Stev. 112. Poštnina plačana v gotovini rv»niiiia piavana w w■ ■■■ ovenski Cena Din f*<^ V Ljubljani, sreda 18. maja 1938. Leto II Daljnosežni gospodarsko-politicni načrti za širjenje nemške moči na Vzhod: Nemčija bo zveiala Severno morje s Črnim Berlin, 18 maja. o. Nemška vlada je včeraj *a seji odobrila načrte za novi veliki prekop med «enon>, Mainom in Donavo, ki bo presekal Evro-P° počez in zvezal Severno morje s Črnim. Pre-jjpp bo po načrtu končan leta 1945. in bo veljal <50 milijonov inark (10 milijard dinarjev). Prekop bo odprl nove možnosti za nemško gospodarsko prodiranje na vzhod in bo zvezal kot najpomembnejša vodna pot zahodne industrializirano nemške pokrajine s poljedelskimi državami v Srednji in jiižnovzhodni Evropi. Prekop bo pomenil neposredno zvezo med porurskimi in posaar-skimi premogovniki ter železarnami ter med Avstrijo ter balkanskimi državami, kjer so velika Kraljica Marija |e sprejela zastopnike protijetične zveze Belgrad, 18. maja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je blagovolila včeraj ob 11.30 sprejeti zastopnika jugoslovanske zveze proti jetiki sanitetnega generala Žarka Rubidiča, predsednika jugoslovanskega fiziološkega društva Jevrema Nedeljkoviča in tajnika Borivoja Djordjeviča, ki so povabili Nj. Vel. kraljico na četrti Jugoslovanski protituberkulozni kongres od 22.—24. maja v Hercegnovem. Nj, Vel. kraljica Marija je tudi pri tej priložnosti pokazala veliko zanimanje za delovanje protituberkulozne zveze in za uspehe boja proti tej nevarni bolezni. Nas vo ni minister v Turčiji Carigrad, 18. maja. m. Jugoslovanskega voj-flfga ministra generala Ljubomira Mariča, ki je včeraj prispel v Carigrad v spremstvu jugoslo-vanskega poslanika v Ankari Adžemoviča Branka, so v Carigradu zelo slovesno sprejeli. Ob prihodu so ga pozdravili zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Popoldne je general Marič obiskal tudi jugoslovansko ladjo »Lovčen«, ki je včeraj na svojem potovanju iz Sušaka proti Konstanci priplula v Carigrad. Zvečer je jugoslovanski vojni minister s svojim spremstvom odpotoval v Ankaro, kamor se je pripeljal danes zjutraj. Nas „Lovčen" v Carigradu Parnik »Lovčen«. 18. maja. AA. Po svečanem sprejemu v Pireju in ki so se ga udeležili zastopniki grškega gospodarstva in osebje jugoslovanskega poslaništva s poslanikom Miodragom Lazarevičem na čelu, je parnik zapustil grške vode in včeraj zjutraj prišel v Carigrad. Opoldne je bil na parniku slavnostni banket, ki so se ga udeležili zastopniki turških oblasti in skupina turških časnikarjev. Na banketu je bil tudj jugoslovanski poslanik v Ankari Branko Adžemovič s soprogo, generalni konzul Ivo Vu-kotič in osebje poslaništva in konzulata. Na banketu je goste najprej pozdravil ravnatelj Zetske plovbe g. Rudolf Giunio, odgovoril pa mu je turški časnikar Tali, ki je v svojem govoru opozoril na trdne vezi prijateljstva, ki vežejo balkanske države. Ker je bil istočasno v Carigradu tudi vojni minister general Marič, ki potuje v Ankaro, sta ravnatelj Giunio in poveljnik parnika Curčič obiskala ministra, nakar je vojni minister general Marič s soprogo in svojini kabinetnim šefom polkovnikom Jevremovičem obiskal parnik »Lovčen« in ostal na parniku do odhoda parnika iz Carigrada. Nova madžarska vlada bo imela ogromno večino Budimpešta, 18. maja. m. Nova madžarska vlada, ki ji predseduje Imredy, ima v madžarski poslanski zbornici zagotovljeno ogromno večino. Stranka malih posestnikov, ki jo vodi znani Tibor Kekhart ter Krščanska demokratska stranka sta že izjavili, da bosta podpirali novo vlado. Politični krogi smatrajo, da ni izključeno, da bo prišlo na Madžarskem do večjih pregrupaeij političnih strank. Pričakujejo, da bodo enotno nastopile tri velike desničarske stranke, in sicer sedanja vladna stranka, Stranka malih posestnikov in Krščanska demokratska stranka. Novi notranji minister bo te dni izdal odlok, Po katerem bodo mogli biti javni uslužbenci člani samo strokovnih organizacij, v nobenem pri-nieru pa se ne bodo smeli prištevati kaki politični stranki. Evropa proti Moskvi Varšava, 18. maja. V zvezi z zadnjim zasedanjem sveta ZN piše »Dobri Vjeczor« med rugim: Ženeva je bila prizorišče zarote proti miru in mednarodnemu sodelovanju, ki sta jo hotela izvršiti j-itvinov in delegat rdeče Španije del Vayo. Zarota le hotela otežkočiti 6tvami sporazum med državami *aznih režimov, ki so ga začeli Chamberlain in Ha-vix' Daladier in Bonnet. Čedalje bolj osamljena Moskva je hotela nekaj ukreniti v Ženevi, in zato ženevski zarotniki storili vse, kar so mogli, da °slabe politiko francoskih in britanskih ministrov, omogočijo zbližanje med Rimom in Parizom in 'zjalovijo italijansko-britanski pakt. Toda zarota se n' posrečila. Samo močne države se lahko spora-zumejo. Toda dejanski sporazum in sodelovanje *ned evropskimi narodi, med katere spada tudi t°ljska, bosta tako vendar že zagotovila mir in ravnotežje v tem delu sveta. m n ————■in—minTii—ii i Nova bolgijsku vlada je včeraj stopila pred •klansko zbornico i. izjavo, v kateri pravi, da bo Preosnovala več važnih ustanov, izdala nov ti- I.vni zakon, ki bo uvedel cenzuro, uvedla ena-.°Pravnost flamščine in francoščine v vojski in gospodarsko zadovoljila oba naroda. Zborni- Icžišča surovin, zlasti železa. Po prekopn bodo J lahko dnevno prevozili 15.000 ton blaga. Dalje so se na včerajšnji seji vlade posvetovali o načrtu za druge nove važne prekope, ki jih misli Nemčija v kratkem začeti. Prvi tak prekop je tisti, ki naj zveže Wiirc-biirško pokrajino z Renom in po njem z novim kanalom med Renom in Donavo. Drugi prekop naj zveže vsa takozvana hanseatska velika pristanišča ob Severnem morju, da se bodo nemške ladje izognile na poti iz teh pristanišč do Hamburga oviuka okrog Danske. Tretji prekop bo zvezal Posaarje s Porenjem. Dalje so sprejeli idejni načrt za gradnjo ogromnih električnih naprav na avstrijski Donavi. Nove elektrarne bi po sedanjih računih dajale na leto 800 milijonov kilovatnih ur toka. Za izvedbo toga načrta se zlasti zavzema general Goering, ki je pri zadnjem obisku v Avstriji izjavil, da bo zastavil vse sile za to, da avstrijsko prirodno bogastvo izkoristi za blagor velike Nemčije. Ti novi nemški gospodarski načrti bodo odločujoče vplivali na bodoči evropski politični in splošni razvoj, če jih bodo Nemci uresničili, o čemer pa spričo njihovih odločnih namenov ni treba dvomiti. S prekopom od Severnega do Črnega morja bo odprta široka pot za nemško prodiranje na Balkan in na Vzhod. Vodja čeških Ncmcev nenadno odšel v Berlin Nova ureditev češkoslovaške države po zamisli in zahtevah Henleinove stranke Praga, 18. maja. o. Po vrnitvi voditelja čeških Nemcev Henleina je izšel letak, ki razlaga, kako si češki Nemci zamišljajo bodočo ureditev Češkoslovaške in kakšen položaj zahtevajo zase. Letak govori o tem takole: 1. V prvem razdobju podeli češkoslovaška vlada nemški manjšini kulturno in upravno avtonomijo, nadalje sorazmerno število nemškega uradništva ter priznanje sudetskih Nemcev kot samostojne narodnosti, ki prebiva na strogo določenem prostoru. 2. V drugem razdobju bi sc češkoslovaška država spremenila po švicarskem vzoru v zvezno državo, kjer bi vsaka pokrajina imela izključno pravico, da se briga za svoje prebivalstvo, pa naj živi tudi izven pokrajine. 