"T^r Na zaprti ObaDni cesti ¡Lodstranililveliko skalo 1 -j V razstavnih prostorih ZKB na Opčinah bo danes ob 18. uri občni zbor Kmečke zveze /m V KC Lojze Bratuž v Gorici podelili 8. priznanje Kazimir Humar Iz Rima z ljubeznijo Primorski Občina Zgonik ljubi Primorski Marjan Kemperle V zadnjih tednih je bil Primorski dnevnik deležen velike pozornosti. Odkar je veliki rdeči vprašaj opozoril na težave, v katere je zabredel zaradi zapoznelih izplačil državnega prispevka in s tem v bistvu napovedal težke, boleče ukrepe, ki jih bo potrebno sprejeti, da bi časopis ohranili pri življenju, se je za dnevnik zavzelo na desetine ljudi, ustanov in organizacij. Od predsednika slovenske republike do bralca, ki sprašuje ali bo v prihodnjih letih lahko še bral dnevno slovensko besedo. Solidarnost kipi iz besed, tolikšna bližina in toplina ogreva delovno srce dnevnika in krepi njegovo samozavest. Včeraj je solidarnost do dnevnika kakovostno poskočila. Zgoniški občinski svet je soglasno odobril resolucijo v podporo Primorskemu dnevniku. Ob tem pa je občinski odbor storil še nekaj več. S tipično kraško konkretnostjo se je odločil, da občina vstopi v široko družino Primorskega dnevnika, imenovano Zadruga, in - še bolj konkretno! - da vpiše deset naročnin. Tako bomo spodbudili branje Primorskega dnevnika v šoli in po domačih društvih, je odločitev utemeljil župan Mirko Sardoč. Sam se dobro zaveda, da z desetimi naročninami ne bo mogoče rešiti Primorskega dnevnika. Tiste naročnine pa lahko postanejo zrnca, iz katerih bodo morda vzklili novi bralci. Kajti aktualni zamejski časnikarski pregovor pravi: zrno do zrna, pogača, naročnina do naročnine - dnevnik. Najlepša hvala! dnevnik PETEK, 20. APRILA 2012_ Št. 93 (20.416) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Po Berlusconijevem in Bossijevem umiku zlasti v desni sredini vre Poskusi prerazporeditve strankarskega prostora Pisanu in Dini za novo desnosredinsko stranko - Tretji pol išče nov obraz GLASBENA MATICA - Krstna uprizoritev je bila na Opčinah Balada o povodnem možu Delo uglasbila Ambra Cossutta, izvedli pa 34-članski orkester, pevci-igralci in zbor Ponujati otrokom možnost igranja v šolskem orkestru je želja vsake glasbene šole, zato je bil posebno razveseljiv že sam pogled na 34-člansko instrumentalno zasedbo goriških učencev Glasbene matice, ki je v sredo prvič igrala v dvora- ni Prosvetnega doma na Opčinah. Priložnost je bila ravno tako vredna pozornosti in pohvale, saj so pevci in instru-mentalisti šole premierno izvedli glasbeno balado Povodni mož, ki je nastala po Prešernovih verzih na pobudo avtorice uglasbitve, violinistke, docentke in v tem primeru tudi dirigentke Ambre Cossutta. Glasbena balada bo zaživela danes v Špetru ter v torek v Kulturnem domu v Gorici. Na 10. strani RIM - Do konca zakonodajne dobe nas sicer ločuje še leto dni, a v italijanski politiki že predvolilno vre, zlasti v sredini in desni sredini. Po Berlusconi-jevem in Bossijevem umiku je jasno, da se desnosredinski tabor ne more predstaviti na volitvah v dosedanjih oblikah. Tako sta člana Ljudstva svobode Beppe Pisanu in Lamberto Dini skupno z nekaj manj kot tridesetimi parlamentarci iz te stranke včeraj objavila manifest za ustanovitev gibanja, ki naj preseže Ljudstvo svobode in sproži ustanovitev nove desnosredinske stranke. O novi stranki razmišljajo tudi v tretjem polu. Na 5. strani DS: Občina Čedad zapostavlja Slovence Na 3. strani Kriza najhujša v trgovskem sektorju Na 4. strani Zgonik, presežek 2011 znaša 300.000 evrov Na 6. strani V Boljuncu srečanje o plinskih terminalih Na 6. strani Goriška pokrajina navija za Benetke Na 14. strani V Štandrežu bodo gradili nova parkirišča Na 14. strani PODVIG - S Pipistrelovim letalom Matevž Lenarčič uspešno okoli sveta kakšna usoda nas čaka GORICA - Zaradi krize Preko 450 družin nima denarja za hrano GORICA - Izguba delovnih mest in rastoči življenjski stroški spravljajo na kolena mnoge goriške družine. Da je novih revežev vedno več, vsak dan opažajo prostovoljci različnih organizacij, ki skrbijo za delovanje Emporija solidarnosti v Ulici Faiti. Svojevrstni market, kjer brezplačno nudijo hrano in osnovne življenjske potrebščine revnim družinam in posameznikom, neprekinjeno deluje že več kot eno leto, obiskovalci pa so -žal - vedno bolj množični. »Doslej smo že izdali preko 450 kartic,« je povedala ena izmed prostovoljk in pristavila, da so na podlagi števila kartic izračunali, da oskrbujejo s hrano čez 1300 ljudi. Na 15. strani 2 Četrtek, 19. aprila 2012 ALPE-JADRAN / PODVIGI - S Pipistrelovim letalom preletel 100 tisoč kilometrov Matevž Lenarčič na Brniku zaključil polet okoli sveta BRNIK - Pilot Matevž Lenarčič, ki se je s Pipistrelovim letalom virus SW 914 8. januarja podal na 100.000 kilometrov dolgo večetapno pot okoli sveta, je včeraj ob 16.05 uri priletel na letališče Jožeta Pučnika na Brnik. Na vprašanje, kaj je bilo najlepšega in kaj najtežjega na tej več kot trimesečni izkušnji, je Lenarčič povedal, da je vse stvar perspektive: "Tudi Slovenija ni najlepša država, je pa ena najlepših. Še lepše pa bi bilo, če ne bi bilo mej, kakor jih tudi iz zraka ni videti. Nisem videl nobene meje, meje so samo v naših glavah." Na polet se je Lenarčič pripravljal skoraj eno leto, januarski vzlet pa je moral trikrat prestaviti. Na poti je skupaj šestkrat preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 nacionalnih parkov in tri oceane. Med drugim je Lenarčiču uspelo preleteti tudi najvišjo goro sveta, Mount Everest. Po pristanku je povedal, da mu podvig ne bi uspel brez Domna Graufa. Ta mu je kot del ekipe Green Light World Flight pomagal skozi različne vremenske razmere in pridobivanja dovoljenj za prelete držav. Za varnost poleta je skrbela tudi mreža Pipistrelovih servisov po vsem svetu, nad dogajanjem pa je bdela tudi ekipa konstruktorjev in drugih strokovnjakov omenjene ajdovske družbe. Matevž Lenarčič se je na polet podal s Pipistrelovim 290 kilogramov težkim letalom virus SW 914 z dodatno opremo, ki omogoča hitrost do 300 kilometrov na uro in ekološko porabo goriva. Kot je povedal, je bila pot večja preizkušnja za letalo, kot je mislil, a kljub temu je Pipistelovo lahko letalo uresničilo njegova pričakovanja. "Avion je enkraten, najboljši avion, s katerim sem kdaj koli letel. Če govorimo o perfor-mansah, majhni porabi, prijaznosti okolju, potem je to najboljše letalo na svetu. Je pa na takšni poti in razmerah razumljivo, da kaj odpove," je dejal. Leon Brecelj iz Pipistrela je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo nad doseženim podvigom, ki je pokazal, da njihovo letalo sodi med najboljše. Med potjo je Lenarčič ustvaril veliko posnetkov iz zraka, s katerimi je zelo zadovoljen, pa čeprav je zaradi slabega vremena zamudil veliko lepih koncev. Pot je imela tudi znanstveni kontekst, saj je vso svojo pot okoli sveta meril koncentracijo saj. Pozitivne vtise pa bo Matevž Lenarčič, ki je svet z ultralahkim letom v smeri vzhoda preletel že leta 2004, zbral v monografiji. Za tiskovno konferenco na brniškem letališču je vladalo veliko zanimanje Koalicija verjame, da bi državljani na referendumu podprli varčevalne ukrepe LJUBLJANA - Koalicijske stranke v Sloveniji so si enotne, da mora javni sektor deliti usodo zasebnega, ki ga je kriza že prizadela, zato so varčevalni ukrepi po njihovem nujni in tudi pošteni. Gospodarstvo namreč bremena takšnega javnega sektorja ne more več nositi, opozarja koalicija, ki verjame, da bodo državljani tudi v primeru referenduma varčevalne ukrepe podprli. Koalicija je ob grožnjah z referendumom tako na interventni zakon kot tudi na vse druge varčevalne ukrepe prepričana, da je javnost prišla do spoznanja, da so varčevalni ukrepi nujni in da se bodo tako tudi na morebitnem referendumu odločali v svojo korist. Denarja za takšen javni sektor preprosto ni, opozarjajo v poslanskih skupinah SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi. Pojasnilo V članku o zmanjšanju števila deželnih svetnikov v Furlaniji-Julijski krajini na 3. strani včerajšnjega PD je bilo pomotoma zapisano, da en svetnik v deželnem svetu ne bo več odraz 25 tisoč, temveč 20 tisoč prebivalcev. Pravilno je obratno, tako kot je bilo pravilno zapisano že v naslovu članka in tudi na 1. strani dnevnika. NABORJET - Že 38. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva Tradicionalno srečanje prijateljev Prireditev izmenično organizira in gosti vsako leto ena od sedmih sodelujočih šol - Mladi gojenci pokazali svoje glasbeno znanje NABORJET - V torek popoldne je podružnica Glasbene matice v Kanalski dolini v prostorih Beneške palače gostila že 38. Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Prireditev je z leti postalo tradicionalno srečanje med znanci in prijatelji. Vsako leto pa prireditev organizira in gosti izmenično ena od sedmih soudeleženih šol. Prav v tem duhu je prisotne pozdravil ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je poudaril pomen glasbenih in kulturnih srečanj, v tem primeru med gojenci podružnice Glasbene matice v Kanalski dolini in šolami iz Slovenije. Če na eni strani Glasbena matica iz Trsta, Gorice in Špetra odlično sodeluje z glasbenimi šolami Primorske, podružnica v Kanalski dolini goji in neguje stike z gorenjskimi šolami in slovensko glasbeno šolo na Koroškem. Na srečanju so gojenci posameznih glasbenih šol pokazali znanje, ki so ga pridobili z vztrajnim delom, in zaigrali tudi na inštrumentih, ki jih sicer v Kanalski dolini ne poučujejo. Posebno Mladi izvajalci so pokazali vse znanje, ki so ga pridobili v svojih šolah zanimivo in prijetno je bilo poslušanje gojencev, ki so igrali harfo in citre. Tokratnega srečanja so se kot vsa- ko leto udeležile Glasbena šola na Koroškem, in glasbene šole iz Jesenic, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Kranja. VIDEM - Danes z južnokorejskim filmom Sunny V gledališču Giovanni da Udine začetek Far East Film Festivala VIDEM - Drevi se v Vidmu začenja 14. prikaz azijske kinematografije Far East Film Festival. Predsednica društva Centro Espressioni Cinematogra-fiche, ki ga prireja, Sabrina Baraccetti, je o njem dejala, da »gre za edinstven prostor, kjer poleg odkrivanja kinematografije in njene umetniške vrednosti raziskujemo tudi čustva in odzive publike, na katero se posamezna kinematografija obrača. Far East Film Festival omogoča, da stopimo v svet domišljije, ki je popolnoma različen od našega. S pomočjo čustev pa nudi kulturni in socialni prerez naroda oz. številnih narodov. Ključna beseda prireditve je »mešanje«: visoko in skromno zastavljenih del, avtorskih in poljudnih filmov, različnih žanrov in slogov; predvsem pa mešanje Vzhoda in Zahoda.« Ravno pojem »mešanja« na ironičen način ponazarja letošnji logotip festivala: orjaški panda se tišči Empire State Buildinga. Edinstvena prednost takega manjšega festivala je po mnenju organizatorjev v tem, da ustvarja prilož- nosti, ki so večjim festivalom tuje. Poleg tega, da privablja ljubitelje in strokovnjake z vsega sveta, postavlja namreč v središče interakcijo med publiko in avtorji ter med avtorji samimi. Program festivala, ki bo trajal do 28. aprila, obsega preko 60 filmov in več srečanj z avtorji in igralci. Glavno prizorišče bo v gledališču Giovanni da Udine, kjer bo pozornost posvečena novim filmom iz devetih držav. V kinodvorani Visionario pa bo vzporedno retrospektiva The Darkest Decade (Najtemnejše desetletje). Posvečena je nepoznanim filmom režiserjev, ki so v Koreji 70. let močni cenzuri navkljub ustvarili prave bisere. V mestu pa bodo še dve fotografski razstavi, tržnica z azijskimi izdelki ter delavnice na temo azijskih kultur in umetnosti. Festival se bo danes ob 20.30 začel s filmom Sunny južnokorejskega režiserja Kang Hyoung-Chula. Sledil mu bo stilizirani in nasilni japonski Hard Romanticker. Med pomembnejšimi točkami prireditve bo podelitev nagrade za življenjsko delo priljubljenemu videm-skemu gostu Johnnieu Toju. Celoten program je na razpolago na spletni strani www.fareastfilm.com. Peter Jevnikar KOMEN - Gledališka skupina KD Brce Drevi Gavranova »ženska« komedija Vse o ženskah Ponovitev v nedeljo - Režiserja Minu Kjuder in Sergeja Verča KOMEN - Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu, ki jo že trinajsto sezono umetniško vodita Minu Kjuder in Sergej Verč najavlja novo premie-ro, in sicer igro znanega hrvaškega dramatika Mira Gavrana »Vse o ženskah«. Ta "ženska" komedija bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Pet igralk (v originalu tri) po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevet-desetih let v najrazličnejših življenjskih situacijah razkriva ženski princip sveta. Gledalci jih bodo spoznali kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice ... Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočajo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Gavranovo komedijo, katere premiera bo danes ob 20. uri v Kulturnem domu v Komnu, prva ponovitev pa v nedeljo, 22. aprila ob 19. uri prav tako v komenskem Kulturnem domu, sta režijsko podpisala Minu Kjuder in Sergej Verč, v glavnih vlogah pa nastopajo Milena Colja, Branka Guštin, Grozdana Švara, Silvestra Grižnik-Kačič in Bojana Furlan. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. aprila 2012 3 ZDRAVSTVO - Demonstracija panožnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Tisoč upokojencev proti Renzu Tondu Zahteva po izboljšanju zdravstvenih in skrbstvenih storitev TRST - Več kot tisoč upokojencev se je včeraj dopoldne zbralo pred sedežem deželnega sveta v Trstu in glasno protestiralo proti zdravstveni reformi deželnega predsednika Renza Tonda. Med zasedanjem deželne skupščine je bila namreč demonstracija, ki so jo priredili deželni panožni sindikati Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uilp-Uil na Trgu Oberdan in na kateri so glede na gospodarsko krizo zahtevali večjo pozornost oziroma več finančnih sredstev za socialo. Sploh pa so upokojenci odločno odklonili Tondovo napovedano reformo zdravstvenih okrajev. Porazdelitev finančnih sredstev za bolnišnice in za storitve na ozemlju je treba preosnovati, so zatrdili deželni tajniki sindikatov Spi Ezio Medeot, Fnp Gianfranco Valenta in Uilp Magda Gruarin, ki so jih dopoldne sprejeli načelniki političnih skupin v deželnem svetu. Predsednik Tondo, ki je prevzel tudi odborništvo za zdravstvo, pa sindikatov noče sprejemati, so poudarili sindikalisti, in govorijo vselej v njegovem imenu le tehniki. Sindikati so na srečanju z načelniki skupin zahtevali tudi druge ukrepe. Med temi so na prvem mestu obnova domov za ostarele in zmanjšanje oskrbnin, krepitev sklada za oskrbovanje na domu in socialno-zdrav-stvenih storitev ter udejanjenje območnih načrtov. To in še druga vprašanja Demonstracija sindikatov pred sedežem deželne skupščine v Trstu so na dnevnem redu na pogajalskem omizju z deželnim odborom, doslej pa ni bilo še nobenega konkretnega rezultata, pravi sindikat. Sicer je bilo na demonstraciji v ospredju nasprotovanje reformi deželnega zdravstvenega sistema oziroma osnutka, ki ga je pripravil deželni odbor. Upokojenci morajo ta osnutek še oceniti, vendar so že odločno odklonili zamisel o zmanjšanju števila zdravstvenih okrajev. V deželi naj bi nastal v bistvu velik deželni zdravstveni okraj, v okviru katerega bi delovali nekateri manjši okraji. Spomnimo naj, da je danes v deželi FJK skupaj 19 zdravstvenih okrajev, ki skrbijo vsak za 60 do 70 tisoč ljudi. VERSO FAMILY. MENJAJTE NA VELIKO. DEMOKRATI - Dvojezične izkaznice »Občina Čedad krši zakonske pravice slovenske manjšine« Pogled na Čedad, ki ga upravlja desnosredinska koalicija VIDEM - »Občina Čedad, ki noče izdajati italijansko-slovenskih osebnih izkaznic, krši zakon za zaščito slovenske manjšine.« V to so prepričani senatorji Demokratske stranke Tamara Blažina, Carlo Pegorer in Flavio Per-toldi, ki so se zaradi tega problema obrnili na notranjega ministrstva. Občina Čedad, ki jo upravlja desnosredinska koalicija, je svoj čas izdala prvo dvojezično osebno izkaznico, nato pa je za dokumente v italijanskem in slovenskem jeziku prižgala rdečo luč. Z utemeljitvijo, da je zapadla konvencija s tamkajšnjo gorsko skupnostjo, v Čedadu pa ne razpolagajo z osebjem, ki obvlada slovenščino. Gre za pretveze, dovolj, da bi čedajska občinska uprava zaprosila videmsko Prefekturo za dvojezične obrazce za izkaznice in problem bi bil rešen. V tem smislu se je zavzel tudi videmski prefekt Ivo Sa-lemme, njegove besede pa so očitno ostale brez odziva. Trije senatorji Demokratske stranke iz Furlanije-Julijske krajine so torej prepričani, da smo v Čedadu priča kršitvi državne zakonodaje na področju zaščite slovenske narodne skupnosti. S problemom se ukvarja tudi deželna vlada na zahtevo svetnikov Ste-fana Pustetta (SEL) in Igorja Kocijančiča (Mavrična levica). TOYOTA TOYOTA VERSO TOYOTA VERSO-S vas ze za 17.450 € vas ze za 13.950 € Odprta vrata v soboto, 21. in nedeljo, 22. aprila TOYOTA VERSO 7 mest • dvopodročnaklima • multimedijskisistemToyotaTouch&Go z navigacijskim sistemomin kamero zadaj • 16" alu platišča • zatemnjenastekla • CruiseControl • ESP • 7zračnih blazin. TOYOTA VERSO-S 5 mest • klima • radio CD • ESP • 7zračnih blazin. Today Tomorrow Toyota Autocrali Futurauto GORICA ulica Terza Armata 180 - T. 0481 524133 - BAGNARIA ARSA (UD) ul. Julia 9 T. 0432 923739 TRST Industrijska cona Dolina, ulica Milje 6 - T. 040 383939 VERSO - Promocijska cena ključi v roke (brez davka I.P.T.) velja do 30.04.2012 s predajo avta za odpad oz. zamenjavo avtomobila v lasti vsaj šest mesecev, s prispevkom koncesionarjev Toyota za Verso 1.6 Active z ročnim menjalnikom. Fotografija vozilaje simbolična. Najvišje vrednosti: poraba v kombinirani vožnji 14,1 km/l, emisije C02178 g/km. VERSO-S - Promocijska cena ključivroke (brezdavka I.P.T.)velja do30.04.2012,sprispevkom koncesionarjevToyota, zaVerso-S 1.3zročnim menjalnikom. Fotografijavozilaje simbolična. Najvišjevrednosti: porabavkombiniranivožnji 18,2 km/l, emisije C02l27g/km. 4 Petek, 20. aprila 2012 GOSPODARSTVO TERCIARNI SEKTOR - Zaskrbljujoči podatki Confcommercio za prvo trimesečje Splošno krizo v FJK najbolj občutijo trgovci Položaj se v naslednjih lahko še poslabša, pričakujejo pa tudi nekatere pozitivne premike TRST - Najobsežnejši sektor v Italiji je danes terciarni sektor, ta sektor pa predstavlja prvo produktivno komponento tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Žal pa je gospodarska kriza močno načela tudi ta sektor, žrtve gospodarske krize v FJK pa so predvsem trgovci in druga manjša podjetja. To izhaja iz včerajšnje novinarske konference na sedežu stanovskega združenja Confcommercio, kjer so predstavili podatke o gospodarski (ne)rasti v letošnjem prvem trimesečju. Podatke je zbral in obdelal Statistični urad za terciarni sektor v FJK, iz njih pa je razvidno, da je naša regija še vedno v globoki krizi. Srečanje je uvedel predsednik tržaške Trgovinske zbornice in stanovskega združenja Antonio Paoletti, ki je dejal, da v vseh teh letih še ni doživel tako hude gospodarske krize, vendar pa je poudaril, da obdobju krize sledi čas rasti in ekonomskega napredka in da moramo zaradi tega biti optimisti. Podobnega mnenja je tudi Pierluigi Ascani z Deženega permanentnega observatorija, ki pa je za začetek postregel z neugodnim podatkom, ki pravi, da v Italiji beležimo stagnacijo kupne moči, temu pa je treba dodati tudi neugodno gospodarsko konjunkturo. Njihov statistični urad se je osredotočil predvsem na štiri teme; na klimo zaupanja, krivuljo gospodarske konjunkture, potrebe podjetij in povpraševanje in ponudbo posojil. Terciarni sektor je najobsežnejši sektor v Trstu, nato v Gorici, Pordenonu in Vidmu, so pojasnili statistiki, ki so prišli tudi do zaključka, da krizo najizraziteje občutijo trgovci. Na podlagi zbranih podatkov, ki so jih pridobili prve dni aprila od 1536 anketirancev, so prišli tudi do zaključka, da je naša dežela po mnenju večine vprašanih še vedno v globoki krizi. Po zbranih podatkih, naj bi kar 59,4 vprašanih odgovorilo, da se je v prvem trimesečju letošnjega leta gospodarski položaj v FJK poslabšal, 40,1 odstotka vprašanih pa meni, da je situacija ostala nespremenjena. Izboljšanje občuti le 0,6 odstotka anketirancev. Nič bolj optimistične niso napovedi za drugo trimesečje, saj 66,6 odstotka vprašanih meni, da bo situacija ostala nespremenjena, skoraj 30 odstotkov anketiranih pa je prepričanih, da se bo stanje še poslabšalo. V primerjavi z zadnjim trimesečjem leta 2011 je statistični urad zabeležil tudi podatek, da je v prvem trimesečju leta 2012 za 63,9 odstotka vprašanih dobiček ostal nespremenjen, vendar pa je ta negativen. Pomenljiv je tudi podatek, da se cene višajo, za to pa so krivi dobavitelji blaga. Kar za tri odstotke so se cene zvišale v vseh štirih pokrajinah. Splošno gospodarsko krizo v terciarnem sektorju najbolj občutijo trgovci arhiv V prvem trimesečju leta 2012 so se podjetnikom v terciarnem sektorju zmanjšala tudi poslovna in finančna sredstva. Kar 57,8 odstotkov vprašanih podjetnikov je s težavo poravnalo svoje obveznosti, 4,1 odstotka vprašanih pa je bilo plačilno nesposobnih, nobenih posebnih plačilnih težav pa v naši regiji ni občutilo 38,1 odstotka vprašanih. V času krize pa je tudi vse več dolgov, zato je statistični urad želel tudi izvedeti, kako banke pomagajo svojim strankam. V FJK je v prvem trimesečju za posojilo zaprosilo 16,7 odstotka vprašanih, kar je 6 odstotkov manj v primerjavi s predhodnim trimesečjem. Zanimiv je tudi podatek, da so posojilo odobrili 46 odstotkom prosilcev, 12,2 odstotka prosilcev se je morala zadovoljiti z nižjim posojilom, skoraj 19 odstotkov pa jih posojila sploh ni dobilo. Ob tem je Pierluigi Ascani postregel tudi s podatkom, da so se pogoji za pridobitev posojila za velik odstotek vprašanih poslabšali. Ob koncu pa je govornik spregovoril tudi o nedavnih sezonskih razprodajah. Podatki kažejo, da je letos januarja deželne trgovine obiskalo manj kupcev kot v istem obdobju lani, najslabšo prodajo pa so zabeležili v Trstu in Vidmu. Če povzamemo včerajšnje govornike, naj bi se po mnenju anketirancev v naslednjih mesecih podatki še poslabšali, vendar pa ne izključujejo pozitivnih trendov, kar je vsekakor prav, saj je v teh časih »suhih krav« vsak najmanjši znak napredka dobrodošel ... (sč) INTEREUROPA - Nadzorni svet delničarjem »Ali opredelitev za dolgoročni razvoj ali stečaj« KOPER - Nadzorni svet Intereurope se je seznanil z oceno uprave, da bo odpoved sodelovanja s stranko Top Shop International prihodke koncerna od prodaje letos oklestila za okoli 2,5 odstotka. Poleg tega je ob poteku polovice mandata v pismu delničarje pozval, naj se opredelijo glede dolgoročnega razvoja Intereurope, sicer bo edina alternativa stečaj. Nadzorni svet se je na včerajšnji seji seznanil z analizo učinkov odpovedi sodelovanja s stranko Top Shop International, ki jo je pripravila uprava koncer-na. Ta je med drugim napovedala, da bodo skušali negativne posledice omiliti z aktivnostmi za prilagajanje na novona-stale razmere, in sicer z aktivnim trženjem in s stroškovno prilagoditvijo. Poleg tega je nadzorni svet obravnaval in sprejel tudi revidirano letno poročilo koncerna za minulo poslovno leto, revizijsko poročilo pooblaščenega zunanjega revizorja družbe in poročilo nadzornega sveta o rezultatih preveritve revidiranega letnega poročila Intereurope za leto 2011. TRST MIB odprl svoja vrata Predstavitev master programov in nekaterih uglednih podjetij Na poslovni šoli MIB v Trstu je bil včeraj dan odprtih vrat, na katerem so predstavili deset programov master in priččevanja uspešnih podjetij kot so Illycaffe, Generali, Umana , Freud in Wartsila EVRO 1.3ÛS6 $ Glede na revidirano poročilo je koncern leto 2011 sklenil z 211,9 milijona evrov prihodkov od prodaje oz. 11 odstotkov več kot leta 2010. Dobiček iz poslovanja je dosegel 6,8 milijona evrov, potem ko je Intereuropa leto dni pred tem zabeležila 27,2 milijona evrov izgube iz poslovanja. Ti podatki so skladni z nerevidi-ranimi. Glede na najnovejše poročilo pa je popravljena čista izguba koncerna. Ta ni znašala 7,6 milijona evrov, kot je bilo sprva ocenjeno, temveč 5,41 milijona evrov. Nadzorniki so ob preteku dobre polovice svojega mandata na delničarje In-tereuropo naslovili tudi pismo, v katerem so zapisali, da se poslovno prestrukturiranje koncerna zaključuje in že daje konkretne poslovne učinke. "Skupna ugotovitev je, da je skupina Intereuropa lahko tudi dolgoročno sposobna uspešnega poslovanja in razvoja na domačih in mednarodnih trgih v pogojih finančnega prestrukturiranja oziroma zmanjšanja pre-zadolženosti na vzdržno raven," so dodali. Ključni cilj uprave, nadzornega sveta in bank upnic (Unicredit, SKB, SID banke, NLB, Gorenjske banke, Raiffeisen banke, Banke Koper in NKBM) je po njihovih navedbah razdolžitev družbe na raven, ki jo poslovanje družbe zmore servisirati. Pri tem so nadzorniki opozorili, da tudi ob uresničitvi predlaganih ukrepov s strani konzorcija bank ostaja izpostavljenost koncerna do bank tako visoka, da je družba v normalnih pogojih poslovanja ne bo mogla servisirati, "kaj šele zagotavljati sredstev za potreben razvoj v naslednjem desetletju". "Nadzorni svet je mnenja, da se obstoječi lastniki premalo zavedajo nujnosti in potrebe po aktivnejšem sodelovanju pri sprejemanju odločitev, ki bi tudi dolgoročno zagotavljale stabilnost in rast lastnega premoženja Intereurope," je mogoče brati v pismu. "Obstaja občutek, da so se večinski lastniki sprijaznili, da jim naložba v Inte-reuropo ne prinaša ne dobičkov ne dolgoročnih poslovnih izzivov. V takšnem stanju je celotna odgovornost za stanje in perspektivo družbe na upravi in nadzornem svetu," so bili kritični. V tej luči so poudarili, da se bodo morali o dolgoročnem razvoju Intereurope opredeliti tako banke upnice kot lastniki. "V nasprotnem se je potrebno zavedati, da ostaja edina alternativa stečaj družbe z vsemi posledicami za zaposlene, lastnike in upnike ter končno tudi za državo," so opozorili in sklenili, da nadzorni svet ni pripravljen prevzeti odgovornosti za takšno odločitev. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. aprila 2012 evro (povprečni tečaj) valute 19.4. 18.4. ameriški dolar 1,3086 1,3093 japonski jen 106,92 106,64 kitajski juan 8,2492 8,2468 ruski rubel 38,6575 38,6720 indijska rupija 68,2370 67,8280 danska krona 7,4389 7,4389 britanski funt 0,81710 0,81915 švedska krona 8,8416 8,8500 norveška krona 7,5485 7,5525 češka krona 24,842 24,816 švicarski frank 1,2021 1,2032 madžarski forint 297,23 296,84 poljski zlot 4,1870 4,1804 kanadski dolar 1,2971 1,2966 avstralski dolar 1,2652 1,2628 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3750 4,3788 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6988 braziljski real 2,4693 2,4369 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3444 2,3456 hrvaška kuna 7,5080 7,4898 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 19. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23975 0,46565 0,73090 0,07500 0,11167 0,18500 0,408 0,746 1,041 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.142,54 € -31/81 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,70 IMTCDCI IDr»DA r» cr» -1,72 KRKA 1 UKA KOPER 48,90 1061 -0,79 +2 02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,00 195 00 -1,43 +1 56 TELEKOM SLOVENIJE 68,76 -0,35 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 AERODROM LJUBLJANA 14,10 DELO PRODAJA 24,00 rrm i3onn -2,76 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 15,01 1 30 -- ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MIINOTEST 3,21 -2,61 MLINO IESI KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 9,07 +0,89 PROBANKA 5,80 8,02 221 00 -- SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATFŽ 11,00 178 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 15,00 +3,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. aprila 2012 -1/03 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,4586 84,20 1136 -0,13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,11 -0,09 +1,09 -2 89 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,2517 0,3424 0857 -1,61 EDISON ENEL ENI 2,428 1639 -0,41 -1 38 FIAT FINMECCANICA 3,868 3 332 -3,20 -2 63 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,24 -1,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,147 12 95 -2,88 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,77 -0,08 -1,14 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,728 3,698 -2,59 -4,49 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,723 8,77 12 59 +0,06 -1,63 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,39 -0,98 +1 36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,428 5,105 -2,76 -2 89 TENARIS TERNA 0,806 13,57 -0,80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,788 0,036 -0,92 -1,37 UNICREDIT 2,56 2,982 -3,40 -3,12 SOD NAFTE (159 litrov) 102,17$ -0/10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,11 -0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.830,14 831 70 -0,53 FIRS, Banjaluka 1.789,46 mi Q-) -0,22 +0,27 lisica i j, utuyiou -iw i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /1QQ/in un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.946,77 -0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.944,23 2.686,26 -0,68 -1,10 S&P 500, New York 1.375,25 -0,71 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.283,87 6.671,22 5.744,55 -0,25 -0,90 -0,01 CAC 40, Pariz 3.174,02 -2,05 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.006,00 917,80 2.284,67 -0,20 -0,54 -1,85 Nikkei, Tokio 9.588,38 -0,82 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.008,21 20.995,01 2.378,63 +0,25 +1,03 -0,09 Sensex, Mubaj 17.503,71 +0,64 / ITALIJA Petek, 20. aprila 2012 5 POLITIKA - Vlada včeraj prejela zaupnico za davčni odlok Prve pobude za prerazporeditev političnega prostora po Montiju Pisanu in Dini za novo desnosredinsko stranko - Novo stranko snuje tudi tretji pol RIM - Poslanska zbornica je včeraj z izglasovanjem zaupnice vladi premierja Maria Montija potrdila davčni odlok. Za je glasovalo 449 poslancev, proti jih je bilo 71, 10 pa se jih je vzdržalo. Odlok se bo zdaj vrnil v senat za dokončno odobritev v tretjem branju. V njem so med drugim nova določila o občinskem davku na nepremičnine Imu. Za prvo hišo bo mogoče davek plačati v dveh ali treh obrokih (junija, septembra in decembra), za ostale hiše pa samo v dveh. Sicer pa odlok obsega tudi določila o razpisu dražbe za dodelitev televizijskih frekvenc in še o marsičem. Ob izglasovanju vnovične zaupnice Montijevi vladi pa se postavlja vprašanje o politični prihodnosti sedanjega premierja in koalicije, ki podpira njegovo vlado, tudi po pomladi 2013, ko se bo iztekla sedanja zakonodajna doba. Monti je v teh dneh med drugim predstavil program reform, ki krepko sega čez leto 2013, kar je marsikomu dalo misliti, ali se premier že pripravlja na nov mandat v palači Chigi. Za skupen nastop sedanje vladne koalicije na prihodnjih parlamentarnih volitvah pa se je v zadnjih časih zavzel že marsikateri predstavnik desnosredinskih strank, najbrž tudi zato, ker javnomnenjske raziskave napovedujejo dosedanji desni sredini poraz, če bi se predstavila sama. Sekretar demokratov Pierluigi Bersani je včeraj vsekakor potrdil svoje že večkrat izraženo stališče, da bo sedanje zavezništvo med Ljudstvom svobode, Demokratsko stranko in tretjim polom trajalo do volitev in da bo potem vajeti države prevzela politična opcija v tendenčno bipolarnem sistemu, ki bo zmagala na volitvah. Bersani ni izključil možnosti, da bodo člani sedanje tehnične vlade ostali v politiki, vendar tako, da se bodo vključili v eno izmed političnih opcij. Nakazana perspektiva, ki je očitno najbolj realistična, pa medtem že spodbuja nove politične premike v posameznih strankah oz. taborih. Tako sta člana Ljudstva svobode Beppe Pisanu in Lamberto Dini skupno z nekaj manj kot tridesetimi parlamentarci iz te stranke včeraj objavila manifest za ustanovitev gibanja, ki naj preseže Ljudstvo svobode in sproži ustanovitev nove desnosre-dinske stranke. O novi stranki razmišljajo tudi v tretjem polu. Danes se bo Sredinska demokratska unija (UDC) Pierferdinanda Casinija zbrala v Rimu, da bi sprejela sklep o lastni razpustitvi in ustanovitvi nove stranke, ki naj bi združevala sedanje sile tretjega pola, pa tudi druge. Po nekaterih napovedih naj bi se nova politična stranka imenovala Partito della Nazione (Nacionalna stranka). Vse te in še druge pobude poskušajo napolniti tudi politično praznino, ki je nastala z Berlusconijevim in Bossijevim umikom. