Št. 24. V Ljubljani, četrtek dne 30. januarja 1919. Leto in. NAPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. UredniMv* i» ■pr«v»Utro ▼ Ljubljani, Frančiškanska olic* štev. 6, L nsdstr. Učiteljska tiskarna. ?'nro?nlna: po poiti i dostavljanjem ua dom za celo leto K 42:—, za. pol: leta K 21—, m četrt: leta K 1060, za mesec K 3-50. Za, Nemčijo celo leto K 46, ca oatalo tujino ia. Ameriko K 54. Interatl: Bnoatopna petit Tr*tH:a,30 v; pogojen proator Ki'—; razglasi in poslano vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije m Ust so poštnin« proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Priprava h konfiskaciji vojnih dobičkov. V vseh državah bodo sedaj po vojski na dnevncni redu najtežavnejši davčni problemi. Pričakujemo lahko, da bodo oni določevali politične smeri strankarskim oo-icm, da bodo obvladali vse javno življenje. V ozki zvezi '■ njimi je vprašanje socializacije in uprava -imetja. V eni Umed, zadnjih sej češko Narodne skupSčine, je označil !iuančni minister dr. Rašin dalekosežnost teh problemov. Radi tega bi jim bilo treba posvetiti malo več pozornosti tudi pri nas. Finančna politika držav, ki so se udeležile vojske, bo ipicla odslej drugačne smeri kot smo jih bili navajeni doslej. Vplivali bosta nanjo glavno dve okolščini. — Prvič to, da bo potrebovala sedaj vsaka, tudi ona država, ki je zmagovalka, več dohodkov kot prejšna leta. Dru-•lič pa to, da bo uvedena v vseh državah politična demokracija. Ce odpadejo n. pr. pri nas in v Nemčiji gosposki zbornici, vpliv plemstva in dinastije, izgine tudi pritisk militarizma na notranje razmere, poveča se obenem politični vpliv delavstva. To znači, da se ne bo moglo več zvračati davkov s tako silo na neimetne sloje, da se ne bo moglo računati več na tol.ko indirektnega davka in da se bo moralo za vse ono, kar bo potrebovala država v tako ogromni meri za nove dohodke, iskati na* doniostila pri posedujočih slojih. Kakor hitro se ozremo Pri davčnih predlogah na ta fakta, sc vedno spomnimo kot na prvi večji vir vseli dohodkov: na zaplembo vojnih dobičkov. Ta naredba odgovarja obenem javnemu "aziranju sedanje dobe, tako da moremo računati, da bodo razpravljali v vseh državah o njej. Tudi pri nas v ■Jugoslaviji, bi morali to kmalu iz vesti. V Nemčiji je vlada že predložila Javnosti tozadevni predlog; priobčila -:a je 15. t. ni. V uradnem listu. Ozrimo sc na nekatere važnejše točke te prodlogel Osnovna misel nemškega predloga je ta, da se tift dopusti, da bi si pomnožil kdo svoje imetje med vojsko /.a več kot 919.500 iuark. Vsakdo, ki mu dokažjo, da je imel 31. decembra 1918 večje premoženje kot ga je ime; 31. decembra 1913, bo moral plačati od tega prirastka •avek. Ta davek pa zelo stopa. Za prvih 10.000 M, za ■>oje je kdo pomnožil svoje imetje, bo plačai 10 procet,- • ov ali 1000 M. Pri prirastku imetja od 300- 500.000 M /naša davek že 80 procentov, onemu pa, ki si je prido' bil v vojski imetja za več kot pol milijona mark, temu bodo konišsclraH vse, tore| celih 100 procentov. Kruppi, n. pr., ki je pomnožil med vojsko svoje imetje (rečeno le •zgledoma) za 800 milijonov M, vzamejo — po sprejetju ie predloge — brez vsakega besedičenja celih 799 in pol rilijona M. Puste mu le pol milijona mark, ali tudi oa •ega pol milijona bo moral plačevati davek po nastopni 'estvici: od prvih 10.000 M ...............10% — 1.000 M '>d drugih 10.000 M.......................15% -• 1.500 M 'd tretjih 10.000 M..................