3. V tretjem razdobju bi se zvezna češkoslovaška država spremenila v popolno m a n e -vtralno državo, ki bi ji vse velesile priznale nevtralnost na osnovi posebnega »nevtral-nostnega statuta«, torej ne po belgijskem, marveč po skandinavskem zgledu. Nevtralna češkoslovaška zvezna država bi se morala med drugim _ obvezati, da se odreka v s a ki i k a k r š n i k o 1 i politični ali vojaški zvezi ( kakšno tujo državo. V prvi vrsti pa bi se Češkoslovaška morala odreči svoje zveze s sovjetsko Rusijo. Praga, 18. maja. o. Voditelj čeških Nemcev Henlein je včeraj nenadno odpotoval v Berlin, verjetno po navodila glede nadaljnega vedenja in glede stališča, ki naj ga zavzamejo češki Neiuci do predlogov vlade. Praga, 18. maja. AA. (Havas.) Poslanec Kundt je snoči v svojem govoru izjavil, da je češkoslovaška vlada dovolila sudetskim Nemccm, da se lahko med seboj pozdravljajo s hitlerjevskim pozdravom. V zvezi s tem so pri sprejemu dekanov na nemškem vseučilišču dijaki pozdravljali dekane z dvignjeno desnico, Anglija in usoda ČSR London, 18. maja. AA. (Havas.) Kakor poročajo angleški časopisi, je češkoslovaška vlada izjavila, da bo z največjo pozornostjo sledila navodilom, ki jih je dobila od Anglije glede sporov s Henlcinom. V češkoslovaških krogih v Londonu potrjujejo, da praška vlada ne bo spremenila svoje zunanje politike v smeri, kakor to želi temelj, namreč, da bi odrekla sporazum s sovjetsko Rusijo, London, 18. maja. o. Posebni dopisnik »Timesa« Gilbert Murray piše o pomenu Češkoslovaške za Evropo in za svet ter pravi, da mora Češkoslovaška ostati neodvisna, če hoče ostati Evropa vzhodno od Rena mirna, da bodo v njej mogli živeti pacifisti in kristjani. Konec Češkoslovaške bi silno ojačil nemško vojaško niBč, prinesel bi Nemčiji nove orožarne in romunski petrolej. Brez ozira na to, da bi vrh tega dobila še 3 milijone dobro oboroženih vojakov. Zato Angliji ne more biti usoda Češkoslovaške brez pomena. Če je češkoslovaška vlada zdaj pripravljena urediti vprašanje svojih Nemcev, je bilo pravilno, da je angleška vlada dala potrebne nasvete nemškemu voditelju Henleinu, naj ne zavrača čeških ponudb. Zastoj na poti sporazuma med Francijo in Anglijo je povzročilo različno stališče obeh držav do španskega vprašanja Pariz, 18. maja. o. Na včerajšnji seji francoske vlade je zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položaju in poudaril, Urania«, udeležilo se ga je ogromno ljudi. Za razsodnika v 50 let trajajočem sporu med Čilejem in Argentino zaradi pravice do nekaterih vojaško važnih otočkov v Magellanovi ožini, sta zdaj obe državi priznali državnega pravobranilca Združenih držav Cummingsa. Sv. oče je imenoval apostolskega nuncija pri španski nacionalistični vladi, e čimer je Sv. Stolica tudj dejansko in pravno priznala špansko nacionalistično državo. Mussolini je v Genovi pred odhodom v Rim obiskal tudi največjo italijansko gospodinjsko šolo. Angleško vladarsko dvojico bo pri uradnem obisku v Franciji spremljal tudi zunanji minister lord Halifax ter več odličnih političnih osebnosti, s čimer bo obisk dobil še slovesnejši izraz. Angleška zgornja zbornica je včeraj soglasno sprejela sporazum med Anglijo in Irsko, ki ga bo zdaj potrdil še kralj. Truplo barona Kettelerja, tajnika bivšega nemškega poslanika na Dunaju von Papena, so včeraj potegnili iz vode blizu češkoslovaške meje. Ketteler je izginil dva dni po tem. ko so Nemci zasedli Dunaj. >. ' *. i ^ ,'r . \ ^ v - v v s k . ».--O** ” V - ' - - ' • _ v j.' . Njegova smrt je zagonetna. Splošno menijv/, tla je umrl nasilne 6mrti. Mednarodni kongres potovalnih in turističnih agencij so je začel v Varšavi. Udeležujejo se ga zastopniki Belgije, Italije, Romunije, Jugoslavije, Francije Anglije, Nemčije, Švice, Estonske, Nizozemske, Madžarske, Češkoslovaške, Švedske, Turčije, Letonije in Poljske. Izpod pogorišča hotela »Terminala« v severnoameriškem mestecu Atlanti, so potegnili do zdaj 26 trupel. Domnevajo, da je pod razvalinami še 15 žrtev. Nemški protestantski pastorji bodo morali do konca maja vsi priseči zvestobo Hitlerju, čo ne, ne bodo smeli več izvrševati svoje duhovske službe. Proti temu odloku nemške vlade se oglaša med protestantsko duhovščino precejšnje nasprotovanje. Sprememba angleške vlade po sodbi londonskega tiska ne bo prinesla kake nove snieri v zunanji politiki, ki se bo v naprej še bolj ravnala po načelih, katera zastopa ministrski predsednik Chamberlain. Sprememb ni pričakovati niti, če bi odstopil še zunanji minister lord Halifax. Za štiri milijone dolarjev trimotoniih bombnikov bo angleško letalsko odposlanstvo naročilo v kanadskih tovarnah. Srednja hitrost teh bombnikov bo znašala kakih 400 km na uro. Tovarne v Združenih državah so namreč prezaposlene, da bi mogle zadostiti tudi angleškim potrebam. Letalski sporazum sta podpisala Poljska in Madžarska. Promet med Varšavo in Budimpešto se bo začel 1. junija. S tem bo ustvarjena najdaljša letalska zveza v Evropi, proga Rim—Budimpešta—Varšava—Helsinki. Nemški minister za delo dr. Seldte je včeraj dospel z več uradniki svojega ministrstva na Dunaj. Mednarodno petrolejsko razstavo so odprli v središču ameriške petrolejske industrije, mestu Tulsi, v zvezni državi Oklahomi. Olimpijske igre 1940 v Tokiu bodo trajale od 21. septembra do 8. oktobra. Carino za uvoz premoga je znižala egiptovska vlada. Kitajski poslanik v Parizu Sunfo je odpotoval v Moskvo, kjer bo ostal štirinajst dni. Obsežne ukrepe za obrambo industrijskih središč pred zračnimi napadi pripravlja ameriška vlada. Avtomobil z 20 potniki je zletel v prepad blizu Patrasa na Grškem. Vsi potniki so hudo ranjeni. Zanimivo geološko odkritfe ¥ Slov. goricah V Dragučevi ¥ Pesniški dolini izvira slana voda Maribor, 17. maja. Po vsej Pesniški dolini se že nekaj dni ne govori o drugem, kakor o zanimivem odkritju v Dragučevi. Mariborski restavrater g. Lisjak ima tam posestvo. Ker je v vsej Pesniški dolini pitna voda zelo slaba, dolina je močvirnata, talna voda pa teče plitvo pod površino ter je plehkega okusa, je poskusil g. Lisjak z arteškim studencem, s katerim bi dobil boljšo pitno vodo iz velike globine. Začeli 60 vrtati arteški studenec lansko poletje ter so ga vrtali vse do zadnjih dni. Dosegli so že globino nad 160 m, pa še vedno niso naleteli na žilo vode. Pred nekaj dnevi pa je prvič privrel iz te globine skromen studenček. Ko pa so vodo poskusili, je vsak presenečen hitro odmaknil kozarec, Tekočina, ki je privrela iz globine 160 m, je bila tako slana, da jo je bilo nemogoče požreti ter je kar zapekla v ustih. Izvir je zelo slab, jedva kaka dva litra vode priteče na dan iz globine. Ko so pa s to vodo na- I pravili skromen poskus — dva litra vode so se- | g^eli, da je voda izhlapela, je ostala v posodi ®ol sivkastordeče barve. Iz dveh litrov je ostalo kakega četrt kilograma te soli, ki je očividno sestavljena iz raznih sestavin, največ pa je menda kuhinjske soli. Dosedaj tekočino še niso preiskali strokovnjaki. Nedvomno pa bi kemična preiskava podala zanimive rezultate. Saj je to prvi primer, da naletijo v Sloveniji na soli pod zemeljsko površino. Slovenske gorice, ki so dosedaj geološko še skoraj popolnoma neraziskane, krijejo v svoji notranjosti morda ogromne zaklade, katerih izkoriščanje bi se bogato poplačalo. Vsekakor je zasluga g. Lisjaka, da je naše strokovnjake — čeprav nehote — opozoril na zanimivo najdbo, ki bo mogoče postala za cele Slovenske gorice vir velikih dohodkov. Saj je znano, da mora naša država uvažati veliko fine kuhinjske soli iz sosedne Avstrije, ker naši rudniki v Kreki niso dovolj izdatni, morska sol pa kot namizna sol ni priljubljena, ker je preveč zrnata. Proti junakom noža še strožje kazni Ljubljana, 18. maja. Že kazenski zakon sam določa strožje kazni proti junakom noža. Uporaba noža v pretepu in prepiru je vedno kot obtežilna okolnost, toda še premalo so stroga zadevna določila. Znana je nam zgodba, ki se je pripetila za Zofijino nedeljo. Vsi ljudje so bili zaradi lepega in prvopomladanskega