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani je izključil možnost, da bi se Ljudstvo svobode, Demokratska stranka in tretji pol skupno predstavili na prihodnjih volitvah ansa SEVERNA LIGA - V novo afero vpleten nekdanji minister Z volilnim denarjem plačevali najemnino za Calderolijevo stanovanje RIM - Severna liga se vse bolj potaplja v aferi nezakonite porabe davko-plačevalskega denarja. Policija je pri pregledu zasežene dokumentacije stranke ugotovila, da je ta z denarjem, ki ga država namenja za financiranje njenega delovanja, plačevala najemnino ministru prejšnje vlade Robertu Calderoliju. Stroški najemnine za stanovanje v Rimu so mesečno znašali 2200 evrov. Nove podrobnosti iz sporne porabe strankinega denarja, zaradi česar je odstopil njen ustanovitelj in vodja Umberto Bosii, so znotraj Severne lige zanetile pestro obračunavanje in dodatna razkritja. Eden od njenih poslancev je nekdanjega šefa poslanske skupine stranke Marca Reguzzonija pozval, naj pojasni, kako je uspel v letu dni s kreditno kartico stranke potrošiti 90.000 evrov in za kakšne namene. Še vedno je nerazrešena tudi uganka o diamantih in zlatu v vrednosti 600.000 evrov, ki jih je Severna liga prav tako kupila z denarjem, namenje- Roberto Calderoli ansa nim za pokrivanje delovanja stranke. Nekdanji blagajnik stranke Francesco Belsito je stranki vrnil za okoli 300.000 evrov diamantov in zlata, preostalo polovico pa naj bi še vedno imela podpredsednica senata Rosy Mauro in senator Piergiorgio Stiffoni. Maurova, ki jo je stranka vrgla iz lastnih vrst in se je zato pridružila mešani skupini senatorjev, zatrjuje, da je diamante, ki jih ima, kupila z lastnim denarjem, tako kot vso ostalo svojo lastnino. Prav tako se ne namerava odpo- vedati senatorskemu položaju. Milanski tožilci so med zaseženimi dokumenti v preiskavi proti bivšemu blagajniku Bel-situ odkrili naročila in račune za nakup diamantov v vrednosti 300.000 evrov, ki sta jih podpisala Maurova in Stiffoni. Včeraj pa je odpadlo napovedano srečanje med nekdanjim voditeljem Severne lige Umbertom Bossijem in njegovim verjetnim naslednikom Robertom Maronijem, v središču katerega bi moral biti vohunski dosje, ki ga je nekdanji strankin blagajnik Francesco Belsito naročil proti nekdanjemu notranjemu ministru. Srečanje je zahteval Maroni, potem ko je Belsito izjavil, da je bil z zadevo Bossi seznanjen. Mediji sicer v teh dneh nizajo množico primerov razsipništva strank. Tako navajajo najem 12-sobnega novega sedeža stranke Gianfranca Finija le 200 metrov od parlamenta v letu 2009 ter številne drage obnove strankarskih stanovanj in vil z razkošnimi parki, tako na levici kot desnici. Brezposelni bodo še naprej oproščeni plačevanja specialističnih pregledov RIM - Brezposelni in člani njihovih družin bodo še naprej oproščeni plačevanja t.i. ticketa za specialistične preglede in nekatere druge posebne zdravstvene storitve. Italijanska vlada je namreč sporočila, da je bila ukinitev te oprostitve v resnici škrat v tekstu reforme trga dela. V 64. členu reforme je bilo namreč v prvem odstavku zapisano, da se ukine oprostitev plačevanja ticketa za ljudi, katerih letni dohodek ne presega 8.263,31 evra (oz. 11.362,05 evra za poročene osebe plus 516,46 evra za vsakega otroka). Oprostitev davka bodo potrdili z ustreznim popravkom k zakonskemu osnutku za reformo trga dela, so še sporočili s pristojnega ministrstva. Bodoči predsednik Confindustrie prejel zaupnico MILAN - Bodoči predsednik Confin-dustrie Giorgio Squinzi je glede svojega programa in ekipe včeraj prejel zaupnico vodstva, vendar se ni odbor izrekel soglasno. Poziv k enotnosti dosedanje predsednice Emme Marcega-glia je torej zadel delno v prazno. Squinzi je namreč zbral 102 glasova, medtem ko je glasovalo proti 22 članov vodstva. Vzdržanih je bilo 21. Kljub pozitivnim odzivom je bilo torej jasno, da je v Confindustrii še manjšina članov, ki je na strani poraženega kandidata Alberta Bombasseia. Ko je Squinzi pred enim mesecem prevladal nad Bom-basseiem, je bila razlika le enajst glasov. Predsednica Marcegaglia je glede včerajšnjega glasovanja vsekakor izrazila zadovoljstvo. Franca Rame v bolnišnici MILAN - V milansko bolnišnico so zaradi lažje možganske ishemije sprejeli 82-letno Franco Rame, ženo Daria Foja. Znana igralka in bivša senatorka Italije vrednot je bila prisebna, toda levi del trupa je bil delno paraliziran. Takoj so stekle vse potrebne analize. Celentano dal svoj honorar iz Sanrema za revne družine MILAN - Znani popevkar Adriano Ce-lentano hoče biti mož beseda. Ko so ob letošnjem festivalu italijanske popevke izbruhnile polemike zaradi visokega honorarja (500 tisoč evrov), ki ga je prejel za svoje nastope (s svojimi spornimi »pridigami« je dvignil precej prahu), je obljubil, da bo zaslužek porazdelil v dobrodelne namene. In res bo denar prejelo 25 revnih družin iz Rima, Neaplja, Barija, Cagliarija, Milana, Verone in Firenc. Vsaka bo dobila 20 tisoč evrov. Tako predvideva akt, ki ga je popevkar v teh dneh podpisal pred notarjem. ČLOVEKOVE PRAVICE - Varnostniki pribežnikom zalepili usta Razburjenje zaradi metod policije pri izgonu priseljencev RIM - V Italiji je veliko razburjenja povzročila fotografija Alžirca, ki mu je italijanska policija med prisilnim izgonom iz države zalepila usta. Zaradi fotografije, ki jo je v torek posnel potnik na letalu iz Rima v Tunis, kamor so odpeljali Alžirca, so začeli pozivati k preiskavi metod, ki jih policija uporablja pri izgonu priseljencev. V javnosti je fotografija, ki jo je v torek skrivaj posnel filmski režiser Francesco Sperandeo in jo objavil na spletu, razširila pa se je tudi po italijanskih časnikih, povzročila veliko razburjenje. Po navedbah avtorja fotografije sta bila na letalu dva alžirska priseljenca, oba pa je policija obravnavala na »nečloveški način«. Kot je še dodal Sperandeo, ju je policija vklenila in jima zalepila usta. Po poročanju medijev sta bila Al-žirca najprej na letu iz Tunisa v Carigrad, med postankom v Rimu pa sta poskušala nezakonito vstopiti v Italijo. Ko ju je policija odkrila in ju poskušala vkrcati na letalo, ki bi ju spet odpeljalo v Tunizijo, sta se najprej upirala, potem pa poskušala preprečiti vzlet letala tako, da sta si gri- zla ustnice in pljuvala kri na druge potnike. Zato je policija uporabila lepilni trak in z njim po lastnih navedbah zaščitila obvezo na ustih obeh Alžircev. Številni italijanski politiki vseh političnih opcij so že pozvali vlado, naj uvede nujno preiskavo o zadevi. Številni so pri tem opozorili, da je Italija, ki je sicer tarča kritik na področju zadev priseljencev, doživela še en udarec. »Moramo se izogniti ponavljanju take vrste dejanj, saj so Italijo že večkrat sankcionirali zaradi ukrepov pri soočanju s priseljevanjem in starih napak nočemo ponavljati,« je dejala Rosy Bindi iz Demokratske stranke. Tudi minister za mednarodno sodelovanje Andrea Riccard je že zahteval pojasnilo od policije. Avtor fotografije Sperandeo pa je medtem izrazil ogorčenje ob brezbrižnosti ostalih potnikov. »Najhujša stvar je bila popolna brezbrižnost potnikov,« je dejal Sperandeo, ki je hotel posredovati, a mu je policija posredovanje v po njenih navedbah »standardno policijsko operacijo« preprečila. Policist je priseljencu zaprl usta z lepilnim trakom ansa GOSPODARSTVO - Kriza Industrijska naročila upadla, vse več brezposelnih ne išče dela RIM - Italijanska industrija se je februarja soočala z dodatnim krčenjem naročil. V primerjavi z predhodnim mesecem so se naročila zmanjšala za 2,5 odstotka, na letni ravni pa že za več kot 13 odstotkov, kar je najgloblji padec od oktobra leta 2009, so sporočili iz državnega statističnega urada Istat. Ključni vzrok za znaten padec naročil je vse skromnejše domače povpraševanje, še posebej v proizvodnji računalnikov in elektroniki, kjer so naročila po podatkih Istata upadla za skoraj 30 odstotkov. Nespodbudne informacije za italijansko gospodarstvo, ki naj bi letos zabeležilo okoli 1,5-odstotno recesijo, prihajajo tudi iz statistike o brezposelnih. Delež tistih brezposelnih, ki ne iščejo dela, a sodijo med aktivno populacijo, se je namreč povečal na 11,6 odstotka vseh aktivnih, kar predstavlja kar trikratnik povprečja EU, so sporočili iz Istata. Lani se je številka povečala za kar 4,8 odstotka na 2,89 milijona, kar je največ od leta 2004 dalje. Največ brezposelnih, ki pa ne iščejo dela, je med ženskami, 16,8 odstotka aktivnih, medtem ko je med moškimi ta delež 7,9-odstoten. Skoraj polovica je kot razlog za prenehanje iskanja dela navedla, da so delo iskali, vendar ga niso uspeli najti. Polovica neuspešnih iskalcev dela se je po podatkih Istata v težavah znašla zaradi neustrezne izobrazbe v primerjavi s ponudbo na trgu dela. Število tistih, ki so obupali nad zaposlitvijo, je tako lani krepko presegalo število brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je v Italiji lani namreč znašala 8,4 odstotka, letos pa se bo po napovedih zvišala še za skoraj odstotno točko. 1 4 Četrtek, 19. aprila 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 772418 trst@primorski.it ZGOBIŠKA OBČINA - Odobritev na včerajšnji občinski seji Zgonik, obračun 2011: 300 tisoč evrov presežka Namestitev sončnih panojev na telovadnici »preložena na naslednje leto « Skoraj 300 tisoč evrov, toliko znaša skupni presežek upravljanja v lanskem letu v zgoniški občini, ki ga je občinska skupščina potrdila z odobritvijo obračuna 2011. »Vsota je visoka, ker smo potrošili manj od predvidenega, to pa zato, ker smo namestitev novih sončnih panojev na streho telovadnice, vredno 104.500 evrov, prenesli na naslednje leto,« je uvodoma pojasnil župan Mirko Sardoč. Iz obračuna je razvidno, da so se znižali stroški za občinsko razstavo vin zaradi skromnejšega deželnega prispevka, stroški za zaposleno osebje pa so prvič presegli 40 odstotkov občinskega proračuna. Zanimiv pa je tudi podatek o stopnji zadolženosti na prebivalca. Slednji prikazuje zadolženost vsakega občana zaradi posojil v postopku amortizacije. Leta 2009 je bil vsak občan »zadolžen« za 347 evrov, leta 2010 317 evrov, lani pa se je ta stopnja znižala na 292 evrov. Skratka. občina je vse manj zadolžena. V razpravi je vodja skupine Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar opozoril upravo, da se je »obdobje debelih krav izteklo in da je zato sedaj potrebno varčevati,« ter napovedal vzdrža-nje lastne stranke. Vzdržal se je tudi svetnik Severne lige Gianfranco Melillo, medtem ko sta svetnika Ljudstva svobode-UDC Denis Zigante in Pietro Geremia glasovala proti. Občinska skupščina je nato soglasno odobrila sklep o spremembi »pravilnika za dobavo dobrin in storitev po ugodni ceni ter za gospodarno izvajanje del,« ki ga je predstavil podžupan Rado Milič. Na podlagi novih zakonskih določil je bila povečana vsota za »storitve ali dobave, za katere lahko odgovorna oseba postopka neposredno dodeli nalog.« Tako so bili zneski do 10 tisoč evrov povečani na 20 tisoč evrov, zneski do 20 tisoč na 40 tisoč evrov in zneski do 40 tisoč na 60 tisoč evrov. Na začetku seje je Žbogar spomnil na »hudo zadevo«, čistilno akcijo v Dolini Glinščice,pri kateri so sodelovali tudi prostovoljci civilne zaščite iz zgoniške občine. Župan Sardoč je ocenil, da bodo dogodek raziskali sodni organi. Zahvalil se je zgoniški ekipi prostovoljcev, saj je za poseg odgovorno vodstvo, ne pa prostovoljci, opozoril pa je na nekorekten pristop do posega na zaščitenem območju, ob čemer mu je Žbogar pritrdil. M.K. OBČINSKI ODBOR - Konkretna solidarnost Primorskemu dnevniku Deset naročnin! Zgoniška občina bo tudi postala član Zadruge Primorski dnevnik - Soglasno odobrena resolucija Trojna solidarnost, institucionalna in konkretna, Primorskemu dnevniku. Izrekla sta jo zgoniški občinski svet in občinska uprava med včerajšnjo občinsko sejo. Skupščina je soglasno odobrila resolucijo o podpori Primorskemu dnevniku, ki jo je v imenu skupine Skupaj-Insieme predstavila občinska odbornica za kulturo Monica Hrovatin, občinski odbor pa je sklenil, da vpiše občino v Zadrugo Primorski dnevnik in vpiše deset letnih naročnin na dnevnik. Ob tem se je v občinskem svetu razvila obsežna razprava, v kateri so tako predstavniki le-vosredinske večine kot opozicije poudarili pomen in vlogo dnevnika ter se zavzeli za premostitev sedanjih težav. V resoluciji svetniške skupine Skupaj-Insieme je uvodoma omenjen težak položaj, v katerem se je znašel dnevnik zaradi zamude pri izplačilu državnih prispevkov in krčenja le-teh. Ob tem je zapisano, da predstavlja »Primorski dnevnik enega od stebrov slovenske manjšine v Italiji«. Izražena je nadalje želja, da »bo manjšinski dnevnik prav zaradi svoje specifike in pomembnosti za celotno slovensko manjšino v Italiji naprej deležen razumevanja in ustrezne pozornosti s strani vseh državnih organov in institucij.« Resolucija zato poziva župana, naj »se aktivira na vseh institucionalnih ravneh in izrazi podporo občanov in Občine Zgonik rednemu in kakovostnemu izhajanju Primorskega dnevnika; časopisa, ki je s svojo informativno vlogo prispeval k sooblikovanju življenja Slovencev v Italiji.« Župan Mirko Sardoč je seznanil svetnike z »dvema konkretnima korakoma,« ki jih je storil občinski Monica Hrovatin kroma odbor v podporo dnevniku. Občina Zgonik se bo včlanila v Zadrugo Primorski dnevnik, nadalje bo letos vpisala deset letnih naročnin na dnevnik, tako bo »Primorski na razpolago šoli in našim društvom.« Župan je ocenil, da je dnevnik, »kljub težkim okoliščinam na izredno dobrem nivoju,« ter zaželel, da bi postal »še bolj bran.« Ljudje-bralci lahko še bolj spodbudijo kakovost, je menil ter si nadejal porast števila bralcev, »tako bo rastlo tudi zanimanje gospodarstvenikov,« je ocenil Sardoč, in izrazil upanje: »V bodoče bi lahko prav gospodarsko zanimanje krilo primanjkljaje, do katerih prihaja zaradi zamud državne uprave pri izplačevanju prispevkov.« Vodja skupine Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar je uvodoma omenil, da je sam član Zadruge. Izpostavil je navezanost na dnevnik, ki prihaja najbolj do izraza ob ponedeljkih, ko dnevnika ni, in »ko nekaj manjka ... « Predložena resolucija v podporo Primorskemu dnevniku je po njegovem upravičena. Delovanje občine je v dnevniku »dobro zastopano«. Omenil je nato, da »smo tudi v vodstvu Zadruge razdeljeni« in da »naši člani ocenjujejo, da se sekcija Slovenske skupnosti zapostavlja na Primorskem dnevniku, ter se sprašujejo, ali smo stranka B kategorije.« Dnevniku je vsekakor zaželel, da bi čim prej rešil probleme, boji pa se klestenja. »Upam, da se bo znal reorganizirati, kajti za Slovence je dnevnik zelo važen, brez njega bi bilo delovanje obubožano,« je ocenil Žbogar. Za vodjo Ljudstva svobode-UDC Denis Zigante je vpis desetih naročnin razsodno dejanje, saj je prav, da dnevnik berejo v šolah. Menil pa je, da bi morali vprašanje podpore Primorskemu dnevniku rešiti v okviru zaščitnega zakona. Ljudstvo svobode in UDC se vsekakor strinjata z resolucijo, saj je prav podpreti dnevnik, če še sedaj čaka na prispevke iz leta 2010, je poudaril Zi-gante. Pietro Geremia (LS-UDC) je izrazil podporo zaposlenim na Primorskem dnevniku, spomnil pa je tudi na številne druge tržaške novinarje, ki nimajo zagotovljene prihodnosti. Gianfranco Melillo (Severna liga) je podprl resolucijo, saj predstavlja pluralnost medijev bogastvo za demokracijo. Za Tomaža Špacapana (Slovenska skupnost) je »podpora našemu časopisu nujna.« »Dnevnik mora obstajati, drugače manjšina propade,« je poudaril, in dodal, da »bi bilo treba določene aspekte pri dnevniku posodobiti, v prvi vrsti vsebine, kar naj bi privabilo nove naročnike.« Zadruga pa bi morala poskrbeti za »posodobljenje novinarjev, ki bi lahko prišli v službo, a niso imeli nikoli možnosti. Na tak način bi razširili vpliv Primorskega dnevnika in ga razširili med ljudmi,« je menil Špacapan ter izrazil željo o časopisu: »Zadovoljni bomo, če bo še nadalje obstajal.« M.K. Obvestilo izletnikom PD Prijavljene na izlete v organizaciji agencije Aurora, obe potovanji v Španijo in v Dolino Aoste, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v torek, 24. aprila med 09.00 in 13.00 uro na sedežu Primorskega dnevnika v ulici Montecchi. Ker so se letališke pristojbine podražile, je nova dokončna cena za potovanji v Španijo višja za 8,00 evrov po osebi. Za potovanje v Dolino Aoste so na razpolago še 4 mesta. Interesenti se lahko javijo direktno v agenciji Aurora. V Gropadi o skupni lastnini Jutri dopoldne bo na sedežu jusarske skupnosti v Gropadi delovno srečanje z naslovom »Skupna lastnina in njeno skupno upravljanje na Krasu: spoznavanje izkušenj čez mejo«. Namen srečanja je spodbujati medsebojno spoznavanje in čezmejno izmenjavo izkušenj srenjskih, jusarskih ter agrarnih skupnosti. Pobuda sodi v okvir evropskega projekta »Procesi učenja in upravljanja z naravnimi viri«, pri katerem sodelujeta nizozemska univerza Wageningen in biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Agrarna skupnost jusov in srenj tržaške pokrajine. Na srečanje so vabljeni predstavniki srenjskih in jusar-skih skupnosti z obeh strani meje. Višješolci danes v Rižarni V okviru niza svečanosti ob prazniku osvoboditve bo danes v Rižarni ob 10.30 srečanje, ki ga za dijake tržaških višjih srednjih šol prireja odborništvo za šolstvo Občine Trst v sodelovanju z Združenjem italijanskih judovskih skupnosti in Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi podtajnik pri italijanskem ministrstvu za šolstvo Marco Rossi-Doria, ki bo govoril o knjigi Parole chiare-Luoghi della memoria 1938-2010 (Jasne besede-Kra-ji spomina 1938-2010), s katerim se želi nuditi koristen didaktični pripomoček za soočenje s problematiko spomina. Kriški otroci na kvesturi Otroci kriškega otroškega vrtca Justa Košute so bili včeraj na obisku na tržaški kvesturi, kjer jih je posebno navdušil Oskar - robot policijskih pirotehnikov. Malčki so se prek radijskih aparatov tudi pogovarjali s policisti, obisk pa jim bo gotovo ostal v spominu. Kvestura redno prireja tovrstna srečanja, da bi pri otrocih spodbujala kulturo zakonitosti. BOLJUNEC - Javno srečanje v Sprejemnem centru Doline Glinščice o projektu za gradnjo plinskega terminala v Žavljah Plinska boja je še najboljša rešitev Izvedenci Tehničnega omizja o tržaškem uplinjevalniku predstavili izsledke raziskave o posledicah gradnje uplinjevalnika, ki ga načrtuje družba Gas Natural Zaključki analize posledic gradnje plinskega terminala v Žavljah, ki so jo opravili izvedenci Tehničnega omizja o tržaškem uplinjevalniku ter predlogi za alternativne rešitve, kot je plinska boja sredi morja so bili glavna tema javnega srečanja, ki je bilo včeraj popoldne v Sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu. Na srečanju je bil tudi govor o torkovem obisku v Zagrebu, ko so člani tehničnega omizja predstavili izsledke raziskave na hrvaškem ministrstvu za okolje. Predstavitve se je udeležil tudi miljski župan Nerio Nesladek, ki je predlagal ustanovitev tristranskega omizja za sodelovanje v sektorju energetske politike med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Na sinočnjem srečanju je bilo najavljenih mnogo govornikov in strokovnjakov, ki so po uvodnem pozdravu dolinske županje Fulvie Premolin dokazovali številne hibe, pomanjkljivosti in tudi lažne podatke, ki so jih izsledili v načrtu španske družbe Gas Natural. Med temi so bili koordinator sindikata gasilcev Uil Adriano Bevi-lacqua, ki je tudi vodil srečanje, ter izvedenci inž. Marino Valle, ki je poročal o pomanjkljivostih projekta iz varnostnega vidika, Fulvio Crisciani (analiza morsko-meteoroloških vidikov projekta), Livio Sirovich (neskladnosti pri projektiranju in predloženih geoloških podatkih), Giorgio Trincas (sodobni tankerji, ki prevažajo naravni utekočinjeni plin in imajo na krovu upli-njevalnik), Gianrossano Giannini (jedrske centrale) ter Radoslav Nabergoj (ladijske smeri in luke). Tehnično omizje, so poudarili, načelno ne podpira in niti ne nasprotuje gradnji plinskega terminala, ampak se omejuje na analizo posledic, ki bi jih povzročila gradnja take strukture na ozemlju pri Žavljah, ki je med drugim označeno kot onesnaženo območje državnega interesa. Obsežno delo, ki ga je opravilo omizje, je objavljeno na spletni strani www.uilvvf.fvg/ttrt. V njem je podrobna študija, ki kritično obravnava Javno srečanje je bilo v Sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu kroma to vprašanje in je na razpolago vsem. Sicer je bilo tehnično omizje od samega začetka skeptično glede načrta, še predvsem zaradi izbire žaveljskega območja. Plinski terminal naj bi nastal blizu mnogih industrijskih obratov, med najbolj nevarnimi posledicami v primeru nesreče pa je domino efekt. Zato je boljša izbira uplinjevalnika sredi morja, še bolj pa plinske boje sredi morja. S pomočjo sodobnih tankerjev, ki opravljajo tudi delo uplinjevalnika, bi lahko prek te plinske boje prenašali plin na kopno tako v Italijo kot v Slovenijo in Hrvaško. / TRST Četrtek, 19. aprila 2012 7 OBALNA CESTA - Pod Križem odstranili 13 ton težko oviro Zaradi skale štiriurna zapora Drugi podoben poseg družbe FVG Strade v dobrem mesecu dni Osebje je bilo na delu celo dopoldne kroma Na Obalni cesti pod Križem so včeraj celo dopoldne odstranjevali nevarno skalo, ki je ogrožala udeležence v prometu, zaradi tega pa je bil promet štiri ure močno oviran. Osebje deželne družbe FVG Strade je veliko skalo opazilo v sredo popoldne med čiščenjem pobočja nad cestnim odsekom med Brojenco in restavracijo Tenda Rossa. V sredo so skalo zavarovali z jeklenimi žicami, včeraj pa so jo z nujno intervencijo uspešno odstranili. Cesta, po kateri se vsak dan vozi v Trst večje število delavcev, je bila v jutranji prometni konici oprta. Ob 9.30 so tristometrski odsek ceste, na katerem so bili delavci dejavni z žerjavom, zaprli tako za promet kot za pešce, medtem ko so se od Botanjka do Bro-jence ter od Miramara do Križa peljali samo domačini. Prometna policija je vozila na obeh koncih preusmerjala na stranske ulice, hujših težav baje ni bilo. Promet je spet redno stekel ob 13.30. 12. marca so pod Križem že odstranili dve večtonski skali. (af) Volitve 20121 DEVIN-NABREŽINA POLICIJA - Zasegli petsto gramov droge Kokain po pošti Na amsterdamskem letališču opazili sumljivo pošiljko z Antilov v Trst Leta 2006 so ga na madridskem letališču zasačili s kilogramom kokaina in ga seveda aretirali. Kljub temu pa se Videm-čan Luca Casale ni odrekel donosnim nezakonitim poslom - spremenil je samo metodo dela. 38-letni moški, ki stanuje v Trstu, je po ugotovitvah tržaških preiskovalcev redno nabavljal kokain na ameriški celini, bela snov pa je do Trsta potovala po pošti. Januarja pa so nizozemske oblasti med vzorčno kontrolo poštnih pošiljk na amsterdamskem letališču Schiphol z rentgenskimi žarki zaznali prisotnost pol kilograma kokaina. Nizozemska policija pošiljke z Nizozemskih Antilov ni zadržala, obvestila pa je italijansko policijo, saj je bil nabavitelj v Trstu. Mobilni oddelek tržaške policije je v sodelovanju z javnim tožilcem Giorgiom Milillom in državnim uradom za boj proti drogi spremljal pot poštnega paketa, ki je v Trst prispel v režiji tržaškega špediterskega podjetja. V dokumentih je pisalo, da vsebuje paket avtomobilske filtre. Pošiljko je prevzel moški, ki jo je naposled v nekem stanovanju v Trstu izročil nabavitelju - Luci Casaleju. V okviru preiskave so policisti ugotovili, kako je skupina kriminalcev redno nabavljala drogo, ta torek pa je naposled odvedla Casaleja v pripor. Policistom naj bi priznal, da je na podoben način že uvozil precejšnjo količino kokaina. Poleg njega je v Trstu in Vidmu še pet osumljencev, večinoma so to raz-pečevalci. (af) ULICA GEPPA - Po lažni prometni nesreči Robčki namesto denarja, goljufa odnesla 600 evrov V Trstu sta elegantna moška ogoljufala 48-letno hrvaško državljanko, ki stanuje v Sesljanu. Ženska je v sredo popoldne v Ulici Geppa srečala uglajena gospoda, ki sta trdila, da sta pravkar imela prometno nesrečo. V hrvaščini jo je prvi nagovoril njen domnevni rojak in povzročitelj nesreče, ki jo je zaprosil, naj prevaja. Sam da ne obvlada italijanskega jezika, drugi moški pa naj bi bil italijansko govoreči Izraelec. Hrvat naj bi Izraelcu takoj poravnal škodo: trdil je, da ima v torbi 4400 evrov v gotovini. Izraelec pa je ženski povedal, da Hrvatu ne zaupa. Zaprosil jo je, naj mu izroči nekaj svojih bankovcev, češ da jih bo izvedenec v bližnjem uradu pregledal in primerjal. Ženska mu je naivno izročila šest bankovcev po sto evrov, moški pa je z denarjem odšel. Zatem se je poslovil še Hrvat, ki ji je kot poroštvo izročil torbo z denarjem ter skrinjico z »zlato uro, okrašeno z diamanti«. 