■ 20% .... 2.000 M od nadaljnih 20.000 M...................30% — 6.000 M "'d nadaljnih 50.000 M...................40% — 20.000 M d nadaljnih 100.000 M..................50% - 50.000 M d nadaljnih 100.000 M..................60% — 60.000 M 'J nadaljnih 200.000 M..................80% ■ - 160.000 M 'orej bo plačat od 500.000 mark skupno 300.500 mark avka, tako da ostauo tudi Kiuppu, če odštejemo >00.000 — 300.500), od vsega njegovega vojnega dobička, •uašajočega 800 milijonov mark, celih 199.500 u arkt To jo glavno jedro nemške predloge. Ce še tu upo-ievamo, da je bila idelana od vlade, ki je v rokah naj. ■ !»n| radikalnih socialistov, smeri Scheidemannove, se repričamo, da smatrajo vsi ljudje v Nemčiji izvedbo redlogo v te} izmeri za minimum. Tudi če preberemo ' ritike, ki so sledile objavljenju te predloge v nemških meščanskih listih, spoznamo, da se nihče ne upa Javno isprotovati temu nastopu proti vojnim dobičkarjem, lasila meščanskih strank sc izrekajo k večjem proti ne-•erim podrobnostim te predloge, a da bi katero kaj asprotovalo stvari sami, na to niti ne misli nobeng. Take bodo razmere tudi pri nas, ako se odločimo unergičuo vojne dobičke konfisclrati. Nobena druga na-dba no more računati s takim soglašanjem vseh državljanov — »zvzemšl nekaj, upoštevanja flevrednih, vojnih Kar jev in tihotapcev — kot pa ta. Nasprotno bi pa . -valo kako circanje pri tem delu in neprimerno odlaganje izvršitve te reforme, veliko nezadovoljnost pri ši- rokih ljudskih masah. Cut pravičnosti vsakega pravi, da morajo prispevati pri odstranitvi gospodarskih posledic v prvi vrsti oni, ki sa si predobili med In z vojsko velikanska premoženja, med tem ko milijoni drugih niso lo izgubili vsega imetja, ampak tudi zdravje in življenje. Veliko bo- tudi- na tem ležeče, da se izvedo konfiskacija velikih vojnih dobičkov res z vso strogostjo in radikalnostjo. Nemška predloga gleda na to, kako jr vzrastlo iinetjo osebe, ki bo plačevala davek, med dnevoma: 31. decembra 1913 in 31-. decembra 1918; to dobo jemljejo Nein^i /.a osnovna data pri poravnanju imetja. Že ta misel ima svojo slabost. Ona izpušča namreč od' obdavčenja vso one, ki so tudi veliko zaslužili v vojski, pa so ves ta denar že med vojsko tudi zapravili, tako da svojega prejšnjega premoženja pravzaprav niso povečali. Za te, kolikor s« sploh še zmožni, da kaj plačajo, bi potrebovali nove predloge. Druga težkoča je pa tudi ta, kako preprečiti, da ne zataje vojni dobičkarji zvišanje svojega premoženja z raznimi mahinacijami. V tem oziru gleda nemška predloga na nekatero možnosti utajevanja. Tako računa z možnostjo, da so kupovali vojni dobičkarji — z namenom, da nalože svoj pridobljeni denar — umetniške slike, razne zbirke, tudi pohištvo, obleko in drugo. Pravi, da se mora gledati pri računanju prirastek imetja tudi na te stvari (pri obleki in pohištvu, če je njihova vrednost večja kot 10.000 M-; med tein ko tega pri umetniških slikah, ki so kupljene še od živečega autorja, ne vidimo nikjer). Druga možnost, po kateri bi mogli ohranjevati vojni dobičkarji svoje imetje, bi obstojala v darovanju tega bližnim sorodnikom (ženi, otrokom). Da se odvrne tudi to, določuje predloga za notarje in sodnike, da morala naznanjati odslej vse podobne pravne procese, davčnim