sončnega vremna vezelo razigrani. Povsod je vladala lepa harmonija. Pa je bilo nekje na Gorenjskem, tam pod Šmarno goro, ko je junak, razbesnel, potegnil nož in nasprotnika naravnost zabodel v glavo. Kako silen je moral biti sunek, je očitno iz tega, da je nož predrl lobanjo kost in obtičal v poškodovancu. Kako se bo nadalje razvijala zadeva, naj bo zaradi preiskave še tajno. Pred mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, pa je včeraj stopil 20-letni junak noža, doma tam iz posavskega kota. Obtožen je bil uboja 15-letnega mladeniča Milana Grošlja. Na sveto, blaženo noč so se zbrali fantje, okoli 20 po številu v hiši posestnika Železnika v Senožetih. Ko so okoli 23. odhajali k polnočnici, vsi mirni, je sledil zahrbten napad. Milan Grošelj .je od zadaj napadel posestnikovega sina Ivana O. Prijel ga je za vrat in stiskal. Ivan O. je potegnil iz žepa nož in sunil nazaj. Sprva je mislil, da ga je vsekal kam v stegno. Pozneje pa je doma pravil, da je Milana Grošlja oklal. Sunek pa je bil tako nesrečen, da je nož zadel Milana Grošlja v trebuh. Rana je bila huda. Milana Grošlja so Nova dijaška kongregacija Z novo gimnazijo za Bežigradom se je pokazala potreba nove verske organizacije za dijaštvo tega zavoda in okoliša. Kateheti so na to potrebo takoj začeli misliti. Odločili so se za tip zavodske kongregacije, ki naj bo omejena za dijaštvo III. realne gimnazije, svoj sedež pa naj ima pri fari, kjer 6e gimnazija nahaja, t. j. pri župniji sv. Cirila in Metoda. Vodstvo kongregacije bi prevzeli gimnazijski veroučitelji. Ob lepši naklonjenosti cerkvenih in gimnazijskih oblasti je do ustanovitve kongregacije res prišlo, ko je tozadevno dovoljenje izdal škofijski ordinariat v Ljubljani dne 9. marca 1988 in je bila kongregacija pridružena Primi primarii v Rimu dne 14. 3. 1938. Nova kongregacija si je izbrala za svojo prvo patrono Marijo, srednico vseh milost, ki ima god 31. maja, za drugega patrona pa slovanske apostola 6v. Cirila in Metoda. Letošnje šolsko leto je lepo število dijakov v višji, srednji in nižji skupini že živelo kongregacijsko življenje, prvi slovesni sprejem pa bo v nedeljo, 22. maja ob 5 popoldne v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Prvi sprejem bo izvršil škofijski vodja dijaških kongregacij g. kanonik dr. T. Klinar. Na predvečer praznika pa bodo kongreganisti III. realne gimnazije priredili svojo prvo akademijo po zamisli prof. Kureta v Rokodelskem domu. Že sedaj prosimo vse starše in prijatelje nove dijaške kongregacije, da v obilnem številu po-setijo njen prvi nastop v soboto, 21. t. m. zvečer ob 8 v Rokodelskem domu in njen prvi sprejem v cerkvi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 22. t. m. ob 5 popoldne. prenesli na dom in tam je pravil, da ga je z nožem poškodoval Ocepek, ki je bil nato aretiran in je moral po nedolžnem presedeti kar 2 meseca v preiskovalnem zaporu, ko se je naposled izkazala njegova nedolžnost. Orožniki so naposled izsledili pravega junaka noža v osebi posestnikovega sina Ivana O. Med fanti v posavskem kotu je vladal pravi teror, da bi se zadeva potlačila. \ preiskavi zaslišane priče so se skušale na vse načine izmotati, kajti bale so se vseh v zadevo zapletenih strank, ki so deloma grozile. Prav včerajšnja obravnava pred malim kazenskim senatom je razgalila mnoge stvari, kako so^mladi fantje v nekaterih krajih zapravili svojo pošteno fantovsko čast. Drž. tožilec g. Fran Sever je obtožil posestnikovega sina Ivana O. zločinstva uboja. Obtožnica je bila v splošnem kratka, navajajoč samo glavna dejstva. Obtoženec je pred senatom priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je, da je storil to v skrajnem silobranu, kajti Milan Grošelj ga je od zadaj napadel, prijel za vrat in ga davil. Ni si mogel drugače pomagati, da je odprl nož in sunil nazaj. Kol priče so bili zaslišani nekateri očividci napada. Vsi so bili pri Železnikovih mirni. Le kakih 40 korakov od hiše je prišljo do usodnega napada, kajti dva Grošlja, oborožena z nožem in kolom, sta mirne fante napadla in začela izzivati. Kot priče so nastopali fantje, ki bi se morali po starih običajih še držati kiklje svoje mamice. Sam predsednik g. Fran Kovač je med razpravo sarkastično pripomnil na-pram neki priči: »Vam pravim, da takih fantov, ki pričate, na kmetih še nisem videl. V vas ni nič pošteno fantovskega.« Miha Grošelj, ki je bil zaboden, niti ni vedel, kdo ga je. Sveta noč lani, pravijo priče, je bila drugače tiha in mirna. Vsako fantovsko objestnost je pač treba strožje kaznovati. In senat je res upošteval vse okolnosti, da tudi s strožjo sodbo naposled zatre junakovanje z nožem. Ivan 0. je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 1 leto zapora. Mora nositi vse stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Oproščen pa je^ bil povprečnine. Kazenski zakon določa drugače za uboj najvišjo kazen 12 let. Lfubijanski časnikarji so prodrli v skrivnost o nastanku pive... Ljubljana, 18. maja. Ljubljanski časnikarji so včeraj naredili zanimiv obisk, ki po svojem značaju nedvomno spada v začenjajočo se vročo sezono, ko se ljudje vse bolj ozirajo po izdatnih hladilih za grlo Ravnateljstvo naše največje pivovarne »Uniona« je povabilo naš časnikarski zbor na ogled svojega vzorno urejenega obrata za produkcijo velevažnega poletnega hladila in hranila, Ta produkcija je ne le bolj zapletena kakor pa si predstavljamo, kadar zvračamo vrček piva, marveč je tudi tako zanimiva, da bi zaslužila izčrpnega prikaza. Ob 3 popoldne se je zbralo izredno število časnikarjev ob vhodu tovarne, kjer jih je ljubeznivo 6prejel ravnatelj Nemenz, ki je prevzel osebno strokovno vodstvo po podjetju. G. ravnatelju se je kot strokovni vodja pridružil še zelo živahni obratovodja g. Weiss. Oba gospoda sta četo časnikarjev vodila od oddelka do oddelka in sta jim natančno opisala in na strojih pokazala, kako iz ječmena po daljših kuhah in prekuhali, ohlajevanjih in čiščenjih s pomočjo raznih začimb in dodatkov nastaja pivo, ki potem mesece in mesece čaka v velikanskih sodih, da »dobi 6vojo pravo težo« in ga šele potem pretočijo v sodčke in steklenice in razpošljejo po deželi. Pivovarna je najbolj moderno urejena, izredno čista in spremljajo izdelovanje piva od prvega začetka do konca vešče strokovne moči. Časnikarji so se mogli prepričati, da ima pivovarna vse naprave, da bi proizvajala petkrat več piva, kakor ga dejansko. Zaradi raznih okoliščin, predvsem pa zaradi visoke trošarine, pa je poraba piva tako padla, da je morala pivovarna svoj obrat skrčiti na najmanjši obseg. Konzum piva znaša v naši državi komaj malo več kakor podrugi liter na vsakega pre- bivalca, medtem ko pride na Češkoslovaškem na' vsako glavo 76 litrov, v Avstriji 42 in v Nemčiji celo 85 litrov. Stiska pivovarn v Jugoslaviji traja že celih pet let in je zaradi prevelikih trošarin malo upanja, da bi se stanje izboljšalo. V Jugoslaviji je v pridelovanju piva investiranih 450 milijonov dinarjev domačega kapitala. Zaradi stiske, ki vlada v tej industriji, je moralo v zadnjih letih od 95 pivovarn zapreti obrate 8, druge pa so morale proizvodnjo skrčiti. Odkar obstoja neodvisna jugoslovanska država, se v Jugoslaviji ni ustanovila nobena nova tovarna za pivo, ker pivovarska industrija nima nobenih izgledov za rentabilnost, dokler se konzum piva ne dvigne, to se pravi, dokler se trošarine na pivo ne znižajo. V Jugoslaviji so udarili po pivu zaradi tega, ker so hoteli dvigniti konzum domačih vin, toda izkustva so dokazala, da ti računi niso bili pravilni. »Unionska* pivovarna je zaposlena samo z 20 odst. njene kapacitete. Konzum piva, ki je znašal prej 110.000 