48-letna žrtev je nekaj minut zaman čakala, nakar je pogledala v torbo in zgroženo ugotovila, kaj se skriva v kuverti - par bankovcev in paket papirnatih robčkov. Ura pa je bila seveda brez vrednosti. Poklicala je policijo, ki je preiskala okolico, storilcev pa ni našla. Tržaška kvestura opozarja, da je v Trstu aktivna kampanja proti goljufijam z naslovom Ocio alla truffa. Policija poziva vse občane, naj v podobnih primerih odtipkajo telefonsko številko 113 ter zaprosijo za nasvet in pomoč. Štiristo zaseženih moških oblek na Karitas Tržaška carinska uprava je darovala v dobrodelne namene štiristo moških oblek v skupni vrednosti 80.000 evrov. Obleke, na katerih je bila lažna oznaka »Made in Italy«, so zasegli v tržaškem pristanišču. Tovor je priplul iz Turčije, njegov končni cilj pa je bila Velika Britanija. Obleke bo manj premožnim družinam izročila škofijska Karitas. V Praprotu o B&B in kmečkem turizmu V osmici Škerk v Praprotu bo danes ob 18.uri tekla beseda o B&B (zajtrk in prenočitev) ter o perspektivah kmečkega turizma na Krasu. Prireditelj je Demokratska stranka, govorili bodo podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc ter kandidata za občinski svet Francesco Foti in Massimo Veronese. V Sesljanu v podporo Massimu Romiti Kandidat Ljudstva svobode za občinski svet Andrej Humar se bo danes ob 12. uri srečal z volivkami in volivci pred trgovino Conad v Sesljanu. Spremljali ga bodo deželni svetnik UDC Roberto Sasco in kandidata Liste Ret Fabio Eramo in Luciano Bussani. Donadi bo v Nabrežini podprl Kukanjo V Grudnovi rojstni hiši bo danes ob 18. uri volilni shod stranke Italije vrednot (IDV) v podporo županskemu kandidatu Vladimirju Kukanji. Na pobudi bo govoril vodja poslanske skupine IDV Massimo Donadi. Jutri v Sesljanu bivši minister Giovanardi Jutri bo obiskal devinsko-na-brežinsko občino nekdanji minister Carlo Giovanardi iz vrst Ljudstva svobode. Sodeloval bo na shodu v podporu Massimu Romiti ob 10.30 v piceriji San Mauro v istoimenskem naselju. Sodelovali bodo Romita, dosedanji župan Giorgio Ret in deželni poslanec Ljudstva svobode Bruno Marini. Napolitano v Cerovljah in nato v Medji vasi Županski kandidat liste Nuova generazione per Duino-Aurisi-na-za Devin Nabrežino Simone Napolitano prireja jutri dve predvolilni srečanji. Ob 12. uri bo svoj program in kandidate za občinski svet predstavil v Cero-vljah (kmečki turizem Antonič), ob 17. uri pa v osmici Borisa Per-narčiča v Medji vasi. Volitve 2012 DEVIN-NABREŽINA KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Walter Pertot (Lista Ret) za občinsko upravo dialoga in odprtih vrat Rojen v Trstu leta 1958, diplomirani ekonomist s skoraj 30-letnimi vodilnimi menedžerskimi izkušnjami v multinacionalnih podjetjih v tujini. Predsednik nabrežinskega Jusa »Nabresina Gemeinde« od leta 2010. Svojo politično pot sem začel slučajno v vlogi zagovornika občanske in neodvisne liste, ki naj bi jo sestavljali slovenski in italijanski predstavniki kot neposreden izraz skupnosti in brez političnih ali zgodovinskih predsodkov. Prepričan sem, da bo naša družba lahko rasla in se spreminjala le s primerno politiko. Zato pa so ključne moralne vrednote, ki povezujejo različne kulture in tradicije, ki so prisotne na našem ozemlju in ki omogočajo vrednotenje celotne skupnosti. V tem kontekstu bi želel prenesti in izkoristiti izkušnje ter pozitivne vzglede iz drugih krajev sveta, ker trdno verjamem, da ima naša občina ogromen potencial na svojem ozemlju, od Krasa do morja, zlasti na področju nadaljnjega razvoja infrastruktur in turizma ter ponudbe novih delovnih mest na omenjenih področjih. Naj zaključim z obljubo,da bom svoje delo - kot vedno doslej - nadaljeval v smislu dialoga, ,saj morajo biti občinska vrata vedno odprta za občane, ki imajo vsekakor glavno vlogo... Tanji Peric (SSk) ni vseeno, kdo upravlja in kdo bo upravljal krajevno stvarnost Zelo mi je pri srcu naša slovenska kultura in nasploh obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. Obenem pa mi tudi ni vseeno kako se na območju, kjer živimo, z njim dela in upravlja. Teritorij, na katerem se razprostira naša občina, je nedvomno prežet s številnimi lepotami, ki pa prevečkrat tvegajo izginotje in pusto preobrazbo v korist nečemu, ki ga nekateri zlahka prekrivajo s pojmom razvoja. Tak odnos pa se ne bo nikomur obrestoval, še posebno ne daljnoročno. Zato se moramo zoperstaviti nenehnim nagovarjanjem v prid izmaličenju zemlje in skrbeti moramo, da se vsak od nas zaveda vrednosti, ki jo ima prst pod našimi nogami. Velike vrednosti je tudi tako kulturna kot športna organiziranost na teritoriju, katero sem že od zgodnjih let spoznala s svojim udej-stvovanjem v dejavnostih različnih društev in katere, kolikor je v moji moči, skušam še vedno podpirati in v njih aktivno sodelovati. Z veseljem s svojo kandidaturo na listi Slovenske skupnosti podprem stranko in županskega kandidata v katera vlagam svoje zaupanje. Svoj trud bomo vsakodnevno vlagali v upravljanje naše občine. Christian Gabrovec: Zveza levice ena redkih, ki se zavzema za pravice delavcev Kandidiram na upravnih volitvah za Občino Devin- Na-brežina na listi Zveze levice, ker sem kot delavec prepričan, da je eden od redkih političnih subjektov, ki je še vedno na naši strani in stalno kljubuje krčenju pravic, ki so si jih izborili naši nonoti. Doma sem, od rojstva, v Nabrežini, že precej let sem zaposlen v štivanski papirnici. Z zaskrbljenostjo opažam in spremljam stalno slabšanje delovnih razmer povsod, tudi na našem območju. Odločil sem, da kandidiram, ker mislim da prav mi, ki živimo in delamo na tem prelepem teritoriju devinsko- nabrežinske občine lahko mnogo storimo, da bi se rešili tiste majhne vsakodnevne probleme, s katerimi se srečujemo kot občani. Ni dovolj, da vsi vprek tarnamo, kako je težka situacija, kako je umazana politika ali kako so stranke zavozile. Najprej moramo znati ločevati med strankami in politiki, ker niso vsi enaki, ob tem pa menim, da se je treba tudi preizkusiti v prvi osebi, zato da bi dosledno in z dejstvi uresničevali željo po dobri politiki, ki jo izvajajo navadni ljudje, ki živijo in delajo na teritoriju. Niko Pertot (SSk): Ne nasedajmo obljubam tistih, ki so se jim že izneverili Sem Niko Pertot, živim v Slivnem, sicer pa vodim družinsko železnino v Nabrežini. Ne bom objavljal svojega življenjepisa, saj sem nekaj takega že objavil ob priliki kandidature za pokrajinske volitve. Raje bi bralce in volivce spomnil na izredno važnost te občinske volilne preizkušnje, saj gre tokrat konkretno za naše vasi, za naše vsakdanje življenje. Komu bomo zaupali svoj glas, da bo naše stvari najboljše upravljal? Ga bomo zaupali tistemu, ki se pobere iz dvorane, ko zasliši slovensko besedo? Tistemu, ki bi nas posul s cementom in z vrstnimi hišami? Tistemu, ki nam sedaj, kot vedno tik pred volitvami, ponovno obljublja košček zazidljivega zemljišča? Ali pa se bomo potrudili in se zazrli v prihodnost ter oddali svoj glas slovenski stranki, ki skrbi, da bi naš teritorij rešila pred novimi špekulacijami, da bi nudila kmetom možnost razvoja, da bi v ta razvoj vključila obrtnike, trgovce in tako skušala tudi turistično ovrednotiti našo občino? Osebno nimam dvoma in zato sem ponovno sprejel kandidaturo na listi Slovenske skupnosti. Kajti bistvo turističnega in sploh gospodarskega razvoja ne tiči v novih gradnjah in megalomanskih načrtih, ampak v ovrednotenju tega, kar imamo in ki je čudovito. Kaj, ko bi se lotili načrtnega obnavljanja in ovrednotenja starih zapuščenih domačij, ki so že dolgo let lahek plen takih ali drugačnih grabežev? Kaj, ko bi se potrudili in podpirali mlade domačine in pare, ki si želijo ostati v domači vasi? Glas za Slovensko skupnost je v tem smislu dobro vložen glas! Tatjana Kobau (Zveza levice) za razvoj in ne za razprodajo našega ozemlja Stara sem 32 let, po poklicu sem psihologinja, imam dve hčerki in stanujem v Križu, čeprav sem Nabrežinka. V službi se ukvarjam pretežno z mladostniki, katerim pomagam pri načrtovanju in izbiranju njihove poklicno izobraževalne poti, pa tudi z odraslimi, ki iščejo novo zaposlitev ali pa se morajo prilagoditi novim zahtevam delovnega tržišča in potrebujejo pomoč pri pregledu ter presoji svoje usposobljenosti. Poleg tega sodelujem kot praktikantka v družinski posvetovalnici nabrežinskega zdravstvenega okraja. Odločila sem se, da kandidiram na letošnjih občinskih volitivah na listi Zveze levice, ker imam zelo rada svojo zemljo in ker sem po poklicu in značaju navajena prisluhniti ljudem, njihovim potrebam, dvomom in problemom ter iskati skupaj z njimi možne rešitve in odgovore na odprta vprašanja ali morebitne težave. Ravno zaradi tega bi rada dala svoje izkušnje in sposobnosti na razpolago skupnosti za izboljšanje vsakdanjosti občine in občanov ter z njimi poskrbela za ščitenje, spoštovanje in ohranjenje naše jezikovne identitete ter našega naravnega in kulturnega bogastva. Posebno pozornost bo treba nameniti premišljenemu razvoju teritorija oz. razvoju, ki naj bo v skladu z okoljem, ne pa predstavljal zgolj njegovo razprodajo. Na socialnem področju pa bo treba nameniti posebno skrb izboljšanju storitev in struktur, ki so v oporo in podporo starejšim občanom, družinam in mladim: z včerajšnjimi izkušnjami in današnjim delom proti novi prihodnosti. 8 Petek, 20. aprila 2012 TRST / UNIVERZA - Predstavitev zbornika Dopo la pioggia Desetletji, ki sta spremenili Balkan Svoje poglede in dognanja predstavlja 30 italijanskih in tujih avtorjev Na fakulteti za vzgojne študije so v torek predstavili publikacijo Dopo la pioggia - Gli stati della ex Jugoslavija e l'Albania (1991-2011), ki sta jo uredila Antonio DAlessandri in Armando Pitasso. Urednika sta naslov zbornika povzela po makedonskem filmu Pred doždod (Pred dežjem) režiserja Milča Mančevskega, ki pripoveduje o balkanskih dogodkih in konfliktih v devetdesetih letih. Za režiserja je to dogajanje bilo kot neke vrste nevihta, ki je spremenila ali celo porušila veliko političnih, gospodarskih in kulturnih infrastruktur. Zbirka esejev zbranih v publikaciji Dopo la pioggia razkriva, kaj se je zgodilo po »nevihti«. Publikacija je nastala iz sodelovanja tridesetih avtorjev (italijanskih in tujih) in gleda na aktualno stanje v državah bivše Jugoslavije in Albanije preko dogodkov iz devetdesetih let in po letu dvatisoč, kot so bili padec komunističnega režima v Albaniji in tragične vojne, ki so privedle do razpada Jugoslavije. Avtorji so posebno pozornost posvetili prav obdobju razpadanja Jugoslavije in nastajanju novih samostojnih držav. Ob tem so želeli dokazati, da so balkanske države še kako pomembne za celotno Evropo in predstavili spremembo politike, kulturnih institucij in medijev v državah nekdanje Jugoslavije. Publikacijo so predstavili Giuseppe Battelli, Marco Dogo (oba iz oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu - DISU) in Mila Orlic (z deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v FJK - oddelek za zgodovino Univerze v Rijeki), svoja posega pa sta podala tudi urednika Antonio D'Alessandri in Armando Pittassio. Profesor Dogo je obrazložil, da obravnava publikacija tri temeljna po- Predstavitev je privabila številne poslušalce kroma dročja: predvsem je naglasil, da obravnava dogodke v novi luči (npr. revolucijsko krizo v Albaniji ali padec Jugoslavije z madžarskega idika), mednarodni okvir dogodkov (npr. padec Jugoslavije in padec Sovjetske zveze ali pozicija in motivacija Vatikana pri priznavanju prvih samostojnih držav) in vrnitev k normalnemu življenju (na Hrvaškem lahko lingvist danes argumentira tezo o hrvaškem jeziku, ki je za državo nevzdržno, pred desetimi leti to ne bi bilo mogoče). Orliceva je svoj poseg posvetila zgodovinopisju, ki mu je namenjeno posebno poglavje v publikaciji. Zaustavila se je pri hrvaškem zgodovinopisju v devetdesetih letih. Profesor Battelli je spregovoril o novem spominu, ki so ga zapisale nove samostojne države bivše Jugoslavije, poglavju publikacije, ki ga je najbolj prevzelo. (and) PRI SV. IVANU V nedeljo počastitev padlih Odbor Sv. Ivan-Kolonja za počastitev padlih v osvobodilnem boju, SKD Slavko Škamperle, Sindikat upokojencev SPI-CGIL Sv. Ivan, Društvo Zvezda Podlonjer, Združenje Union, Športno združenje Bor in združenje Proloco vabijo občane, da se udeležijo svečanosti ob 67. obletnici osvoboditve v nedeljo, 22. aprila, ob 11. uri pred obeležjem na pročelju Narodnega doma pri Sv. Ivanu na Vrdelski cesti 25. Ob tej priložnosti bo prvič zastopana Občina Trst, saj bo prisoten predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, ki bo podal svoje razmišljanje. Sledila bodo druga pričevanja, s pesmijo pa bo nastopil zbor Tončka Čok iz Lonjerja pod vodstvom Manuela Purgerja. V nadaljevanju bo sledilo polaganje vencev k obeležju v spomin na Almo Vivoda v Ul. Pin-demonte in k obeležju v Ul. Colo-gna 8, kjer je bil sedež posebnega policijskega inšpektorata oz. Col-lottijeve tolpe. V ponedeljek, 30. aprila, pa bo potekalo polaganje vencev pri Kolonji. Ob 17. uri pri bivšem krožku Hass v Ul. dello Scoglio 197, ob 17.15 pri bivšem krožku Zeffirino Pisoni v Ul. Orsenigo 7, ob 17.30 pri obeležju v spomin na Azzara Franca, ob 18. uri pa pri krožku Pečar v Ul. Fleming. Svečanosti bodo potekale tudi v primeru slabega vremena, občani pa so vabljeni, da se jih udeležijo in da prinesejo cvetje. Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 20. aprila 2012 NEŽA Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.48 - Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 19.28 Jutri, SOBOTA, 21. aprila 2012 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 997,0 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 21. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 360605). SKD Igo Gruden vabi na v Kavarni Gruden v Nabrežini danes, 20. aprila 2012, ob 18.00 Umetnico bo predstavil mag. Simon Kastelic S3 Čestitke M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Titanic 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Pollo alle prugne«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Battleship«; 16.30, 19.00, 21.30 »Bel Ami - Sto-ria di un seduttore«; 16.40, 19.00, 21.20 »Biancaneve«; 16.40 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 19.40, 22.00 »Act of valor«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Street dance 2«; 16.30, 19.00, 21.30 »To Rome with love«. FELLINI - 16.10, 20.00 »Marigold Hotel«; 18.00, 22.00 »Ciliegine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ul. Giotto 8) 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »To Rome with love«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Masaker«; 18.30, 20.50 »Parada«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 21.00 »V deželi krvi in medu«; 19.00 »Zaobljuba ljubezni«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.15, 23.35 »Vse za denar«; 15.20, 17.20 »Lorax 3D - sinhro.«; 16.30 »Lorax - sinhro.«; 18.45 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 18.40, 21.00, 23.20 »Ameriška pita: Obletnica«; 18.30 »Albert Nobbs«; 16.20 »Bes Titanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Bel Ami«; 18.00, 20.05, 22.15 »Battleship«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Una spia non basta«; 16.30, 20.30 »Biancaneve«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Diaz«; 16.40 »Pirati! Briganti da strapazzo«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Street dance 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.15 »To Rome with love«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Battleship«; Dvorana 3: 17.30, 21.00 »Titanic - 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Bel Ami - Sto-ria di un seduttore«; 17.50 »Biancaneve«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »Street Darujte za sklad Bubnic Magajna dance 2 - 3D«; 22.10 »Diaz - Non pulire questo sangue«. SI Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA - Ul. Weiss 15, bo danes, 20. aprila, od 16. do 18. ure predavanje predstavnikov poštne policije na temo »Prednosti in pasti interneta«. Ob 18. uri bo roditeljski sestanek za starše dijakov vseh razredov. Vabljeni! DIZ J. STEFANA sporoča, da v ponedeljek, 23. aprila, ob 17.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure. V krogu svojih dragih praznuje danes gospa VLASTA rojstni dan. Še na mnoga, zdrava leta in vse najboljše ji prisrčno želiva Orlanda in Boris. SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 22. aprila družinski izlet na Slavnik. Zberemo se ob 9. uri na mejnem prehodu na Pesku. Za informacije in pojasnila poklicite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 19. aprila. DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV-CU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: napovedan za nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega, odpade. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS IZ SEŽANE organizira izlet na Poljsko, odhod 25. in povratek 29. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka -rudnik soli, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41 634 750 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Odhod ob 8.00 s parkirišča pri semaforju na Opčinah (smer Bani). Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). m ^L^ Zveza r J slovenskih Društvo Slovencev kulturnih miljske občine 9A društev in Kiljan Ferluga vabita na koncert v sklopu 43. revije primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 00386-31372632, 335-6479875. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Ko-balu na tel. 040-826661 in pri g. Bole-tu na tel. 040-417025. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@yahoo.it. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040- Loterija 19. . aprila 2012 Bari 11 81 4 55 67 Cagliari 47 18 11 67 31 Firence 43 33 23 52 20 Genova 82 15 67 53 9 Milan 28 30 64 9 80 Neapelj 30 77 33 42 50 Palermo 67 2 27 85 33 Rim 47 8 83 40 64 Turin 66 31 63 59 82 Benetke 28 4 48 82 14 Nazionale 14 43 33 6 38 Super Enalotto Št. 47 12 26 27 47 63 77 jolly 3 Nagradni sklad 2.424.472,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 84.661.743,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 33.060,99 € 1.245 dobitnikov s 4 točkami 295,35 € 45.770 dobitnikov s 3 točkami 15,97, € www.primorski.eu/bubnicmagajna/ Superstar 45 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 29.535,00 € 193 dobitnikov s 3 točkami 1.597,00 € 3.196 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.115 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.100 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 20. aprila 2012 9 Claudio Magris SAJ RAZUMETE sobota, 21. aprila ob 20.30 (druga sobota) nedelja, 22. aprila ob 16.00 (prva nedelja) četrtek, 26. aprila ob 19.30 (drugi četrtek) petek, 27. aprila ob 20.30 (tretji petek) sobota, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelja) OSNOVNI ABONMAfV Mali dvorani) Prosimo cenjene abonente, da nas pravočasno obvestijo o morebitni odsotnosti. vse predstave bo opremi z italijanskimi nadhapisl Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com H3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipo-lativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 20. aprila, ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL ima za upokojence organizirano posebno službo, kjer dobijo vse potrebne informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma. Gre za informacije v zvezi s storitvami za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; svetovanje pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje. Urniki: vsak torek od 10.00-12.00 na naših sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cilino 44/A, 040577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabrežina -Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje danes, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na sejo deželnega sveta danes, 20. aprila, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabreži-ni. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 21. aprila, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutkinja dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922, 334-7520208 ali r.jurada@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 21. aprila, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. TRŽAŠKA SEKCIJA ZA BIODINAMI-ČNO POLJEDELSTVO »Oasi di San Giovanni« organizira 12-urni tečaj o osnovanju vrta na biodinamični osnovi. Tečaj bo potekal na eksperimentalnem vrtu pri Sv. Ivanu v soboto, 21., in nedeljo, 22. aprila, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Za informacije in vpis tel. št. 333-7864810. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - ZADRUGA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 22. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju in v ponedeljek, 23. aprila, ob 18. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi člani! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo v nedeljo, 22. aprila, Dan tabornikov v Gorici, kjer bodo člani spoznavali mesto s pomočjo fotoorientacije. Odhod z vlakom iz Trsta (zbirališče ob 9.10 pred glavnim vhodom) in iz Nabreži-ne (zbirališče ob 9.30), povratek pa v Vižovlje ob 17.38, v Trst pa ob 17.59. Obvezna oprema: kroj, kosilo iz nahrbtnika in vetrovka, cena za prevoz 5 evrov. Prosimo za točnost, da vlaka ne zamudimo! Taborniški srečno. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje v torek, 23. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Doni-zettijevi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 28. aprila, pokušnjo domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj pridelovalci oddajo društvu v ponedeljek, 23. in torek, 24. aprila, od 18. do 20. ure. (2 steklenici vina za vsak vzorec, stekleničke za olje pa so na voljo v društvu). Prvi trije uvrščeni za vino bodo prejeli diplomo in pokal, za olje pa diplomo in kolajno. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabita v ponedeljek, 23. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer posvečen Marijanu Lipovšku (19101995). Odprtje spominske fotografske razstave, ki jo je pripravil Triglavski narodni park o skladatelju, pianistu, esejistu, fotografu in alpinistu. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK sklicuje redni občni zbor v torek, 24. aprila, ob 10. uri ob prvem sklicanju in ob 17. uri ob drugem sklicanju. Proseška 131, Op-čine. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS sklicuje redni občni zbor v torek, 24. aprila, ob 11. uri ob prvem sklicu in ob 18.30 ob drugem sklicu, v sedežu na Proseški ul. 131, Opčine. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 8.00 v prvem in v petek, 27. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Uvodni pozdrav; Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); Razprava; Odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012; razno. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v prostorih telovadnice F. Bevk na Opčinah. PRI SKLADU MITJA ČUK Repentabr-ska cesta 66, bosta v petek, 27. in v soboto, 28. aprila, potekala dva večera strokovno vodene meditacije s pri-četkom ob 20. uri. Info 340-4835610 (Anica). SDGZ prireja 4. maja seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na www.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na info@sdgz.it oz. faks 040-6724850. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR javljata, da bo počastitev padlih na domačem pokopališču v petek, 27. aprila, ob 11.30. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, petje, recitacije. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic: v knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo! V petek, 27. aprila, ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek, 27. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo v ponedeljek, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 20.30 se bomo pred vaškim spomenikom poklonili padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 sledi prižig tabornega ognja »pri kalu« in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom. Start pohoda je predviden ob 22.00, primeren je za vse in bo potekal pod vodstvom vodiča (približno uro nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. Ko pridemo na vrh, sledi dvig prvomajske zastave s pogostitvijo toplega napitka in prigrizka ob veseli in dobri družbi. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Repen-tabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago na občinski spletni strani: www.comune.monrupino.ts.it -albo pretorio ter v Tajništvu občine Repentabor - Col, 37, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 7. maja, ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago na občinski spletni strani: www.comune.monrupino.ts.it - albo pretorio comunale in v Tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 7. maja, ob 17. uri. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Mentorji: Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Ga-vriloski (pravljična delavnica). Informacije in prijave na tel. št. 040635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na www.zskd.org. Rok prijave 10. maj. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v Kavarni Gruden danes, 20. aprila, ob 18. uri. Umetnico Ivico Zer-jal bo predstavil mag. Simon Kastelic, sodeluje Glasbena skupina Metlarji. SLOVENSKI KLUB IN SKUPINA 85 pod pokroviteljstvom Hiše književnosti prirejata danes, 20. aprila, de-batno srečanje z naslovom »Stiska mladih - Il disagio giovanile«. Pri debati bodo sodelovali Antonio Sangi-neto, režiser in avtor romana Il futuro nascosto (Zakrita bodočnost), Antonella Grim, občinska odbornica za vzgojo, šolstvo in univerzo, ter Miriam Kornfeind, koordinatorka skup- nosti S. Martino al Campo. Moderi-ral bo Roberto Dedenaro, nekaj odlomkov iz romana pa bo podala Tatjana Malalan. Srečanje bo v knjigarni Minerva, ulica S. Nicolo 20, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob obletnici Osvoboditve v sredo, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik bo novinar Ivo Jevnikar, sodeloval bo MoPZ V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Ana-stasije Purič. V soboto, 21. aprila, ob 15.30 bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na dvodnevni otroški praznik ob zaključku likovnega natečaja »Igrajmo se pravljice«. V soboto, 21. aprila, od 15. do 17. ure: likovni ex tempore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. V nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri: igra »Heidi« v izvedbi članov Radijskega odra in režiji Lučke Susič ter nagrajevanje. Bogat srečolov. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v soboto, 21. aprila, ob 18.00 v Marijin dom pri Sv. Ivanu na premiero gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurin-čič. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ZePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Slovensko Stalno Gledališče v Trstu v nedeljo, 22. in ponedeljek, 23. aprila, ob 20. uri na ogled Donizettijeve opere Ljubezenski Napoj (LElisir dAmore). V jutranji urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino. RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob sobotah in praznikih: 16.00-19.00. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR vabi v nedeljo, 22. aprila, v Dol pri Vogljah na prireditev »Spoznajmo Repentabor«. Ob 13. uri bo organiziran pohod po poti sedmih kalov (start izpred vaškega doma - Dol pri Vogljah, traja približno tri ure). Ob 18. uri bo ob kulturnem programu Kraljica terana 2011 Maruša Rogelja podelila plakete najboljšim vinarjem re-pentabrskega območja, nato bo ples ob glasbi Dua Limit. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. SDD JAKA ŠTOKA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTO-VEL vabita na ogled gledališke predstave Beneškega gledališča Samice (priredba Anna Iussa, režija Gregor Geč), ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR bo polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v torek, 24. aprila, po sledečem razporedu: ob 19.30 pred spomenikom padlim NOB v Repnu, ob 19.45 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 20.00 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Col. Ob 20.30 bo v organizaciji VZPI-ANPI, v kulturnem domu na Colu, članski večer na katerem bo spregovorila zgodovinarka Marta Ivačič. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 28. aprila, z začetkom ob 20. uri »Praznik pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja«. Prisotni bodo pokušali prve štiri uvrščene sorte vina, ki bodo prejela nagrado občinstva. Ker so mesta omejena je vpisovanje nujno. Tel. št.: 040-411635 ali 328-9190089. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gruden-Nabrežina, ZePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Zive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Poslovni oglasi PODJETJE V TRSTU IŠČE izkušenega računovodjo m/ž, nudimo part-time redno zaposlitev. Življenjepis pošljite na: pisarna@email.it 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik ter kot splošni delavec išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882. DAJEMO V NAJEM samostojno hišo na Proseku. Pokličite po 16. uri tel. št. 347-7126974. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot otroška varuška. Tel. št. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. št. 335-6445419. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, po možnosti v dolinski občini. Tel. št.: 392-3842937. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 59.000 km, 6 prestav, prodam za 7.900 evrov. Kontakt: b.borut@gmail.com ali 349-3843155 ali 040-213518. PO ZNIŽANI CENI PRODAM BMW X5, letnik 2006, malo prevoženih kilometrov. Tel. št. 335-6322701. PRODAM SKUTER 250 v odličnem stanju s 4.000 prevoženimi kilometri. Tel. št. 348-5913170. PRODAM avto volkswagen passat sw, letnik 1998, edini lastnik. Tel. št.: 3387408271. PRODAM fiat punto, letnik 2002, klima in ABS, črne barve, 1500,00 evrov. Tel. št.: 339-3924888. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. PRODAM stanovanje pri Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. PROFESIONALNI STROJ ZA REZANJE suhomesnatih izdelkov prodam po ugodni ceni. Tel. št. 335-6322701. STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pomaga dijakom pri študiju angleščine, slovenščine in italijanščine. Tel. št. 328-0704565. V ŠKEDNJU v dvostanovanjski hiši dajem v najem prenovljeno in popolnoma opremljeno stanovanje, 110 kv.m. s parkirnim prostorom. Tel. št.: 347-8003883. ZA 1.300 EVROV prodam kombinirano frezo - kosilnico Goldoni Uno 6 z novim dizelskim motorjem. Samo zainteresirani naj pokličejo tel. št. 3297260688. Prispevki Namesto cvetja na grob Marija Perica darujeta Anton in Nada Golemac 20,00 evrov z a nabrežinsko cerkev. V spomin na teto Jolando Briščik vd. Petelin darujeta Mario in Milena Briščik 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Jelko Čok darujeta sin Ful-vio in Eva 100,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na teto Jelko Čok darujejo nečaki z družinami 270,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lo-njerja. V spomin na Slavčita daruje Silvio Verginella z družino 50,00 evrov za FC Primorje. 10 Petek, 20. aprila 2012 TRST / OPČINE - Gostovanje goriških učencev Glasbene matice Gojenci uprizorili glasbeno balado o povodnem možu Delo uglasbila Ambra Cossutta, izvedli pa 34-članski orkester, pevci-igralci in zbor Ponujati otrokom možnost igranja v šolskem orkestru je želja vsake glasbene šole, zato je bil posebno razveseljiv že sam pogled na 34-člansko instrumentalno zasedbo goriških učencev Glasbene matice, ki je v sredo prvič igrala v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Priložnost je bila ravno tako vredna pozornosti in pohvale, saj so pevci in instru-mentalisti šole premierno izvedli glasbeno balado Povodni mož, ki je nastala po Prešernovih verzih na pobudo avtorice uglasbitve, violinistke, docentke in v tem primeru tudi dirigentke Ambre Cossutta. Kot je veljalo tudi za lansko izvedbo izvirne uglasbitve in uprizoritve pravljice Bremenski godci, je tudi nova glasbena pripoved nastala z upoštevanjem šolskega potenciala in z željo, da bi bilo pri izvedbi soudeleženo čim večje število učencev. Zato ima orkester posebno zasedbo, ki poleg violin, violon-čelov, flavte, trobente, tolkal, vključuje tudi dve harmoniki, klavir in klaviature, dve kitari in še električno kitaro. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Bogdana Kralja so vsa omenjena glasbila igrala v uverturi balade, ki jo je zaznamovala prijetno spevna narava s pravljičnim in skoraj epskim pridihom ter električno noto za bolj »vznemirljive« in zagotovo mladostnej-še vtise. Za zelo mlade godalce je bila izkušnja nov, zahteven izziv, vsi solisti pa so prepričljivo nosili odgovornost izstopajočih prehodov. Sophia Koching in Alessia Peressini sta v vlogah dveh deklet na ljubljanskem trgu uvedli v zgodbo z due- »Vampirski« Povodni mož Luca Brumat in »zala Urška« Marta Donnini med nastopom kroma tom, ki je iz glasbenega vidika zvenel v primernem ljudsko-popularnem tonu, ki ga balada narekuje. Vampirski Povodni mož Luca Brumat in zala Urška Marta Donnini pa bi potrebovala večji pevski poudarek, čeprav jima Prešernova balada ne daje potrebnega prostora za solistične arije ali duete z daljšimi prehodi v prvi osebi. Prijetna uglasbitev bi splošno klicala po razvoju projekta, ki se je iz praktičnih razlogov omejil na dvaj-setminutno produkcijo. Protagonista sta se potrudila pri igralski izvedbi, za katero je pri režiji ce- lote poskrbela tudi Vesna Tomsič, za pravi duet pa sta morala počakati na izvirni dodatek, s katerim je avtorica nadaljevala po koncu balade in si kot mnogi skladatelji 18. stoletja priskrbela srečen konec v znamenju ljubezni v povodnem svetu, kjer si lahko predstavljaš tudi romantično, zvezdnato nebo. Ozadje zgodbe in njen komentar je bil zaupan dobro pripravljenim pevcem otroškega zbora Sovodnje, ki so se navdušeno vživeli v zgodbo in so živahno odreagirali na vse ritmične in ek-spresivne spodbude. Vodila jih je Jana Drassich, ki je imela tudi nalogo, da je uvodoma predstavila vsebine zgodbe v povezavi z epizodami iz Prešernovega življenja in je s kitajskim pregovorom izpostavila moralo, da je ošabnost največja ovira za srečo. Glasbena balada bo obiskala vse sedeže Glasbene matice in bo zaživela danes (petek, 20. aprila) ob 15. uri na sedežu šole v Špetru ter v najbolj popolni različici (tudi z video projekcijami) v torek, 24. aprila ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. ROP Stoletnica dela Irredentismo adriatico Danes ob 15.30 bo v dvorani Tes-sitori (na Trgu Oberdan 5) konferenca z naslovom Aktualnost dela Irredentismo adriatico ob stoletnici izida. Pokrovitelj je leposlovna fakulteta Univerze v Trstu, pobudnik pa skupina študentov zgodovine v Trstu in Kopru ISHA (International Students of History Association Trieste Koper) ob finančni podpori zavoda Erdisu. Govorili bodo Antonio Trampus (univerza Ca' Foscari v Benetkah), Anna Millo (univerza Aldo Moro v Bariju in deželni zavod za zgodovino odporniškega gibanja v FJK), Fulvio Senardi (Istituto Giuliano di Storia, Cultura e Do-cumentazione), Borut Klabjan (Univerza na Primorskem), Marta Verginella (Univerza v Ljubljani) in Maura Hametz (Old Dominion University - Norfolk, Virginia, ZDA). Vodil bo Štefan Čok (ISHA). V Minervi knjiga o »skriti prihodnosti« V knjigarni Minerva (Ul. S. Ni-colo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Il futuro nas-costo Antonia Sangineta. Med srečanjem, ki ga prirejata Slovenski klub (SK) in Skupina 85, bo pozornost posvečena tegobam mladih generacij in težavam na trgu dela. Z avtorjem se bodo pogovarjali tržaška občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim, koordinatorka skupnosti San Martino al Campo Miriam Kornfeind in Roberto Dedenaro, odlomke pa bo brala Tatjana Malalan. REVIJA - Jutri Primorska bo zapela v Miljah Zveza slovenskih kulturnih društev in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje jutri ob 20.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Nastopilo bo osem zborov in sicer MoPZ Fantje spod Karlovice iz Pregarij (dir. Aleš Bernetič), MePZ Faros iz Pirana (dir. Jerica Filli), ZePZ Ivan Grbec iz Škednja (dir. Silvana Dobrila), MoPZ Kromberški Vodopivci iz Kromberka (dir. Vojko Pavlin), MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe (dir. Milena Prinčič), MoPZ Pivka iz Pivke (dir. Marcel Štefančič), DePZ Mavriva iz Postojne (dir. Jelka Bajec) in MePZ Obal'ca iz Kopra (dir. Valentina Vočanec). Ob tej priložnosti bo na ogled razstava posvečena skladatelju, kulturnemu delavcu in pobudniku revije Primorska poje Ignaciju Oti, ki je nastala lansko leto ob osemdesetletnici rojstva in desetletnici smrti. Na razpolago po ugodni ceni bosta tudi dve publikaciji, knjiga prof. Borisa Panger-ca z naslovom Ignacij Ota-življe-nje darovano glasbi in notna zbirka v avtorstvu Aljoše Tavčarja Zborovska glasba Ignacija Ote. Letošnjo revijo bo zaključil koncert v Zavarhu v nedeljo, 29. aprila. Kot običajno se bo koncert odvijal ob 15.30 v cerkvi sv. Florjana. Nastopali bodo MoVS Pobegi (dir. Lidija Kotnik), MePZ Igo Gruden iz Nabrežine (dir. Mike-la Uršič), ZePZ Rože iz Nove Gorice (dir. Andreja Rustja), MoPZ Kazimir Nanut iz Kanala (dir. Klemen Nanut), DePZ Kraški slavček iz Nabrežine (dir. Petra Grassi) in MoPZ Izola (dir. Anton Baloh). Koncert prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Center za kulturne raziskave Bardo. TRNOVCA - Razstava petih ilustratorjev v umetniškem in kulturnem centru Skerk Igra barv med Krasom in morjem Ta mladim priljubljena likovna zvrst pridobiva vse večjo pozornost - Ogled ob sobotah in nedeljah, za šole po dogovoru Ogled razstavljenih del ob odprtju -obisk razstave je možen vsak konec tedna do 15. junija kroma Umetniški in kulturni center Skerk v Trnovci je ob koncu prejšnjega tedna zaživel z Igro barv med Krasom in morjem. Ze tretje leto zapovrstjo namreč gostuje priznane mladinske ilustratorje, ki preko svojih ustvarjalnih likovnih rešitev pritegujejo pozornost najmlajših ter jim znajo posredovati na spodbuden način pozitivne vrednote življenja. Umetniki Adriano Gon, Katerina Kalc, Ana Košir, Ziva Pahor in Liviana Poropat ponujajo na ogled originale svojih novejših ilustracij, ki se razlikujejo po izraznem stilu in tehničnih rešitvah, povezujeta pa jih barvitost ter pripovedna moč podob. Ta posebna likovna zvrst doživlja v zadnjih desetletjih posebno pozornost na mednarodni ravni. Številne so pobude, ki zasledujejo predvsem tržni vidik vezan na oblikovanje in opremo knjig, med temi so predvsem knjižni sejmi. Veliko pa je tudi združenj in posameznikov, ki študijsko poglobljeno sledijo razvoju knjižne ilustracije v času, predvsem pa raziskujejo izjemno vzgojno moč sporočilnosti podobe, ki nagovarja najmlajše bolj neposredno in sočasno na več ravneh. Trst ne premore stalnih zbirk v tem smislu kot je npr. zbirka v Šivčevi hiši v Radovljici ali prelepa in obsežna zbirka ilustracij v Šen-trupertu, ali ona v Sarmede pri Trevisu. Vendar je prav v Trstu vse od osemdesetih let dalje aktiven Center za mladinsko literaturo Alberti, ki se sistematično zavzema za popis in ovrednotenje te zvrsti. Tako na univerzi v Vidmu kot v Kopru zasledimo učne predmete, ki poglabljajo svet mladinske literature predvsem v navezi z vzgojo in didaktiko. Center v Trnovci v smislu kontinuitete dosedanje večletne razstavne dejavnosti ponuja na ogled umetniško kakovostne ilustracije, predvsem zaradi pomena njihove estetske dovršenosti. Vsakič vabi k sodelovanju ustvarjalce, ki živijo in ustvarjajo na Tržaškem, v bližnji Sloveniji ali Furlaniji. Adriano Gon je po rodu iz Štarancana, po Umetnostnem liceju v Gorici se je ukvarjal z dizajnom. Zi-vel je v Milanu in Londonu. Sodeloval je z Brunom Boz-zettom kot scenograf. Vzporedno z risbo, grafiko in slikarstvom se intenzivno posveča knjižni ilustraciji. Izšlo je preko sto knjig z njegovimi ilustracijami. Razstavljal je širom po svetu in se intenzivno posveča eksperimentiranju izraznosti z uporabo novih medijev. Razstavljene ilustracije na igriv in domiseln način ponujajo širok razpon med tradicijo in inovacijo, med prefi-njenostjo grafike in risbe ter digitalne obdelave, ki jih spaja v enovito in pripovedno dovršeno celoto. Akademska slikarka Ana Košir živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se poklicno ukvarja z ilustracijo, še zlasti za otroke. Med bolj znanimi so: zbirka Anica pisateljice Dese Muck, Slikanica Mala muca pi-ratka, avtorska slikanica Zvezdogled Dore, njena dela se pojavljajo tudi na straneh otroških revij Ciciban in Mavrica. Radostne in pripovedne ilustracije Ane Košir označuje barvitost, pozorna je do nad-robnosti. Še posebej ji je pri srcu svet živali in lepote narave, ki spremljajo dogodivščine prikazanih protagonistov. Ilustratorka je že razstavljala v Centru Skerk pred dvema letoma. Ziva Pahor je po rodu iz Trsta, kjer je diplomirala iz političnih ved, zaposlena je na programskem oddelku Deželnega sedeža Rai, kjer ustvarja pretežno televizijske programe. Izoblikovala se je na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah ter obiskovala tečaje ilustracije združenja Teatrio z mednarodno priznanimi ilustratorji kot sta Kv\\\\u011Bta Pacovska in Adelc-hi Galloni. Ilustrirala je več knjig za otroke za slovenske in italijanske založbe, med katerimi gre omeniti predvsem knjigo »La scienza in altalena«, ki približuje na igriv način otrokom znanstvene eksperimente in uspešnico Sprehod z baronom na tekst Eveline Umek, kjer prihaja še posebej do izraza likovni prikaz zgodovinske dediščine. Njene podobe odlikuje duhovitost, sposobnost sinteze in obenem milina. Katerina Kalc je po rodu iz Gropade, diplomirala je v smeri slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Posveča se slikarstvu in ilustraciji ter vodi likovne delavnice za otroke. Redno sodeluje z otroško revijo Galeb. Ilustrirala je med drugim tudi priročnik Ljubezen je ljubezen za Amnesty International. Letos je poslikala stene nove otroške Ci-ciknjižnice v Trebčah. Njene ilustracije so igrive, domiselne in slikarsko bogato dodelane. Posebno so ji pri srcu motivi pejsažev, flore in favne. Liviana Poropat je po rodu iz Milj, v Trstu je diplomirala iz modernih jezikov in političnih ved. Zaposlila se je sprva v Rimu, nato v Parizu. Po povratku v Trst je predavala na univerzi, se ukvarja s pisanjem in ilustriranjem knjig za otroke. Likovno se je izoblikovala v Benetkah in v kraju Sarmede. Poslužuje se kombinirane tehnike kolaža, akvarela in digitalne predelave podobe. Njen pristop se opira predvsem na izraznost, ki jo dopuščajo različne otipne vrednosti materialov, ki jih izbira ter fantazijsko sproščeno zlaga. Razstava v Trnovci bo na ogled do 15. junija (ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.30-13.00 in 16.3019.00, ob delavnikih pa za šole po dogovoru na tel. 345.6407888 ali info@skerkcenter.it). Ob razstavi je izšel slovensko italijanski katalog s predstavitvijo Saše Rudolfa v založbi Hammerle. Jasna Merku / TRST Sreda, 1B. aprila 2012 1 1 KMEČKA ZVEZA - Danes ob 18. uri občni zbor na Opčinah Utrjevanje dobrih odnosov v iskanju novih izzivov v Skupščina bo internega značaja s poročilom predsednika in tajnika - Se letos načrtujejo srečanje z ministri Danes bo ob 18. uri v razstavnih prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) redni občni zbor Kmečke zveze. »Srečanje bo v glavnem internega značaja, saj nameravamo še letos prirediti večji dogodek, na katerega bomo povabili tako slovenske kot italijanske ministre, s katerimi se bomo poglobili v aktualne kmetijske problematike,« nam je v pričakovanju občnega zbora zaupal predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Občni zbor bo nedvomno priložnost za soočanje glede problemov kmetijstva v tržaški pokrajini. V svojem poročilu se bo predsednik zaustavil tudi pri odnosu z Deželo FJK, ki je nedvomno med najpomembnejšimi akterji, ki vplivajo na razvoj kmetijstva. Fabec je ocenil, da so bili v zadnjem času ti odnosi nekoliko redkejši, tako da si vodstvo Kmečke zveze prizadeva, da bi spet spletlo potrebne vezi in spodbudilo sodelovanje, zlasti glede dogovora o Proseccu DOC. Fa-bec namreč meni, da velja kljub težkim časom ohranjati dobre odnose in si ne zapirati nobenih vrat. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec kroma Pozitivno je predsednik ocenil na novo vzpostavljene odnose z Občino Trst, zlasti z odbornikom za okolje in kmetijstvo Umbertom Laurenijem, s katerim od vsega začetka sodelujejo in skušajo uresničiti vse nakazane načrte v korist gospodarskim oz. kmetijskim dejavnostim. »Pozitivno je to, da je tržaška ob- čina končno določila odbornika za kmetijstvo in da se nekaj le premika v smeri potrebnega odborništva. Saj dobro vemo, da je največ teritorija, ki zadeva Prosecco DOC, ravno v tržaški občini.« Seveda ne bodo na občnem zboru pozabili na Slovenijo, s katero so doslej vzdrževali redne in dobre stike. Z novo vlado je funkcijo ministra za kmetijstvo in okolje prevzel Franc Bogovič, ki ga je Fabec označil kot »starega« prijatelja Kmečke zveze, tako da upa, da se bodo s sosedo nadaljevali ravno tako dobri odnosi kot doslej. Predsednik je mnenja, da bi si morala celotna slovenska narodna skupnost nekoliko več prizadevati za naš prostor. »Pred nami so določene spremembe, v kolikor prihaja do počasnega, a vendar postopnega odpiranja do problematike kmetijstva in teritorija, ki je bila predolgo zanemarjena. In tudi v naši sredi so se vodilni kadri zavedali, da velja ukrepati v tej smeri.« Najin pogovor je Fabec zaključil z ugotovitvijo, da je kriza zajela tudi Kmečko zvezo. Članstvo KZ ostaja vedno isto, birokratske lovke pa se širijo, tako da si ne more zveza več privoščiti, da bi se preživljala le s članstvom in prispevki iz Slovenije. »Odločili smo se, da bomo vlagali v mednarodne projekte, ki nam lahko omogočajo dodaten priliv finančnih sredstev.« (sas) Na dvodnevnem festivalu so nastopajoči dokazali, da kljub posebnosti zaradi svoje pristnosti znajo prikazati odrsko predstavo kroma SKP - Jutri Javno srečanje o ladjedelnici Fincantieri Stranka komunistične prenove prireja jutri javno srečanje, posvečeno položaju v ladjedelnici Fincantieri. Posvet bo na temo Fincantieri: industrijski načrt za gradnjo prihodnosti in bo od 14.30 do 17.30 na sedežu SKP v Ul. Tarabochia št. 3. Srečanje bo uvedel pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle. Nato bodo govorili odgovorni za ladjedelništvo pri državnem sindikatu kovinarjev Fiom-Cgil Ales-sandro Pagano, ki bo poročal o sindikalnih pogajanjih z družbo Fincantieri in o perspektivah za prihodnost, odgovoren za Severno Italijo pri SKP Matteo Gaddi, ki bo govoril o načrtu pooblaščenega upravitelja Fincantierija Giu-seppeja Bona in o delovnih pogojih ter docent na tržaški univerzi Giorgio Trincas, ki bo govoril o industrijskem načrtu družbe Fincantieri. OPČINE - Četrti mednarodni festival posebnih gledališč FestinvalOp v izvedbi Sklada Mitja Čuk Pristnost na gledališkem odru V sredo in včeraj se je v openskem Prosvetnem domu zvrstilo pet gledaliških skupin iz Slovenije in Italije - Gosta Lara Komar in Sten Vilar Čeprav gre za osebe, ki so drugačne od ostalih in imajo posebne potrebe, je njihov nastop na odru primeren, saj so pristni: to je sporočilo mednarodnega festivala gledaliških skupin FestinvalOp, ki ga je v sredo in včeraj Sklad Mitja Čuk priredil že četrtič. Prireditev se je letos vrnila v openski Prosvetni dom, ki je bil - z izjemo lanske izvedbe, ki je potekala na Pro-seku - od vsega začetka prizorišče pobude, ki vsako leto privabi vrsto gledaliških skupin iz Slovenije in Italije, obenem pa je tudi priložnost, da se osnovnošolski otroci seznanijo s stvarnostjo invalidov oz. oseb s posebnimi potrebami. To velja tudi za letošnjo izvedbo, ki je zaživela v sredo dopoldne, ko sta skupini Barvana Klapa VZS Mitja Čuk s predstavo Musicol Miš Maš, s katero je v torek nastopila tudi v polno zasedenem Kulturnem domu v Izoli, in Azzurro društva Il cerchio iz Medeje s predstavo Pagine (Strani) popestrila dopoldan v Prosvetnem domu, ki se ga je kot posebna gostja udeležila igralka Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar, navzoči pa so bili tudi učenci osnovnih šol Alojza Gradnika s Cola in Avgusta Černigoja s Proseka, ki so prišli v stik z gojenci VZS. Festival, katerega spored je povezovala Elena Husu, se je nadaljeval in zaključil včeraj dopoldne, ko so poleg že omenjene Barvane Klape, ki je tokrat ponudila odlomke in vmesne nastope iz predstave Musicol Miš Maš, nastopile skupine iz Slovenije: tako so se predstavile skupina Oddelkov vzgoje in izobraževanja (OVI) Jarše Zavoda za usposabljanje Janeza Levca iz Ljubljane z igro Pisano drevo, skupina Socialno varstvenega zavoda Dutovlje s predstavo 1001 Noč: Šeherezada in dramska skupna Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske iz Nove Gorice z igro Fina dama pride k frizerju, medtem ko je zaradi bolezni v ansamblu odpadel nastop skupine Šajtrga, ki deluje v okviru ilirsko-bistriške enote Varstveno delovnega centra Koper in bi bila morala odigrati predstavo Gostilna pri pojoči mački. Tudi včerajšnji spored, ki so se ga udeležili tudi učenci OŠ Franceta Bevka z Opčin ter gojenci drugih zavodov in vzgojno-zaposlitvenih središč s Tržaškega, je obsegal nastop posebnega gosta: to je bil znani animator Sten Vilars s točko z naslovom Mi smo sonce, s katero se je želelo poudariti, kako otroci predstavljajo sonce, saj prinašajo srečo, radost in lep dan. In prav lep dan je Vilar pričaral s svojim nastopom in pesmimi, pri katerih so seveda poprijeli tudi navzoči, tako mali kot veliki. V Narodnem domu srečanje o akciji v Dolini Glinščice V Narodnem domu (Ul. Filzi št. 14) bo danes ob 17. uri javno srečanje, posvečeno razdejanju na strugi reke Glinščice po akciji Čiste struge. Pobudo z naslovom Od uničenja spodbuda za novo okoljsko zavest prirejajo naravovarstvene organizacije Italia Nostra, Legambiente, WWF in Odbor za Glin-ščico (Comitato Val Rosandra). Namen srečanja je spodbuditi javno razpravo in poglobiti obnašanje civilne zaščite, ki je globoko segla v naravo v okviru akcije 24. in 25. marca. Na srečanju bodo tudi predvajali film Maxa Morelli-ja C'era una volta la Val Rosandra. Po uvodnem pozdravu predsednice Legambiente Luice Scirocco bo govoril biolog in docent na tržaški univerzi ter predsednik Odbora za Glinščico Livio Poldini. Nato bodo govorili biolog Dario Gasparo, direktor znanstvenih muzejev Nicola Bressi, prirodoslovec Andrea Colla in ornitolog Paolo Utmar. Sledila bo razprava, ki bo odprta vsem in ki jo bo vodil Franco Zubin iz gibanja Italia Nostra. Srečanje bo sklenil deželni predsednik WWF Roberto Piz-zutti. Vojna fotografija in prizadevanje za mir Prostovoljno združenje Penombre vabi danes ob 18. uri na konferenco o vojni fotografiji in prizadevanju za mir, ki bo v dvorani Matteucci centra CSV (Pasaža Fenice 2). Predaval bo antropolog Roberto Lionetti. Tečaj o dekoriranju tort V Gostinskem učnem centru na Fer-netičih bo jutri od 9. do 17. ure potekal tečaj o dekoriranju tort oziroma t.i. »cake designa«. Cake design je vznemirljivi, novi trend ne samo med ljubitelji kuhanja in slaščičarstva, temveč tudi med vsemi, ki želijo lastnoročno obogatiti svoje kulinarične stvaritve. Cake design je umetnost okrasitev tort, ki so videti kot prave umetnine. To so torte, ki so izdelane po ameriškem stilu in obložene s sladkorno pasto. Primerne so za vse priložnosti: za rojstni dan, za krst, za diplomo, za poroke, za dogodek v podjetju ali za posebno večerjo. Tečaj Cake design bo vodila Nastja Mi-lič, ki se je nad to umetnostjo navdušila prek prijateljev in znancev iz Združenih držav Amerike. Navdušenje nad to tehniko jo je peljalo do Cake desi-gnerke Molly, najbolj znane ustvarjalke na tem področju v Italiji, pri kateri se je naučila tehnik oblikovanja tort. Udeleženci tečaja bodo lahko tudi sami preizkusili svojo ustvarjalnost in izdelali razne dekoracije za torte. Za informacije je na razpolago tajništvo Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica št. 72, tel. 040566360, elektronska pošta: ts@adformandum.org. BARKOVLJE - V prostorih TPK Sirena Razstava in tečaj ribolova Na ogled pokali in pripomočki ribičev za ribarjenje - Tečaj se bo nadaljeval jutri popoldne Z desne A. Perosa, predsednik TPK Sirena P. Sterni, O. Perosa in športni direktor O. Simonettig z udeleženci in vaditelji tečaja V prostorih TPK Sirena v Barko-vljah so prejšnji konec tedna odprli razstavo o ribolovu. Razstava je v okviru projekta Ribolov: šport in kultura in zaobjema zgodovino ribolova z zbirko nekaterih pokalov s pomembnih tekem (tako na morju kot na jezeru) in pripomočkov, ki se jih poslužujejo ribiči med ribarjenjem. Obenem se je tudi uspešno začel tečaj ribolova. Na prvem srečanju so udeleženci spoznali osnove, opremo in pravila športnega ribolova ter se približali znanju vezanja trnkov. Tečaj se bo nadaljeval jutri, in sicer od 15. do 18. ure. Kdor želi sodelovati, lahko še pohiti. 12 Četrtek, 19. aprila 2012 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - Danes odprtje velike razstave del slovenskih likovnih umetnikov s Tržaškega in Goriškega Po Ljubljani bodo obzorja razprli tudi v nekdanji ribarnici v Trstu Razstavljenih bo 180 najbolj reprezentativnih del slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja - Ogled možen do 17. junija V prestižnem razstavišču bivše ribarnice Salone degli In-canti bodo danes ob 18.30 odprli najbolj reprezentativno razstavo likovnih del slovenskih umetnikov, ki so v 20. stoletju zaznamovali (nekateri ga še danes) likovno ustvarjanje na Goriškem in Tržaškem. Pod naslovom Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Slovenijo in Italijo bo razstavljenih kar 180 likovnih del, ki bodo za občinstvo na ogled od jutri do 17. junija.Razstava se navezuje na partnersko retrospektivo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani in je prav tako deležna častnega pokroviteljstva Predsednikov Republike Italije Giorgia Napolitana in Republike Slovenije Danila Turka. Večina razstavljenih del prihaja iz zbirke KB1909 iz Gorice, ki si že več let prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje lokalnih umetnikov. Njihovim umetninam se je pridružilo približno štirideset del slovenskih ustvarjalcev tega območja, ki jih je banka Monte dei Paschi di Siena za nedoločen čas predala družbi KB1909. Poleg teh so na razstavi predstavljena še druga dela, katerih lastniki so nekatere slovenske institucije tega območja. Ob razstavi je izšel bogato opremljen trojezični katalog v slovenščini, italijanščini in angleščini s strokovnim esejem izpod peresa kustosa Joška Vetriha in umetnostnega zgodovinarja Saša Quin-zija. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 11.30 do 13. in 16. do 20.ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Sklep osrednjega abonmajskega niza Duhovito obnavljanje kolektivnega glasbenega spomina in šolskih dni V novem Oblivon Showu obnovljeni še vedno presenetljivi stari gagi in zabavne nove točke Z razigrano predstavo Oblivion Show 2.0-I1 sussidiario, ki se prefi-njeno duhovito poigrava z italijanskim kolektivnim spominom na uspešnice lahke glasbe in obenem z drobci znanja, ki so večini ostali iz šolskih klopi, navadno z občutnim negativnim pridihom mučne zdolgočasenosti, kakršna se neizogibno oprime šolskih predmetov, se ta teden v veliki dvorani Rossettijevega poslopja sklepa osrednji abonmajski niz Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, ki je sicer po zastavitvi posvečen bolj tradicionalno zasnovanim predstavam besednega gledališča. Kakorkoli že, pet odličnih pev-cev-igralcev-plesalcev skupine Oblivion Showa, ki so pred dvema letoma s svojim prvim showom ustvarili nov slog glasbene predstave, je zelo priljubljenih, še zlasti v Trstu, kjer so najprej prenapolnili malo Bartolijevo dvorano, a zanimanja je bilo tolikšno, da so jih nato uvrstili še v spored velike, ki je bila prav tako razprodana. Sicer pri Stalnem gledališču FJK od nekdaj verjamejo vanje, saj so kopro-ducenti njihovih predstav. Oblivion Show 2.0 se zvesto navezuje na prvo inačico in jo nadgrajuje, tako vsebinsko kot kakovostno. V predstavi se še vedno ponavljajo najuspešnejši gagi, seveda vsebinsko obnovljeni, tako da jih gledalec doživlja kot znane, a še vedno presenetljive, denimo, zborček štirih malih tabornikov, ki morajo ob tolčenju petega člana preskakovati ali ponavljati verze, kot da bi bili živ gramofon, ali pevsko združevanje kontrastov kot so Johan Sebastian Bach in Lady Gaga, Massimo Ranieri in The Beach Boys, da o kvartetu Cetra in Sgarbi-ju sploh ne govorimo. Ko že omenjamo sloviti italijanski kvartet iz petdesetih in šestdesetih let, v prvem Oblivion Show je bil močno poudarjen poklon njegovemu stilu in tudi domislicam njegovih popularnih televizijskih oddaj; v novi predstavi je tega manj, vendar člane Obliviona, ki so Graziana Borciani, Davide Calabrese, Francesca Folloni, Lorenzo Scuda in Fabio Vagnarelli - Scuda je tudi avtor originalnih skladb, Calabrese in Scu-da pa sta avtorja besedil - s predhodniki še vedno druži pevska izpo- polnjenost. Da jim nobena zvrst lahke glasbe ni nedosegljiva dokazujejo v parodijah številnih popevk, od mo-numentalnih Boccellijevih melodij do rocka in rapa, odlični so celo v posnemanju pevskih in plesnih vložkov indijskih bollywoodskih filmov, ki so si jih izbrali za prvo točko, s katero se pojavijo na odru; pred njo namreč pred zaprtim zastorom gledalci uživajo ob poslušanju trailerjev za klasike italijanske literature kot so Leopardijev L'infinito in Pascolijev La Cavallina Storna obdelane kot akcijski film. Kot naslov nakazuje (sussi-diario je namreč v italijanskih šolah pomožni učbenik), imajo spomini na šolska leta veliko vlogo v predstavi, še zlasti književnost z nadvse zabavnima parodističnima povzetkoma Collodi-jevega Ostržka in Dantejeve Božanske komedije, medtem ko so slovite Manzonijeve Zaročence v desetih minutah pokazali v dodatku. Gledalci na premieri v torek, 17. aprila, so se od srca zabavali ob hitrem nizanju duhovitih točk, ki jim je režiser Gioele Dix vlil harmoničen ritem. (bov) Give Balkan Beat Box Hip-hop, world music, electro Crammed Discs / Nat Geo Music, 2012 Izraelsko-ameriška skupina Balkan Beat Box se vrača na mednarodno glasbeno sceno z novim glasbenim izdelkom Give. Bend je v nedeljo, v sklopu evropske glasbene turne- je, obiskal tudi tržaško gledališče Miela. Zasedba je potrdila svoj live potencial in tržaško publiko zabavala celo poldrugo uro. Poleg starih uspešnic so člani skupine seveda zaigrali veliko komadov iz novega albuma, ti pa so veliko bolj elektronsko obarvani. Izraelski trio, ki ga sestavljajo pevec Tomer Yose, bobnar Tamir Muskat in znani saksofonist Ori Kaplan (že Gogol Bordello), je pred dvema mesecema izdal svoj peti glasbeni izdelek z imenom Give. Fantje so se, kot napovedano, nekoliko oddaljili od prejšnjih glasbenih zvrsti in se bolj posvetili elektronski plati plošče. Bend je namreč v prejšnjih letih igral res posebno glasbo, ki je vsebovala mnogo različnih glasbenih zvrsti. Veliko je bilo balkanske glasbe, a tudi arabskih melodij, hip-hopa, roka, ragga ritmov in seveda elektronike. V novi plošči je balkanskih ritmov bolj malo, veliko pa je hip hop in elektronskih komadov. Izraelski bend, ki že vrsto let živi in deluje v New Yorku, je tudi v ta album vključil izrazito kritičen pogled na globalno ekonomijo in politični sistem. Plošča vsebuje dvanajst pesmi za malo več kot petdeset minut glasbe. Prvi na vrsti je daljši intro Taste of Where I'm from, s katerim je jasno, da bo nov album res drugačen od prejšnjih, gre za hip-hop komad, ki se nekje na polovici približuje celo hitrejšim drum'n'bass ritmom ... Takoj nato je na vrsti ena boljših pesmi plošče, Part of The Glory, ki bo prav gotovo postala live uspešnica. Album se nadaljuje po podobnem ele-kronskem kalupu, na primer v komadih Political Fuck, Porno Clown in Suki Muki, v katerih pride na dan izreden saksofon Orija Kaplana. Kratko izjemo predstavlja komad Minimal, v katerem lahko prisluhnemo bolj arabskim melodijam in prijetnemu zvoku akustičnih kitar. Balkan ritme zaznamo le delno v pesmi Urge to Be Violent, premalo za bend, ki nosi ime Balkan Beat Box ... Rajko Dolhar Med avtorji, katerih dela bodo razstavljena v nekdanji ribarnici sta tudi Bogdan Grom (eno od njegovih del na posnetku levo) in Franko Vecchiet (desno) TOMIZZEV DUH Fašisti for ever Milan Rakovac Gledan na portalu fotografiju uz 70-u obljetnicu iseljavanja i interniranja koroških Slovenaca - autor priloga iza-brao je baš dvojezičnu tabelu BLEI-BURG-PLIBERK. Kako se samo groteskno znaju preklopiti motivi ovih mojih zapisa: motiva za me, stražara nad sve ugroženijim ostacima antifašističkih tradicija, ima sve več! Jer u Hrvatskoj, kao i diljem ex-Yuge, faktička revizija hi-storije (kao i u Srbiji, ili Italiji!) i rehabilitacija quislinških režima, na žalost traje još od Vukovara. I najteže mi je slu-šati zauzimanje vukovarskih ratnika za demokratsko pravo fašista, koji su tre-bali imati euro-konferenciju u Zagrebu. Srečom po nas sve, barem Hrvatska na Balkanu sve oštrije su suočava sa vla-stitim kriptofašističkim emanacijama. Zapravo je škoda da je hrvatski premijer Zoran Milanovič zabranio fa-šistički internacionalni susret u Zagrebu, pasane subote. Zato ča su nanj bili pozvani od susedi samo magjarski faši-šti, koji ni ne išču čuda - samo da njin damo Baranju, Medimurje i Rijeku. Škoda, govorin, zato ča su falili, vržmo, ta-lijanski Črni, pak da pitaju Istru i Dal-maciju, ma i srpski fašišti da si uzmu Krajinu! Nova vlast gre dalje; dokle ovo pišen, propio je ukinuto pokroviteljstvo Sabora nad Bleiburgom (Pliberkom). Sarkastičan sam preko mjere, naravno, jer treba naglastiti da je sam Zagreb, gradani na dva protestna mitinga na Je-lačič-placu, kao i mediji, deligitimirao ovu fašističku manifestaciju, što je i nat-jeralo vladu na zabranu. Ali, neki usta-ju u obranu fašističkih prava, koji se mirno šeču Zagrebom: Neverjetni so tisti naši demokrati, vsi lahko pridejo noter, v demokratsko okolje, tudi fašisti, samo komunisti - ne! Tako da so užaljeni demokrati iz HČSP (Hrvatska čista stranka prava, fa-šistoidna struktura, 1% glasov na parl-mentarnim voltivam 2011), organizatorji Črne Internacionale, povedali javnosti, da je prepoved boljševiška reč... Ne razumin zašto i naša liberal-demokracija ni demokratična, pak neka naši fašisti lipo gredu u Sabor. Ma ne razumin ni hrvacki narod, zašto desni-čarima ne damo več od pet posto glasi? Zato ča smo jugo-zombiji i srbo-bolj-ševiki ča ne razume ča je to srž demokracije? Ma va la, va! Tako je to, da ko ti gre narobe, kot celi Evropi danes, lipo daš oblast fašištonoima, kako prije devedeset lit u Italiji. I osandesiet u Niemškoj! Historia facit (et non facit) saltum; ma vero dela, dela skok za sko-kon uva nova euro-liberal-demokratična struktura, valja za to ča je kriza. Pak mi govore da ča vajk na-žginjen oganj, da su modierna vrime-na? Ma ča ne slušate unega črnega andela iz Norveške, čovik je siguran da brani sve nas, tako da pobije sedande-siet mladih ljudi: TO JE FAŠIZAM, moji mladi ljudi, moji ljubi liberaloidi. Seveda, če hočete dati oblast fašistom, kot nekoč, alora qua xe altri discorsi, ma noi se ricordemo: »V jutranjih urah 14. aprila 1942 so nacistične enote začele izselitev koroških Slovencev, ki je do naslednjega dne prizadela okoli 300 družin in 1000 ljudi. V spomin na ta dogodek je v Celovcu potekala množično obiskana spominska slovesnost... Izseljevanje Slovencev se je začelo že kmalu po 1. svetovni vojni, ko je fašistični režim v Italiji začel izganjati primorske Slovence... Pravi Jože Partl, da je 'Koroški treba vcepiti v trajen spomin, da se kaj takega nikdar ne bo več zgodilo.' Partl je sicer priznal, da se je v zadnjih letih na Koroškem zgodilo nekaj izboljšav, med drugim glede dvojezičnih krajevnih tabel, vendar pri tem ostaja kritičen zaradi potrebnega deleža 17,5 odstotka slovensko govorečega prebivalstva'... Poslanka socialdemokratske stranke (SPO) v dunajskem državnem zboru Christine Muttonen je opozorila, da je v Avstriji, še zlasti pa na avstrijskem Koroškem, trajalo zelo dolgo, da so začeli razčiščevati nacistično preteklost. Še dlje pa je trajalo, da so se ozrli tudi na težavno zgodovino koroških Slovencev... Preteklost mora danes biti 'spomin in opomin in mora spodbuditi učni proces, ki bo orientacija za prihodnost', je dejala Muttonenova. Spomnila je tudi na upor zoper nacizem, ki je na avstrijskem Koroškem potekal 'v gozdovih pri partizanih'.