 1,276.194 ton zal350.9 milij. (lani 1,052.324 ton za 1181.95 milij. Din). Iz tega sledi, da je naš uvoz v primeri z lanskim letom narastel po količini za 33.6, po vrednosti pa za 36.6%. Znatno manjše pa je bilo povečanje izvoza, ki je po količini narastel za 21.3%, po vrednosti pa za 14.3%. Naša zunanja trgovina je bila lani v prvih petih mesecih aktivna za 155.4 milij. Din, letos v prvih petih mesecih pa izkazuje kljub aktivnosti v februarju in marcu pasivnost 77.2 milij. Din. Svinjski sejem v Ptuju dne 27. t. m. je bil slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Prignali so 56 svinj in 189 prascev, skupaj 245 ščetinarjev. Cene za kg žive teže so bile sledeče: prolenki 5—6 Din, plemene 5—5.50 Din, mrtve teže 9 Din. Prasci stari 8—10 tednov so se prodajali po kakovosti od 80—150 Din kos. Prihodnji svinjski sejem bo 4. ju- lija t. Hmelj Savinjska dolina. Po deževnem in razmeroma hladnem vremenu je nastopilo koncem preteklega tedna zopet pravo, poletno, suho in vroče vreme. Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno. V nekaterih je rastlina dosegla do vrha opor in še odgnala nekaj stranskih panog, v mnogih pa je zaostala, ima prav redke panoge in obeta zelo pičel pridelek. Splošno je razvoj hmeljske rastline letos zelo abnormalen in dočim redke kobule na spodnjih panogah dozorevajo, se na vrhnjih šele razvijajo cvetii. V ostalem je rastlina zdrava; sicer so se pojavili semtertja sledovi peronospore, katero pa bo sedanje suho vreme preprečilo v razvoju. Izgledi na pridelek so vedno slabši in po sedanjem stanju nasadov sodeč letošnji pridelek glede množine od daleč ne bo dosegel niti polovice lanskega. — V kupčiji je še vedno precej povpraševanja za lanskim pridelkom, vendar so producenti zelo rezervirani in za redko še preostalo blago odločno zahtevajo višje cene. Tudi za predprodajo letošnjega pridelka je precej zanimanja. Splošno obeta biti letošnji pridelek hmelja povsod nenavadno pičel in tozadevno tudi deževno -reme, ki je končno prekinilo zadnji: teden sušo v Nemčiji in na Češkoslovaškem, najbrže ne bo več mnogo izpremenilo. Zlasti najboljšega žlahtnega hmelja bo letos močno primanjkovalo In je zato razumljivo, da so se lanskemu tovrstnemu pridelku cene zopet učvrstile in tudi precej dvignile. Seveda pa zadnje besede hmeljska rastlina, ki je letos tako čudno muhasta, še vedno ni rekla. »SAVA«, SPLOŠNA ZAVAROVALNA DELN. DR. V ZAGREBU. je imela dne 27. junija letos svojo redno dvanajsto glavno letno skupščino za preteklo poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da tudi zavarovalni posel občutno trpi radi splošne gospodarske depresije, pa so tudi premije v padanju. Zahvaljujoč strogo izvedenim oprezno-stnim ukrepom v izbiranju rizikov izkazuje družba po predhodnem odpisu izgube na vrednostnih papirjih v znesku 800.206.55 Din čisti dobiček v znesku 1,345.139.68 Din. V smislu novih odredb davčnega zakona z dne 18. februarja 1934 je »Sava« deklarirala rezervo v znesku 2,792.249.18 Din in obenem stvorila novo rezervo za tečajne razlike z zneskom 1,200.000 Din. Lastne tehnične rezerve »Save« znašajo 7,982.249.28 Din, skupni garancijski fondi družbe 28,301.102.73 Din. Od svojega osnovanja do danes je zavarovalna družba »Sava« izplačala na elementarnih škodah veliko vsoto 226,817.867 Din 84 par. »Sava<' izplačuje dividendo 32 Din na delnico. temin se je okrcal ▼ Marseille-u, letel proti Rabatu, od tu čez sredino Sahare in Adrarskega gorovja proti Gao (na severnem ključu Nigra); od tu je krenil v smeri do Dakarja in nazaj proti vzhodu do Konga; končno je šel njegov let proti severu čez Hoggarsko gorovje v Tunis. Kaj pomeni ta križem kraiem polet? Da more danes 60 vojakov s 13.500 PS preleteti 20.000 km nad puičavo in pragozdl, da pa mora za to imeti pripravljenih 66 milijonov litrov bencina in sicer v krajih, ki so bili pred svetovno vojno deloma še neraziskani! V vsej tihoti se je posrečila Francozom moj-sterska letalska organizacija v Afriki. Puščava Sahara ima danes 250 letališč in sicer v tako po-polni organizaciji in opremi, da se nujno morajo posrečiti vsi poleti od Sredozemskega morja do Konga. Saharska letališča imajo postaje z bencinom, vodnimi zalogami, tovornimi avtomobili, sta- Celje & Celjska gimnazija ob koncu šolskega leta. Ob zaključku šolskega leta je bilo na celjski giim-naaiiji 816 učencev in učenk. Z odličnim uspehom jih je izdelalo 112, s prav dobrim 341, z dobrim 216, torej jih je skupaj izdelalo 569 ali 69.73%. Popravne in razredne izpite ima 176 učencev in učenk, razred mora ponavljati 65 in 6 jih izgubi pravico do šolanja. Dijake sta podpirala Podporno društvo in Dijaška kuhinja. Na zavodu je poučevalo 32 rednih moči. 0 Smrtna kosa. Zadnje dni so umrli: Flor-jančič Helena, 61 let, vdova po poštnem uradniku. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. — Šprajc Katarina, 45 let, dninanica s Ponikve. — Žagar Alojzij, 42 let, brezposelni uradnik iz Gaberja. Umek Drago, 6 let, sin dninarja iz Arje vasi. Zadnji je padel 17. junija doma s češnje, pri čemer si je zlomil levo nogo. Nastopil je tetanus in fant je za posledicami 28. junija v celjski bolnišnici umrl. — N. v m. p.! •©• Umrlo je v mesecu juniju v Celju 29 ljudi in sicer 25 v bolnišnici in 4 v mestu. j^Vlom v župno cerkev. Na praznik okrog 16 je 83 letna brezposelna služkinja Alojzija Flis iz Sv, Lenarta nad Laškim odprla s ponarejenim ključem puščico v župni cerkvi in odnesla 116.50 Din. Cerkovnik jo je videl, kako je smuknila nazaj v klop, kmalu nato pa je pogledal v nabiralnik in opazil v njem samo nekaj dinarjev. Javil je zadevo stražniku, ki je Flisovo nato aretiral. Cerkovnik je v zadnjem času že večkrat opazil, da je bilo v nabiralniku precej manj denarja, kakor navadno, zato je padel sum na Flisovo, da je že dalje časa vršila to delo, vedno pa pustila v nabiralniku nekaj drobiža, da bi stvar ne bila tako sumljiva. Ključe in denar so dobili pri njej in in je bila oddana v zaporo okrožnega sodišča. Zdravnik dr. Lovšin Janez otvori dne 10. julija sjilošno in zobno prakso v Braslovčah. Ordintra v hiši posojilnice. novanji iz lepenke in celo močnimi trdnjavami. Med tem ko mislimo, da je SahaTa zagonetno peščeno morje, da so za severnoafriškimi francoskimi provincami nepremagljivi zidovi, pa je spremenilo vojaško letalstvo Saharo v trden most od Sredo-zemja do orjaškega francoskega teritorija ob Nigru in Kongu. Vse te priprave in naprave so novejšega datuma. Pred vsem so seveda delo velikega francoskega letalskega generala Vuillemina, ki je prevzel poveljstvo nad afriškimi letalskimi silami šele 1931. leta. Dvajsetega leta so prispela prva letala do naturne trdnjave Sahare, Hoggarskega gorovja. Ponesrečene patrulje pa eo bile vzrok za kratek odmor. Sahara, ki se je zdela Evropcem nepremagljiva, je pač čakala na veliko osebnost, kateri bi se uklonila. In to je bil Vuillemin, ki je zaklical: »Spremenite mi Saharo v jezerol« Toda njegova