do 120.000 hektolitrov na leto, je padel na 32.000 hektolitrov. Ljubljanska pivovarna pa je med vsemi najbolj udarjena, ker je občinska trošarina največja v vsej državi. Časnikarji so si v vseh podrobnostih ogledali tovarno ter z velikim zanimanjem poslušali strokovne razlage in go* spodarske pojasnitve obratov in vivovarniške industrije sploh. Po ogledu v mrzlih in vročih prostorih pivovarne je g. ravnatelj nagradil časnikarje za pozornost s temi da jih je povabil na pokušanje svojega izbornega proizvoda. Pri tem prijetnem opravilu se je razvil živahen razgovor, trajajoč precej dolgo, kar je spričo radodarne pozornosti, ki so jo bili povabljenci deležni, tudi razumljivo. VSom v trgovino „Merkur" v Kranju Ukradene stvari in svoje žrtve si je zapisoval spa Kranj, 18. maja. Danes ponoči okoli pol 12 je opazila neka gobi stanuje pri »Jahaču«, kako se je splazil v trgovino »Merkur«, ki je last g. Petra Majdiča, neznan moški. Stvar se ji je zdela precej sumljiva in je o tem nenavadnem obisku pri »Merkurju« obvestila še druge_Jer obenem poslala tudi po orožnike, ki so brž prišli. Pred trgovino »Merkur« se je ob tej uri, ko so ljudje ravno prihajali od predstave v Narodnem domu, nabralo precej radovednežev. Ob navzočnosti orožnikov je poslovodja odprl vrata v prodajalno. V trenutku je bilo jasno, da se omenjena gospa ni zmotila. V trgo-< vim so zalotili 26 letnega Marjana L., ki so ga orožniki takoj aretirali in odvedli v zapor. Pri preiskavi so dognali, da ima ta fant na vesti že več drugih lepih stvari in da je prav pri »Merkurju? že nekajkrat vlomil ter odnesel bog ve koliko plena. Doma je vodil kar svoje knjigovodstvo o ukradenih in prodanih predmetih. V svojih zapiskih je navedel tudi imena onih, katerim je kdaj kaj ukradel. Koliko je prav za prav pokradel ta fant, o katerem^ ni nihče podvomil, da ne bi bil pošten, še ni točno ugotovljeno. Dediščino zapravila, potem pa se obesila v dveh letih fe šlo 250.000 dinarjev po vodi Maribor, 17. maja. Tragičen dogodek se je odigral v 6osednem Radvanju. V svinjaku poleg svoje male hišice v Delavski ulici v Zgor. Radvanju so našli obešeno posestnico Rozo Pivec. Še pred dvemi leti jo je V6a tamošnja okolica zavidala. Dobila je namreč bogato dediščino po 6Voji sorodnici, znani gostilničarki RechbeWalkiiro«. Na predstavo so med drugimi prišli tudi kr. namestnik dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prosvetni minister Dimitrij Maga- ! raševič ter nekaj tujih poslanikov v Belgradu. Po ‘ drugem dejanju te predstave so nemškim pevcem Poklonili številne vence, upravnik belgrajske opere pa se jim je zahvalil za gostovanje. Zastopniki Združenja jugoslovanskih gledaliških igralcev so izročili članom frankfurtske opere 6rebrn venec. Občni zbor Zveze trgovcev za vrbasko banovino je bil včeraj v Banjaluki. Trgovci so razpravljali o stanovskih vprašanjih, sklenili^ pa so tudi, da se bo iz vrbaske banovine udeležilo trgovskega kongresa v Ljubljani okoli 300 trgovcev. Že 11 držav se je prijavilo k udeležbi na veliki letalski razstavi v Belgradu, ki bo v vseh prostorih belgrajskega velesejma. Države, ki so se prijavile, so že začele pošiljati na to razstavišče svoja najmodernejša letala. Podgane so razgrizle 8 mesecev staiega otročička v Lučcu v Dalmaciji. 2e lani so se v teh krajih podgane zelo zaredile, tako da so postale prava nadloga za tamkajšnje prebivalstvo. Že lani 66 je zgodilo, da so podgane do smrti razgrizle malega otroka, ko je spal. Letos se je ta žalostni Ppimer ponovil. Ubožna delavka Vinka Jelič stanuje v vlažnem kletnem stanovanju. Predsinoč-Djim, ko je legla spat, je svojega otročička položila poseg sebe v posteljo Ko se je zjutraj prebudila, je našla otročička mrtvega in vsega zgrizenega od podgan. Podgane so otročičku razgrizle vrat in oči. Ta žalostni primer je vzbudil v vsej okolici veliko razburjenje ter zgražanje nad občinsko upravo, ki še zdaj ni storila ničesar, da bi pregnala to podganjo zalego. 40 umi delovni teden 6o zahtevali na svojem nedeljskem zborovanju delavci tekstilnih tovarn v Varaždinu. Na zborovanje je prišlo okoli 1500 delavcev tekstilnih tovarn. Govorniki so posebno poudarjali nujno potrebo po svobodnih volitvah v Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Zbrani delavci so soglasno odobrili resolucijo, v kateri stoji odločna zahteva po vpeljavi 40 urhega delovnega tedna. V lisičini je v|el osem živih lisic neki kmet iz Malega Bukovca v Hrvaškem Zagorju. Zadnje čase je skoraj vsako noč prihajala lisica v goste k njegovim kokošim in mu jih že lepo število podavila. Eno noč mu jih je zmanjkalo kar 30. Sprva je kmet mislil, da kokoši odnaša kak kurji tat. Zato 6c je odločil, di tega uzmoviča neko noč le počaka in da mu 6Vojo zagode. Ko je stal na preži, je nenadoma med kokošmi završalo. Kmet je dobro opazil, kako je lisica davila njegove kokoši. Ko se ji je hotel približati, ga je lisica opazila in odšla z najlepšim petelinom v gozd. Kmet pa ji je sledil prav do lisičine. Ko je lisica odnesla svoj plen v luknjo, je kmet lisičino zamašil, odšel domov po orodje ter nato začel lisičji brlog počasi in previdno odkopavati. Na ta način se mu je posrečilo dobiti bogato nadomestilo za svoje kokoši. Vjel je živih šest mladih in dve stari lisici. Nagrade za najbolj čedne otroke so te dni razdelili v nekem belgrajskem otroškem zavetišču. Predsednica tega otroškega zavetišča je izročila materam, ki imajo najbolj čedne otroke, pet nagrad. Prva nagrada je znašala 200 din, tri po 100 din in ena 50 din. Okoli deset milijonov dinarjev škode je naredila zadnja povodenj v Tetovu in okolici, Silno je narasla zaradi velikih nalivov reka Pena in sicer tako hitro, da so ljudje komaj ubežali deroči vodi. Lepa državna cesta, ki vodi iz Tetova v Gostivar, je vsa razdrta ter na nekaterih mestih tako razdejana, da se komaj opazi, kje je tekla. Na nekem kraju je voda odnesla železniški nasip z vso železniško progo vred. Povodenj je porušila tudi veliko število hiš. Pravijo, da takšne povodnji v teh krajih že davno ni bilo. Koliko je prav za prav Škode, je težko reči, gotvovo pa je, da znaša najmanj 10 milijonov dinarjev. Držaj od žlice je pogoltnil v zaporu neki Ivan Joža, bivši robijaš iz Vukovarja in vodja tatinske tolpe, ki je pred nedavnim vlomila v prostore finančne kontrole v Gružu pri Dubrovniku. Ta precej tvegani poskus je izvršil Joža te dni v zaporu zalo, da bi ga poslali v bolnišnico, kjer je upal, da se niu bo že na kak način posrečilo pobegniti. Zlični držaj je bil dolg 12 cm. Ko so Jožo pripeljali v bolnišnico, je dejal, da je pogoltnil nož in da je to storil zato, da bi umrl, ker noče bili po nedolžnem obsojen. Zdravniki pa so sc kmalu prepričali, da ni pogoltnil noža, pač pa držaj od žlice. Ker to ga vjeli na laži, sc jim je tudi takoj posvetilo, da je Joža pogoltnil žlico zato, da bi ga prepeljali v bolnišnico, odkoder jo je nameraval popihati. Godcev ne smeš dobiti, ker nočemo imeti 3odniji cirkusa, je dejal sodnik v Sremski Mitroviči razbojniku Dušanu Ostojiču, ki je po raz-Slasitvi smrtne obsodbe prosil, naj mu izpolnijo še Poslednjo željo. Hotel je namreč, da bi mu Za slovo °d tega sveta še enkrat zaigrali njegovi tovariši nekaj njemu najljubših pesmi. Tudi tega mu niso dovolili, da bi, preden bi ga obesili, zapel v radiu Pesem: »Moj živote, gorak li si? Jel ti žao, što se ^astajemo?