uradom. Težkoče izvedbe obstojajo še tam, kjer je bil naložen del' vojnih dobičkov z namenom, da se raz-j širi kako podjetje. V tem slučaju je enako mogočo zata-| iiti njegovo višino in Je enako nemogoče plačati davke j v od države določenem terminu (prvo polovico tri tedne | po določenju davka, drugo polovico najkasneje do 1. fe-! hrum ja 1920). Po našem mnenju se neposreči popolna zaplemba ; imetja vojnih dobičkarjev, če se ne izvede splošna kon-; skrlpclja imetja pod Javno kontrolo. Kakor se izvaja Ijua-I sko 'tetic, et.ako bi bilo treba izvesti tudi popis imetja vsakega posameznika. Rezultate bi pa morali izpostaviti v vsaki posamezni občini, da bi se moglo nepravilne naznanitve, ki so kaznive, vedno takoj popraviti pod kontrola ostalega občinstva. Ce že ne nameravamo poseči do jedra orivatne^a imetja, pa naj vsaj vemo o vsakem vojnem J< bičkarju vsi, kaj ima, in posebno za koliko in kako jo pomnožiti v vojski svojo imetje! Tudi sam fakt te publicitete bo imel velike moralne posledice. On prisili mnoge, da je bodo sramovali ter da bodo izvrševali v večji meri svoje dolžnosti do onih, ki nimajo premoženja in do države, kar imamo v današnjih izvanrednih časih pravico zahtevati od njih. To javno označenje zasebnega premoženja nam pa tudi edino zagotavlja, da ne bo mogel iavčni sistem bodočnosti, ki mora računati v glavnem z obdavčenjem-bogatih, biti s sabotažo pripravljen ob svoj efekt. V Nemčiji računajo, da more imeti koniiskaciia vojnih dobičkov tudi vpliv na cene. Računajo, da se zmanjša kupna zmožnost najbogatejših slojev, ki so kupovali do sedaj, kjer so mogli in za vsako ceno, in to bo imelo za posledico, da padejo cene mnogim predmetom. Dalje domnevajo, da so jim posreči zvišati s tem kurs Vojnega posojila, zato kei je osnovna misel predloge, da bo moral vsakdo, ki bo imel več kot 100.000 M premoženja, plačati polovico v papirjih vojnega posojila. Z eno možnostjo pa v Nemčiji vse premalo računajo: kaj pa če seže sporazum po onih davkih iz imetja vojnih dobičkarjev, ki prinese vciiko milijard mark nemški državi, in ga konfi-scira kot kritje za vojno nagrado? Kri v Mariboru. Kot senzacionalno vest so priobčili meščanski Us; vest, da je pred par dnevi, ko je bila ameriška komisija v Mariboru, ob priliki nemških demonstracij tekla kri.. Obžalovanja so vredni taki dogodki in zaslužijo trezno presojanje, kot resnoben opomin, da se v novi državi, ki, sc snuje, ne smeio dogajati podobne stvari. V vseh naših meščanskih listih, nemških in slovenski^, smo čitall le ogorčenje nad dogodki in tendenčno htuskanie na nemški in na slovenski strani, da si je dogodek le plod petdeset- letne vzgoje, na eni strani servilizma in na drugi strani despotizma. Popolnoma naravna je, da je Maribor gnezdo nemških nacionalcev ter da ti skušajo porabiti vsako priliko, da bi dokazali, da je Maribor nemško mesto. Povsem neverojetno se pa nam zdi, da bi bili organizirali v Mariboru dijake za demonstracijo. Istotako bi se bilo marsikaj dalo mileje opraviti, če bi upoštevali moment, da nemški nacionalci izrabljajo v svoje namene nameravano državno obliko: trdijo namreč, da teže k Nemški Avstriji zaraditegu, ker je republika, dočim se oshavlja Jugoslavija kot kraljevina. Vsi ti momenti prihajajo v poštev in prepričani smo, da bi se s primernim pojasnilom, s sporazumom in brez terorizma blhi dala