povelja niso prihajala iz dalje, sam se je udeleževal vseh najdrznejših poletov in si postavil stanovanje sredi puščave. Po treh letih mučnega dela pa je bila Sahara premagana. Po vseh pre delih so postavljeni miniaturni garnizoni s tako zvanimi obvestilnimi oddelki za najboljše linije, organizacijami dovoza živil, Ijndi in materiala, letalskimi oporišči itd. Pomislimo samo na Hoggar gorovje. Pred nekaj leti je še bilo na karti zaznamovano z belo liso. Zdaj je tu termijsko kopališče in lične vile za častnike so raztresene po pobočju. Francozi so se dalj časa borili za zračno črto vzdolž zapadne afriške obale od Maroka proti Mauretaniji. Toda ta linija ne gre izključno po francoski posesti. Vmes je namreč Rio de Oro, t. zr. španska Sahara, prav tako španska trdnjavica Ifui, ki leži južno od Anti-Atlasa, To dejstvo je vsekakor neprijetno. Zato je pa prosta zračna črta od Alžira do Nigra in dalje čez Čadsko jezero do Konga. Vsa ogromna linija je izklju&ao francoska in zato bolj sprejemljiva, pa najsi je tudi dolga okrog 6000 km. Če bo v resnici Izročena javnemu prometu in sicer družbi Air France, je dvomljivo, najbrže bo ostala v posesti družbe »Ier graupe d'aviation d'Afrique«. Pa najsibo tako ali tako, 4000 km od Seine do Čadskega jezera je že prirejenih za zračni promet. V 5 do 10 letih bodo to ozemlje podnevi in ponoči redno preletavali aeroplani. To pomeni: Leta 1944 bo mogoče Francozu doseči Čadsko jezeTO, to je središče francoske Afrike s 60 milijor i Črncev, prav tako hitro kakor leta 1914 Bodensko jezero. Radi tako urejenega zračnega prometa ne bo potrebno graditi trans-saharske železnice. Saj bo mogel slediti avtobus vsem linijam letala, kamor koli bo pač potreba. To je delno že danes urejeno. Motoriza-cija francoske Afrike, ki je tako velika kot vsa Evropa, bo privedla do tega, da bo ta obširna kolonija zadobila izreden svetovno-političen pomen. =§PgJCt: Ptuj Borza Dne 30. junija 1034. Denar Ta teden je bil promet prav znaten in je znašal 7.07 milij., največ v ponedeljek in sredo. Dunaj in Ncwyorl< sta bili najbolj trgovani devizi. Curih. Pariz 20.2075, London 15.52, Newyork 307.5, Bruselj 71.85, Milan 26.38. Amsterdam 208.65, Berlin 118.75, Dunaj 72.73 (57.70), Stockholm 80.05, Oslo 78, Kopenhagen 60.30. Praga 12.76, Varšava 58.10, Atene 2.03, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.05. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 78 kg 115—117, okol. Sombor 121—123. srednjebač. 115— 117, gorbač. 115-117, bač. potiska 77 kg 118-120, bač. ladja Tisa 77 kg 123—125, ladja Begej 77 kg 120—122, srem., slav. 78 kg 114- 116, gorban. 76 kg 100-111, gorban. 77 kg 112-114, oves. rl in ječmen neizpremenjeno, koruza bač. 105—107, bač. okol. Sombor 106—108, ban. 102—104, srem, par. Indjija 105—107, ladja Begej in Šid 110 -112. ladja Tisa lil Donava 111—113, otrobi bač., srem. 90— 02.50, ban. 87.50 02.50, bač. ladja 02.50 —95. Tendenca mirna. Promet srednji. Narodno prosvetno društvo v Ptuju. Pred kratkim ustanovljeno Narodno prosvetno društvo v Ptuju je že pričelo s svojim kulturnim delom. Društvo si je uredilo svoj lep lokal za knjižnico z moderno opremo. Ima tudi že veliko število knjig, ki so sedaj občinstvu na razpolago. Preteklo nedeljo je začela knjižnica poslovati in je od sedaj naprej odprta vsako soboto od 16.—18. ure in vsako nedeljo od 8.