« Dali so mu samo žganja, ki si ga je l«di zaželel. Ostojič je po razglasitvi svoje smrtne obsodbe tudi prosil, naj mu kupijo novo »Tivar« obleko. Njegovi tovariši iz zaporov v Sremski Mitroviči so namreč zanj zbrali nekaj denarja, ki so n’u ga poslali. Časnikarjem je Ostojič naročil, naj Pozdravijo nekatere njegove tovariše, ob slovesu Pa jim je dejal »Nasvidenje«, kljub temu, da mu je ®°dnik razglasil, da bo takoj drugo jutro obešen, ^ulrtna Ifazon nad Tliim ic» Itiln i^vrčonn vr.prai Tabor Rebekove obrtne zveze v Laškem Ljotičevi letaki in „Jutro,f Ponedeljsko »Jutro«, dne 16. t. m. je na prvi strani z mastnimi črkami priobčilo poročilo o taboru obrtništva Rebekove zveze, češ da se je v Laškem zbrala armada obrtnikov iz vse banovine, da manifestira za svoje stanovske težnje. • Prav nič ne bi imeli proti poročilu »Jutra«, če bi bilo poročilo resnično, in da bi se res v. Laškem zbrala armada obrtništva in da bi res manifestirala in razglabljala obrtniška vprašanja in to samo obrtniška vprašanja, ki menda po pravilih Zveze o drugih vprašanjih ne bi smela razpravljati. Videlo pa se je takoj že pri pred-konferenci in na občnem zboru Zveze, ki se je pričela v soboto ob 18. uri, da ta Zveza nima v programu tabora samo namen reševati res pereča obrtniška vprašanja, ampak, da je njihov namen popolnoma drug. Že pri sklepanju, kje naj se vrši tabor te zveze drugo leto, je nekdo pripomnil, naj se vrši v nekem mestu na Dolenjskem, to pa zato, ker je vseh sedem obrtnih zadrug v tem mestu v naprednih rokah. Tako so takoj pri začetku tabora v soboto že grdo izrabili gostoljubnost Laščanov, ki so pričakovali, da bo ta tabor manifestacija obrtništva za svoje pravice in da bodo reševali na tem taboru svoja stanovska vprašanja. Zborovanje se je spremenilo v nekakšen političen sestanek, kateremu je zvečer pri počastitvi g. Zadravca dal svoj pečat tudi narodni poslanec g. Pleskovič, in podstarosta laškega Sokola g. Križnik, ki je razvijal svoj govor o nacionalizmu in kolostvu. Med svojim govorom na občnem zboru zveze je predsednik g. Rebek izjavil, da so nam morda šteti dnevi svobodnega prepričanja itd. Vsi govori g. Rebeka, g. Igliča, g. Vahtarja in drugih, so imeli nek čuden ton in naglas, kakor tudi vsebina njihovih govorov ni bila nikakor in z ničemur povezana s pričakovanim programom in delom, katerega bi obrtništvo moglo pozdraviti. Čudna je ta armada, ko se je tega občnega zbora Rebekove zveze udeležilo reci in piši 28 delegatov. Če je to armada vsega »Jutrovega« obrtništva, potem mu smemo to tolažbo že privoščiti. K tem 28 delegatom pa je prišteti tudi vodstvo zveze. Zanimiva poročila Zelo zanimive pa so številke, katere je vodstvo Rebekove zveze na tem občnem zboru navajalo. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je poleg neprikrite želje po neomejeni oblasti v obrtno-gospodarskih in drugih institucijah navedlo, da ima zveza 7800 članov v svojih podružnicah, od katerih pobira od vsakega člana 3 din, od zbornice je prejela 2300 din, od mestne občine ljubljanske pa 1000 din, in če še ne bi imelo dobrotnikov, ki so naklonjeni tej zvezi, pa je bilo pri blagajniškem poročilu povedano, da ne bi mogli shajati. Torej, brez dobrotnikov bi morali imeti dohodkov 26.700 din, vendar pa je proračun samo 11.000 din. Ali ti gospodje ne znajo računati, ali pa nočejo povedati, da teh 11.000 din krijejo le menda dobrotniki, in če je med dobrotniki mišljena tudi zbornica, ji je treba povedati, naj težko plačani prispevek od obrtništva za zbornico zbornica bolj plodonosno nalaga ali podeljuje. Najzanimivejše, koliko je obrtništvo prispevalo, oziroma koliko članov od navedenih 7800 ni plačalo prispevka po 3 din pa je izostalo, morda zato, ker se predsedstvo Rebekove zveze noče blamirati ali povedati, da so prav redki tisti, ki še niso spregledali, kam pes taco moli, ali pa nimajo skoro nobenega člana več. Reklama za tabor S kakšno vehemenco je zveza delala reklamo, da se tabora udeležijo tudi bolgarski obrtniki, bi pač bilo pričakovati na tabor vsaj polovico od navedenih 7800 njihovih pristašev, tako se jih je pa udeležilo vseh obrtnikov z drugih krajev 50 po številu, 1 Hrvat, od bolgarskih tovarišev pa ni bilo niti sluha, in če ne bi bilo drugih tujcev, ki redno vsako nedeljo posečajo lepo Laško in občnega zbora davčnih eksekutorjev, ki je bil to nedeljo v Laškem, bi v Laškem pač ne bi bilo opaziti kakšne izredne slovesnosti, ako ne bi bile izobešene zastave. V sprevodu v nedeljo jh je korakalo z vajenci, neobrtniki, z učiteljstvom, zastopstvom »Sokola« in davkarije, s šefom g. Adamičem, skupaj s kolesarji 80 ljudi, pri zborovanju v Henketovi dvorani pa se je število pomnožilo z domačini in Celjani na 170. To je slika tabora Rebekove zveze. In če je to vse za »Jutro« triumf ali armada, mu to armado z vsemi tistimi, ki so pri tej priliki delili Ljotičeve letake, z znaki na prsih, prav iz srca privoščimo. Velika večina obrtništva v dravski banovini pa vidi, da le v res stanovskih obrtniških org. v katerih se razpravljajo res stanovske zadeve, more rešiti in mu pomagati, da pride do' boljšega življenjskega položaja takrat, kadar obrtništvo ne bo imelo na vrhovih svojih org. samozvancev, ampak tiste, katere si bo obrtništvo samo postavilo in jim zaupalo. Iz športne krošnfe Anglija : Jugoslavija. Po burnem prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal, ki ga je končno rešil organizacijski odbor za Davisov pokal v našo prid, se začne že v petek drugo kolo tega tekmovanja, Naslednji nasprotnik jugoslovanske teniške reprezentance so Angleži, ki so že prišli v Zagreb. Za Anglijo bodo igrali Butler i Shayes v poediničnih igrah, v igri v dvoje pa bosta nastopila Butler in Wilde. Za Jugoslavijo igrata Pun-čeo in Mitič. Punčec, ki je prejšni teden obolel, je že okreval. Jugoslavija ima zelo mnogo izgledov, da zmaga, zlasti ker je pomlajeno angleško moštvo mnogo slabše kot pa je bila češkoslovaška reprezentanca. Dvoboj se začne v petek, nadaljuje v soboto z igro v dvoje in zaključi v nedeljo. Poleg igre Jugoslavije z Anglijo pa bodo v dneh 20., 21., 22. in 23. maja še naslednji dvoboji za Davisov pokal: v Berlinu Nemčija : Norveška, v Milanu Italija: Poljska, v Stockholmu Švedska : Švica, v Marseillu Francija : Monako, v Budimpešti pa bi morali igrati Nova Zelandija in Madžarska. Nova Zelandija pa je svoj prihod odpovedala. Italija : Jugoslavija. Drugo važno mednarodno srečanje v nedeljo bo nogometni [i dvoboj med jugoslovansko in italijansko nogo-metno reprezentanco. To je po 13 letih prvo srečanje obeh državnih reprezentanc. Prvič je jugoslovanska reprezentanca igrala v Padovi 4. novembra 1925 in je proti Italijanom izgubila v razmerju 1:2. Za nedeljsko tekmo v Genovi vlada veliko zanimanje. Jugoslovansko reprezentanco setsavljajo tile igralci: Glaser, Httgl, Dubac, Lechner, Jazbec, Kokotovič, šipoš, Antolkovič, Marušič III., Tomaševič in pa najbrže izborno levo krilo Perlič, ki igra sedaj v Franciji in bo dobil od svojega kluba za to tekmo dovoljenje. V reprezentanci je torej 6 Zagrebčanov, 3 Belgrajčani in Hajdukovec Marušič III. Jugoslovanska reprezentanca odpotuje v Italijo v četrtek opoldne, nato pa odpotujejo naravnost naprej v Briissel, kjer bo 29. maja druga meddržavna tekma z Belgijo. Na listi najboljših strelcev v ligaškem prvenstvu vodi še vedno Lešnik s 17. goli, Hitrec 15, Moša 13, Valjarevič, Petrovič in Antolkovič po 11. Med našimi napadalci je najbolj uspešen Vovk s 5 goli. Olimpijski stadion v Belgradu? Vprašanje olimpijskih iger v Belgradu, ki so pred nedavnim polnile kolone vseh jugoslovanskih dnevnikov, so zaenkrat utihnile. Po vsem sodeč pa dela IJelgrad v tej smeri naprej. Tako so povabili v Belgrad Nemca arhitekta Wesnerja Marcha, graditelja berlinskega olimpijskega stadiona, ki naj bi proučil vprašanje, kje bi bilo najbolje postaviti belgrajski olimpijski stadion. Arhitekt VVesner March je nad okolico Belgrada