stvar tudi opraviti. Streljanje na ljudi, ki so brez orožja, pa ni umestno, še toliko bolj neumestno pa je proslavljati čin potem kot politični dogodek prve vrste in podžigati z njim narodnostno sovraštvo, pa bodisi na naši ali na nemški strani. V tem oziru ravnajo Cehi in Nemci drugače. Na Češkem so se Nemci spravili s Cehi in predsednik Masaryk je dal zagotovilo, da. se nehajo narodnostni prepiri in da hoče z vsemi državljani delovati v slogi . Nimamo nikakršnega interesa zagovarjati to ali ono stranko, toda obsojati moramo enako dogodke, obsojan, ker sc preliva ob takih prilikah nedolžna kri, dočim se nahajajo pravi krivci, v zavetju. Lojalnost in odkritosrčnost, ki sta v sedanjih burnih časih nujno potrebni, bi bili prav lahko preprečili prelivanje krvi tudi v Mariboru. Obsojamo krivice, obsojamo podjetja, ki nimajo utemeljenih namenov, ki so brez pomena, a tudi naša dolžnost le, da jim; damo pravo smer s svojim korektnim nastopom preden je prepozno. Politični pregled. i skl svet zastopa id čas odsotnosti regenta Aleksandru. Bclgrad, 29. ian. (Lj. k. u.) Složbeni li$t objavlja uasfcpro brzojavko.; Želeč obiskati svojega prevz-viSeacga vfeta, Njegovo Veličanstvo krajja Petra 1., se bom. sekaj časa mudil izven naše domovine. Do povratka V domovino me bo zastopal v izvrševanju moje ustavne kraljevsko o V lasti naš ministrski svet v okviru ustavnih pravic — AlcMai.ticr. -••• Amerljka komisija v Velikovcu. Maribor, 28. janu. arla. (LJ. k. u.) Nocoj ob pol osmih, io dospela ameriška komisija v štirih avtomobilih v Velikovec. K protestu pl, Kaana generalu Majstru. Maribor, 28. januarja. (Lj, k. u.) Na trditev nemško-štajerske deželne vlade v Gradca, da je državni pravdnik v Maribora baje označil zbiranje vprašalnih pol kot dopustno, je izjavil dr. Oraselli, . da nikomur nj rekel, da bi bilo /.biranic izjav dovoljeno, Svoječasno je govoril z dr. Kaauom zaradi zbiranja podpisov za Nemško Avstrijo, ki se je vršilo v Schlossbergu pred zasedbo kraja po jugoslovanskih četah in. ga označil kot nekaznivo. Kar se tiče obžalovanja, ki ga je baje i?rekel ameriški podpolkovnik Miles v tej zadevi, more biti merodajna edinole njegova lastna izjava proti okrajnemu glavarju dr. Lainčiču, ki so glasi, kakor znano: Izjavljam vam, da se vrši štetje glasov za Nemško Avstrijo ali proti ujej, katero so vprizoriU Nemci baje na povelje ameriške komisije, popolnoma brez uioje vednosti. Izjavljam, da ni.se m dal nikdar kakega povelja za tako štetje, ki je, kakor mora uvideti vsak resen in pameten človek, popolnoma brezpomembno. (Op. ured-ništvac Iz teh falsificirantfi izjav, ki se iih poslužuje dt>. Želna vlada Nemške Štajerske v dosego svojih za vsakega popolnoma jasnih in prozornih ciljev, ie pač razvidno, da se tudi Nemška Avstrija ne more otresti starega avstrijskega sistema iu sq ravna po proslulem in nemoralnem glasilu, da namen posvečuje sredstvo). — Srbija za Ugo aarodov. Kotor, 28. januarja. (Lj. k. u.) Pariški dopisnik Reuterjevega urada je imel inter-view z Nikolo Paši čem, kj je med drugim izvajal, da Srbija /eli boli kakor vsaka druga država, da bi se osnovala liga narodov, ki bi uredila sporna vprašanja, in si-djr na temelju želja narodov, ne pa na temelju strategic-nih zahtev, Kakor ie bilo to sedaj običajno. Kar se tiča Banata, meni Pašič, da ne bo posebnih težkog med Ru-munijo in Srbijo