—11. ure. Prijatelji dobre knjige iskreno vabljeni I Poroke. V Novi cerkvi v Halozah sta se poročila Ljudevit Maučič, posestnik in trgovec, in Marica Bezjak, učiteljica, oba iz Nove Cerkve. — V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju iia sta stopila ; pred oltar lanez Doki, posestniški siti in Marija Kovačič, sobarica, oba iz Rogoznicc. Novoporo-čeneem obilo sreče! Cerkveni vestni k Ultlep Junijske pobnlnosti v čast Srcu Jciusnvemu v ocrhvi »d Jožefa Jc danes. nn prvo nedeljo v juliju. Ob pol omilili zvočor pridiga, litanije in zahvalna p osem. A'odn< tastivc 1 prniv. Srca Jezusovega molijo v noči na (i. julij v ljubljanski stolnici I« malo knjižico: PočcSčonJc sv, rnn ln drusucoiio Krvi unSega Gospoda Jezusa Kristusu, 1'rlčotek nočnega čefičenja ob 31, ko-noo ob 4. - Knjllloe ho dobivajo za cono 1 Din v pro-(lajulni Nlčnian v Kopltorjovi ulici. Nočni častlvcl, »mini(to si ,ii|i pravočasno! llraiavSiltia Itetnieaa Telesa bo imela svojo mesečno poboHnost v čctrteek, 5. Juliju v urlullnski j eerkvi. Zjulrnj ob 5 bo prvn sv. muSu, uli 5.1)0 pridig« i ui ob G sv. rnaSa z blagoslovom za žive lu rulno ude TeiaJ ta vodje lahkoatletskih oddelkov. V ta tečaj. ki se vrši v Zagrebu pri JLAZ v prireditvi ministrstva za telesno vzgojo, bo odpotovali včeraj določeni atleti mariborskih klubov: za SK .Maraton Kram-berger o!o noliožno-sti v uršulinskl corkvl. Krlianskn niotkn i v mldrfoiiliArn Marijina druiba Ima danes popoldne ub 6 rennl nioscSn! shod v družbeni cerkvi. I'osojila prosi upok. uradnik, posestnik itd. Vrne 6000 Din v zaporednih mesečnih obrokih po 500 Din, začenši drugi mesec po prejetem posojilu. Jamstvo. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro 5000 št. 7246. (d) Hranilno knjižico podružnice Zadružne zveze v Ljubljani z vlogo Din 20.000 prodam najugodnejšemu ponudniku. Mla kar Martin, pošta Šmart-(b) no pri Litiji. (d) aznanilo preselitve Cenjenim trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da preselim s 1. julijem svojo pisarno in skladišče z Resljeve ceste 30 v Costovo ulico št. 7 (nasproti starega pokopališka) Potrudil se bom, da bom- svoje cenj. odjemalce tudi v bodoče točno in solidno postregel Priporočam se za nadaljno naklonjenost Feliks Toman ml. na gostilno Tavčar v Poljanah nad Škofjo Loko. Dobra postrežba, lepe sobe, senčnat vrt, kopanje v topli Sori. Celodnevna oskrba 32 Din. (L Hotel »Hom« v Podhomu, nudi lepo priliko za bivanje na Gorenjskem. Nizke cene, lepe čiste sobe, za sprehode zelo ugodno. (z) V Preddvoru nad Kranjem se oddajo tri dvosobna stanovanja po 4 postelje v krasno ležeči vili. Vodovod, kopalnica in električna razsvetljava v hiši. Pri vili je velik gozdni park, krasna m zdrava lega, brez prahu mir, vse, kar je za oddih zelo priporočljivo. Razen tega so v bližnji okolici tudi krasni izprehodi. Stanovanja se lahko vsak dan ogledajo. — Vse potrebne informacije daje Fr. Dolenc, Preddvor nad Kra njem. (L I Letoviščarji! Izletniki Letoviščarjem, izletnikom nudi gostilna pri Mačku dobro hrano in stanova nie. Penzija 30 do 32 Din Pojasnila v gostilni Ma ček, Poljane nad Škofjo Loko. (L) stanovanja Sprejmem gospoda na stanovanje. Ulica na Grad St 7. (s) kT.hlL-.hJI Lokal z izložbo se takoj odda. Ogled m poizvedbe: Stari trtf 15, Ljubljana. (n) Stanovanje sobo, kuhinjo in pritikli-ne, oddam takoj na Dolenjski cesti 79. (č) Krasno stanovanje na periferiji, 2 parketir, sobi, kabina in veranda vsemi pritiklinami, v nadstropju, vse pod enim ključem, oddam. Majhne družine ali novoporočenci imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik« 