zelo navdušen in bo za pristojno oblasti napravil tozadeven referat. Veliki dan koSesanev V nedeljo, 29. t. m., bodo slovenski kolesarji imeli res svoj veliki dan. Obhajali bodo namreč 50 letnico svojega obstanka, ki ga bodo proslavili s celodnevno kolesarsko prireditvijo, za katere izvedbo si močno prizadevajo tudi nekateri še živeči veterani slovenske biciklislike, to je oni ljubitelji 1 kolesarskega športa, ki so po ljubljanskih ulicah in 8 po vseh kotičkih naše lepe Slovenije jezdili še na vi ..................... - razne tvrdke in ustanove, ki jim je ta redek jubilej slovenskega kolesarstva res pri srcu. Popoldan od pol treh dalje se bo na »Hermesovem« dirkališču razvijal pester in privlačen 6pored mnogih kolesarskih točk, nakar bodo vsi iklasificiranci tako cestnih kakor dirkališčnih dirk slavnostno nagrajeni ob 8 zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. Jubilejna številka »Slovenskega kolesarja«, ki izide te dni, in ki je prireditelja s svojimi stroški precej usekala, vsebuje važne in zanimive zgodovinske podatke slovenskega biciklizma. Naša športna publika se bo seznanila z nekolikimi podrobnostmi o zaslužnih možeh in fantih našega kolesarstva kakor n. pr. o slovenskem veleturistu Jakopiču, podpolk. g. J. Jakliču, o raznih naših vidnejših dirkačih itd. itd. Sleherni kolesar, ki količkaj da na razvoj slovenskega kolesarstva, bo to jubilejno številko »Slovenskega kolesarja« gotovo hranil v svojem arhivu. Izza naših meja rtna kazen nad njim je bila izvršena včeraj z)U r.ai. Ostojiča je obesil krvnik Hart. Bila ic to že njegova 107. žrtev. visokih starinskih biciklih In tudi te njihove stare jeklene konje bo prireditelj postavil na program jubilejne prireditve slovenskih kolesarjev. Videli jih bomo okrog 11 dop. na Bleivveisovi cesti, popoldan pa se bodo kosali v svoji posebni programski točki na »Hermesovem« dirkališču. Kako se bodo na njih obnašali naši moderni kolesarji, je pa še vprašanje, kajti razlika ježe na teh velikanih in na biciklih zadnjih modelov je precej velika. Kar 6e tiče jutranjih cestnih dirsk, katerih štart bo ob 8, oz. pol 9 na Bleivveisovi cesti v Ljubljani in ki gredo skozi Vrhniko, Logatec, Planino, Rakek, kjer bo obrat, in po isti progi nazaj v Ljubljano na cilj pri Narodnem domu na Bleiweisovi cesti okrog 11, oz. pol 11, lahko rečemo, da bodo zelo zanimive in živahne, saj se bodo na njih kosali slovenski, hrvatski in belgrajski dirkači. Šlo se bo namreč za krasne spominske nagrade, ki so jih prireditelju poklonili razni naši simpatizerji kolesarstva kakor tudi Velik izlet »dopolavoristov« v Nabrežino. V nedeljo se je vršil velik izlet fašistične delavske organizacije »dopolavoro« v Nabrežino. Samo s Trsta se je udeležilo tega izleta 1200 članov, več sto pa tudi iz Tržiča, Buj, Hinj in iz drugih bližnjih krajev. Na športnem igrišču se je vršilo veliko tekmovanje. Na izlet je prišel tudi fašistični pokrajinski tajnik. Proslava druge oblctnice imperija 6e je v Trstu vršila s svečano službo božjo v cerkvi sv, Justa, Nacionalna svečanost pa 6e je vršila ob spominski plošči pri Oberdankovem spomeniku; ta plošča je posvečena žrtvam padlim v abesinski vojni. Častno stražo so vršili vojaki, ki so se vrnili iz bojev v Afriki. Podobne svečanosti so se vršile tudi po drugih krajih v provinci. 292.012 lir so poslali od prihrankov delavci, ki so zaposleni v Abesiniji in so doma iz tržaške pokrajine. Skupni znesek prihrankov, ki so jih dosedaj prejeli sorodniki v tržaški pokrajini od njih znaša nekaj nad 6 milijonov lir. Goriški delavci pa so poslali v istem času 84.435 lir, skupno 4,360.160 lir. Na Sveti gori pri Gorici bo odkrit z velikimi svečanostmi veličasten spomenik padlim vojakom. Svečanosti se bodo vršile 24. maja. Svečanosti bo v imenu vlade prisostvoval Nj. Vel. Duca di Pistoia poleg številnih zastopnikov vojaštva in milice. V goriško bolnišnico je bil pripeljan Anton Manfreda, star 23 let, iz Tolmina. Padel je namreč s kolesa, ko se je peljal v Gorico, tako nearečno, da si je prebil lobanjo in je njegovo stanje kritično. Objavljene so zanimive uradne številke o italijanskih žrtvah v Abesiniji. Po teh statistikah je letos bilo v aprilu 33 žrtev in sicer 5 pri policijskih akcijah, 5 na posledicah ran, 1 je izginil, 22 pa jih je umrlo zaradi nesreč pri delu in zaradi bolezni. Skupno je bilo vseh žrtev od 1. januarja 1935, tudi v času bojev, 4333, Posmrtni ostanki žrtev počivajo na vojaških pokopališčih v Abesiniji. Škocijanska jama pri Divači po svojih naravnih posebnostih prav nič ne zaostaja za postojnsko. Je celo večja, a nima toliko kapnikov in ni tako urejena kot postojnska. Vendar pa nudi obisk te jame dovolj in preveč presnečenj kot jih lahko človek doživi le v kraškem podzemlju. Tako je sredi jame most v višini 70 m nad vodo in okoli 60 m pod stropom. Jama je često razsvetljena ta je tedaj njen obisk zelo poceni. Vodniki po jami so sami Slovenci, domačini, ki lahko v domačem jeziku zelo ljubeznivo razkazujejo gostom vse posebnosti jame. To nedeljo bo v jami letošnja svečana otvoritev. Trst se je znašel nenadoma v krizi po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Po računih gospodarstvenikov bi v letu 1938 padel promet za okoli 800.000 ton zaradi tega dogodka. To je seveda dalo povod dogovorom med Nemčijo in Italijo, ki so rodili uspeh. Po teh dogovorih je bilo namreč obljubljeno, da bo Avstrija še vedno usmerjala na Trst eno tretjino svojega prometa. Ta novica je seveda zelo razveselila Tržačane, vendar pa se še ne ve, kolikšna bo ta tretjina, ker bo velik del prejšnjega avstrijskega izvoza odpadel in ga bo absorbirala Nemčija sama ter bo šlo za njene potrebe. V Trstu je Avstrija uživala precejšnje predpravice in je imela svoj svobodni del luke, kar bo še dalje ostalo za Nemčijo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai j Barometer-sko stanje Tempera tur» te 3S S> "a c c o c «7 Veter Ismer, jakost) Pada- vine . CC oj >o CC • *® rt C O H e E a 03 «-> tO F t> Ljubljana 761-1 22-8 12-0 68 6 SSW, 02 dež Maribor 758-6 24-0 110 70 0 wsw5 — — Zagreb 765-1 26-0 4-0 60 5 ssw, — — Belgrad 765-3 23-0 12-0 70 0 0 — — Sarajevo 766-6 25-0 70 80 0 0 — — Vis 767-0 20-0 160 40 6 SE, — — Split 7668 2o0 15-0 50 5 0 — — Kumbor 766-4 24-0 14-0 80 3 SE, — — Rab 766-9 22-0 14-0 50 4 SE, — — Vremenska napoved: Porast oblačnosti, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 5.15 jasno vreme. Ob 5.30 se je pričelo na vseh straneh oblačiti in je bilo še ob 6 večinoma oblačno, in sicer srednje visoko oblaki. Ves dan se je oblačnost močno spreminjala. Ob 19 se je popolnoma pooblačilo z nizkimi oblaki. Ob 21.40 je pričelo deževati in je rahlo deževalo do cca 23. Popoldne je pihal precej močan jugozapadni veter. Ljubljana danes Koledar Danes, 18 maja: Feliks, sp. Četrtek, 19. maja: Celestin. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. »Gora in gorska pokrajina«, razstava slik Eda Deržaja je odprta le še štiri dni. Planinci, oglejte si jo! Kolarje, kovače in druge obrtnike opozarja mestno poglavarstvo, naj ne izdelujejo več voz z nepredpisanimi ozkimi platišči, ker bo njih uporaba po 1. aprilu 1939 gotovo prepovedana. Hkrati pa opozarjamo tudi kupce voz na to prepoved vozov z ozkimi platišči. Podrobnosti dobe obrtniki v svojih združenjih in v obrtnem oddelku mestnega poglavarstva. Popisovanje šoloobveznih otrok in pa popisovanje mladeničev od dopolnjenega 14. do dopolnjenega 20. leta le počasi napreduje, zato pa opozarjamo hišne lastnike in upravitelje, naj dobljene tiskovine izpolnjujejo čim natančneje in vestne je, da ne bo sitnih posledic in glob. Podatke je treba pisati s črnilom in razločno. V Filozofskem društvu bo predaval g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o temi: Artur Scho-penhauer, ob 150-letnici njegovega rojstva. Predavanje se bo vršilo v soboto, dne 21. t. m. ob 6. uri popoldne v mineraloški predavalnici na univerzi. Vabljeni vsi, ki se zanimaj«. Vstop prost. »Naša skrinja« ima za dečke blago domačega vzorca »Planica«, pri tvrdki Urbanc, Miklošičeva cesta. V resnici, krize jo konec! Dandanašnji časi sicer niso zlati in nihče ni posebno zadovoljen. Toda najbolj kritična leta smo vendar prestali. Zdaj je zavladal zopet vsaj gospodarski optimizem, ni več nezaupanja in ne panične bojazni, kaj bo jutri, Gospodarstvo je začelo ozdravljati, denarni zavodi bodo kmalu vsi likvidni. Bilanca naše zunanje trgovine je zadovoljiva. Razmere na delovnem trgu so se popravile. V znamenju oživljenega gospodarskega življenja bo prirejen letošnji Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija, ki bo še tem pomembnejša gospodarska prireditev, ker bo tedaj tudi kongres trgovstva vse države v Ljubljani in ker bo imelo kongres Društvo za ceste. Na obeh kongresih bodo razpravljali o življenjskih vprašanjih našega gospodarstva. Pričakujemo, da bo prišlo do pomembnih sklepov ter da Slovenija po prizadevanju »Društva za ceste« kmalu dobi primerno cestno omrežje, kakršno je potrebno glede na njeno mednarodno in gospodarsko lego. Kako pomembna gospodarska pokrajina je Slovenija, bo pa najbolje razvidno na razstavi »Cesta« v okviru Ljubljanskega velesejma. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Sreda, 18. maja: »Haremske skrivnosti«. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Četrtek, 19. maja: »Aleksandra«. Gostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Petek, 20. maja: »Ženitev«. Premierski abonma. OPERA. — Začetek ob 20. Sreda, 18. maja: »Lucia di Lammermoor. Red Sreda. Gostujeta gdč. Zupevčeva in g. GostiČ. četrtek, 19. maja: »Rigoletto«. Red Četrtek. Petek, 20. maja: Zaprto. Zadnje gostovanje bo v četrtek 19. t. m. ko bo uprizoril Kooperativni teatr Martoš-Sirmajevo opereto »Aleksandra«. Premiera Gogoljeve »Ženitve« (»Popolnoma neverjetnega dogodka«) v treh slikah bo v petek 20. t. m. za Premierski abonma. Glavno moško vlogo dvornega svetnika Podkaljosina, sramežljivega snubca, bo igral Daneš. Njegovega prijatelja Kočkarjova Skrbinšek, glavno žensko vlogo neveste Agafje Ančka Levarjeva, tetko Arino Ra-karjeva, posredovalko Fjoklo Nablocka, druge snubače bodo igrali: Cesar, Sancin in Plut, nadalje sodelujeta Presetnik v vlogi Starikova in Potokar kot Podkaljosinov sluga. Delo je zrežiral Ciril Debevec. Drevi bodo peli za red Sreda Donizettijevo oporo »Lucia di lammermoor« z gostoma kolora-turko gdč. Župevčevo, ki šteje to vlogo med svoje najboljše ter tenoristom g. Gostičem v glavni moški partiji. Nadalje sodelujejo: Betetto, Kolacio in Franci. Odlično izvedena predstava zasluži zanimanje najširšega občinstva. Za red Četrtek bodo peli 19. I. m. v četrtek Verdijevo opero »Rigoletto« z g. Primožičem v naslovni partiji. Gildo bo podala gdč. Nollijeva, vojvodo Banovec, Monterona Kolacio, Sparafucila Lupša, Maddaleno Kogejeva in Giovanno Španova. Dirigent D. Žebre. Režiser prof. šest. Kamnik Ordinacija v »Zdravstevnem domu« se vrši vsak ponedeljek in četrtek in sicer od 2—3 otroški di- i spanzer, od 3—4 šolska poliklinika, Brez govorjeni«, brez razburjenja, brez strela ... Francija se je povečala za 400.000 km2 Pred 14 dnevi se je primeril zanimiv dogodek v svetovnem političnem življenju. Ena od zadnjih številk francoskega uradnega lista »Journal Offi-ciel« je prinesla preprost, skromen odlok, katerim naznanja francoska vlada Francozom in svetu, da je ozemlje svoje velike države povečala za 400.000 kv. kilometrov, to je za toliko, kolikor merijo Jugoslavija, Bolgarija, Švica in Belgija skupaj ali z drugo primero, z ozemljem, ki je komaj za petino manjše kakor ozemlje evropske Francije. Za to dejanje ne le ni vedela razburkana Evropa, ki se te čase vznemirja in doživlja usodna dejanja celo zaradi neskončno manjših zemeljskih predelov, ko se vsa Zveza narodov ukvarja z nekaj sto kvadratnimi kilometri okoli Aleksandrette, še zanimivejše pri vsem je dejstvo, da za to osvojitev, oziroma priključitev niso vedeli niti — Francozi. Gre namreč za določitev meja na celini okoli južnega tečaja, kjer so bili dozdaj še ogromni predeli brez uradnih gospodarjev. To ozemlje dobiva v sedanjih časih zaradi domnevanega rudninskega bogastva, ki ga krije v sebi in zaradi raznih gospodarskih možnosti vse večjo važnost. Ne da bi padel en sam strel, je Francija zdaj uradno izjavila, da se zaradi zgodovinskih pravic, izvirajočih iz odkrivanja te zemlje, smatra za uradno gospodarico tako zvane Adelijne zemlje, ležeče na tisti strani Antarktike, ki je najbližja Novi Zelandiji in Avstraliji. Zadnje dni se je na ta francoski korak oglasila tudi tujina in začela »zavzemati stališče«. Stališče sosedov Anglija, kot najbližja soseda zasedenega ozemlja, je izjavila, da francosko prilastitev odobrava, češ da njena dominijona Avstralija in Nova Zelandija nimata posebnih interesov na tem delu Antarktike ne v tem, ne v drugem oziru. Norveška lastnina ozemlja, ki na Adelijno zemljo meji, pravi, da Francija s prilastitvijo ne škoduje njenim koristim. Pač pa ugovarja temu kapitan in raziskovalec Risler-Larsen, ki trdi, da je to ozemlje že proglasila za svoje Avstralija. Lar6en si prisoja pravico govoriti o tej zadevi, ker se je udeležil nje-kaj ekspedicij pokojnega norveškega raziskovalca Roalda Amundsena proti Južnemu tečaju. Larsen predlaga, naj se zaradi tega ozemlja takoj sestane mednarodna konferenca, ki bo celino ob Južnem tečaju enkrat za vselej razmejila in jo razdelila med države, ki si laste pravico do nje. Francija opira svojo odločitev na dejstvo, da je ta predel južne ledene zemlje odkril francoski kapitan Dumont d’Urville, ki je 20. januarja 1840 razvil francosko zastavo na do tedaj neznanem delu celine okoli južnega tečaja ter ta del po svoji ženi Adclieji krstil za »Adeliejino zemljo«. Pot in odkritje francoskega kapitala Kapitan d’Urville se je po nalogu francoske vlade v septembru leta 1837 odpravil z jadrnico »Astrolabe* iz Toulona na raziskavanje južnih predelov Tihega morja. Raziskovalcevo ladjo je spremljala korveta »La Zelee«, pod poveljstvom kapitana Jacquinota. Ladji sta tri leta križarili po Južnem Tihem in Južnem Ledenem morju. Januarja 1840 sta ujeli ugoden južnovzhodnik, ki ju je gnal med grozečimi ledenimi gorami dalje in dalje proti neznanemu jugu. Čez nekaj dni sta dospeli izmed ledenjakov spet v prostejše morje, ki je vzbujalo slutnje na kopnino. 