« Fašisti udobno sjede u više eu-ropskih parlamenata, preoblikovani, zacijelo, ali i spremni za historiju - fašisti for ever. Ali i mi smo spremni - an-tifašisti for ever. Mimikrija paleofašiz-ma danes je dokončana, oni so med nami kot del demokracije, in prav zato, jih je potrebno vedno denuncirati, če hočemo ohraniti demokracijo - kot se je zgodilo v Zagrebu. Zato se jih, fašistov, moramo spomniti kot v Celovcu! Smo utrujeni od demokracije? Seveda. Hočemo več učinkovitosti, magari. Samo ne fašistične, te smo se naužili! / SVET Petek, 20. aprila 2012 13 SIRIJA - V francosko prestolnico prispela tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton Moskva zavrnila povabilo na sinočnje pariško srečanje Rusija prepričana, da sestanek ne bo prispevak k dialogu - V Siriji se je tudi včeraj nadaljevalo nasilje MOSKVA/PARIZ/DAMASK -Rusija je zavrnila povabilo na včerajšnje srečanje zunanjih ministrov 14 držav o Siriji, ki se ga je med drugimi udeležila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Moskva meni, da pariško srečanje ne bo prispevalo k dialogu v Siriji, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kot je povedal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič, "se zdi, da srečanje ne bo namenjeno iskanju osnov za promocijo dialoga znotraj Sirije, pač pa bo prav nasprotno prispevalo k protislovjem med opozicijo in Damaskom, kar bi lahko kasneje pospešilo mednarodno izolacijo" države. Moskva je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi opozorila, da bi lahko srečanje v Parizu ogrozilo možnosti za neposredne mirovne pogovore. Francoski zunanji minister Alain Juppe je v francosko prestolnico povabil zunanje ministre 13 držav, ki naj bi sirskemu režimu poslali "močan" signal, naj spoštuje mirovni načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je sirskega predsednika Ba-šarja al Asada obtožil, da poskuša Homs "izbrisati z zemljevida". "Bašar al Asad laže na sramoten način. Homs želi zbrisati z zemljevida, kot je to poskušal storiti (nekdanji libijski samodržec Moamer) Gadafi z Bengazi-jem," je za radio Europe 1 dejal Sar-kozy. Zavzel se je tudi za vzpostavitev humanitarnih koridorjev, ki bi opoziciji omogočili obstoj v Siriji. Napovedal je tudi, da izolacija Rusije in Kitajske ne bo "trajala" in da se bosta obe državi pridružili ostali mednarodni skupnosti v ukrepih proti Damasku. "Če bomo zbrali glavne države, ki bodo rekle, v to smer bomo šli, skupaj z našimi arabskimi zavezniki, izolacija Rusije in Kitajske glede vprašanja Sirije ne bo trajala," je dejal Sarkozy. Kitajsko zunanje ministrstvo pa je včeraj sporočilo, da razmišlja o napotitvi opazovalcev v opazovalno misijo ZN v Siriji, ki bo nadzirala prekinitev ognja. "Kitajska razmišlja, ali bi v Sirijo poslala opazovalce," je na redni novinarski konferenci v Pekingu povedal tiskovni predstavnik ministrstva Liu Weimin. Nasilje v Siriji je sicer tudi včeraj, sedmi dan odkar velja prekinitev ognja, zahtevalo novih sedem smrtnih žrtev. Sirske sile so obstreljevale mesto Deir al Zur na vzhodu države, pri tem je umrl najmanj en človek, trije ljudje pa so bili ranjeni. Na tem območju je tudi prišlo do spopadov med vojsko in uporniki, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Sirska vojska je bombardirala tudi območje Al Kusairja in Al Halidi-je v provinci Homs. Pri tem sta umrla dva človeka. Trije civilisti so izgubili življenje v provinci Damask, ena oseba pa je umrla v provinci Dara na jugu države. Po navedbah sirske opozicije je v nasilju v sredo umrlo najmanj 46 ljudi, od tega večina v Homsu in Idlibu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je od začetka prekinitve ognja minuli četrtek umrlo najmanj 123 civilistov, poroča AFP. (STA) Razvaline v uporniškem mestu Homs ansa NORVEŠKA - Sojenje množičnemu morilcu in teroristu Breivik: Cilj strelskega pohoda je bil obglaviti nekdanjo premierko OSLO - Norveški množični morilec Anders Behring Breivik (na sliki) je včeraj na sodišču v Oslu razkril, da je bil prvotni cilj strelskega pohoda na otoku Utoya ujeti in obglaviti nekdanjo norveško premierko Gro Harlem Brundt-land. Kot je dodal, je nameraval vse to posneti in videoposnetek objaviti na svetovnem spletu. Brundtlandova je poletni tabor laburistične stranke na otoku Otoya v bližini Osla zapustila, še preden je Brei-vik 22. julija lani po eksploziji bombe v Oslu prispel na otok. Breivik je, kot je dejal, idejo o obglavljenju Brundt-landove dobil pri teroristični mreži Al Kaida, v isti sapi pa tudi pripomnil, da je "obglavljanje tradicionalna evropska smrtna kazen". Četrti dan sojenja je Breivik še povedal, da je načrtoval, da bo na otoku ustrelil veliko več ljudi, kot jih je dejansko, 69. Na poletnem taboru laburističnega podmladka iz celotne Norveške se je sicer zbralo skoraj 600 ljudi. "Cilj ni bil, da bo na Utoyi ubil 69 ljudi. Cilj je bil, da ubijem vse," je dejal Breivik. Razkril je še, da je svoje orožje, s katerim je moril na otoku, poimenoval z imeni iz nordijske mitologije. Polavtomatsko puško je tako poimenoval gun-gnii; kot se imenuje magična harpuna boga Odina, ki se vrne po vsakem metu, polavtomatska pištola pa je bila mjolner in je ime dobila po kladivu boga vojne Thora. Breivik je pred tem včeraj razkril, da je pred streljanjem sprva načrtoval eksplozije treh bomb v Oslu. Njegov prvotni načrt je bil napad na vladno četrt v norveški prestolnici, sedež laburistične stranke, tretji cilj napada pa bi lahko bila kraljeva palača. Razmišljal je tudi o vladni palači stortinget, mestni hiši in stavbi v bližini časnika Aftenposten. Poleg tega je nameraval na začetku izdelati tudi tri avtomobile bombe. O kraljevi palači je razmišljal, ker naj bi jo laburistična stranka uporabljala za državne obiske, pri tem pa mu je bilo po njegovih besedah pomembno, da kraljeva družina ne bi utrpela nobene škode. "Sem zagovornik monarhije," je dejal množični morilec in terorist. Proti večkratni eksploziji bombe pa se je odločil, ko je ugotovil, da je prva stavba "veliko bolj zapletena, kot je mislil". Breivik je včeraj še razkril, da mu ni uspelo, da bi izdelal več kot eno bombo, zaradi česar je moral izbrati med svojimi potencialnimi cilji. Hkrati se je dodatno odločil, da bo izvedel pokol. "Najbolj privlačen cilj se mi je zdela mednarodna konferenca novinarjev Skup, a zaradi časovne stiske tega napada leta 2011 nisem mogel organizirati," je dejal. Za naslednji najprimernejši cilj je nato izbral poletni tabor laburističnega podmladka. Breivik je 22. julija lani najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na udeležence tabora in pobil 69 ljudi, predvsem mladih. (STA) V vrsti bombnih napadov v Iraku številni mrtvi BAGDAD - Irak je včeraj pretresla vrsta bombnih napadov, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 35 ljudi. Največ smrtnih žrtev so po podatkih iraškega notranjega ministrstva zahtevali napadi v prestolnici Bagdad in njeni okolici. Ranjenih je bilo več kot 150 ljudi. Iz Bagdada so poročali o šestih napadih. Tarča ene od bombnih eksplozij v središču mesta naj bi bil konvoj iraškega ministra za zdravje Madžida Hameda Amina. Med drugim so bombni napad izvedli tudi na šiitsko svetišče na severu glavnega mesta. O več napadih so poročali tudi z območij severno od prestolnice. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bil včerajšnji dan najbolj krvav v Iraku po 20. marcu, ko je bilo v napadih, za katere je odgovornost prevzela iraška veja Al Kai-de, ubitih 50 ljudi, 255 pa jih je bilo ranjenih. Indija uspešno izstrelila raketo dolgega dosega NEW DELHI - Indija je včeraj uspešno testirala medcelinsko raketo lastne proizvodnje agni V. Gre za prvi indijski preizkus rakete dolgega dosega, ki je lahko opremljena z jedrsko konico. Agni v hindujskem jeziku pomeni ogenj. Z raketo, ki ima doseg več kot 5000 kilometrov, lahko Indija sedaj doseže celotno Kitajsko, po navedbah analitikov tudi njene vojaške objekte na oddaljenem severovzhodu, in teoretično tudi cilje v Evropi in na Bližnjem vzhodu. "Preizkus rakete agni V je bil stoodstotni uspeh. Doseženi so vsi cilji in parametri," je dejal neimenovani predstavnik razvojnega oddelka pri indijskem obrambnem ministrstvu. Nokia v prvem četrtletju z milijardo evrov izgube HELSINKI - Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 929 milijonov evrov čiste izgube. Nokia je na to možnost uradno opozorila že pretekli teden, vendar pa včeraj objavljena višina izgube krepko presega pričakovanja analitikov - ti so napovedovali za 554 milijonov evrov negativnega poslovnega izida. Nekoč nesporno vodilna Nokia se v zadnjih letih sooča z ostro konkurenco - pri cenejših mobilnikih se spopada z zelo konkurenčno ponudbo azijskih tekmecev, na hitro rastočem trgu dražjih pametnih mo-bilnikov pa močno zaostaja za tekmeci, kot sta ameriški Apple in juž-nokorejski Samsung. (STA) FRANCIJA - To nedeljo prvi krog predsedniških volitev Hollande v prednosti pred sedanjim predsednikom Sarkozyjem, toda v Elizejsko palačo bo predvidoma izvoljen šele v drugem krogu PARIZ - V Franciji bo v nedeljo prvi krog predsedniških volitev, ki po napovedih še ne bo dal končnega zmagovalca. Ali bo Nicolas Sarkozy v Elizejski palači ostal še pet let ali pa ga bo nasledil socialist Francois Hollande, kot napovedujejo javnom-nenjske raziskave, bo verjetno znano šele po drugem krogu 6. maja. Potem ko je nekaj časa kazalo, da bo Sarkozy zmagal v prvem krogu, a doživel poraz v odločilnem drugem, najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo, da bo v nedeljo za Hollandea glasovalo nekaj manj kot 30 odstotkov volivcev, za Sarkozyja pa vsaj dve odstotni točki manj. V drugem krogu naj bi socialist prepričljivo slavil. Zbral naj bi od 56 do 58 odstotkov glasov. Kot piše desnosre-dinski francoski dnevnik Le Figaro, se očitno Sarkozyju maščuje omahovanje med dvema strategijama, ko je skušal po eni strani pritegniti sredinske volivce, po drugi strani pa je nagovarjal skrajno desne. Poleg predsednika Sarkozyja, ki je kandidat desnosredinske Unije za ljudsko gibanje (UMP), in Hollanda iz vrst socialistov kot največje opozicijske stranke, se za predsed- niški položaj potegujejo še skrajni levičar Jean-Luc Melenchon, voditeljica skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in sredinski kandidat Francois Bayrou. Kandidirali bodo tudi Eva Joly, Philippe Poitou, Natalie Arthaud, Jacques Cheminade in Nicolas Dupont Aignan, ki pa jim raziskave napovedujejo minimalno število glasov. V ospredju predvolilne kampanje je bila kriza, ki tudi Franciji ne prizanaša. Le sredi marca, ko je islamski skrajnež Mohamed Merah na jugu države ubil sedem ljudi, se je pozornost javnosti za nekaj časa preusmerila na varnostna vprašanja. A napadi v Toulouseu očitno niso pomembneje vplivali na mnenje volivcev, saj se podpora predsedniku Sarkozyju, čigar ravnanje v napetih trenutkih je javnost sicer ocenila kot primerno, ni povečala. Sarkozy, ki se spričo težkih razmer ob koncu prvega mandata ne more hvaliti z dosežki, volivcem obljublja, da bo Francija v njegovem morebitnem drugem mandatu okrepila konkurenčnost, inovativnost in investicije ter znižala javno porabo. Že poleti naj bi parlament odločal o zapisu fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo, do leta 2016 pa naj bi Francija javne finance uravnotežila. To naj bi dosegli z varčevanjem in dvigom davka na dodano vrednost na 21,5 odstotka, Sarkozy pa napoveduje tudi uvedbo davka na finančne transakcije. Med kampanjo je predsednik nemalo pozornosti ne le francoske javnosti zbujal s predlogi glede prihodnje politike do EU. Zavzel se je na primer za revizijo schen-genskega sporazuma, kjer bi državam dal možnost, da omejijo svobodo gibanja, zahtevati namerava zamrznitev francoskih vplačil v blagajno EU za obdobje 2014-2020 pri sedanjih 19 milijardah evrov letno, pod vprašaj je znova postavil neodvisnost Evropske centralne banke. Njegov izzivalec Hollande, ki bo, če bo izvoljen, prvi socialistični predsednik Francije po Francoisu Mitterrandu, po drugi strani pod vprašaj postavlja evropski fiskalni pakt. Napoveduje njegovo revizijo, da bi pakt v večji meri vključeval določila o spodbujanju rasti in evropski solidarnosti. Tudi socialist napoveduje, da bo do konca mandata uravnotežil javne finance, pri čemer stavi predvsem na davke ter med drugim napoveduje kar 75-odstotno obdavčitev najbogatejših. Zaostriti namerava nadzor nad finančnim sektorjem in rešiti vprašanje brezposelnosti mladih. Kdor koli bo predsednik, je jasno, da bo moral ukrepati. Francija se namreč sooča z desetodstotno stopnjo brezposelnosti, njen javni dolg presega 90 odstotkov bruto domačega proizvoda in še raste, francoska javna poraba pa predstavlja kar 54 odstotkov BDP. Država je vse manj konkurenčna. Stroški dela v Franciji so danes po navedbah britanskega časnika The Economist kar za deset odstotkov višji kot v sosednji Nemčiji, sicer glavni gospodarski partnerici. A mnogih francoskih volivcev napovedi varčevanja ne prepričajo in se raje navdušujejo nad radikalnim levičarjem Me-lenchonom, ki je postal zvezda volilne kampanje. Poziva k zvišanju minimalne plače za 20 odstotkov, podjetjem, ki poslujejo z dobičkom, bi prepovedal odpuščanje delavcev ter plače omejil pri 360.000 evrih letno. Čeprav njegovi tekmeci opozarjajo, da je Me-lenchonov program skregan z realnostjo, ga podpira kar okoli 15 odstotkov volivcev. Tako se s kandidatko skrajne desnice poteguje za tretje mesto na volitvah. Medtem ko utegne Melenchon v prvem krogu prevzeti del Hollandeovih volivcev, bo Le Penova glasove jemala Sarkozyju. Kljub temu ni pričakovati, da bi ponovila uspeh svojega očeta Jean-Marieja, ki se je uspel celo prebiti v drugi krog volitev. Sarkozyju na desni sredini glasove jemlje tudi Bayrou. V Franciji imajo polpredsedniški sistem, v katerem si predsednik republike izvršilno oblast deli z vlado. Predsednik imenuje premiera, pri čemer mora imeti ta večino v parlamentu. Parlamentarne volitve bodo sicer junija. Predsedniški mandat traja pet let, število mandatovje omejeno na dva. Doslej le enemu predsedniku pete francoske republike - Valeryju Giscard d'Estaingu - ni uspela ponovna izvolitev. V nedeljo bodo volišča odprta do 20. ure. Ob zaprtju bodo v Franciji objavili izide vzporednih volitev, medtem ko naj bi jih frankofonski mediji v Belgiji in Švici objavili že dve uri prej. Sergeja Kotnik Zavrl (STA) 1 4 Petek, 20. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it GORICA - Sprožili postopek za pripravo razvojnega načrta Kulturna prestolnica 2019, pokrajina navija za Benetke Razvijali bodo temi prve svetovne vojne in vina - Maja bo Debelo grižo obiskal minister Fabrizio Barca Pokrajina Gorica se zavzema, da bi tudi goriško območje s svojimi okoljskimi, kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi prispevalo k zmagi Benetk in italijanskega severovzhoda na razpisu za izbiro evropske prestolnice kulture 2019. V tem okviru, je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta, so pokrajinski uradi že sprožili postopek za izbiro načrtovalca, ki bo izdelal celostni razvojni plan za turistično in kulturno promocijo goriškega teritorija. »Kdor bo izdelal načrt, bo v njem ovrednotil vse značilnosti Posočja. Če bo kandidatura sprejeta, bo to velika priložnost za razvoj našega območja,« je povedal Gherghetta, ki je o ambicioznem projektu spregovoril med srečanjem z župani in odborniki šestih občin, ki so bile vključene v projekt ureditve kolesarskih stez Marketing Brd. »Marketing Brd je bil prvi od štirih velikih turističnih projektov, ki jih želi uresničiti pokrajina Gorica. Drugi je Kras 2014+, ostala dva projekta pa bosta namenjena ovrednotenju Soče in obale,« je povedal Gherghetta in napovedal, da bo 13. in 14. maja Goriško obiskal minister za teritorialno kohezijo Fabrizio Barca, ki mu bodo med drugim predstavili projekt Kras 2014+ in spominsko območje na Debeli Griži. Prva svetovna vojna, je povedala podpredsednica pokrajine Mara Černic, bo tudi ena od dveh tem, ki jih bo pokrajina razvila v okviru projekta Benetke in italijanski severovzhod - Evropska prestolnica kulture. »Druga tema bosta vino in krajina. V tem okviru bomo ovrednotili Brda, ki so dragocena iz vidika kulture, identitete in zgodovine,« je poudarila Černičeva. Števerjanske češnje bumbaca Včerajšnje srečanje s predstavniki občin Krmin, Koprivno, Šlovrenc, Moš, Števerjan in Gorica je bilo namenjeno podpisu sporazuma, na podlagi katerega bo v vzdrževanje okrog 70 kilometrov kolesarskih stez, ki so bile urejene v okviru projekta Marketing Brd, vloženih 24.000 evrov. Kot je naš dnevnik poročal prejšnji teden in kot je včeraj potrdil župan občine Krmin Luciano Patat, so kolesarske steze že danes dobro obiskane, pokrajina pa si prizadeva, da bi v prihodnje postale še privlačnejše za turiste. (Ale) Noe se vrača v Gradišče Nagrada Noe, ki jo podeljujejo za dosežke v vinogradništvu in vinarstvu, se vrača v Gradišče; tu so jo prvič podelili leta 1965, zato pa je lanska selitev v kraj San Daniele del Friuli sprožila val polemik. Letošnja izvedba bo potekala med 18. in 20. majem, to se pravi sočasno z goriškim festivalom eStoria, s katerim želijo vzpostaviti sodelovanje. Nagrada Noe je poleg tega letošnja dobitnica nagrade »Citta impresa 2012«. Popravila videokamer V tržiški občini bodo v prihodnjih dneh popravili pet videokamer, ki jih je v prejšnjih tednih poškodovalo slabo vreme. Popravilo bo stalo 15.258 evrov, od katerih jih bo 2.500 zagotovila občina, preostali del zneska pa zavarovalnica. Videokamere so nameščene v Marini Julii, Trgu DAc-quisto, drevoredih Cosulich in San Marco ter na parkirišču pred pokopališčem. »Ni res, da videokamere ne delujejo, saj redno vzdržujemo njihov sistem,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco in pojasnjuje, da so videokamere povezane s poveljstvom mestnih redarjev in kasarno karabinjerjev. »Kar redarji in kara-binjerji ne opazijo v živo na svojih ekranih, lahko vsekakor preverijo na posnetkih,« razlaga Greco. Urejujejo zelenico V Tržiču se je začelo urejevanje zelenice v domu za starejše občane v Ulici Crociera. Namestili bodo nove klopi in mize, ki so jih kupili s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Pred nameščanjem opreme morajo zelenico urediti in okrog nje namestiti ograjo, kar bo občino stalo okrog 3.200 evrov; poseg bo opravilo podjetje IT Costruzioni. GORICA - Čestitke SSk vodstvu SKGZ »Med krizo zasledujmo enotnost in sodelovanje« Pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Julijan Čavdek izreka čestitke in voščila za dobro delo novoizvoljenemu pokrajinskemu svetu in vodstvu SKGZ za Goriško. »Kljub nekaterim različnim in tudi nasprotujočim pogledom na življenje in delo slovenske narodne skupnosti na Goriškem je vsekakor pomembno skupno prizadevanje za narodni obstoj in razvoj. Tako krovne organizacije kot tudi narodna stranka imajo dolžnost, da si na vseh ravneh prizadevajo za ustvarjanje in zagotavljanje pogojev, ki bi omogočali ohranjanje pripadnosti, čim boljše poznavanje in uporabo materinega jezika in vsestranski družbeni razvoj,« pravi Čavdek in nadaljuje: »Živimo v času hude družbene krize, ki našo narodno skupnost prizadene ne samo preko krčenja javnih sredstev, ampak tudi tako, da se tudi med nami širijo brezposelnost in posledične socialne težave. Tega si kot krovna organizacija ali stranka ne smemo pri- krivati. Zato je potrebno, da še posebej med slovenskimi organizacijami in ustanovami delujemo čim bolj homogeno, usklajeno in enotno. SSk se tudi strinja, da je potrebno zahtevati spoštovanje določil zakonodaje. To je potrebno tako na ravni dvojezičnih napisov kot tudi pri zagotavljanju predstavništva v izvoljenih organih. V tem prepričanju se je tudi stranka SSk odločila za priziv proti ukinitvi goriških rajonov, ki so bili vedno zelo pomembni za zagovarjanje pravic goriški Slovencev.« Čavdek poudarja, da SSk podpira sodelovanje z italijanskimi organizacijami in ustanovami s ciljem krepitve sožitja med vsemi goriškim narodnimi komponentami. »V tem smislu je potrebno iskati tudi s strani italijanskih sogovornikov razumevanje in podpiranje izvajanja zaščitne zakonodaje ter ohranjanja dosedanje ravni pravic slovenske narodne skupnosti,« zaključuje Julijan Čavdek. ŠTANDREŽ - Ob pokopališču v Ulici Tabai Gradili bodo parkirišče Pridobitev novih parkirnih mest predvidena tudi v ulicah Abetti, Trivigiano, Monte festa, Natisone in Tagliamento Zemljišče v občinski lasti ob Ulici Tabai, kjer so začeli postavljati gradbišče za gradnjo novega parkirišča fotod.r. Ob Ulici Tabai v Štandrežu se bo v kratkem začela gradnja novega parkirišča tik ob pokopališču. Poseg je vključen v niz gradbenih posegov za ureditev vaškega središča, ki so skupno vredna 650.000 evrov. V ta okvir sodi pridobitev novih parkirnih mest v ulicah Abetti, Trivigiano, Monte festa, Natisone, Ta-gliamento in Tabai, kjer bo gradnja novega parkirišča stala 45.500 evrov. Dela v Ulici Ta-bai naj bi skupno trajala približno šest mesecev, zato gre pričakovati, da se bo poseg zaključil proti koncu poletja in začetku jeseni. Nova parkirišča v Štandrežu bo gradilo podjetje B.M.B. Costruzioni di Aleandro Moro & C. iz Codroipa, ki je zmagalo dražbo z 9,9-odstotnim popustom na izklicni ce- ni. Seveda Štandrežci upajo, da se bo gradnja novih parkirišč zaključila v predvidenem roku in da ne bo prišlo do težav, ki ravnokar zaznamujejo ureditev novega krožišča med ulicama Carso in San Michele. Tu so dela zaustavljena že skoraj dva meseca zaradi spora med občino in gradbenim podjetjem, ki zahteva dodatno vsoto denarja. Q cp m igo Alessio Colautti in Carlo Tommasi v kabaret predstavi »CECCHELIN... UNA POLTRONA AL FILODRANI MATICO« Danes, 20. aprila 2012, ob 20.30 Kulturni dom (ul. Brass, 20 - Gorica) Info in predprodaja vstopnic: tel. 0481 33288; email: info@kulturnidom.it Po Francu Basaglii poimenovali ploščad Pred višješolskim zavodom Pacassi v Ulici Vittorio Veneto v gorici so včeraj poimenovali ploščad po psihiatru Francu Basaglii; svojo neprecenljivo delo na področju zdravljenja duševnih bolezni je začel ravno v Gorici leta 1961, nato pa je dolga leta delal tudi v Trstu, kjer si je ravno tako zavzemal za spoštovanje pravic in dostojanstva duševnih bolnikov. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 20. aprila 2012 15 GORICA - V Ulici Faiti so marca lani odprli Emporij solidarnosti Preko 450 družin nima denarja za hrano Vedno več je italijanskih državljanov - V soboto zbrali 47 stotov živil, 1.300 litrov olja in 170 paketov plenic Izguba delovnih mest in rastoči življenjski stroški spravljajo na kolena mnoge goriške družine. Da je novih revežev vedno več, vsak dan opažajo prostovoljci različnih organizacij, ki skrbijo za delovanje Empori-ja solidarnosti v Ulici Faiti. Svojevrstni market, kjer brezplačno nudijo hrano in osnovne življenjske potrebščine revnim družinam in posameznikom, neprekinjeno deluje že več kot eno leto, obiskovalci pa so - žal - vedno bolj množični. »Ljudi, ki so v težavah, napotijo k nam občinska socialna služba, župnijske posvetovalnice, združenje Arcobaleno, Rdeči križ in konferenca sv. Vincencija, s katerimi sodelujemo pri tej pobudi. Doslej smo že izdali preko 450 kartic,« je povedala ena izmed prostovoljk in pristavila, da so na podlagi števila kartic izračunali, da oskrbujejo s hrano čez 1300 ljudi. Vsaka kartica je vredna določeno število točk, ki se odbijajo pri vsakem nakupu. Začetni kredit je odvisen od gmotnega položaja družine. »Pred dodelitvijo kartice preverimo, kolikšni so dohodki posameznikov in družin. Za posameznike običajno velja, da imajo pravico do kartice, če zaslužijo manj kot 400 evrov mesečno,« je pojasnila prostovoljka in poudarila: »Število ljudi, ki se obračajo na nas, žal narašča. Vedno več je družin, ki se znajdejo v stiski zaradi izgube delovnih mest, zamud pri dobivanju plače, itd. V prvih mesecih so župnije in socialna služba napotili k nam predvsem tujce in starejše občane, zdaj pa opažamo, da prihaja vedno več italijanskih družin, tudi mladih, ki so brezposelni.« Od kod pa prihajajo živila in druge potrebščine, ki jih med reveži deli Emporij solidarnosti? »Svežo hrano, ki bi jo drugače zavrgli, nam pred zapadlostjo roka uporabe dajejo brezplačno na razpolago marketi Ipercoop iz Gradišča, Eurospar iz Ločnika in IperSimply iz Tržiča, mnogo pa prispevajo tudi združenje Banco alimentare, evropska organizacija AGEA in občani,« je povedala prostovoljka in pristavila, da so prejšnjo soboto organizirali nabirko v devetih goriških marketih. Okrog 70 prostovoljcev, ki je omogočilo izvedbo pobude, je nabralo 47 stotov osnovnih živil (sladkorja, pelatov, moke, itd.), 1300 litrov olja in 170 paketov otroških plenic. Skupna vrednost hrane in plenic je okrog 10.000 evrov. Emporij solidarnosti so si zamislili pri goriški Karitas, k njegovem odprtju pa so prispevali skupnost Arcobaleno, središče za pomoč življenju, Fundacija Goriške hranilnice, goriška občina in pokrajina. Uredili so ga v poslopju v lasti nadškofije v Ulici Faiti 15. Odprt je ob torkih in petkih popoldne ter ob sredah in sobotah zjutraj, telefonska številka je 0481-537955. Vsako pomoč bodo hvaležno sprejeli. (Ale) GORICA »Mreža« namesto trombolize »V teku leta 2012 bo vzpostavljena deželna mreža za zdravljenje možganske kapi, v katero bodo vključeni izvedenci na tem področju. Ta mreža bo odgovarjala potrebam bolnikov v različnih fazah, od akutne do rehabilitacije, posledično pa bo obravnavala tudi vprašanje zdravljenja s trombolizo na celotnem deželnem teritoriju. Do vzpostavitve mreže bo zato primerno zagotoviti varne storitve bolnikom v zdravstvenih središčih, ki so doslej imeli avtorizacijo za izvajanje različnih oblik zdravljenja.« Tako je predsednik dežele Renzo Tondo odgovoril na interpelacijo v zvezi s problemom trombolize v Gorici, ki jo je nanj naslovil deželni svetnik SKP-Federacije levice Roberto Antonaz. »Odgovor na moje vprašanje je dvoumen. V njem ni nobene obveze, čeprav je pred štirimi meseci deželni svet FJK odobril resolucijo o uvedbi možnosti zdravljenja s trombolizo v Gorici,« je bil nezadovoljen Antonaz. V goriškem Emporiju solidarnosti bumbaca GORICA - Danes odprtje Obviseli čas, razstava o goriški zastavljalnici V palači Della Torre v Gosposki ulici, kjer ima sedež Fudacija Goriške hranilnice, bodo danes ob 17.30 odprli razstavo o zastavljalnici, ki so jo na istem mestu ustanovili pred 180 leti. Njeno zgodovino bodo prikazali skozi dokumente, zasebne papirje, registre, dragotine in družinske predmete. Na takšen način bodo obenem odprli časovno okno v goriško družbo zadnjih dveh stoletij. Dejstvo je, da razstavo o zastavljalnici, ki jo je leta 1831 ustanovil grof Giuseppe Della Torre z namenom, da bi ljudem pomagal blažiti socialno stisko in iz tega potegnil posel, odpirajo ravno v času gospodarske krize, ko je stiska med ljudmi spet velika. Razstavo odpirajo obenem ob 20. obletnici delovanja Fundacije Goriške hranilnice, ki je danes najpomembnejša krajevna podporna ustanova. Na ogled bo 3.700 eksponatov iz obdobja med letom 1831 in sedemdesetimi leti minulega stoletja. Poleg zgodovinskega in gospodarskega bo poudarjen tudi antropološki vidik zbirke, v kateri so se znašli bolj ali manj dragoceni predmeti za vsakdanjo rabo, ki pa so imeli za njihove lastnike tudi čustven pomen. Ob zastavljenih predmetih in z njimi povezanem arhivu, ki so po ukinitvi zastavljalnice prešli najprej Dragocena žepna ura, eden izmed eksponatov, ki bodo na ogled na razstavi foto v.s. v last Goriške hranilnice in nato Fundacije Goriške hranilnice, bo del razstave posvečen poslopju, ki razstavo gosti in je bilo sedež zastavljalnice. Razstavljeni bodo nazadnje tudi izdelki, ki so jih za to priložnost uresničili v čipkarski šoli in na višješolskem zavodu Maks Fabiani. Jutri ob 17. uri bodo v nekdanjih konjušnicah Coroninijevega dvorca Na vialu odprli še drugo sekcijo iste razstave, ki pa ne bo posvečena predmetom neznanih lastnikov, zastavljenim kot jamstvo za posojilo, nikdar odkupljenim in niti prodanim, temveč dragotinam grofov Coronini Cronberg. Prikazanih bo 108 dragocenih predmetov iz zbirke, ki jih šteje okrog tristo in odraža okuse tedanjega plemstva. V grofovsko družino so prišli zlasti po zaslugi Caroline Ritter de Zahony in Olge We-stphalen Fuerstenberg - babice in matere grofa Viljema Coroninija. Razstavi v Gosposki ulici je naslov »Zgodovina zastavljalnice v Gorici (1831-1929) - Med dobrodelnostjo in kreditom«, razstavi Na vialu pa »O mojih draguljih in zlatih predmetih - Mode in čustva v dragotinah goriških grofov Coronini Cronberg«. Pod skupnim naslovom »Obviseli čas« bosta na ogled do septembra letos, spremljal ju bo katalog. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljene na izlete v organizaciji agencije Aurora v Španijo in v Dolino Aoste prosimo, da poravnajo zadnji obrok v torek, 24. aprila, med 09. in 13. uro v Kulturnem domu v Gorici. Ker so se letališke pristojbine podražile, je nova, dokončna, cena za potovanji v Španijo višja za 8 evrov po osebi. Za potovanje v Dolino Aoste so na razpolago se 4 mesta. Interesenti se lahko javijo direktno v agenciji Aurora. Zasegli heroin NOVA GORICA Nova Gorica se bo »zmanjšala« Pet hektarjev se vrača pod Solkan Prebivalci dela ulice Pod vinogradi se nimajo za Novogoričane, zato se v znak protesta sploh ne udeležujejo ne volitev ne referendumov. Prepričani so, da okrog pet hektarjev zemljišča v njihovem okolišu sodi pod Solkan, od koder so bili po sili razmer odvzeti po drugi svetovni vojni, zato so na tamkajšnjo Krajevno skupnost že pred časom naslovili pobudo za spremembo meje med Krajevno skupnostjo Solkan in Krajevno skupnostjo Nova Gorica. O tem so včeraj odločali novogoriški mestni svetniki na redni seji. Od Nove Gorice bi se rad odcepil del ulice Pod vinogradi s hišnimi številkami 12, 22, 32, 57, 61, 63 in 65 in se priključil k Solkanu, ki se bo tako povečal za skoraj pet hektarjev. Novogoriška krajevna skupnost je na eni izmed svojih sej že sprejela odlok, da volji krajanov ne nasprotuje, izpolnjeni so tudi pogoji iz Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, ki pravi, da se mora s predlagano rešitvijo strinjati najmanj tri četrtine prebivalcev obravnavanega območja. Občina lahko torej skladno z omenjenim zakonom spremeni območja obstoječih naselij tako, da določi območje novega naselja oziroma odloči o izločitvi dela naselja. Pred vložitvijo predloga za določitev območja naselja mora predlagatelj pridobiti mnenje geodetske uprave o skladnosti predlagane ureditve območij naselij s predpisi, ki urejajo območja in imena naselij. »Tako smo s strani Geodetske uprave Republike Slovenije pridobili elaborat določitve območja naselja in pozitivno mnenje k predlagani spremembi meje naselja,« pojasnjuje Miro Kerševan, predsednik občinske komisije za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij, ki je zadevo obravnavala na aprilski seji in jo tudi podprla. Za novogoriško mestno občino sprejetje te pobude ne pomeni nobenih finančnih posledic, saj bodo vse stroške nosili podpisniki pobude za uvedbo novega naselja, občina bo krila le stroške menjave krajevnih oznak. (km) Policisti so v sredo popoldne v Novi Gorici prijeli 34-letnega moškega in mu zasegli dva zavitka s snovjo, za katero so posumili, da gre za heroin. Zasežena manjša količina snovi je bila poslana v nadaljnjo analizo; če bo rezultat pokazal, da gre dejansko za prepovedano drogo, bodo policisti zoper omenjenega moškega uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Primorska šola na prepihu Mladi za Prihodnost - Gorica organizirajo danes ob 19. uri v Galeriji Ars na goriškem Travniku srečanje z Marijo Kacin na temo Primorska šola na prepihu. Avtorica bo predstavila slovensko šolstvo po prvi svetovni vojni, težave med fašizmom in prve zametke slovenskega šolstva med drugo svetovno vojno; glavni del bo pa posvečen pravnim in političnim ozadjem obnavljanja slovenskega šolstva v Italiji. Sanskrt in slovenščina V okviru 14. tedna kulture društvo Jadro iz Ronk prireja predstavitev knjige Iva Petkovška Sanskrt in slovenščina, ki bo danes ob 20.30 na društvenem sedežu v Romjanu. O delu bo ob prisotnosti avtorja govoril Karlo Mucci. Delavnica v galeriji V galeriji Lojzeta Spazzapana v Gradišču se bo danes začela tridnevna vi-doedelavnica z naslovom »Mememto mori e vanitas«. Dodatne informacije nudijo na telefonski številki 3939055943 in na naslovu elektronske pošte galleria.spazzapan@gmail.com. Malatesta in Volčič v Rožacu Na pobudo fundacije Abbazia di Ro-sazzo bo danes ob 18. uri v Rožacu predstavitev knjige »La pescatrice di platani - Imprevisti siciliani«, ki jo je napisal Stefano Malatesta. Z njim se bo pogovarjal Dimitrij Volčič. Občni zbor SOS Rosa V večnamenskem središču v Ulici Baiamonti bo danes občni zbor združenja SOS Rosa, ki nudi pomoč ženskam, žrtvam nasilja. Dodatne informacije o delovanju združenja nudijo na telefonski številki 0481-32954 in na naslovu elektronske pošte so-srosa@alice.it. Okoljska vzgoja V občinski knjižnici v Štarancanu bo danes ob 16.30 okrogla miza o okolj-ski vzgoji, ki jo posvečajo spominu na pokojno šolnico Mario Irene Bellavite. Spregovorili bodo razni šolniki in izvedenci s področja varovanja okolja. Ovrednotenje zapuščine Na goriškem gradu bo danes od 9.15 naprej celodnevni posvet o ovrednotenju zapuščine prve svetovne vojne. Spregovorili bodo Flavio Conti, Giorgio Cacciaguerra, Francesco Paolo Vassallo, Alessandra Quendolo, Antonio Trotti, Sandro Flaim, Cinzia Broll, Michela Favero, Giovanna Massari, Fiorenzo Meneghelli in Fernanda De Maio; v popoldanskem delu z začetkom ob 14.45 bodo posegli Luca Ri-naldi, Annalisa De Comelli, Vittorio Fo-ramatti, Marco Mantini, Silvio Stok, Željko Cimprič, Claudia Battaino, Roberta Cuttini, Domenico Visintini, Jonathan Baiutti, Paolo De Lorenzi in Diego Kuzmin. 16 Petek, 20. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Evropeistična akademija priredila srečanje z županskimi kandidati Volilno soočenje ogrelo »mrzle« posoške značaje Cingolanijev recept za kljubovanje slovenski konkurenci - Romoli prepričan v zmago v prvem krogu Volitve 2012 Zanimanje za soočanje štirih županskih kandidatov na srečanju v kulturnem središču v Podturnu je bilo veliko. V sredo zvečer se ga je udeležilo več kot sto trideset občanov, ki jih je kot gostitelj pozdravil župnik Ruggero Di Piazza s poudarkom na možnosti, da je mogoče vse izboljšati, pod pogojem, da mislimo na konkretne ljudi in skupnosti z njihovimi potrebami. Prireditelj srečanja je bila Evropska akademija s sedežem v Gorici, sicer pa z delovanjem v celotni FJK. Zastopal jo je Claudio Cressati, ki je omenil njeno dvajsetletno delovanje in nadaljeval s prepričanjem, da smo vsi zaobjeti v iskanje drugačnega in novega. Gorica ima priložnost, ker leži na križišču in je vsestransko pluralna. V imenu soprireditelja je za časopis Il Piccolo pozdravil odgovorni urednik Paolo Possamai. Povabil je kandidate, ki so sinteza goriške družbene stvarnosti, naj govorijo o konkretnih zadevah, brez sprenevedanj, kajti težave niso le ekonomskega značaja, temveč tudi etičnega. Kandidatom je postavljal vprašanja novinar istega dnevnika Roberto Covaz, ki jih je tudi pozval, naj se izražajo strnjeno in jedrnato, a pri tem ni bil povsem uspešen. Izbral je kar nekaj področij upravnega in družbenega značaja: brisanje mestnih rajonov, krčenje sredstev ob vse večjih pričakovanjih, vloga in možnosti novonastalega organa EZTS, kako pritegniti občane na volišča ob splošnem razočaranju nad politiko. Giuseppe Cingolani, predstavnik levosredinske koalicije, je o brisanju rajonov dejal, da gre za gluhost deželne uprave, ki jo je potrebno preseči, pa čeprav z odpravo sejnin odbornikov. Iskanje rešitev bo šlo v smeri oblikovanja krajevnih interesnih združenj, ki naj bi jih bilo šest ali pa tudi štiri. Pred proračunskimi izbirami se je potrebno vprašati, kakšno mesto si želimo in katere so prednosti. Slednji sta dve - gospodarski razvoj in socialne službe. Ni dovolj imeti en sam projekt, konkurenčnost Slovenije pa je mogoče preseči s skupnimi plani. Za njihovo pripravo mora biti na županstvu permanentno zadolženo usposobljeno osebje. Nižanje davkov na nepremičnine je mogoče, če se uporabijo viri, ki so bili namenjeni rajonom. Združenje EZTS je dobra zamisel, ker je preko njega mogoče pospešiti projektne postopke; štiri delovne skupine naj nemudoma opredmetijo svoje delo, upoštevati moramo turizem in univerzo ter ovrednotiti Sočo preko stavbnega kompleksa na desni strani Pevmskega mostu, ki sedaj sameva. Glede prebujanja zanimanja občanov za volitve in politiko je Cingolani mnenja, da je potrebno omejiti funkcije na dva mandata, ukiniti tako imenovano vračanje volilnih stroškov, preživnine izvoljenih predstavnikov so pravi škandal, na krajevni ravni bo dobrodošel upravni preobrat, zato naj volivci izkoristijo svojo pravico, kajti če bodo ostali doma, bo trpelo mesto. Manuela Botteghi, predstavnica gibanja Petih zvezd, je o ukinitvi rajonov dejala, da je njeno gibanje prežeto z zahtevo po soudeležbi ljudi pri odločanju. Prav je, da vplivajo vsaj na del občinskega proračuna. Če rajonov ne bo več, obstaja varianta zborovanj na določeno vsebino. Zaradi vprašanja rajonov ni prav, da tvegamo izvedbo volitev, najslabša pa bi bila ko-misarska uprava. Glede finančnega stanja goriške občine je izrazila mnenje, da je proračun preveč tog, zato trpi sociala, kar se bo še slabšalo. Strinja se z mnenjem, da je plačevati davke plemenito dejanje, a pod pogojem, da občani vedo, kako je denar uporabljen; potrebno je varčevati in ukiniti zunanje svetovalce, saj je osebje dovolj podkovano. EZTS tvega, da postane balast; v njegovem okviru je potrebno najti koristi občanov, imenovanje nekdanjega ministra Frattinija pa je zgrešeno, ker bo potrebno garati, ne pa se zgolj ubadati s protokolom. Glede protipolitike je Bot-teghijeva zastavila sebe kot primer, ker naj bi jo poosebljala skupaj s svojim gibanjem in njegovimi vrednotami. Dosedanji župan Ettore Romoli je Romoli, Botteghijeva, Cingolani in Manganelli bumbaca podčrtal pomembnost rajonov, ker so izražali različne duše Gorice. Na njihovo mesto naj bi prišla prostovoljna združenja v številu od 4 do 10, najraje 6. Vse mora postati brezplačno, ker sredstev ni, en svetnik pa bi po županovem mnenju moral slediti delovanju rajonov. Glede priziva Slovenske skupnosti si želi, da bi stranka umaknila pogojevanje volitev. Nadaljeval je z obvestilom, da občinskega finančnega »zaklada« ni, ker so sredstva odroma- la že za kritje naložb. Dežela pošilja vsako leto čedalje manj sredstev. Rezerve je potrebno iskati v davkih na nepremičnine, zlasti na drugo stanovanje, treba je upokojevati osebje, varčevati in predvsem nikogar zaposliti. Denar bo mogoče pridobiti od dejavnosti pri Pevmskem mostu, a kdo naj tisto prevzame v upravljanje? Sestava programskega odbora je dobra poteza. Glede zdravstva pa je potrebno pričakovati za leto 2013 izdelavo obmejnega dogovora, saj bo po vsej Evropi z letom 2013 obveljalo odprto zdravstvo brez nadzora. Glede podkupovanja je sedanji župan prepričan, da so vsi sleparili, zato so državljani jezni, saj so vse stranke tatinska združenja. Na volitve bo šlo od 50 do 60 odstotkov ljudi, saj je občinska raven povsem različna od državne; drugega kroga pa po Romolijevem prepričanju ne bo, zato se ne postavlja vprašanje naknadnih zavezništev z manjšimi silami. Fabrizio Manganelli je kandidat občanske liste. Na vsa vprašanja je odgovarjal s svojim gledanjem na politiko, in sicer kot podjetnik, ki je veliko prepotoval, spoznal, a hkrati ostal povezan z rojstnim mestom. Prepričan je, da se Gorica lahko potegne iz težav, če se le odloči, vanjo pa je potrebno pritegniti ljudi tudi iz daljnih krajev, podjetnike in turiste. Gorica je privlačen geografski pol in ima tisoč možnosti, sicer pa tu ni tako hudo kot v marsikaterem drugem kraju. V drugem krogu ne vidi težav, da se poveže s Cingolanijem, saj z njim že dolgo prijateljuje, a tudi Ro-molija ceni kot osebo; nima predsodkov niti do predstavnice gibanja Petih zvezd. O združenju EZTS meni, da je zamisel že dvajset let stara; potrebna je svežina in kot podjetnik je temu tudi kos. Iz publike je v vsem času odjeknil tu pa tam kakšen klic, množica pa je kar nekajkrat zaploskala zdaj enemu, zdaj drugemu - prav nenavadno za »mrzle« posoške značaje. (a.r.) GORICA_| Zdravstvo prioriteta Zdravstvo je ena izmed prioritet volilnega programa goriškega županskega kandidata leve sredine Giuseppeja Cingolanija. Zaradi tega bo danes med 16. in 19. uro pod volilnim gazebom na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Garibaldi Cingolani pojasnil volivcem svoje programske smernice na področjih zdravstva in sociale. Cingolani poudarja, da je treba zagotoviti avtonomijo goriškega zdravstvenega podjetja, hkrati pa je prepričan, da je treba ponovno odpreti oddelek za nuklearno medicino, da je treba okrepiti porodniški oddelek in da je treba zagotoviti višje število bolničarjev za teritorialno oskrbo bolnikov. V čem so novosti? Kandidat za občinski svet na listi Ljudstva svobode Fabio Gentile sprašuje občinskega tajnika Demokratske stranke Enza Dall'Osta, v čem so novosti, ki jih njegova stranka obljublja volivcem. »Demokratska stranka trdi, da je obnovila vse svoje kandidatne liste in da vanje ni vključila nikogar, ki je že opravil dva mandata. Potemtakem zakaj je na listi nekaj kandidatov, ki bi v primeru izvolitve opravljali četrti mandat? Mogoče, ker je Demokratska stranka vse bolj pod nadzorom Slovenske skupnosti,« pravi Gentile. GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž izročili priznanje Kazimir Humar Počaščena pesnica in zbor Ivanka Jermol Zavadlav je veliko truda vložila tudi v gledališko delo z otroki - Zbor F.B. Sedej v šestdesetih letih delovanja prejel številna priznanja V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v sredo podelili 8. priznanje Kazimir Humar, ki sta ga letos prejela kulturna delavka in pesnica Ivanki Jermol Zavadlav in mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana ob 60- letnici delovanja. Utemeljitev za podelitev nagrade Ivanki Jermol Za-vadlav je napisal in prebral Damjan Paulin, za mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej je utemeljitev napisal Dario Bertinazzi, prebrala pa jo je Damjana Čevdek. Prisotne je nagovorila tudi Majda Za-vadlav; prebrala je nekaj ugank, ki jih je Ivanka Jer-mol Zavadlav vključila v svojo zadnjo knjigo »Zbirka starih in novih ugank«. Pevsko obarvani kulturni program sta oblikovala otroški cerkveni pevski zbor Štandrež, ki ga vodi Lucrezia Bogaro, in mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Aleksandre Pertot. Ivanka Jermol Zavadlav se je rodila 22. junija leta 1924 v Anhovem, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po končani osnovni šoli so jo starši vpisali na vzgojiteljsko šolo v Gorico. Po poroki leta 1953 se je preselila v Štandrež. Ivanka Zavadlav je že v mladih letih začela pisati in uprizarjati krajše igre, predvsem za otroke. Njeno delo z mladino se je nadaljevalo in obogatilo, ko je prišla v Štandrež, kjer je sodelovala z župnikom Jožetom Žoržem, ki je tudi veliko delal z mladimi in imel posebno veselje do gledališke dejavnosti. Njeno delovanje se je okrepilo ko so leta 1965 zgradili župnijsko dvorano Anton Gregorčič. Ivanka Zavadlav je z otroki uresničila lepo število uprizoritev. Prvo delo, Umijmo zamorčka, je kar sama napisala in pripravila uprizoritev oktobra 1965 v župnijski dvorani. Ivanka Zavadlav ima tudi pesniško žilico. Veliko je njenih pesmi za otroke, ki pripovedujejo o lepoti narave in kmečkega življenja. Pogoste so tudi nabožne pesmi, ki jih je objavljala v Pastirčku in drugih revijah za otroke. Večkrat je prispevala tudi za Štandreški zvon, ko je ta izhajal v letih 1970-1974. Pesmi je zbrala in izdala razmnožene na ciklostil pod naslovom To usoda je hotela. Leta 1999 je pri Pastirčku izšla njena zbirka otroških pesmi Tonček na luni. Redno je sodelovala tudi s tržaškim radiem Trst A, kjer so med oddajanjem večkrat recitirali njene pesmi in zastavljali poslušalcem njene uganke. Delovanje mešanega pevskega zbora Frančišek Borgija Sedej se je začelo že pred prvo svetovno vojno kot cerkveni pevski zbor. V tistem obdobju in takoj po njem so organisti sami imeli tudi funkcijo zborovodje in glavna naloga je bila bogatiti mašno daritev tako z latinskimi mašami kot seveda s slovenskimi bogoslužnimi skladbami. Petje v cerkvi ni prenehalo niti med fašističnim zatiranjem slovenske pe- i Nagrajeni zbor F.B. Sedej (desno); predsednica ZSKP Franka Padovan podeljuje priznanje Ivanki Jermol Zavadlav (spodaj) bumbaca smi in besede. Posebno pozornost je cerkvenemu petju posvetil župnik Ciril Sedej. Po drugi svetovni vojni so Števerjanci oživili spet kulturno dejavnost v vasi. Največ zaslug pri tem ima pevovodja in organist Herman Srebrnič iz bližnje Medane, ki je od leta 1949 bodril in vzpodbujal predvsem mlade družine in njihove otroke, naj se vključijo v pevski zbor. Ta vztrajnost in doslednost je bila nagrajena leta 1952 s prvim samostojnim koncertom. Pod njegovo taktirko so nastopili mešani zbor, moški in ženski zbor, mladinski in otroški zbor. Dirigentsko palico zbora je v drugi polovici dvajsetega stoletja sprejel član Slovenskega okteta Tomaž Tozon. Njegov pevski in glasbeni talent ter dolgoletna izkušnja pevovodje številnih kvalitetnih zborov sta pripomogla, da se je zbor dvignil med najboljše na Primorskem. V času njegovega delovanje je zbor štel tudi do petdeset članov. S tako zagnanostjo je zbor leta 1990 na Bledu prejel prvo mesto in za nagrado pel pri Svetem Očetu v Rimu. Naslednje desetletje je zaznamoval dirigent Bogdan Kralj iz Trsta, ki je zboru prinesel mladostno svežino in novo vokalno tehniko. S svojo vztrajnostjo je zbor popeljal do zavidljivih uspehov, kar potrjuje nastop na vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu leta 1998 kjer je v kategoriji ljudskega petja prejel prvo nagrado; leta 1999 pa v Mariboru prejel bronasto plaketo. Na začetku novega tisočletja je zbor imel dva dirigenta: najprej člana slovenskega okteta Vladi-mirja Čadeža, nato pa mladega profesorja in zborovodjo Mirka Ferlana. Od leta 2009 vodi zbor glasbena pedagoginja in profesorica Aleksandra Pertot. Z njo je zbor dosegel prvo mesto na tekmovanju cerkvenih zborov v Podgori, nastopil je v Milanu, Mariboru, Ptuju in na Dunaju ter seveda na mnogih domačih prireditvah. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 20. aprila 2012 17 " Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Koncerti GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: danes, 20. aprila, ob 20. uri bosta večer samospeva oblikovala mezzozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. PRIMORSKA POJE: danes, 20. aprila, ob 20.30 v organizaciji ZSKD in SKRD Briški grič iz Števerjana na sedežu društva na Bukovju 6 v Štever-janu, nastopili bodo vokalna skupina Klapa Škvadra, Košana, vokalna skupina Liška dekleta, Lig, lovski oktet Ja-vorniki, Postojna, Fantje s'pod Velba, Goče, ženski pevski zbor Društva upokojencev Idrija, mešani pevski zbor Rdeča zvezda, Zgonik. SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 27. aprila, ob 20.30 nastopa Alexander Gad-jiev z diplomskim koncertom. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: danes, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Filodrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Colautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Mau-rizio Tatalo (v slovenščini in furlan-ščini), glasbeni večer v okviru festivala »Across the Border 2012«; v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v furlanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigemi-nus, na odru Mara in Bruno Berga-masco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Komigo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 21. aprila, ob 20.30 »Il marito di mio figlio«, nastopa gledališka skupina Compagnia Filarmonico Dram-matica iz Macerate; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Giselle« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. aprila, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fl Razstave FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja danes, 20. aprila, ob 17.30 v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici odprtje dokumentarne razstave o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; na ogled bo do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vstop prost. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico- lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Cleve-landa in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SAZU. RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI bo na ogled do 20. aprila po dogovoru. V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; še danes, 20. aprila, s prostim vstopom 10.00-13.00. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici (tel. 003865-3354017, mest-nagalerija@kulturnidom-ng.si) je na ogled razstave z naslovom »Onkraj zasedenih podob«. Razstavljajo General Idea, Laibach, George Maciu-nas, Marina Naprushkina, Guillaume Paris, Agnieszka Polska, Arcangelo Sassolino, Isabel Schmiga, Orson Welles; še danes, 20. aprila, 9.0013.00, 15.00-19.00. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici je na ogled fotografska razstava iz zbirke Erminija Delfabra z naslovom »Una lunga notte 1942-1945 - Neskončna noč 1942-1945«; še danse, 20. aprila, 17.00-19.00; vstop prost. FOTOKLUB SKUPINA75 prireja 4. izvedbo fotografske razstave SkupinArt v Galeriji75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v soboto, 21. aprila, ob 20.30. S svojimi deli se bodo predstavili člani Fotokluba Skupina75 Yuliya Chumachenko, Marco Faganel, Paul David Redfern in Simon Zamar. Večer bo uvedel predsednik kluba Silvan Pittoli, fotografinja in kritičarka Lorella Klun bo predstavila avtorje in njihova dela; na ogled bo do 1. maja v sklopu urnikov prvomajskih praznovanj in po dogovoru na info@skupi-na75.it; več na www.skupina75.it. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi na ogled skupinske razstave z naslovom »Con-tatto« v občinski dvorani na Trgu 24. maja 22 v Krminu. Razstavljajo Bruna Albertin, Vilma Canton, Anna Lucia Clausero, Leone Gaier, Marina Legovini, Marta Mal-ni, Marcella Marin, Giuseppe Scek, Adriano Velussi, Silvia Wehrenfennig; do 22. aprila od četrtka do sobote 16.00-18.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00. Vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec; do 22. aprila od torka do petka 8.00-16.00, v nedeljo 15.00-18.00. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OSNOVNE ŠOLE »OTON ŽUPANČIČ« iz Gorice je na ogled v Kulturnem domu v Gorici; do 24. aprila od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled skupinska slikarska razstava; razstavljajo Laura Or-mas, Dorina Braini in Rita Spina; do 28. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Faganela z naslovom »50o29o S, 73o03o W. Perito Moreno«; do 13. maja od torka do petka 9.3013.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.0013.00, 16.00-19.30, ob nedeljah 17.0019.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studiofaganel@gmail.com. V PALAČI ATTEMS je na ogled razstava v organizaciji združenja Graphiti. Razstavljajo Giuseppina Mastrovito, Paul David Redfern, Enzo Tedeschi, Klemen Brun in Etko Tutta; do 13. maja od torka do nedelje 10.00-17.00. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 2: 17.30 - 21.00 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Batt-leship«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Hiša pravljic«; 20.15 »Turneja«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Batt-leship«. Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 »Biancaneve«; 20.00 - 22.00 »Bel Ami«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Street Dance 2« (digital 3D); 22.10 »Diaz -Non pulire questo sangue«. H Šolske vesti AD FORMANDUM PONUJA NOVE TEČAJE iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK, ki so namenjeni vsem, ki se želijo dodatno izobraziti. Od četrtka, 26. aprila, bodo odprta vpisovanja na večerne tečaje s področja upravljanja podjetja, računalništva in agroživilskega področja; vpisnina znaša 1 evro na uro tečaja, izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije na tajništvu Ad formanduma v Gorici in na spletni strani www.adformandum.org. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 4-dnevni izlet od 24. do 27. maja samo z enim avtobusom na Dunaj in v Bratislavo za ogled največjih zanimivosti. Vpisovanje se nadaljuje po tel. 0481-532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. SPDG prireja v nedeljo, 22. aprila, kolesarki izlet namenjen kekcem in družinam po kolesarkih stezah na območju Blankisa in Prevale. Zbirališče v nedeljo, 22. aprila, ob 9. uri na parkirišču goriške športne hale v Podgo-ri. Dolžina proge približno 25 km, obvezna čelada; informacije po tel. 3288292397 (Robert) ali tel. 333-1581015 Dino v večernih urah, zaželjena prijava udeležencev. KNJIGA OB 18.03 avtobusni izlet z ogledom Cortine in vinogradov v njeni okolici v soboto, 28. aprila, z odhodom ob 8.03; izlet bo vodil novinar Roberto Covaz; prijave in informacije po tel. 342-5542360. SPDG vabi v nedeljo, 6. maja, na pohod na Škabrijel, v okviru skupne pobude goriških planincev Sabotinske družne poti. Pohod se bo začel ob 9. uri s Kek-ca. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Pobudi se bodo pridružili tudi gorski kolesarji, ki se bodo na vrh odpravili z druge strani. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Za udeležbo na kolesarskem izletu priporočamo predhodno prijavo po tel. 328-8292397 (Robi). □ Obvestila ZAMENJALI SMO TELEFONSKE ŠTEVILKE GORIŠKE REDAKCIJE NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0039 0481 356320 NOVA ŠTEVILKA FAKSA 0039 0481 356329 SKRD JADRO iz Ronk V Sklopu XIV. TEDNA KULTURE pod pokroviteljstvom Italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v tednu posvečenem Slovenskim dnevom knjige vabi na predstavitev knjige dr. Iva Petkovška Sanskrt in slovenščina 0 delu bo govoril avtor. Danes, 20. aprila 2012, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na sejo deželnega sveta danes, 20. aprila, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bilo zaradi slabih vremenskih napovedi podaljšano do konca meseca aprila obdobje v katerem je dovoljeno ogrevanje stanovanj. KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Tavčarja »Odselitev« danes, 20. aprila, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo o zbirki govorila Majda Cibic, za glasbeni uvod bosta poskrbela Frančišek Tavčar, violina in Michela De Castro, klavir. MLADI ZA PRIHODNOST - GORICA organizirajo danes, 20. aprila, ob 19. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici srečanje z Marijo Kacin na temo »Primorska šola na prepihu«. SKRD JADRO IZ RONK vabi na predstavitev knjige Iva Petkovška »Sanskrt in slovenščina« danes, 20. aprila, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi 2. O delu bo govoril avtor. Predstavitev sodi v sklop 14. tedna kulture pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v tednu posvečenem slovenskim dnevom knjige. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 20. aprila, Samuele Giacometti predstavil svojo knjigo »Come ho co-struito la mia casa di legno«. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v soboto, 21. aprila, bo predstavitev knjige »Tu sei il male« Roberta Costantinija. Z avtorjem se bo pogovarjal Pierluigi Po-razzi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKRD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ter JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI vabijo na iLoAVCAlA.t/ PRIMORSKA POJE v PETEK, 20. aprila 2012 ob 20.30 na sedežu društva Briški grič Bukovje 6, Števerjan V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 21. aprila, ob 18. uri novinar in pisatelj Stefano Malatesta predstavil svojo knjigo »La pescatri-ce del Platani e altri imprevisti sici-liani«; več na www.leg.it. »VSTALA PRIMORSKA SI V NOVEM ŽIVLJENJU«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 18.30 srečanje ob publikaciji, ki jo je uredil zgodovinar Branko Ma-rušič, sooblikuje pa jo stošest avtorjev literarnih, zgodovinskih, spominskih zapisov in dvainštirideset avtorjev slikovnega gradiva. Ob uredniku bosta prisotna Jože Šušmelj in Štefan Cigoj. Prireja občina Sovodnje s podporo Fundacije Goriške hranilnice. KULTURNI CENTER MOSTOVNA prireja v Galeriji Tir v Solkanu niz »Filmske srede« ob 20. uri: 24. aprila »Diskretni šarm buržoazije« (režija Luis Bunuel, film bodo predvajali v originalu z angleškimi podnapisi); vstop prost. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ vabi na 43. »Praznik frtalje« v sredo, 25. aprila, ob 16.30. Na programu otroški zbori v igri in petju, slavnostni govornik Ivo Cotič, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, ples z ansamblom Happy Day. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. Pogrebi DANES V MOŠU: 10.30, Bruno Domini (s pokopališča v Fari) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Elio Fogar (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Walter Ne-maz v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 14.00, Claudia Miniscalco por. Dall Era (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Petek, 20. aprila 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 772418 sport@primorski.it INTERVJU - Matej Černic o sezoni v A1 -ligi, tragičnih smrtih na igriščih in reprezetnanci » Berruto je med mano in Papijem izbral njega« Športniki, ki se nikoli ne zadovoljijo z doseženimi rezultati, so največkrat tudi tisti, ki imajo največ uspehov. Med njimi je prav gotovo tudi Matej Černic, ki je letos zaključil sezono pri Vibo Valentii, kljub doseženim prvenstvenim ciljem pa s končnim izkupičkom ni bil zadovoljen. »Pričakoval sem, da bomo dosegli še kaj več,« je odkritosrčno priznal 33-letni odbojkar, ki se je v klubu in s soigralci letos odlično ujel. Vibo Valentia je prvenstvo začel zelo dobro in bil tudi 5., smola in tudi poškodba standardnega podajalca Co-scioneja pa sta pot ekipe nekoliko otežili, tako da je bila na koncu 10. Kljub temu pa ste se uvrstili v play-off. Tako je, pa vendar samo zato, ker se je letos uvrstilo dvanajst ekip. Ste torej dosegli prvenstvene cilje? Tako je. Nastopili smo v končnici za naslov in tudi na državnem pokalu (po prvem delu so bili 8. op.a.). Izmuznila pa se nam je tekma za 5. mesto, ki vodi v evropsko ligo Challenge cup. To bi bila smetana na torti. V play-offu ste izpadli v četrtfi-nalu. Bi lahko tam dosegli še kaj več? Ko bi zmagali proti Cuneu, bi lahko bolj zagrizeno igrali še proti Pia-cenzi. Na prvi tekmi proti Cuneu smo vsekakor pokazali eno svojih najboljših predstav v tej sezoni: izgubili smo 3:1, vendar so bili vsi nizi zelo izenačeni. Zmago Cunea je na koncu odločil Wijsman, saj bi brez njega Cuneu težka predla, nam pa je odpovedal sprejem. Ste bili v tem elementu tudi med prvenstvom v težavah? Tako je. Na začetku sem tudi sam moral ujeti pravi ritem, potem pa je meni kar šlo, razočarala pa sta libero in Diaz, ki pa je bil prodoren v napadu. Si bil nasploh zadovoljen s svojimi nastopi? V sprejemu je šlo, v napadu pa se s podajalcem nisem ujel, razlogov pa ne poznam. Skratka, nekaj več bi lahko pokazal v napadu, glede na to, da sem vedno treniral maksimalno, tega pa mi ni uspelo pokazati na tekmah. Fizično pa letos nisem imel težav. Kaj pa odnosi s klubom? So bila plačila pri Vibo Valentii redna? Vibo je reden plačnik, nikoli ni bilo težav. Sodijo med resne klube. Si zadovoljil pričakovanja kluba? Ne bi vedel, njih je treba vprašati. Kaj pa trener Blengini: je bil s tvojim doprinosom zadovoljen? Je bil. Dobro sva se razumela. Če mi bodo obnovili pogodbo, bo to pomenilo, da so bili z mojim doprinosom zadovoljni. Čeprav se tačas pojavlja kar nekaj vprašanj. Katera pa? Kaže, da v naslednjih dveh letih ne bo izpadov. Nekateri klubi iz nijže-ga dela lestvice najbrž zato ne bodo porabili velikih vsot denarja za sestavo ekipe. Kaj predvideva tvoja pogodba s klubom? Ena plus ena, kar pomeni, da izberem sam ali pa da izberejo oni. Jaz sem že odločil, da bi rad ostal, do 30. maja pa mi mora klub odgovoriti, kaj namerava. Najbrž bodo do takrat počakali, ali bo res stopil v veljavo nov pravilnik. Kaj pa, če ti pogodbe ne bodo obnovili? Poiskati bom moral drugo ekipo, katero, pa še ne vem. V mesecu dni je športno javnost pretreslo kar nekaj tragičnih dogodkov na igriščih, med katerimi tudi smrti dolgoletnega reprezentanta Bovolente in nogometaša Morosinija, ravno v odločilni tekmi play-oífa med Ma-cerato in Cuneom pa je težave s srčnim utripom imel Vidotto. Ali te vse to pre-neseča? Taki dogodki strašijo. Naj pojasnim kako: na tekmi play-offa proti Cuneu sem na primer po drugem nizu začutil močan glavobol. Zdravnik mi je s tabletami proti vnetju pomagal, da sem lahko naprej igral, vendar nezavedno sem začel razmišljati o teh tragičnih dogodkih in kaj se lahko zgodi z mano ... Posledično vse to vpliva na naš doprinos na igrišču in vzbuja tudi dvome o verodostojnosti zdravniških pregledov. Smrt Bovolenta me preseneča, saj je 21 let igral v Al-ligi in bil stalno pod zdravniškim nadzorom. Spominjam se, da je moral nekaj časa mirovati, ker ga je zajela panika, bal pa se je tudi tega, kar ga je naposled doletelo ... to pa je usoda. Ste morda preveč obremenjeni? Ne vem. Mislim, da bi lahko med sezono opravili več zdravni- ^ ških pregledov, IV ne samo enega pred sezono. Preidiva k repre zentanci. Se je kdo še kaj oglasil? Nihče me ni poklical, zdaj sem na počitnicah (smeh). Je tudi t& be presenetil vpoklic 38 letnega Papi ja? Berruto je izbiral med njim in mano, saj na olimpijskih igrah potrebuje četrtega napadalca, ki dobro sprejema. V London bo namreč lahko odpeljal samo enega libera. Zakaj je torej izbral Papija in ne tebe? Najbrž je prebral, kar sem napovedal novinarjem. Javno sem povedal, da bi vpoklic sprejel pod pogojem, da se ekipi pridružim mesec pred olimpijskimi igrami, ne zmorem pa več preživeti pet mesecev z reprezentanco. Zakaj ne? Pet mesecev je preveč naporno, mentalno ne zdržim več tako dolgo. Potrebujem nekaj po- čitka. Pogovarjal sem se tudi s Papijem. On je res starejši od mene, saj bo dopolnil 39 let, vendar mi je razložil, zakaj on to zmore. Dva ali tri sezone je v Trevisu sedel na klopi, kar mu je s tega vidika zelo prijalo. Moja odločitev pa sploh ne pomeni, da ne želim igrati za reprezentanco, vendar težko je biti 365 dni na leto v formi in mentalno svež. Ko sem lani preživel prvo poletje brez reprezentančnih nastopov, sem se na začetku sezone počutil odlično. Drugače bi razmišljal, če bi kot nogometaši pred takim nastopom trenirali samo dva do tri mesece. Vsekakor pa sem preučil vse možnosti in menim, da je odločitev pravilna. Nenazadnje je igranje z reprezentanco tudi s fizičnega vidika naporno, tudi sklepi bi bili na primer stalno obremenjeni... Je tudi poletni počitek botroval k temu, da si letos celo sezono igral brez poškodb? Najbrž res, počitek pomaga. Naposled pa sem vpoklic odklonil tudi zato, ker se bom poročil. Bil pa si na zdravniškem pregledu kot olimpijski kandidat? Tako je, vendar mislim, da zdaj ne pridem več v poštev. Kako veš, da je Berruto izbiral ravno med tabo in Papijem? Berruto se je pogovoril z mojim trenerjem, spraševal ga je o meni in kaj mislim. Izvedel je, da nočem trenirati pet mesecev, zato me najbrž nikoli ni poklical. Spominjam pa se, da je na primer Vermiglio pred osrednjim reprezentančnim nastopom nekaj mesecev miroval. Zakaj tebi to ni dovoljeno? Takrat je na klopi sedel Anastasi. Koliko let boš še igral? Dokler bo volja. Te pa je zdaj še veliko. Kje dobiš po 15 sezonah v najvišji ligi še motivacijo za igranje? Nenazadnje smo profesionalci. Tako kot vi, tudi mi opravljamo svoje delo maksimalno. Odbojka in nasploh šport pa sta bila od vedno moja strast, in to sta še. Po poletnem počitku, na primer, komaj čakam, da se vse spet začne. Veronika Sossa HOKEJ NA LEDU Slovenija že dosegla napredovanje LJUBLJANA - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 4. kroga svetovnega prvenstva divizije I (skupina A) v Ljubljani premagala Ukrajino s 3:2 (0:1, 2:1, 1:0) in si že pred to tekmo skupaj z Avstrijo zagotovila napredovanje med elitno skupino leta 2013. Jutri bo v zadnjem krogu Slovenija igrala z Avstrijo, tekma pa bo odločala le o prestižnem prvem mestu. Ostala izida: Velika Britanija - Japonska 0:5, Madžarska - Avstrija 2:7. Vrstni red: Slovenija 12, Avstrija 10, Madžarska 6, Japonska 5, Vel. Britanija 2, Ukrajina 1. EVROPSKI POKAL - Polfinale, izid prve tekme: Atletico Madrid - Valencia 4:2, Sporting Lizbona - Athletic Bilbao 2:1. Povratne tekme bodo prihodnji četrtek. RICCOJU 12 LET - Italijanski kolesar Riccardo Ricco je zaradi zlorabe krvnega dopinga dobil 12-letno prepoved nastopanja, kar praktično pomeni, da je njegova kariera končana. OSTAJA DO LETA 2016 -Kapetan slovaške nogometne reprezentance Marek Hamšik bo pri Napoliju ostal vse do leta 2016. ODHAJA - Španski napadalec Raul bo po koncu sezone zapustil Schalke, čeprav mu je klub ponudil novo enoletno pogodbo. OSMIČ ZAPORED - Najbolj vreden nogometni klub na svetu je že osmo leto zapored Manchester United. Revija Forbes ga ocenjuje na 2,24 milijarde evrov - 20 odstotkov več kot lani. KOLESARSTVO - Zmagovalec 167,8 km dolge tretje etape dirke Po Trentinu od Piccoli Frutti do Brenzoneja je bil Domenico Poz-zovivo (Colnago), ki je tudi prevzel majico vodilnega dirke. Slovenski kolesar Janez Brajkovič (Astana) je bil deveti, skupno je 20. NOVI DRESI - Nogometna zveza Slovenije je predstavila nov dres, v katerem bo reprezentanca igrala domače tekme. Dres je v prevladujoči beli barvi z dvojno ze-leno-modro črto na prsih, ki ponazarja Triglav. Dresi za gostujoče tekme pa niso več belo-zeleni, ampak modri. KOŠARKA - Izidi zaostale tekme A1-lige: Siena - Avellino 109:79. »Scudetto« oddan v Trstu? Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje «_ 41. redni občni zbor danes, 20. aprila 2012 ob 15.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani društva KD Skala - Trg neodvisnosti 5 v Gabrjah (Sovodnje ob Soči) Zasoljene cene vstopnic za tekmo, ki bi lahko odločala o državnem naslovu - V Trstu jih še ne verjetnosti takrat še v polnem boju za naslov. Gre torej za zelo pomembno novico, saj bi lahko celo v Trstu dodelili letošnji »scudetto«. Juventus ima trenutno točko prednosti pred Milanom, a v primeru, da bi črnobeli imeli pred zadnjim krogom vsaj tri točke prednosti nad Allegrijevimi varovanci, bi se naslova veselili ravno v Trstu. Odbornik za šport na tržaški Občini Emiliano Edera je zvečer sporočil, da bo tekma ob 20.45. VSTOPNICE ŽE V PRODAJI! -Vstopnice so od včeraj že v prodaji na prodajnih mestih Lottomatica (celoten seznam prodajnih mest dobite na spletni strani www.listicket.it). Trenutno je mogoče kupiti vstopnice povsod, razen na območju tržaške pokrajine (prodajna mesta so sledeča: ul. Diaz 9, trg Oberdan 2, ul. Stock 5/E, ul. Flavia 98, Proseška ulica 49), saj tu še prodajajo vstopnice za ostali dve tekmi Caglia-rija. Zagotavljajo sicer, da drugod po Italiji ne bodo razprodali vseh vstopnic, ampak da bo določeno število vstopnic seveda ostalo na razpolago Tržačanom. Tisti, ki bi si radi zagotovili mesto, in tudi tujci pa lahko vstopnico kupijo že zdaj na Videmskem (na Go- Zxtíi JUVENTUS V TRSTU - Govorice so postale resnica, 6. maja bo tekma Cagliari -Juventus v Trstu! V sredo zvečer so na spletni strani Cagliarija tudi uradno potrdili, da bo sardinski prvoligaš odigral vse preostale domače tekme tega prvenstva na stadionu Rocco, vključno z najpomembnejšim dvobojem proti turinskemu moštvu, ki bo po vsej prodajajo, na Videmskem pa ja riškem ni prodajnih centrov Lottomatica). Tam lahko vstopnico kupijo tudi tujci. ZELO SLANE CENE - Do tu dobre novice, a kdor si bo želel tekmo ogledati v živo, bo moral kar globoko seči v žep. Sardin-sko društvo se namreč zaveda pomembnosti tekme in izrednega povpraševanja vstopnic, tako da so za tekmo določili res visoke cene. Če so cene vstopnic za stranski tribuni Furlan in Trevisan (Valmaura) dostopne (odšteti treba 30 € - plus dodatek za pred-prodajne pravice) se cene sunkovito dvignejo. Za glavno tribuno Colaussi so vstopnice vredne 150 € (100 € - znižana cena za ženske, invalide in mlajše od 14 let), za osrednjo tribuno Pasinati pa 200 € (znižana cena 160 €). Vsem cenam treba dodati predprodajne pravice. Naj dodamo, da bo stranska tribuna Fur-lan namenjena navijačem Cagliarija, medtem ko bodo dobili navijači Juventusa mesto na stranski tribuni Trevisan (Valmaura). OSTALI TEKMI - Kot že rečeno bo Cagliari odigral v Trstu tudi tekmi proti Catanii in Chievu. Prva bo v torek, 24. aprila ob 18.30, druga pa v soboto, 28. aprila ob 18.00. (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 19. aprila 2012 19 BAVISELA 2012 - Novo vodstvo napoveduje spremembe Maraton naj bo spet kakovostna tekma Še pred štirimi meseci je bila letošnja Bavisela pod velikim vprašajem. Obtožbe o malverzacijah so odpihnile stari odbor, novemu, ki mu zdaj predseduje novinar Fabio Carini, pa je v pičlih štirih mesecih le uspelo sprožiti organizaciji stroj, tako da bo priljubljeno tekaško tekmovanje za ago-niste in rekreativce vendarle dočakalo 19. izvedbo, ki bo vrhunec doseglo v nedeljo, 6. maja. Kljub temu, da razpolagajo organizatorji z manj sredstvi kot v preteklih letih, obljubljajo, da udeleženci ne bodo v ničemer prikrajšanji, tekmovanje pa bodo tudi prevetrili. Predvsem želijo kakovostno dvigniti raven maratona. Na včerajšnji predstavitvi Bavisele so odkrito priznali, da je bil ta segment v bistvu zanemarjen in da so se sponzorji pritoževali, da je tehnična raven tekmovanja slaba. Da bo odslej drugače in da so bila pod prejšnjo Kaj pa rolkarski šprint ŠD Mladina? Ali so varčevalni ukrepi odpihnili rolkarski šprint ŠD Mladina, ki je bil dolga leta neločljivi del spremljevalnega programa Bavisele? Na včerajšnji predstavitvi rolkarske tekme niso omenili, vendar so na novinarsko vprašanje povedali, da ga lahko vsak hip vključijo v spored, vendar pa naj bi bilo to odvisno od Mladine same. Zagonetko je razrešil predsednik kriškega kluba Erik Tence. »Še čakamo na odgovor Občine. Letos naj bi šprint izvedli med akvarijem in Pomorsko postajo, vendar nam družba Trieste terminal passeggeri, lastnica območja, ni izdala dovoljenja, češ da bi lahko tekma ovirala potniški promet. Zato naj bi se šprint odvijal na nabrežju med Trgom Venezia in Ul. Venezian, toda občinskega pristanka še ni,« je pojasnil Tence, ki pa je hkrati povedal, da je optimist. Če pa tekme ne bo, jo bodo organizirali dan pred tradicionalnim grand prixom, ki ga ŠD Mladina organizira na Krasu. upravo s tem v zvezi očitno precejšnja trenja, naj bi dokazovalo tudi to, da sta v organizacijo spet vstopila športni direktor in načrtovalec domala vseh prog Paolo Giberna in atletska zveza FI-DAL. Spet bo na Baviseli nastopil njen rekorder Migidio Bourifa (leta 2005 je razdaljo pretekel v 2 urah 10 minutah 48 sekundah), Carini in njegovi sodelavci pa obljubljajo, da bo imel močne konkurente, kakovosten pa naj bi bil tudi mali maraton, na katerem se bo prvič preizkusil tudi Vi-demčan 29-letni Stefano Scaini, dvakratni svetovni prvak v gorskem teku, dobitnik bronastega odličja na EP v krosu, ki je letos 21 km že pretekel v eni uri 4 minutah 4 sekundah. »Bavisela village«, ki bo letos spet na nabrežju, pa ne bo več sejem, temveč pravo naselje za maratonce, je poudaril Carini, vendar dodal, da bodo na svoj račun kljub temu prišli tudi navadni obiskovalci, saj jih za eno-gastronomsko in drugo ponudbo le ne bodo prikrajšali. Varčevali naj bi tako dejansko le pri večernih koncertih, na katerih bodo dali letos možnost nastopanja predvsem krajevnim glasbenim ustvarjalcem. Bavisela se bo uradno začela v četrtek, 3. maja s tradicionalnim tekom za otroke na Velikem trgu, obdržali pa so tudi nekatere manjše pobude. Novost predstavlja štafeta spomina od Gumina do Trsta (95 kilometrov), ki je posvečena spominu tragičnega potresa 6. maja 1976 na Videmskem. Da je pri Baviseli deželni duh zamenjal tržaško zatohlost priča tudi nova sinergi-ja s organizatorji videmskega malega maratona (enega najboljših v Italiji), ki jih je na včerajšnji predstavitvi v Trstu predstavljal nekdanji evropski prvak v teku na 5.00 m Venanzio Ortis. Tudi on je prepričan, da lahko le kakovostna tekma pripomore k pravi internacionaliza-ciji Bavisele. Proga tekov ostaja v bistvu nespremenjena kar zadeva maraton (start v Gradišču) in mali maraton (start v Devinu), nekoliko drugačen pa bo potek rekreacijskega teka (start v Miramaru, 7 km), saj bodo udeleženci po Barkovljah zavili v staro pristanišče in do cilja na Velikem trgu prišli skozi njega. Vse podrobnosti v zvezi s tekmovanjem dobite na www.bavisela.it. Na sliki: Migidio Bourifa in Stefano Scaini z letošnjima majicama Bavisele. Vmes predsednik organizacijskega odbora Fabio Carini MARATON »Tekma, ki jo zmagaš z glavo« Prof. Franco De Mori o tem ne dvomi. Čas 2 uri 12 minut je na Baviseli vrhunski rezultat, saj je ta proga zahtevna. »Če vprašaš navadnega človeka, ti bo povedal, da je obalna cesta ravninska, za maratonce pa je rahel 5 -kilometrov dolgi vzpon lahko prava mora,« je dejal predstavnik atletske zveze FI-DAL. Ne le vzpon, tudi enako dolg rahel spust do Miramara. Zakaj je tako, je včeraj pojasnil rekorder proge in «testimonial« Bavisele Mi-gidio Bourifa. »Ne smeš porabiti preveč energij ne med vzponom, ne med spustom, kjer je skoraj naravno, da pospešiš, kajti do konca te čaka še sedem kilometrov, ko se boj za zmaga pravzaprav šele začenja. To je maraton, ki ga zmagaš s preudarnostjo, z glavo,« je povedal Bourifa. Tekmovalec iz Berga-ma še ni obupal, da bi lahko branil barve italijanske reprezentance na olimpijskih igrah v Londonu. SKOKI V VODO Sofia Carciotti v Dresdnu prvič z reprezentanco Po osvojitvi naslova državne mladinske prvakinje na zimskem prvenstvu v Trstu, si je skakalka v vodo Sofia Carciotti končno prvič prislužila tuid nastop v dresu državne reprezentance. Tekmovalka tržaškega društva Trieste Tuffi bo krstni nastop imela prihodnji teden na mednarodnem mladinskem turnirju v Dresdnu od 24. do 30. aprila. V Nemčijo bo dijakinja li-ceja Franceta Prešerna odpotovala naravnost iz Rima, kjer se v teh dneh mudi na reprezentančnem zboru. Od Tržačanov bodo dres državne reprezentance branili tudi Gabriele Auber in Giulia Belsasso (oba Trieste tuf-fi) ter članica društva Trieste nuoto Estilla Mosena KOŠARKA - Med Bregom in Borom Radensko jutri v Dolini Pravi derbi Kam konec tedna LJUSI JAMA .Oti [. Gremo na izlet Sobota, 21. aprila ob 18.00 v dvorani Bonifika v Kopru ČETRTINA FINALA LIGE PRVAKOV Cimos Koper - Atletico Madrid Koprski rokometaši se na prvi četrtfinalni tekmi proti trikratnim evropskim prvakom vnaprej ne predajajo. Odkrito računajo tudi na pomoč osmega igralca - gledalcev. Odpeljite se torej na zgodovinsko tekmo, saj veliko vprašanje je, ali bo še kateri od primorskih klubov kdaj še nastopal v četrtfinalu Lige prvakov. V naslonjaču pred TV Nedelja, 22. aprila ob 17.30 v Milanu (Raisport 1) FINALE DRŽAVNEGA ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA Macerata - Trento Vse v enem dnevu. Odbojkarski finale za naslov prvaka med Macera-to in Trentom bo tudi letos tekma brez popravnega izpita. Kdor zmaga, je prvak, adrenalin bo torej na višku! Navijamo za »naše« V soboto, 21. aprila ob 20.30 v Dolini DEŽELNA KOŠARKARSKA C-LIGA Breg - Bor Radenska Na derbiju je zmaga (naj)lepša, zato bosta najbrž obe ekipi skušali prikazati najlepšo možno predstavo in zmagati. Ali bo res tako, lahko preverite na lastne oči v Dolini. Glede na razpoložljive tribune odpravite se v dvorano kar nekaj minut pred sodnikovim žvižgom. JADRAN Nelahko gostovanje v Venetu V predzadnjem krogu rednega dela državne C-divizije čaka Jadranove košarkarje nelahko gostovanje. Jutri ob 21.00 se bodo v San Vendemianu pri Trevi-su spoprijeli z domačim moštvom, ki se je lani dokopalo celo do velikega finala play-offa. Letos pa Veneti v podobni postavi celo tvegajo, da bodo ostali brez uvrstitve v končnico za napredovanje. Za sabo imajo namreč kar osem zaporednih porazov, vsakič so sicer izgubili z minimalno razliko. Če pa zmagajo obe preostali tekmi, imajo še majhne možnosti za uvrstitev v osmerico. Nosilci igre so zunanji igralci Gherardini, Lena in Pin Dal Pos ter visoki Brugnera, Carpi in Davanzo. Na prvi tekmi je Jadran Qubik Caffe na Op-činah zanesljivo zmagal s 83:65. Pripravljenost Vatovčevih fantov se pred odločilnimi majskimi nastopi polagoma stopnjuje in jutri bodo skušali nanizati še šesto zaporedno zmago. Ko bi bili tokrat uspešni, bi si kapetan Slavec in soigralci že zagotovili najmanj drugo mesto po rednem delu, kar bi med drugim pomenilo tudi izboljšanje lanske tretje stopničke. Med tednom so jadra-novci trenirali po ustaljenem programu, večjih zdrastvenih težav bi ne smelo biti, tako da se bodo na pot predvidoma podali v kompletni zasedbi. Sodnika srečanja bosta Pilati iz Vicenze in Vigato iz Padove. V zadnjem krogu bo nato Jadran igral doma proti Venezii. Štefan Samec si je v soboto lažje poškodoval mišico na nogi, vendar bo po vsej verjetnosti igral kroma V ospredju košarkarskega vikenda bo prav gotovo jutrišnji derbi med Bregom in Borom Radensko (v Dolini ob 20.30) v deželni C-ligi. Obe ekipi sta seveda željni zmage: za Breg bi novi dve točki pomenili (matematično!) osvojitev prvega mesta že krog pred koncem rednega dela, Bor Radenska pa bi z zmago utrdil 3. mesto, vendar ne še dokončno. Na papirju naj bi bil favorit Breg, ki je osvojil tudi prvo srečanje, glede na to, da je derbi, pa je sam trener Krašovec potrdil, da se na takih srečanjih nikoli ne ve, kdo bo zmagovalec. »Odločale bodo dnevna forma, želja po zmagi in koncentracija,« je napovedal trener Brega, ki bo tokrat razpolagal še vedno z okrnjeno postavo. Na sobotni tekmi se je Štefan Samec lažje poškodoval mišico noge in ni igral zadnjih dveh četrtin, vendar bo po vsej verjetnosti igral. Še vedno pa poškodbe nista sanirala Saša Ferfoglia in Gianluca Giacomi, ki bo težko igral tudi v končnici prvenstva. »Sicer se ne predajamo, čeprav že tri tedne slabo treniramo zaradi velikonočnih praznikov.« Pri Boru Radenski pa so trenirali po ustaljenem ritmu: nekaj težav z bolečinami v kolenu je imel Miko Ma-donia, vendar kljub temu naj bi trener Popovič razpolagal s popolno postavo. »Glede na zmagi v zadnjih dveh krogih, kaže, da se forma dviguje, vendar ta predpostavka ne šteje za derbi,« priznava posebne dinamike igre na takih tekmah trener Popovič. »Glede na to, da se dobro poznamo, ne bo velikih skrivnosti. Mi bomo morali zaustaviti njihove igralce z obrambo, kar pa seveda ne bo dovolj za zmago. Težko bomo zmagali, če bo rezultat nizek, zato moramo dobro igrati tudi v napadu,« pravi Popovič. Obrambna igra bo odločilna za zmago Brega tudi po mnenju Krašov-ca, ki tudi pričakuje, da bo sodniška dvojica na nivoju. Pravico bosta jutri delila Luca Serafino in Gabriel Bada-rac Cosmin iz Pordenona. 20 Petek, 20. aprila 2012 ŠPORT / RITMIČNA GIMNASTIKA - ŠZ Bor bo v nedeljo gostil drugo tekmo prvenstva Slovenije »Slovenija« na 1. maju ŠZ Bor bo nastopil z desetimi ekipami, prvič pa se bodo predstavile javnosti tudi mlajše deklice iz openske sekcije društva Gimnastični odsek ŠZ Bor bo v nedeljo na Stadionu 1. maja gostil drugo tekmo slovenskega državnega prvenstva iz ritmične gimnastike programa A1 v organizaciji Gimnastične zveze Slovenije. Vodja tekmovanja je Maja Gradinjan. V jutranjem delu, ki se bo začel ob 10. uri, bo potekalo tekmovanje za skupinske sestave, pare in trojice, v popoldanskh urah pa se bodo na tepihu vrstile posameznice. Na tekmo se je prijavilo več kot 200 tekmovalk iz vseh klubov, ki trenirajo ritmično gimnastiko v Sloveniji. Tekmovanja se bo prvič v zgodovini gim-nastičnega odseka ŠZ Bor udeležila tudi ekpa mlajših deklic iz openske sekcije. Športno združenje Bor ima prijavljenih kar 10 ekip in je edino društvo, ki tekmuje v vseh kategorijah skupinskh sestav. Toplo vabljeni vsi ljubitelji ritmične gimnastike! (V. O.) Na sliki: z lanske tekme v Trstu (KROMA) ODBOJKA - Sloga Tabor Televita v moški državni B2-ligi V Mestre vsaj po točko Naš B2-ligaš Sloga Tabor Televita se po osvojeni točki proti Argenta-riu odpravlja v Mestre, kjer se bo v nedeljo pomeril s šestouvrščeno ekipo Agora, ki ima šest točk več od naše ekipe in je sad sodelovanja med sedmimi krajevnimi društvi, ki so se leta 2009 dogovorila za skupen projekt. V prvem delu so slogaši proti višje postavljenim nasprotnikom kljub okrnjeni postavi osvojili točko, v setih pa so že vodili 2:0. Najbolj poznani igralec Agoraja je 38-letni libero Marco Vicini, ki je še v sezoni 2008/2009 igral s Pinetom v A1-ligi, bil pa je tudi soigralec Gregorja Je-rončiča v Padovi. Z dobro igro lahko varovanci trenerja Battistija spet presenetijo, v boju za obstanek pa bi lahko bila odločilna vsaka točka. Trenutno imajo slogaši, ki pa imajo do konca prvenstva res težek razpored tekem, tri kroge pred koncem šest točk prednosti pred Trentinom in sedem pred Castelfrancom, ki bi trenutno še izpadel v nižjo ligo. Njihov položaj je torej dokaj trden, saj se teoretsko lahko rešijo tudi brez novih osvojenih točk. Trener Battisti bo po dolgem času lahko razpolagal z ustreznimi menjavami. Matevž Peterlin Danjel Slavec so že prejšnji teden dokazali, da lahko spet nudijo ekipi svoj doprinos, kot kaže pa bi tokrat lahko spet igral tudi David Cettolo, ki je bil sicer vse od začetka sezone standardni krilni igralec moštva. Tudi Nicholas Privileggi, ki se je poškodoval med tekom zadnjega kroga, je med tednom normalno treniral. DEŽELNE LIGE V ospredju boj za obstanek Zaleta D Jutri bodo na igrišča stopili vsi naši deželni ligaši. Za obe ekipi Olympie se bo prvenstvo ta teden zaključilo, jutrišnja tekma pa bo še posebno pomembna za Zalet D, ki se bori za obstanek v ženski D-ligi. Za deveto zaporedno zmago Zalet C bo jutri v Repnu gostil pepelko letošnjega prvenstva C-lige, videmski Volleybas. Nasprotnice so vse še zelo mlade in so nedvomno slabše od Maverjevih varovank, ki pa bodo še vedno igrale v okrnjeni postavi. Ob poškodovanih Neži Kapun in Eli-si Pestrin tokrat ne bo niti centra Sta-ške Cvelbar. Tri točke so vsekakor v dometu naše ekipe. Za končno 3. mesto Goriška Olympia, ki se je kot novinec v letošnji C-ligi prebila v skupino najboljših, bo svojo uspešno sezono www.primorski.eu 1 Tako za ob ¡stanek [ 24. krog )o konca s 25. krog ezone 26. krog SLOGA TABOR (34) Mestre Montebelluna Sarmeola TRENTINO (28) Prata Mestre Paese CASTELFRANCO (27) Paese Argentario Mestre Legenda: v mastnem tisku tek Vrstni red: Sarmeola 62, Prata 54, 35, Sloga Tabor Televita 34, Tren me doma Montebelluna 44, Bib tino volley 28, Caste! one in Padova 41, Mestre ir ranco 26, Loreggia 17, Pa< Sisley 40, Argentario ;se 14, Chioggia 6. sklenila na domačih tleh. Pomerila se bo z Vbujem, ki je bil dalj časa v igri za napredovanje, a ga je v gosteh že presenetila. Če bi Goričani jutri svoje nasprotnike gladko premagali, bi jih prehiteli na 3. mestu, kar bi bil za našo ekipo res prestižen rezultat. Pri Olympii pa je še vedno pod vprašajem nastop glavnega tolkača Matije Komjanca. Z zmago proti Reani bi pomagali tudi Soči Odbojkarji Vala Imsa Glass Global System se jutri odpravljajo v Reano del Roiale, kjer bodo skušali z novimi točkami proti domačinom, ki imajo sedem točk manj, utrditi svoje drugo mesto. Varovanci trenerja Berzacole bodo tudi tokrat brez Lavrenčiča, ki še vedno ni okreval, kljub temu pa lahko ciljajo na zmago. Z njo bi posredno pomagali tudi Sočanom, ki morajo v boju za direkten obstanek v zadnjih petih krogih prehiteti vsaj še eno ekipo, pred njimi pa sta trenutno Buia in Reana. Proti vodilnemu čaka Sočo zelo težka naloga Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje v drugem delu letošnjega prvenstva res nima sreče, saj jo stalno pestijo številne poškodbe ključnih igralcev. Jutri čaka Berdonove varovance gostovanje v Tržiču, ki bi bilo tudi v popolni postavi zahtevno, saj zaseda domača ekipa prvo mesto v skupini za obstanek in je v drugi fazi prvenstva še ne-premagana. Sočani pa bodo za nameček spet močno okrnjeno. Pod vprašajem je tokrat tudi Matej Juren, ki je ponovno začutil bolečine v že poškodo- vanem kolenu, tako da je tudi njegov nastop pod vprašajem. Spopad na dnu lestvice Mladi slogaši se bodo jutri v mestnem derbiju pomerili s Cusom, ki je na lestvici sicer tik pred njimi, a ima kar sedem točk več. Peterlinovi fantje so se v letošnjem prvenstvu s Cusom pomerili že trikrat in vsakič potegnili krajši konec, doslej pa so mu odtrgali le set. Domačini so zato tudi tokrat glavni favoriti, naši odbojkarji, ki med drugim v primerjavi s prvo fazo nastopajo s še dodatno pomlajeno postavo, pa se jim bodo skušali čim boljše upirati. Poraz bi lahko bil usoden Odbojkarice Zaleta D čaka jutri zelo pomembna tekma v boju za obstanek. V Trstu se bodo namreč pomerile z novincem Riguttijem, ki ga v glavnem sestavljajo devetnajstletnice. Tržačanke so trenutno na lestvici pred našo ekipo. V prvih petih tekmah druge faze so namreč zbrale dve točki in zmago več kot Zalet D, tako da zasedajo začasno drugo mesto. Berlotove varovanke so se z Riguttijem pomerile v pripravljalnem obdobju in ga na Memo-rialu Maver brez posebnega naprezanja gladko premagale, njihova naloga pa verjetno tokrat ne bo tako enostavna. Naša ekipa bi morala vsekakor tokrat nastopiti s kompletno postavo. Za konec še četrtič proti Volley Clubu Olympia U17 bo svojo pot v moški D-ligi zaključila z gostovanjem v Trstu pri Volley Clubu. S Tržačani se bodo mladi varovanci trenerja Casarina letos pomerili že četrtič. Domačini so v drugi fazi prvenstva igrali zelo dobro in so trenutno na prvem mestu skupine za obstanek, Goričani pa so jih letos enkrat že premagali in v prvi fazi na primer celo zbrali točko več od njih. (T.G.) Šestnajsti na tekmi evropskega pokala Prejšni konec tedna je bila v Trbovljah v Sloveniji prva tekma evropskega pokala v kolesarski disciplini spust ali downhill. Organiziral jo je DH Javor - MTB klub Trbovlje. Zaradi dežja je bila proga zelo zahtevna. Tekmovanja se je udeležilo okoli 200 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Rusije in Italije. V kategoriji juniores je tekmoval Patrick Milic iz Šempolaja, ki je član tržaškega kluba 360 MTB. Uvrstil se je na 16. mesto med 27 tekmovalci. Če ne bi na najtežjem delu proge padel, bi lahko bila njegova uvrstitev še boljša. Njegov klubski tovariš Alberto Furlani je bil v kategoriji Elite 26. Patrick Milic nastopa v spustu že drugo leto, prej se je ukvarjal z gorskim ter cestnim kolesarstvom. ODBOJKA 1. divizija: Olympia se je oddolžila Bricem Olympia Terpin Andrej - Naš Prapor 3:0 (25:23, 25:18, 25:20) Olympia : J. Hlede (libero), A. Fer-folja 1, R. Mucci 5, I. Komjanc 3, A. Čer-nic 12, A. Crobe 5, M. Cevdek 11, D. Polesel 2. Trener Andrej Terpin. Naš Prapor: L. Feri 16, V. Juretič 8, P. Bajt 3, S. Culot 6, M- Simeoni 8, S. Va-lentincic 1, D. Barbera 6, A. Devetak 0, R. Cos (libero) 1. Trener: Sandro Leghissa. Olympia se je na goriškem derbiju oddolžila Našemu praporju in po porazu na tekmi prvega dela tokrat gladko premagala nasprotnike. Tekma je bila precej enosmerna. Trener Terpin je poslal na igrišče standardno postavo, ki je takoj prevzela vodstvo v prvem setu in ga ohranila do konca. V končnici so se gostje sicer približali, a po asu na servisu so prav tako z istim elementom podarili set gostiteljem. Drugi set je Olympia vodila od začetka do konca in izkoristila veliko napak, ki jih so gostje naredili predvsem z začetnim udarcem. V tretjem setu je Naš Prapor reagiral, povedel in vodil s štirimi točkami prednosti. Olympia je tedaj strnila vrste, nadoknadili zaostanek, po-vedla in z blokom Čevdka zaključili tekmo v svojo korist. Triestina Volley - Sloga 3:0 (25:13, 25:18, 25:19) Sloga: Antoni 4, Calzi 1, Cettolo 7, Marko Guštin 6, Milič 3, Taučer 0, Trento 2. Trener David Cettolo Triestina Volley, ki se v prvenstvu prve divizije bori za napredovanje, je bila tudi v povratnem delu boljša od mladih igralcev Sloge. Pri tržaški ekipi igrajo sami prekaljeni igralci, med temi bivši slogaši Riolino, Furlan in Miot, ob njih pa tudi podajač Colautti in napadalec Zanolin, torej vsi z bogatimi izkušnjami iz višjih lig. Naši igralci so začeli dokaj zadržano in niso v prvem setu domačinom nudili praktično nobenega odpora, v nadaljevanju pa so se sprostili in pokazali veliko več. Na osvojitev seta seveda niso mogli računati, igrišče pa so lahko zapustili s prepričanjem, da so svojo nalogo dobro opravili. UNDER13 Ok Val Arcobaleno - Acli Ronchi 0:3 (24:26, 20:25, 13:25) Val Arcobaleno : Antonutti, Can-cian, Cernic, Frandolic, Gergolet E. in S., Gerin, Lavrencic, Tosolini, Ocret-ti, Violin Igralci Vala so izgubili proti ekipi iz Ronk in s tem končali s svojimi nastopi. V prvem setu so zbrano igrali, sledilo je več zanimivih akcij, a žal napad ni bil dovolj učinkovit. Drugi niz je bil dokaj izenačen, a sledile so napake, zlasti v sprejemu. Tretji niz so izgubili zaradi šibkih napadov in slabega sprejema. Tokrat gre pohvala Antonuttiju. Ekipa Vala se bo uvrstila v play off samo, če Pieris jutri izgubi proti Millenniumu. □ Obvestila ŠD ZARJA in ostale vaške organizacije iz Bazovice vabijo na prvomajski nočni pohod na Kokoš, ki bo na predvečer 1. maja, v ponedeljek, 30. aprila. Ob 20.30, pred vaškim spomenikom, se bomo poklonili padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 »pri kalu« sledi prižig tabornega ognja in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom. Štart pohoda je predviden ob 22.00. Pohod je primeren za vse in bo potekal pod vodstvom vodiča (približno uro nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi tekmovalce in člane na zaključno nagrajevanje 7. Primorskega smučarskega pokala 2012, ki bo v Ljudskem dom u v Križu (restavracija Bita) v nedeljo, ,22. aprila, ob 16. uri. Sledila bo družabnost. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo zaključno nagrajevanje 7. Čezmejnega Primorskega smučarskega pokala in 8. Pokala Alternativa sport v nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu (restavracija Bita). ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v torek, 24. aprila, jubilejni 50. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.30 v drugem sklicanju. OOZUS vabi člane/učitelje na 2. redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila 2012, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani A. Sirka v Križu. AŠD SK BRDINAprireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 20. aprila 2012 2 1 ŽARIŠČE Je nas sport pepelka? IVAN PETERLIN Če me spomin ne vara, bralci Primorskega dnevnika na stolpcih Žarišča še nikoli niso brali razmišljanj, ki bi kot tematiko imela v svojem jedru šport. To je pravzaprav zanimiv pojav, saj je šport, pa naj gre za dogodke v svetovnem merilu ali za tisti šport, ki je bolj lokalno, da ne rečem domače obarvan, prepoln iskrivih in živih epizod, ki vsakemu piscu dajejo nešteto možnosti, da se lahko doživeto razpiše. Veliko je takih dogodkov, ki po svoji veličastnosti kaj kmalu zado-bijo etiketo legendarnosti, pa tudi takih, ki se globoko zarišejo v dušo in spomin, posebno če so obarvani z neko tragiko. Ker so šport in športna prizorišča nasploh nekaj živega, nekaj, kar je čisto vsakemu človeku blizu, nekaj, kar ga navdušuje, pa tudi nekaj, nad čimer se huduje in ob tem mirne duše tudi sprošča svojo slabo voljo, so prav zaradi tega ena tistih hvaležnih tem, ob katerih se ogromno črnila zlije na papir in ogromno besed, mnenj in komentarjev leti v eter preko televizijskih ekranov in radijskih reportaž. Športni svet je pisan in zelo zanimiv, kar seveda velja tudi za naš slovenski šport v Italiji. Gre za izredno zanimivo področje, ki je vsebinsko prepleteno z nepregledno vrsto globoko doživetih zgodb, z življenjskimi popotovanji ljudi, ki so globoko in neomajno verjeli in še verjamejo v dinamično pronicljivost sporočilnosti, ki jo v svojem jedru nosi prav šport. Lojalnost, vi-teštvo, spoštovanje tistega, s katerim se spopadaš, smisel za disciplino, ker se moraš podrejati točno določenim pravilom, pa naj ti je to všeč ali ne - to so vzgojni stebri, na katerih sloni tudi naš šport. Pa še nečesa je nosilec prav naš šport. Od vedno - od samega povojnega nastanka in svojega kasnejšega silovitega razvoja in vse do današnjega stanja, ki je vsebinsko, številčno, pa tudi glede uspešnosti dokaj rožnato - je prepojen s tihim prepričanjem, da je to res idealno območje, kjer lahko mlada dekleta in fantje krepijo svojo slovensko samozavest, območje, kjer se lahko kosajo s pripadniki večinskega naroda povsem enakovredno in kjer za vse veljajo ista pravila. Po mojem mnenju so vsi ti vsebinski naboji velike, rekel bi neprecenljive vrednosti. Zato sem si že na začetku tega pisanja postavil vprašanje, kako to, da se s problemi našega športa v javnih debatah nikakor ne ubadamo dovolj. Tu ne mislim na debate o kakih športnih rezultatih, na debate o zmagah ali porazih. Ne! Tu mi- slim na dejstvo, da se naša organizirana družba vse premalo argumentirano posveča naši športni tematiki in po mojem mnenju pravzaprav ne zmore nekega poglobljenega vsebinskega soočanja s temi vprašanji. Enostavno zato ne, ker je dovolj ne pozna. V vseh povojnih letih je naša športna zgradba rasla skorajda spontano, ob velikanskem prostovoljnem delu, ob velikem navdušenju naših ljudi na terenu, ki so trdno verjeli v to, da se splača žrtvovati svoj čas, denar, ure spanja in delo za nekaj "našega". Naša organizirana družba je dolga leta gledala na vse to skorajda zviška in obravnavala naše športno gibanje kot nekaj drugorazrednega, kot nekaj, kar ne spada ravno v visoko postavljene kulturne okvire našega vsakdana. Zato pa še danes, v primerjavi z drugimi dejavnostmi naše družbe, močno zaostajamo in se nikakor ne zmoremo prebiti do neke večje in bolj poudarjene taktične veljave. Dovolj nam bo podatek, da so naša športna društva za svoje ogromno vsakodnevno delo na terenu nagrajena s strani Dežele Furlani-je Julijske krajine iz skladov za manjšino z naravnost smešnimi prispevki, vsekakor bistveno nižjimi kot so jih deležna naša kulturna društva. Skoraj isto velja tudi za podpore, ki jih deli Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu: človek lahko brez težav ugotovi, da je naš šport drugorazredna veja naših dejavnosti. Naša športna krovna organizacija ZSŠDI se že več kot dvajset let bori, da bi se lahko prebila vsaj še do ene profesionalne moči, ki bi jo pošiljala na teren kot pomoč našim društvom. Odgovor na prošnje je vedno enak: ni mogoče. In tako naš šport, ki je vajen discipline in si nikakor noče nakopati težav z ustvarjanjem nekih lukenj v svoji bilanci, še kar naprej stopica na mestu in pravzaprav pred sabo ne vidi nekih velikih razvojnih perspektiv. Danes bo v Gabrjah deželni občni zbor ZSŠDI. Kljub tem mojih razmišljanjem, ki niso zelo optimistično obarvana, bo to vsekakor praznik. Praznik bo ob ugotovitvi, da smo tudi letos, kljub kriznemu obdobju, vsi ustvarili veliko pozitivnega, dobrega, predvsem pa prepoznavnega za našo manjšinsko narodno skupnost. A dovolite: praznik bi bil lahko vsekakor lepši in še bolj občuten, če bi na njem zaznali, da se v miselnosti naših odločujočih struktur nekaj premika, če bi začutili namig, da se bomo lahko prav kmalu dokopali ob celi vrsti ne-jev tudi do kakega pozitivnega odgovora! ZBOROVSKA GLASBA - Pester pevski vikend v Maribou Že danes koncert VAL, jutri in v nedeljo Naša pesem in nato še Grand Prix Evrope Vokalna akademija Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta je eden najbolj uveljavljenih zborov Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabi vse ljubitelje zborovske glasbe na dvojni dogodek, ki bo na edinstveni način obarval ta konec tedna v Mariboru, kjer bo v Unionski dvorani potekalo najprej 22. tekmovanje Slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2012, nato pa še 24. finalni koncert za Veliko nagrado Evrope. Pevski maraton se bo pričel nocoj s koncertom trenutno najbolj uveljavljenega slovenskega zbora, Vokalne akademije Ljubljana (VAL), ki je s svojim dirigentom Stojanom Kuretom osvojil najpomembnejše nagrade ravno na tekmovanjih mednarodne mreže Grand Prixa. Jutri se bodo tekmovalni koncerti državnega tekmovanja pričeli ob 11. uri in se nadaljevali do večera. V nedeljo bodo zadnji zbori državnega tekmovanja zapeli ob 10. uri dopoldne, nagrajevanju pa bo ob 16. uri sledil finalni koncert za Grand Prix, ki bo prvič potekal v Mariboru in je vključen v program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Velika zborovska nagrada Evrope je eno najzahtevnejših in najprestižnejših mednarodnih zborovskih tekmovanj vrhunskih ljubiteljskih zborov, zmagovalcev mednarodnih tekmovanj pristojne Zveze, ki letos prihajajo iz Švedske, Japonske, Filipinov in Ukrajine. Državnega tekmovanja pa se bo letos udeležilo 22 zborov, med katerimi bodo mešani zbor Jacobus Gallus, dekliški zbor Bodeča neža in mešani zbor Postojna, ki ga vodi Mirko Ferlan. Zbore bo poslušala komisija, ki jo sestavljajo Martina Batič (predsednica), Karmina Šilec, Andraž Hauptman, Enrique Azurza in Wilma ten Wolde. (ROP) kocijančičeva nagrada Letošnji dobitnik krožek Beseda slovenske Istre, ki ga vodi Nadja Rojac IZOLA - V Kulturnem domu v Izoli bodo danes ob 19. uri podelili letošnjo Kocjanči-čevo nagrado. Letošnjo nagrado bo dobil Študijski krožek Beseda slovenske Istre, ki ga vodi Tržačanka Nadja Rojac. Krožek deluje že 16 let, ves ta čas pa izdaja zbornik Brazde s trmuna. Doslej jih je izšlo že 15 in prav za to kultur-no-prosvetno delo bodo tudi dobili letošnjo nagrado. Kocjančičeva nagrada (tudi Nagrada Alojza Koc-jančiča) je nagrada, ki jo podeljujejo občine Piran, Izola in Koper za posebne dosežki pri oblikovanju kulturne podobe slovenske Istre. Nagrada je poimenovana po Alojzu Kocjančiču, duhovniku in pesniku. Nadja Rojac POSTOJNA - V nedeljo na pobudo krajevne Zveze borcev NOV Pohod po poti partizanskih diverzantov, ki so leta 1944 zažgali nemško skladišče bencina v Postojnski jami Na fotografiji: od dima počrneli vhod v Postojnsko jamo, v ospredju stražarji nemške vojske Dan pred občinskim praznikom, 23. aprilom, bo v nedeljo, 22. marca, pod okriljem krajevne Zveze borcev za vrednote NOB pohod skozi Postojnsko jamo v spomin na hrabre borce Vojkove brigade, ki so 23. aprila leta 1944 v jami zažgali skladišče bencina okupatorjeve nemške vojske. Zbirno mesto za pohodnike je ob 8.30 pred vhodom v jamo, kjer bo nakup vozovnic za jamski vlak (za to priložnost je posebna cena 7 evrov). Z vlakom se bodo pohodniki peljali do Kongresne dvorane, nato pa nadaljevali peš po osvetlejnem Partizanskem rovu v Črno jamo. Tam bo pri spomeniku krajša spominska slovesnost, kjer bo spregovoril popredsednik ZZB Slovenije Tit Turnšek. Sledilo bo tovariško srečanje v bližnji Pivki jami. Pohod je prirejen v spomin na diverzantsko akcijo, ki je sredi vojne močno odmevala. Obveščevalci IX. korpusa so leta 1944 preko postojnskih jamskih vodičev prišli do informacije, da je nemška vojska v Postojnsko jamo vskladiščila veliko količino bencina in nafte, ki je bilo namenjeno vojaškim operacijam v vsem severnem Jadranu, od Hrvaške do severne Italije. Tako so Nemci hoteli zavarovati gorivo pred letalskimi napadi zaveznikov. Toda to, česar ni zmoglo letalstvo, je zmogel minerski vod Vojkove brigade. Vhod v jamo je bil zaradi skladišča močno zastražen, a partizanom se je pod poveljstvom Srečka Tušarja v noči na 23. april 1944 uspelo pretihotapiti v jamo skozi star umetni rov, ki je v Postojnsko vodil iz Črne jame. Rov ni bil vrisan na nemških kartah in je bil že napol zasut. Diverzanti so iztočili veliko bencina, ga zažgali in se nato naglo umaknili po isti poti. Pri tem so imeli srečo, da je veter pihal v obratno smer njihovega umika, saj bi sicer lahko vsi zgoreli. Požar je bil silovit, bencin je gorel cel teden, posledice pa je na stenah jame videti še danes. Drzni partizanski podvig je Nemcem povzročil ogromno škodo, pomembno je ohromil njihove vojaške operacije v severnem Jadranu. To potrjuje tudi dejstvo, da je partizanskim borcem izrekel zahvalo za akcijo tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Dwight Eisenhower. Petek, 20. aprila 2012 Št. 16 (217) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu KLOP SE JE POGOVARJAL Z NOVINARJEMA NADJO BARTOLUCCI IN TONETOM HOČEVARJEM Iz Rima z ljubeznijo Klopa je gnala radovednost, da bi pičil še enega dopisnika iz Rima, ki je slovenskega porekla, in sicer Toneta Hočevarja, priznanega novinarja, ki iz Italije poroča za slovenski časopis Delo. V sproščenem pogovoru nam je novinar povedal, da je v Rimu že šestnajst let, da je trenutno že drugo leto v pokoju in da še vedno sodeluje kot dopisnik za Italijo in Vatikan. Sicer pa je slovenski novinar znan tudi po svoji knjigi Rim: večen in svet, minljiv in posveten. V intervjuju smo se z njim pogovorili o njegovih novinarskih izkušnjah ter o pogledu na italijansko in slovensko stvarnost od njegovega prihoda v Rim do danes. Kako je biti novinar v Italiji? Včasih je bilo novinarstvo v Rimu bolj zanimivo, sedaj novinarji zelo pogrešamo Berlusconija in Janeza Pavla II. Ko si sedaj Monti izmišljuje neke ukrepe, od katerih ni nič, ni več tako zanimivo. Vsakič, ko je Berlusconi rekel Dober dan, pa je ustrelil še sedem kozlov zraven. Za novinarje je bilo dogajanje precej bolj pestro, ker si imel vedno kaj pisati. Ali opažate razlike novinarskem poklicu med Italijo in Slovenijo? V Italiji je novinarska zbornica, ki je v Sloveniji ni. Ustanovljena je bila še za časa Mussolinija (čeprav nima nobene veze z njim) in je zelo arhaična, nima veze z današnjim svetom, izpiti za novinarje se delajo na fakulteti. Po drugi strani pa bi bilo v Sloveniji to potrebno, ker bi bil potreben nek nadzor nad novinarji in novinarskim poklicem. Kako poskušate posredovati novice iz italijanskega sveta slovenskim bralcem? Italijanska politika je po en strani zelo zani- meni, da jim moraš nekoliko bolj pojasniti to, kar se dogaja. Kako ocenjujete italijansko situacijo iz političnega, socialnega in ekonomskega vidika? Kaj pa v primerjavi s Slovenijo? To je težko primerjati. Slovenija je zelo mlada država, Italija pa zelo stara. Če pa gledamo na današnjo situacijo, ni večjih razlik, kriza je mogoče nekoliko hujša kot v Sloveniji. Politiki se v obeh primerih ne znajdejo, gledajo samo nase, vedno obrnejo vse, kot jim je prav. A to se dogaja povsod. Tudi Evropa navidezno plačuje Grčijo, a ta nima nič od tega. Evropa to počne samo zato, da ne bi propadle francoske in nemške banke, ki so pred časom veliko investirale v Grčijo. Zato morajo Grki vračati denar, da ne bi prišlo do propada, toda njihove dolgove plačujejo davkoplačevalci drugih držav. V resnici pa je bila bolj nevarna kriza v Italiji, kot v Grčiji. Italija je velika, močna, v preteklosti je bi- ,1, la bogata država, njeni dolgovi nas zato lahko resnično pokopajo. Kakšni pa se vam zdijo odnosi med Italijo in Slovenijo? Se je v času vašega bivanja v Rimu kaj spremenilo? Velikokrat se je veliko spremenilo, a hkrati nič. Najprej je imela Slovenija velike probleme z Italijo, ki ji ni dovolila v Evropsko unijo, nato sta bili državi nekaj časa pobrateni, potem je Berlus- drugi pa zelo zapletena. Zato je treba pri poročanju slovenski javnosti precej stvari poenostaviti. Ko sam nekoliko razumeš, kaj se dogaja, moraš tudi drugim to posredovati, da te razumejo, kar po- V preteklih tednih smo na straneh Primorskega dnevnika prebirali o omejevanju sredstev za naš dnevnik, ki ogrožajo njegov obstoj in trenutno obliko našega dnevnika. Številnim solidarnostnim izjavam se želi pridružiti tudi Klop. Sprašujemo se, kje bi lahko bralci prebirali športne rezultate, kje bi lahko prebirali Klopa in druge vesti, če že ne v Primorskem dnevniku. Brez njega se ne bi Slovenci v Italiji počutili povezani v narodno skupnost. Lani so nam napadi na dnevnik vzbudili dvom, ali si pravzaprav nekateri posamezniki želijo le politična predstavništva v organizacijski strukturi dnevnika, ali pa si želijo kakovosten dnevnik. Zaradi tega pozivamo vse, zlasti mlade, ki jim je listanje našega dnevnika pri srcu, da se včlanijo v Zadrugo Primorski dnevnik. Na ta način bodo ob priložnosti volitev Zadruge lahko sami odločali, kakšen dnevnik si želijo. Le tako bo lahko Primorski dnevnik -dnevnik vseh Slovencev v Italiji, prihajal še veliko let do praga vseh, ki sta jim povezanost naše skupnosti in usoda našega dnevnika pri srcu! stavil nove ovire in tako naprej... V resnici pa je odnos Rima do Slovenije tak, da se ne ve, kje je Slovenija. In to velja tudi za Trst, za zamejstvo sploh. Ko sem se za časa sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji pogovarjal z nekim desničarskim politikom, se je v bistvu pokazalo, da kljub vsem kritikam, sploh ni vedel, za kaj gre. V nekem drugem primeru pa je politik napadel Peterleta kot sovjetskega eksponenta ... Šele po obisku predsednika Turka v Rimu so se stvari nekoliko premaknile na bolje, sicer pa je še potrebno gojenje medsebojnih stikov. Se vam zdi, da Slovenija vlaga premalo energij v zunanjo politiko v odnosu do Italije? Seveda, veliko premalo. V Sloveniji smo prepričani, da morajo vsi poznati Slovenijo in nas sprejemati. Čeprav tudi Italijani vedo malo o Sloveniji. Dejstvo je, da med Italijani in Slovenci še vedno krožijo neki štosi: Za Italijane so Slovenci ščavi, za Slovence pa Italijani Lahi. Kar nekaj časa bo potrebnega, da bomo to premostili. Na kakšen način bi lahko končno Italijani postali bližji Slovencem in Slovenci Italijanom? Potreben je čas, na obeh straneh bi se bilo potrebno veliko pogovarjati, ne toliko ustanavljati komisije zgodovinarjev in pisati knjige o zgodovini. Sicer pa bi bilo najbolj učinkovito, če bi Slovenci zmagali na svetovnem prvenstvu v nogometu. Tudi Tina Maze je znana, a bolj tistim, ki jih zanima smučanje. Ali pa mogoče bi pripomoglo tudi to, da bi Edi Reja treniral slovensko nogometno reprezentanco, kar je že tudi sam izrazil, kot svojo željo. Reja je trenutno bolj znan od Montija. Klop je v današnji številki pičil profesionalno novinarko Nadjo Bartolucci, ki dela za državno tiskovno agencijo ASCA (ena od šestih italijanskih vsedržavnih poročevalskih agencij). Iz Rima poroča o dnevnem dogajanju iz žametnih sedežev rimskega senata. Gospa ima tržaške korenine, saj sta bila njena starša Slovenca iz Trsta. Nadja Bartolucci je ohranila dobro slovenščino, nad svojimi koreninami pa je tako navdušena, da je jih je skušala posredovati tudi možu in otrokoma. Gospa Bartolucci, nam lahko zaupate kaj več o svojem življenju? Rodila sem se v Trstu, zapustila pa sem ga zelo zgodaj. Pri petih letih sem se morala seliti v Milan, kjer sem odraščala, se šolala in nato diplomirala na univerzi Bocconi. Kaj pa novinarstvo? Kmalu sem odkrila, da me poklic, ki sem ga sprva opravljala, ni kaj preveč navduševal. Začela sem se ukvarjati z novinarstvom, ki je postalo moj poklic in mi je prineslo veliko zadoščenj, kljub temu da je delo marsikdaj zelo zahtevno. Kako ste prišli do Rima? V Milanu sem bila odgovorna oseba na agenciji ASCA. Zaradi reorganizacije agencije, ki je osredotočila svoje dejavnosti pretežno na Rim, sem se pred petnajstimi leti preselila v italijansko prestolnico. Sprva sem postala urednica za ekonomijo, finance in notranje zadeve. Kmalu sem se začela ukvarjati s politiko, po krajšem obdobju v poslanski zbornici pa sem začela poročati iz senata. Kakšno je vaše delo v senatu? Moje delo je, da sledim dogodkom v senatu in poročam o pomembnejših ukrepih, ki so sprejeti na raznih področjih: od ekonomije do zdravstva, kulture in šolstva. Zakonom sledimo tako rekoč od rojstva, preko sprememb, vse do izglasovanja. Ob tem pa se ukvarjamo tudi z delom in javnimi nastopi predsednika senata. Poleg tega smo pozorni tudi na politiko strank, ki se v senatu srečujejo in ustvarjajo morebitne naveze. S čim se ukvarjate trenutno? Obdobje je precej razgibano. Ukvarjamo se z novim zakonom o delu, z zakonom o pravilniku bančnih komisij, za nami so pravkar t.i. liberalizacije. Ukvarjamo se skratka s pomembnejšimi vladnimi odloki, ki morajo preko parlamenta, da stopijo v veljavo. Katere so težave tega dela? Seznanjeni moramo biti s številnimi področji, z medicino, z zdravstvom, z ekologijo, s tigom dela... Hkrati pa moramo predvidevati učinke, ki jih bodo imeli zakoni na realno življenje v državi. Kdo so vaši bralci? Nekoč so nas po večini prebirali časopisni novinarji, vesti, ki smo jih objavljali, pa so do bralcev prišle posredno. S nastopom novih tehnologij, zlasti interneta, nas bralci prebirajo lahko tudi neposredno. Berejo pa nas tudi krajevne uprave, sindikalni zavodi in seveda časopisi. Se ukvarjate zgolj s poročanjem iz senata? Ne, sama sem tudi članica upravnega odbora Parlamentarnega tiskovnega združenja. Združenje si prizadeva za delo akreditiranih novinarjev senatu in v poslanski zbornici, ki redno poročajo iz parlamenta. Gre za zaščito vrednot, ki jih nosijo vsi novinarji v parlamentu. Naša naloga je pomembna, ker smo neke vrste filter med parlamentom in novinarji. Zadolženi pa smo tudi za dovoljenja za vstop v parlament novinarjev brez akreditacije. To pomeni, da o obiskih tiska ne odločata senat oz. poslanska zbornica, ker seveda ne bi bilo pravično, ampak združenje, katerega sem del. Kaj pa o polemikah v zvezi z domnevno razsipnostjo italijanske politike? S temi v zvezi mi novinarski poklic in profesionalna etika velevata, da se izjavljam zelo nepristransko. Zadolžena sem, da poročam in se izpostavljam v mejah največje objektivnosti. Mnenja sem sicer, da se mora politika zamisliti nad nekaterimi svojimi držami in ravnanji, ki jo peljejo daleč od razumevanja državljanov, s katerimi mora nujno spet vzpostaviti stik. Z druge strani pa sem prepričana, da moramo biti pazljivi, še zlasti novinarji, da ne zapademo v antipolitiko le v po-pulistične namene. Če se pa povrnemo na Trst, občutite kako navezanost nanj? Moja navezanost na Trst in na slovenske korenine sta zelo močni. Zame predstavlja vse to izjemno bogastvo. V veliko zadoščenje mi je bila vedno možnost, da poznam dve različni kulturi, ki nista bili zame nikoli omejitev, ampak, ponavljam, bogastvo. Sicer nisem živela v stiku s slovensko stvarnostjo, a sem še vedno ohranila izjemno navezanost na Trst. Kot ste že povedali, ste svojo navezanost posredovali tudi družini ... Ljubezen do kraja rojstva, jezika in kulture sem posredovala sem svojemu možu, ki Slovencev v Trstu ni sploh poznal. Nato pa svojima otrokoma. Vsakič, ko nam je mogoče, se vsi skupaj odpravimo na daljše počitnice v Trst. Tu imata moja otroka tudi prijatelje, tako da tudi onadva doživljata tržaško različnost, ki ju izjemno bogati. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1B. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: OPZ »Veseljaki« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Variete: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in Fo- ^ Rai Due RIVAT 17.00 Nan.: Private Practice17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: Day Break ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.30 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.50 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.45 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio) 23.45 Supercinema 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 14.55 Nan.: Camera Café 15.50 Nan.: Chuck 16.40 Nan.: Provaci ancora Gary 17.05 Nan.: La vita secondo Jim 17.50 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 21.10 Film: Wolfman (horor, V.B./ZDA, '10, r. J. Johnston, i. B. Del Toro)23.15 Variete: Le Iene (v. I. Blasi, E. Brignano) 0.45 Nan.: The Shield 1.30 Nan.: Prison Break 2.15 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo... In viaggio 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Rubrika: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Titanic (dram.,Kan./ZDA, '96, r. R. Lieberman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.55 Film: 8 mm - Delitto a luci rosse (triler, ZDA, '99, r. J. Schumacher, i. N. Cage) 1.40 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 16.00 7.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Dok.: San Severino Lu-cano 12.10 Dok.: Italia da scoprire 13.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Musa Tv 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: L'aromista 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Curiosita d'Italia 20.10 Aktualno: Angoli ru-stici 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Glasb.: Concerto del Quar-tetto Triestelovejazz ('08) 22.10 Talk show: A tambur battente 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: Racconti romani (kom., It., '55, r. G. Franciolini, i. F. Fabrizi, V. De Sica, S. Pampanini) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.50 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il tesoro dello Yankee Zephyr (pust., Av-stral./N.Z./ZDA, '81, r. D. Hemmings, i. K. Wahl) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.00 Nan.: JAG - Avvo-cati in divisa 18.50 1.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Julie & Julia (kom., ZDA, '09, r. N. Ephron, i. A. Adams, M. Streep) 23.15 Šport: Sotto canestro 23.45 Nočni dnevnik in športne vesti 23.55 Aktualno: (ah)iPiro-so 0.50 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.20 Pravljica za otro- ke: Nočko (pon.) 10.35 Lutk. nan.: Buba Guba 10.55 Kratki igr. film: Moja rolka 11.15 Kratki igr. film: Objemi in poljubi 11.30 Otr. nan.: Sejalci besed 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogovor z opozicijo (pon.) 14.20 Dok. feljton: Slovene's (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris. nan.: Mar-či Hlaček (pon.) 16.10 Poučna nan.: Ali me poznaš 16.20 Mlad. nad.: V boju s časom 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.15 Posebna ponudba 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.10 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.10 Dok. serija: Branja 0.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro (pon.) 14.50 Dok.: Nova zemlja (pon.) 15.45 Osmi dan (pon.) 16.15 Na obisku - oddaja Tv Koper-Capodistria (pon.) 16.45 Minute za... - odd. Tv Koper-Capodistria 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Črno beli časi 18.05 Slovenski magazin 18.35 Knjiga mene briga 18.55 Glasb. dok.: Ameriška krpanka (pon.) 20.00 Dok. serija: Rdeča kapela 21.00 Hum. nad.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Kenndyjevi 22.10 Film: V krempljih mafije (pon.) 23.35 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 7.35 Aktualno 8.30 Poročila TVS1 12.00 2. Redna seja, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.15 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 0.40 Nočni program Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Ischia 15.30 Film: Skrivališča 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - aktualnost 20.00 Effe's Inferno20.30 Effe's Inferno 21.15 Dokumentarec 22.25 Arhivski posnetki 23.10 Potopisi 0.25 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.55 15.35 Nad.: Eva Luna 9.10 Čista hiša (resn. serija) 10.35 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30, 23.05 Film: Jurski park 3 (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 23.00 Eurojackpot 23.20 Film: Svetnik (ZDA) 1.35 24UR (pon.) 2.35 Nočna panorama Kanal A sa Angela (dok. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.10 Film: Trčeni profesor 2 (ZDA) 16.05 Faktor strahu (resn. serija) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film 21.25 Nan.: Dexter22.30 Film: Odrski spopad 2 (Kan./ZDA) 0.20 Film: Močvirje Marsh (Kan.) 2.05 Love TV 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.2513.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 Čarovnije Cris- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič: Pot v Trento, 6. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - po- datki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 20. aprila 2012 VREME jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 2/iS iS TOLMEČ O 6/i3 TRBIŽ O 2/9 slf (A—) CELOVEC u O 2/i3 O i/7 KRANJSKA G. VIDEM O 60& 7/iS O PORDENON 8/iT O TRŽIČ 4/11 ■ KRANJ O 2/i2 S. GRADEC CELJE 5/13 O MARIBOR O 5/14 PTUJ O M. SOBOTA O 7/17 ČEDAD O 8/14 ^ v 0 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 5/13 GOR|CA O ,,,, POSTOJNA O 4/10 KOČEVJE ^r-rE UMAG i}- OPATIJA N. MESTO S/iT O ____ ZAGREB 5/15 , O POR4OROZ Ox _ O ČRNOMELJ REKA 6/12 PAZIN O ^napoved za danes Povsod bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte. Popoldne bo dežja manj, predvsem ob morju. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe, ki bodo pogostejše na Primorskem in Notranjskem, medtem ko bo na severovzhodu le kakšna kratkotrajna ploha. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. J Hladna fronta iz atlantika bo dosegla našo deželo, v soboto bo manj vlažen zrak iz jugozahoda. V nedeljo bo iz zahoda pritekal precej vlažen zrak. Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Od jugozahoda k nam priteka precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 19.58 Dolžina dneva 13.48 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 19.28 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na soboto. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.50 najnižje -55 cm, ob 10.54 najvišje 30 cm, ob 16.21 najnižje -27 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.18 najnižje -56 cm, ob 11.28 najvišje 27 cm, ob 16.42 najnižje -20 cm, ob 22.53 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........13 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6,5. grAdec 6/i6 TOLMEČ O S/i6 TRBIŽ O i/i2 o O/iO KRANJSKA G. X3 VIDEM O OP* 6/i9 O PORDENON 7/i8 ČEDAD O 7/i8 A O ° »/i» S. 6/IT« O N. GORICA 6/iT CELOVEC -o 4/14 TRZIC 3/13 ^ KRANJ /P LIUBLJANA ^ 4/15 POSTOJNA O 3/12 ./p KOCEVJEC "O 3/13 S. GRADEC CELJE 4/15 o. MARIBOR O 6/iS PTUJ O M. SOBOTA O 7/17 N. MESTO 6/i7 O .___ ZAGREB^ 5/17 PORTOROŽ O 7/i6 " (napoved za jutri ^Zjutraj bo povsod pretežno oblačno vreme, čez dan pa se Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v z^ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER bo predvsem ob morju vreme poboljšalo. hodni in osrednji Sloveniji bodo občasno krajevne padavine, več dežja bo v zahodnih krajih. RAZPRTA OBZORJA 0RIZZ0NTI DISCHIUSI OPENING HORIZONS UMETNOST 20. STOLETJA MED ITALIJO IN SLOVENIJO TRST, SALONE DEGLIINCANTI 21.04.- 17.06.2012 REZERVACIJE IN INFORMACIJE Tel. +39 040 3226862 art@kbl909.it info_expescheria@comune.trieste.it www.triestecultura.it www.kbl909.it URNIKI Od ponedeljka do petka 11.00- 13.00/16.00-20.00 Sobota, nedelja in prazniki 10.00 - 20.00 VSTOPNICE Redna cena: 6,00 € Znižana cena: 4,00 € Do 14. leta vstop prost. POREČ