7312. (č) Dvosobno stanovanje in vse pritikline, poceni oddam na Kodeljevem stalno točni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7332. (č) Stanovanje v novi hiši v I. nadstr., soba, kabinet, kuhinja in ostale pritikline, oddam takoj mali družini. Vodo vodna št. 48. (č) Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabineta in kuhinje, se takoj odda v novi hiši na Kodeljevem. Reflektanti naj sporoče naslove upravi »Slovenca« pod značko »Stanovanje« št. 7338. (č 2 dvosobni stanovanj (prazni, brez kuhinje), z razgledom na Beethovnovo ulico, odda Hranilni in posojilni konzorcij, Gaje-va 9. Centrum mesta. Modem komfort. (č ifiotel „ffladeira" Vrboska (Dalmacija - na otoku Hvaru) Prekrasno kopalifiče - Popolnoma nov, ndoben in moderen hotel • Leži na sami plaži, obdan z največjim borovim gozdom -Najlepša panorama na Jadranu - Divno, bistro morje - Zrak izredno čist, diši le po borovem gozda in morju - Za zabavo: piano, radio, motorni čolni, jedriliee, gondole itd. -Dnevna parobrodarska zveza b Splitom -Kuhinja prvovrstna in obilna - Vina najboljša - Cene pensiona za začetek radi reklame IZREDNO NIZKE. Zahtevajte takoj prospekte. Stanovanje eno- in dvosobno oddam za mesec avgust; lahko tudi celo nadstropje. — šmartinska cesta 6. (č) Kovačnico na Rimski cesti it. 17 odda Živec. (n) Pozor! Pekovski mojstri, pomočniki! Pekarijo, vpeljano, v veliki vasi, s pekovsko prodajalno, stanovanjskim lokalom, zraven drvarnica, oddam v najem za mesečno 600 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Obratovanje« 7358. (n) Repej Jože! leta 1917 desetar 4. čete 26. domobran. pešpolka, se naproša, da naznani svoj naslov (stroške povrnem) Francu Gobecu, Gabernik 6, p. Podplat. Posestva mtmTRniniiiiniiimiiiitinnmiiiiiiniiitiiiiiniiiii Droben oglas r »šUovmai* posestvo ti hitro proda; če te ne t gotovim denarjem oai kupca ti $ knjižico da. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Wekend hišico idealno, ob Savi in Sori, za 17.000 Din proda Petan, Verje pri Medvodah. Stanovanjska hiša s pekarno in prodajalno naprodaj v mestu. Pojasnila: Briščik, Gosposvetska cesta 4. (p) Kmetija (15 oralov), uro od Ljubljane, kamor se oddaja dnevno 20 1 mleka in tržno blago — naprodaj. Pojasnila: Novak Anton, trg, in pos., Štepanja vas. (p) Hišico s sadnim vrtom tik kopališča proda Ant. Hvalica v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. (p) Zahvala in priporočilo Podpisani sem naročil jabolčni ekstrakt »Jablus-mostin« od dobavitelja J, Pučko, Pobrežje, Cankarjeva 24, p. Maribor, iz ka terega sem napravil zdravo in okusno pijačo (ja-bolčnico) v največjo za-dovoljnost. Vsem, kateri se zanimajo, priporočam ta preparat. Stane za 150 Dvostanovanjska hiša litrov s poštnino in na- Gostilna in trgovina z mešanim blagom, z inventarjem in obrtnico, v kraju z industrijo, blizu Zagreba, se odda v najem s 1. avgustom. Oboje obstoji že nad 30 let, ter se hiši z gospodarskimi poslopji in vrtom tudi proda. Resni reflektanti z garancijo naj se javijo na upravo »Slovenca« pod »Hrvatska« št. 7257. (p) Majhno posestvo z lepo hišo in gospodarskim poslopjem ter velikim vrtom naprodaj. Pobrežje, Nasipna 40, Maribor_(p) Mala hišica z vrtom, na deželi, se kupi. Kupnina v gotovini pri sklepu pogodbe. Vprašati v trgovini Kodrič Ivan — Fram. (p) Hišo s 5 hekt. zemfje prodam v Zg. Dobravi Samo v gotovini plačljivo. Vse informacije daje g. Berton-celj, Zg. Dobrava 17. Gorenjsko. (p) Nova hiša se proda za 