glede ureditve mej, ker Je en del Banata popolnoma srbski, drijgi pa popolnoma rumunski; samo neznaten del j« »atodno mešan. Srbija bo zahtevala majhno korekturo ob bolgarski meji. Kar se tiče Jugoslovanskih mej proti haJKji, povdaria Pašič, da Je večina italijanskih zahtev diktirana samo po strategičnto razlogih. Tl bodo morali odpasti, čim se osnuje liga narodov. Naposled je opozarjal Pašič na veliko važnost kanala, ki bo tvoril zvezo med Vardarjem In Donavo in tako omogočal plovbo iz Soluna v osrčje srednje Evrope. — Tirolci za ujetnike v Italiji. Inomost, 28. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Danes dopoldne je k deželnemu glavarju dr. Schrafflu prišlo odposlanstvo kmetov in kmetskih žena, da jim naznani usodo vojnih ujetnikov v Italiji. Prosili so ga tudi, naj ukrene vse potrebno, da omogoči njihov skorajšnji povratek. Predlagali so mu tudi, naj bi se tirolski vojaki povrnili peš, ako bi nedostajalo vagonov in premoga. — Iz mezdnih bojev znani dr. Kramar proti boljševizmu. Rim, 28. januarja. (Lj. k. u.) »Tribuna« poroča i* Pariza: Ministrski predsednik dr. Kramaf je imel razgo-vor s pariškim dopisnikom »Times« in je poudarjal, da je ena prvih in najvažnejših nalog zapadno Evrope boj proti boljševizmu, ker se je bati, da bi premagana Nem--čija boljševistično gibanje izrabila v svoje namene. Zato smatra Kramaf intervencijo zaveznikov za neizogibno potrebno. — Češkoslovaškega poslanika Poljaki internirali? Praga, 28. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poročajo »Narodni Listi«: Dr. Lorcher je odpotoval kot diplomatični kurir v Varšavo. Do sedaj ni nobenega glasu o njem. Ce Je resnica, da so Poljaki dr. Lorcherja internirali, so zakrivili hudo kršitev mednarodnega prava. — Italijanski poslanik v Pragi. Praga, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Danes opoldne je dospel semkaj italijanski poslanik Mario di Lago. Ko so je pripeljal vlak, so zaigrali italijansko himno. Poslanika so pozdravili minister Zahradnik, minister Klofač, maršal Diviš, generalisimus Scheiner ter mnogobrojna množica. — Železnice v Ukrajini pod vojaško upravo. Kijev, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Ukrajinska vlada je postavila državne železnice pod vojaško upravo. Železniški uslužbenci so podvrženi vojaškim zakonom. — Memorandum čehoslovaške republike poljski vladi, j Praga, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad po- j roča: Vlada čehoslovaške republike je poslala poljski I vladi memorandum o razmerah v Šleziji. Memorandum ; se glasi: »Gospod minister! Okupacija tešinske Šlezijc j po Poljakih je ustvarila v tem delu čehoslovaške države j razmere, ki so zelo motile vsako javno upravo, če je že j niso onemogočile in katerih ne more radi ogrožanja vsa- j kega državnega življenja vzdržati nobena država, ki si j je v svesti svojih dolžnosti proti svojemu narodu in proti | svojim zaveznikom. Dokler bo to ozemlje zasedeno po ; Poljakih, ne bo avtoritete, ne poljsko nacionalne, ne de- j lavske. Dežela je torišče nezadovoljnosti in sedež boljše- j viških agitatorjev, ki so ali posamezno, ali skupinah vdrli v moravsko ostrovsko ozemlje, da dovedejo prebivalstvo do dejanj, ki se ne skladajo z redom civilizirane države. V desetih mesecih so pridobili povprek 5,768.912 stotov premoga, meseca decembra pa samo 3,079.180 stotov. Ta izguba