21. januarja so zagledali tri ali štiri milje daleč proti jugu neznano celino. Proti enajsti uri zvečer tega dne so se čolni, ki jih je kapitan d’Urville poslal na ogled proti neznani obali, vrnili in pripeljali z brega odlomke temnega kamenja, raznih granitov, nekaj pingvinov in nekaj mesa neznane vrste kita, ki ga je vaovje vrglo na 6kale. D’Urville je dal celini ime Adelijina zemlja in s tem počastil svojo ženo v daljni francoski domovini. Štiri dni pozneje je na istem bregu pristal Amerikanec Wilkes in našel na skalah zastavo francoske republike. D’Urville je jadral dalje in osem dni zatem zadel ob novo obalo, črno in mračno, ki je bila po vsej verjetnosti nadaljevanje Adelijine zemlje. Dostop nanjo so branili ledeniki, raziskovalci ©o svoje odkritje zapisali od daleč in zemlji dali ime po ženi poveljnika druge ladje Jacquinota, Clarieji. Nevihte in nepremagljive ovire so francoske mornarje prislile, da so odnehali in se umaknili od nove zemlje. Najviharneiša zemlja na svetu Adelijina zemlja leži južno od 64. vzporednika med 136. in 142. dolžinsko stopnjo. Na vzhodu je njeno zunanje lice podobno Viktorijini zemlji. Med valjastimi granitnimi stebri, med razdrapanimi gorami leže kar na površju vsepovsod sledovi črnega premoga. Obala te južne ledene pokrajine ni najbolj mrzla, pač pa zatrdno najbolj viharna na svetu. Povprečna razgibanost ozračja znaša letno 18 stopinj. Pomlad pa prinese nad te obale strahovit vihar, ki traja s presledki po nekaj ur osem do devet mesecev. Brzina orkanov, ki udarjajo ob črna gorovja in ob led, znaša od devetdeset do tri sto kilometrov na uro. Vse do začetka sedanjega stoletja se ni za uradno, niti za dejansko pravico do zemlje okoli Južnega tečaja pulil nihče. Računi učenjakov, ki so začeli ob vse bolj rastoči industrializaciji sveta dokazovati, da bodo zaloge premoga na svetu v toliko in toliko letih izginile, 60 predramili velike industrijske države, da eo ob iskanju novih zalog goriva vrgle oči tudi na Antarktiko. Drugi razlog je bil lov na kite, ki jih je po severnih morjih začelo zmanjkovati. Za uspešen lov te vrste so potrebna oporišča in predelovališča, ki jih ni bilo moči ustvariti drugje, kakor na tej veliki južni zemljini. Osvajanje ledene pokrajine Prvi korak je storila Anglija. Leta 1908 je ustanovila uradno naselbino na Falklandskih otokih, za njo pa drugo dependanso na ozemlju Rose. To je lovu na kite pripomoglo do silnega razvoja v zadnjih tridesetih letih. Lov po morjih okoli Antarktike je vrgel raznim evropskim in ameriškim družbam v tem času nad štiri milijarde zlatih frankov, to je pet in petdeset milijard dinarjev naše današnje veljave. Letno so pobili zadnje čase povprečno po 30.000 kitov. Pridelek kitove masti v tridesetih letih je znašal devet milijonov sodov. V tei gospodarski veljavi in donosnosti temelji politični pomen antarktičnih morij in celine, od tu izvirajo tudi spori glede lastninskih pravic do ozemlja na skrajnem jugu sveta. Anglija je od vseh kitolovcev zahtevala velike pristojbine za predela vanje kitov na svojih oporiščih. Prizadete so bile pri tem zlasti norveške družbe. To je Norveško 1928 privedlo do tega, da je anektirala Rouvetjev otok in Otok Petra I., ter del antarktične obale pri Euderdyu. Pravice do stalega odkritega ozemlja so si izgovorile Avstralija, Amerika in Nova Zelandija. Zdaj pa je smatrala tudi Francija za potrebno, da razglasi svojo oblast nad Adelijino zemljo in s tem je povečala svojo državo vsaj imensko za 400.000 kvadratnih kilometrov. Ni mogoče še govoriti, kakšen gospodarski pomen leži v teh prisvojitvah. Toda eprtčo neustavljivega gospodarskega in tehničnega razvoja v sedanjem svetu ni dvoma, da bo človeški rod nekdaj, morda v kratkem, te neskončne, neznane pokrajine lahko koristno osvojil in uporabljal njihova bogastva ter možnosti. Za la primer jih skušajo svojim narodom zagotoviti državniki, ki gledajo v bodočnost. Sola mladih veleumov Znamenifi ameriški psiholog, profesor dr. IIollingworth, je otvoril v Netvvorku novo šolo, v katero imajo vstop samo najDrihtnejši otroci od 8. do 12. leta. Otroci morajo prestati posebno strogo skušnjo, kjer morajo njihovi možgani pokazati »umski potenciale višji od 130. Kdor doseže le 100 točk. ga smatrajo za srednje nadarjenega. V tej šoli morajo učenci porabiti popoldneve za kako opravilo, katero si sami izbe rej o, n. pr.- letalstvo, radio, razna znanstvena vprašanja iz kemije, pesništvo ali glasba. Zato se ne čudi, če boš srečal 10 letnega otroka, ki te bo resno vprašal, kaj misliš o denarni politiki Amerike. — To je gotovo najboljše sredstvo, da se veleumi ne izgube nepoznani, kot se navadno dogaja. m Veliko angleško letalo nadzoruje morsko ožino Gibraltar. Šaljive zgodbe ob 50 letnici avtomobilov Avtomobil slavi letos svojo 50 letnico. Skoraj sto milijonov teh motornih vozil drvi po ulicah in cestah po V6ej zemlji. Res, prav lepa obletnica, saj je ravno avto spremenil vso prometno tehniko. Prvi avtomobili so se pojavili v Parizu leta 1888. Parižani so se ob tej priliki posmehovali tem novim vozilom in se šalili na račun teh avtov, ki 60 hiteli po ulicah brez konjev, MotoTji so bili še nepopolni. Za avtomobilom se je vlekel gost oblak dima, ki je smrdel po bencinu. Parižani so morali z žepnimi robčki tiščati svoje nosove. V istem času so tudi po londonskih ulicah zavozili prvi avtomobili. Hladnokrvni Angleži se niso razburjali zaradi 6mradu in so se tolažili, na svetu je dosti učenih glav, ki bodo kaj kmalu popravili ta nedostatek in avtomobili ne bodo več smrdeli. Proti prvim, šoferjem je bilo mnogo pritožb in policijske oblasti so imele dovolj dela s kaznovanjem. Spočetka šoferji še niso imeli dovolj vaje, zato ni čudno, če so vozili čez drn in strn. Povozili so mnogo ljudi, psov in mačk, podirali so drevesa, zapeljali v izložbe. Obrazi iz novih filmov Rpvprly Roberts, ki jo obiskovalci kina pom-i iz filma »Tornado«, igra glavno vlogo v I. kem filmu »Nepremagljiva krila«. Kay 1 raucis pa je glavna junakinja v razgibanem eksotičnem delu »Upor na Vzhodu« Prva avtomobilska nesreča Takrat se je pojavila tudi prva avtomobilska šala. Neki šofer je prevrnil mimoidočega potnika. Ko je ta padel na zemljo, je zavpil: »Ali ne znate trobiti?« — »Trobiti znam, toda voziti ne zna® dobro.« Druga šala: Okoli leta 1900 je stopil v trgovino z avtomobili nek mlajši gospod in rekel trgovcu: »Pred mesecem dni sem kupil pri vas avto. Rekli ste, da mi boste dali za vsak zlomljeni del nov del.« — »Mož beseda sem. Kaj manjka vašemu avtu?« — »Nič, toda meni dajte zamenjati mojo zlomljeno nogo in moji ženi štiri izbite zobe,« Istega leta je neki pariški šofer napravil to april" sko šalo: namesto da bi dvignil levo roko, je dvignil desno in s tem povzročil težko nesrečo. Povozil je tri pešce. Zato je dobil šest mesecev ječe. Še precej dobro se je zmazal. — Prvi taksiji so bili v Parizu in Londonu leta 1913. V istem času je šel v taksi neki gospod s svojo zaročenko. Zahteval je počasno vožnjo. In šofer mu je odgovoril: »Poznam take zadeve. Takšne mlade ljudi je treba voziti počasi. — Prvi avtobusi so se pojavili v Londonu v prvem letu svetovne vojne. Ko si je starejši možakar kupil zdravila, mu je rekel lekarnar: »Preden boste vzeli zdravilo, ga dobro pretresite.« -y* »Ne bo treba, Domov se peljem z avtobusom«, je možakar odgovoril. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda. 18. mojo. 12 Za dobro voljo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel .Štirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Opazuj in poskn-šajl (g. piof. Miroslav Adlešič) — 18.20 Pomladni zvolrt (ploščo) — 18.40 Dolenjska mesta v prvi polo-iel 12. stoletja (g. prof. Janko Jarc) - 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Prvi zbirka slov. pesmi in njeni avtorji (Matija Bravničar • Ljnblj.) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani, v I. odmora: Glasbeno predavanje (g. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, IS. maja: 12 Zborovska glasba (plošče) -* 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Iz neznanih operet (ltad. orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min za ljudsko telesno vzgojo — 19.50 Zabavna črtica (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20 Štirje glasbeni profili (Rad. orkester) — 21 Klavirski koncert g. prof. M. Lipovška: Družina Bacha — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert plesne glasbe (plošče). Drugi programi Sreda, 18. maja: Belgrad: 20.00 Marjan Rus poje, 20.30 Humor, 21.30 Vok. koncert, 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 19 Smetanova opora