55.000 Din na Primskovem pri Kranju. Poizve se pri Katarini Pelko, Primskovo 92. Prodalo se bo iz proste roke v petek 6. julija v Šmalčji vasi 3 posestvo, obstoječe iz več parcel, hiše in gospodarskih poslopij za 60.000 Din. Ako bi ne bilo reflektan-tov za celo posestvo, se bodo prodale posamezne parcele po 2 Din za m'. Odkupnine ostane lahko polovica vknjižene na posestvu proti 6 odstotnemu obrestovanju. (p) Dvosobno stanovanje parketirano, takoj oddam mirni družini ali novo-poročenceina v Idriijski ulici št. 7. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Moste, Detelova 8 (poleg kemične). — Ogled dnevno od 9 do 11 in od 16K do 18rek, I. julij«, ob 8 »večer v Soli. Predava g. Lenart. 1 Kino Kodri jevo. Hmii* ob H..V) skrivnostna vrata V Klavni vlourl W al ter Stembeck, (Mkar Simn. Ob 20.;i(l in jutri ni> 20.30 dvojni spored: .Skrivnostna vratih In Pozabljene melodije«. 1 Nočno slutbo imajo lekarne: dankakor smrkavemu konju mi teče iz rilca; pa še revmatizam sem si nakopal. Ce vzdignem nogo. mi poka v kolonu kakor majhna pištola.« Tedaj pclkolovrati Manfreda e kotličkom, polnim kave. »Vzel sem ga le r.a tebe,« mi pravi. »Nisem te hotel buditi, ko sem videl, da še spiš. Se bo prileglo nekaj gorkega, kajti hladno je.« V resnici je precej hladno. Še zelo spodaj mora biti, kajti vse je še ovito v gosto, dušljivo meglo. Včasih se ta debela siva stena nekoliko razmakne in iz nje počnsi prileze sključena jjosta-va, ki se prav tako počasi spel oddaljuje in tih-zadnje razbllne v metrli. »Najpamotneje bi bilo, da bi odšli!« zagedrnj« Bogataj. Tudi njega trese. Hodi sem in tja ter otepa z rokama (»koli sebe, da bi ogrel prezeble ude. »Pri vojakih je vedno vse narobe,« potrdi neki glas. »Ce je mraz, postajaš in posedaš, v vročini te pa gonijo kakor pea.< »Kaj hočeš, je pač treba potrpeti,« pravi Strgulc, ki je pravkar prišel s svojo skodelico in sedel pred mene. »Seveda je treba potrperti, ampak malo bolj po pameti naj bi vse šlo!« mu odgovarja prejšnji glas. »Pameti pa pri vojakih zastonj iščeš!« se oglasi Omahen, medtem ko vlaga odejo, v kalero je bil ponoči zavit, pod pokrov telečjaka. »Po tvojem smo torej tukaj saoii norci?« »Kakopak I Ce še nismo, pa bomo.« »Jaz mislim, da smo že,« beseduje ne.kdo iz megla.« Ce bi ne bili, bi rajše skrbeli doma it> svoje družine, ne pa pohajkovali tod okoli.< »Ne gobezdaj take prismodarijel« zalaja Zmu-zne s svojim hripavim glasom. »Kdo nas je pn vpirašal, če hočemo rti? Ce si biil že prej tako odprte glave in ti ni Sveti I>uh šele zdaj razsvetli! tisti tvoj zakajeni pisker, zakaj si pa potlej prišel semkaj? Zakaj si šel, te vprašam, aaa?! 8o ti smrdela tisti zrna, ki bi ti jih drugače poslali pod kožo, kajne?« »Jaz sem tako mislil... Ce bi rekli vsi, d« nočeoio ...« odgovarja oni drugi nekoliko tiše. »Kaj vsi! Vsi se pravi v takem slučaju — eden in eden se pravi — vsi. Pa ni bilo tistega enega, pa ni bilo vseh. Pa še, če bi bil kje tisti eden, tako močan in korajžen, da bi se upal za-č«ti, bi kljub temu najbrž ne bilo nič. Tako je, vidiš in nikoli ne bo drugače, zato ker smo vsi kakor tovorna živina. Kamor nas poženejo, tja gremo. Pa žival se vsaj brani, če jo vlečejo v klav nico, krf vuhn kri; Hii S mu pn VTmkslj In pfli, kc so nns peljali sem. kakor da gremo na svelov-eaoo.* Ugodna naložba kapitala! Dne 9. julija 1934 ae bo prodala na javni dražbi največja, moderno urejena, v centru mesta MARIBORA poleg novega magistrata stoječa, zelo rentabilna kavarna 8 popolno opremo in s prostornim kavarniškim vrtom. PodrobnejSe informacije daje Posojilnica v Mariboru. Dražba lesa in lovov Zač. državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34-11., oddaja potom pismene ofertalne licitacije dne 7. VII. 1934: 1. Iz razlaščenih gozdov v Kočevju, revirja Grčarice A in Travnik, ca. 3100 m" bukove hlodovine ia ca. 5000 m' jelove hlodovine. 2. Iz razlaščenih gozdov Turjak v Medvedici, Mačkovcu in Mokricu ca. 900 m* posekanega iglastega lesa za hlode in trame, ca. 200 m* bukove hlodovine in ca. 350 prm bukovih drv. 3. Samolastno lovišče v revirjih Log in Zetale pri Rogatcu v izmeri 1544 ha za dobo petih let v zakup. Ponudbe je poslati na predpisanih vzorcih soglasno s pogoji, ki »o na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani. 965/1/34. — 18. junija 1924. Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, primerne Ilustracija, preproste ali fine Zena in Dom ; trpežne vezave originalnih platnic j katere Vam nudi i Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r« z« z o« z• | Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/DL j PERJE kg Din V—, 10—, čohono 16—, 24-—, 32 —, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36"—, 48"—, 64 —, 84-—, beli puh 150— — Blazine polnjene 40X50 Din 10-—, 60X80 Din 27-—, 35—. Pernice po!n|ene 120X180 Din 90 —, 155'— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. — Naročila preko 350 — Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovariajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar ..POSTEL3INA" H. Welss. Zagreb. Ilica 76 REVIGAL proti kožnim boleznim Reg. pri Min. Soc. PoL in Nar. Zdr. v Beogradu Ime sakonom zaščiteno kontr. št 8407-9-10 Izdelovalec: Lekarnar Branislav Mondini, Slov. Bistrica Reg. pod S. br. 6540 od 5. VL 1934 Dravska banovina Gospodinjska šola (HAUSHALTUNGSSCHULE) šolskih sester, Gggenberg bei Qra$, Georgigasse 84 Najboljša priložnost za nadaljnje izobraževanje šole prostih deklet v vseh gospodinjskih strokah in v nemškem jeziku. Ugodni plačilni pogoji v dinarjih. Pojasnila in prospekti po predstojništvu gornje gospodinjske šole. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne ia od 2 do 6 popoldne. Telefonska itevilka 3030. Štev. 106/19. Razpis Mestna občina v Ljutomeru razpisuje mesto delovodie za mestno električno podjetje. To službeno mesto je pogodbeno. Nameščenj« traja le 10 mesecev. Nastop službe po vpoklicu, to bo prilično koncem avgusta letos. Pogoji za sprejem: Kvalifikacija po točki 1,, odnosno 2. ali 3. § 53. zakona o obrtih. Plača in varščina se določi po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, se nai vlože na predsedstvo občine najkasneje do 10. avgusta 1934. MESTNA OBČINA LJUTOMER Cenjeno občinstvo! Bivša lastnika restavracije »GAJEV HRAM« v Ljubljani, vljudno naznanjava, da bodeva z ju-trašnjim dnem o.tvorila v lastni hiši na Tyršcvi cesti štev. 71, lepo z vrtom urejeno restavracijo. Skušala bova cenj. občinstvu postreči z dobro kapljico in s priznano dobro kuhinjo ter ga vsestransko zadovoljiti. Se priporočata Lojze in Marija Rebec LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana ladr. z neomejeno zavezo NiKlošlteva cesfa Stev. 6 (t lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0. s Zahvala Zahvaljujemo se prisrčno vsem, ki so našega ljubega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Kristjana Vil mana tolažili v bolezni, ga spremljali na zadnji poti ter sočuvstvovali z nami. Prav posebno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, zdravniku g. dr, Marčiču, cerkveni godbi, gasilcem, vrlim delavcem v martinarni, njegovim tovarišem, zastopnikom K. I, D. in raznih društev ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Bog plačajl Jesenice, dne 29. junija 1934. Rodbina Gospodaric - Vilman Zakup restavracije v Radovljici Uprava Mestne hranilnice v Radovljici odda v zakup restavracijo na kopališču »Obla gorica« v Radovljici najugodnejšemu ponudniku za dobo od i. avgusta 1934 do 31. januarja 1937. Podrobnejši zakupni pogoji so razvidni pri Mestni hranilnici v Radovljici, ki jih na zahtevo pošlje tudi v prepisu proti plačilu zneska 10 Din v znamkah. Zaprte pismene oferte z navedbo ponujene letne zakupnine ie poslati najkasneje do 12. julija 1934 na naslov javnega notarja g. Pegana Alojzija v Radovljici. Preje Seda i Prava uteha za živčno bolne! Tako nenadno izpremembo v prav za prav kratkem času - že v nekaj tednih povzroči samo naše preizkušeno redilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko Pišite še danes na spodaj navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto: Emst Pasterneck Berlin S. 0.. Micharlkirchplatz 13. Abt. 123. BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYBTTB PARIŠ TWef.: Trinita 81-74 — Tele!.: TriniM 81-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 23 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandijl in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijl in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše Čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruieles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na »ahtevo pošljemo breiplačno naše čekovne nakaznice. S M žimnice in drugo mehko opremo mora biti j /§ obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana CjMI flni žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka tovarna za žimo J. IfNIFIC TfZ StražlšCe pri Kranju manufakturno blago kupite po globoko znižanih cenah pri tvrdki Narodni magacin Splošna tekstilna d. d. Ljubljana, Mestni frg štev. 17 aleksandrovo otok KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA hotel vila lucija TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte -=» Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plesničar (prej v Park-hotelu na Bledu) mizarsko podjetje: RUDOLF KOMPARA Aleksandrova c. 48, MARIBOR Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalor in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd. — Zaloga pohištva lastnega izdelka. Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo. Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. J^gnar ie pri njei naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 čianov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš skrbni, dobri oče, stari oče, tast in svak, gospod Cegnar Anton gostilničar in posestnik danes, 29. junija, ob 13 nenadoma umrl v starosti 70 let, zadet od srčne kapi. Pogreb dragega pokoinika bo v nedeljo, dne 1. julija ob 17 na pokopališče v Žabnici. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 2, julija ob 7 zjutraj v iupni cerkvi. Ž a b n i c a ; dne 29. junija 1934. Janez in Tončka, sin in hčerka. Doroteja roj. Pintar, sinaha. Jurij Berčič, svak. Franc Sifrer, zet. Janko, Minka in Tončka Cegnar. Janez, Tončka in Franc Šiirer, vnuki in vnukinje. Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakovem Urednik: Loiie Golo bič.