je nenadomestna in ako se ne popravi, bi imela v kratkem času za posledico splošno nesrečo, ki bi onemogočila preskrbo čehoslovaških železnic in tvornic sladkorja s premogom: ti obrati so za čehoslovaško republiko velike važnosti, zlasti ker moramo odpraviti brezposelnost. S tem se pripravljajo tla boljševikom. Kakšna zmešnjava je nastala v upravi pri pošti in pri drugih oblastih tega dela Šlezije, izhaja iz tega, da so se zadržale vsote, ki presegajo pri nekaterih uradih 100.000 kron, ki so jih poslali v Krakov. Pri današnjih poijsko-šlezljsklh mejah se ne da v sedanjih razmerah kontrolirati prevoz blaga. Kontrolirati se tudi ne more potovanje oseb, ki prihajajo z Ruskega. Tukaj cvete tihotapstvo. V čehoslovaško državo prihajajo osebe z nevarnimi tendencami. Prebivalstvo tešinske Šlezije, Cehi in Poljaki, niso varni niti za trenotek življenja in imetja In prosijo za pomoč vlado, ki je doslej zajamčila varnost osebe in imetja. Prebivalstvo prosi za državni red. Poljska okupacija ni ne formalno, ne državnopravno in tudi ne po mednarodnem pravu upravičena. Znano je, da so vodilni politiki Cehov in Poljakov razpravljali že pred 28. oktobrom 1918 v popolnem soglasju o eventualnih spornih vprašanjih. Razpravljali so v Kijevu, v Pragi in v Ameriki, kjer se je predsednik čehoslovaške republike, Masaryk, ki Je bil takrat predsednik čehoslovaškega Narobnega sveta, pogajal z zastopnikom poljskega naroda, gospodom Romanom Dnovvsklm. V vseh krajih se Je z vsemi osebami dosegel sporazum, da bo čehoslovaška vlada z varšavsko vlado ali pa eventualno pariški konferenca odločala o usodi tešinske Šlezije. Izjavilo se je, da tešinsko vprašanje ne more kaLti dobrega prijateljstva med obema narodoma, ki je potrebno proti pangerman-skernu militarizmu. Zedinili so se z besedami: »Zveza Cehov In Poljakov je zveza na življenje in smrt«. Vzlic temu dejstvu so Poljaki vdrli na tešinsko ozemlje in so ga zasedli. To so izvršili, ne da bi prej obvestili čehoslovaško republiko. To ravnanje Poljakov Je naredilo na čehoslovaško republiko in na čehoslovaško prebivalstvo na tešinskem ozemlju zelo mučen vtis. Vzdržali pa so se vsega, kar bi povzročilo boj med obema slovanskima narodoma, ker so vedeli, da so Poljaki na vzhodu ogroženi In po boju z Nemci Izmučeni. Čehoslovaško prebivalstvo na tešinskem ozemlju in Narodni svet za Slezijo sta sklenila z vlado narodovo dogovor kot provlzorno rešitev te- šinskega vprašanja, samo da odstranijo za prehodno dobo vsak vzrok za spor s Poljaki. Poljaki pa se niso držali tega dogovora. — (Dalje sledi.) — Iz čehoslovaške narodne skupščine. Praga, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skupščine so nadaljevali specialno debato o predlogi volilne pravice. Najprvo je podal izjavo minister za notranje stvari. Nato Je govoril poslanec Novak, ki je protestiral proti agitaciji, ki se razvija že sedaj posebno raz leco. Poslanec Dik je zahteval, da se skrajša rok za mandate na dve leti in naj se ozira na čehoslovaške legionarje na Ruskem. Zahteval je tudi, naj se izvrše volitve čimpreje. V nadaljnji debati so razmo-trivali ustanovitev vseučilišča v Brnu, ki bi se Imenovalo po„Masaryku. Poslanec Juriga je zahteval ustanovitev univerze v Požunu. Prihodnja seja jutri. — Rudarji v Šleziji še stavkajo. Nauthen, 28. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Dasi je bilo pričakovati, da bodo danes zopet začeli delati, stavka še • vedno 27 od 64 gornješleskih premogovnikov. «=Iz Poljske. Ameriška aprovzacijska komisija je obljubila ,da pošljejg velike zaloge ameriških izdelkov (čevlje, obleko, perilo, usnje in kemikalije) na Poljsko. Blago dospe čez 5 tednov. Cene predmetov padejo baje za 500 odstotkov. — Ena številka lvovske »Gazete Poranne«, ki je stala preje 6 vinarjev, stane sedaj 1 K. Vzrok temu je trikratno povišanje tiskarničnih stroškov radi nedostaje električnega toka. — Poljski poljedelski mjnister je izjavil na delavskem shodu v Krakovu, da je sklenila varšavska vlada zapleniti posestva nadvojvode Karla Štefana ter jih razdeliti med kmete. Poljski likvidacijski odbor v Krakovu je že dobil tozadevna naročila. — Vsakdo, ki potuje iz Češke na Poljsko, si mora preskrbeti pri poljskem konzulatu v Pragi, posebno legitimacijo (vi-sum). — V Krakovu so začeli stavci stavkati. Zahtevajo 37 proc. zvišanje plače, ki Sta jo dovolila le »Ljudska tiskarna« in »111. Kur J. Codgienny«. Zato je izšel le ta list; drugi ilstl ne izhajajo. — V Pfemyslu so poklicani vsi letniki pod o>ožje. Tudi v Odesi se nahajajoče Poljake, ki so zmožni nositi orožje, je pozval general 2ellgowski pod orožje. — Švicarski konsul v Varšavi je prevzel varstvo nemških državljanov. — Poljska izdaja denar v markah. — V Varšavi je sestavljenih 21 volilnih list. 21 strank in skupin se bo borilo pri volitvah za svoj obstanek Na Poznanjsku se borijo nemške in poljske čete. Poljska armada štele menda 300.000 mož. — Avstrijske poštne znamke n.i več ne veljajo. — Kabinet PadcreNvskega bodo podpiral; baje vse stranke ... — Rumunl še umaknejo Iz Bukovine. Stanislav, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Glasom tukajšnjih vesti so dobile rumunske čete povelje, umakniti se iz Bukovine za demarkacijsko črto. — Scheidemann obdrži kasselski mandat Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u. -r-. Brezžično.) Ljudski poverjenik Scheidemann, ki je bil pri .volitvah v nemško narodno skupščino izvoljen v Berlinu in Kasslu, se je odločil za mandat v Kasslu, vsled česar pripade berlinski socialno-demokratični mandat pruskemu ministru za notranje stvari Evgenu Ernestu. — Nemški liberalci so še vdani Viljemu. Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Nemška narodna stranka, bivši nacionalni liberalci, je prejšnjemu cesarju Viljemu povodom njegove šestdesetletnice poslala udanostno brzojavko, kjer pravi med drugim, da je cesarju in državi neomajno zvesta in da se spominja velikega časa, ki sta ga Nemčija in Prusija doživeli pod vlado Hohenzollerncev. — Današnji »Vorwarts« se zgraža, da VVoIffov urad razširja adreso, ki jo Je prejel cesar Viljem in ki Jo je v par dneh podpisalo 132.000 nemških mož in žena. List zahteva, da se pojasni razmerje med republikansko vlado in Wolffovim uradom. — Viljema še častijo. Hindenburg je baje praznoval rojstni dan bivšega cesarja Viljema. Tudi v nekaterih šolah v Berlinu so naročili otrokom, da odpošljejo Viljemu udanostne brzojavke. Pač sluge, zvesti sluge, ki ne zapuste gospodarja tudi v temnih dnovih. Nfutci razočarani glede usode svojih koloni!. Ber-lin, *>. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Veliko razburjenje je v nemških političnih krogih in časopisju vzbudila vest, da se Je v seii najvišjega sveta ahirancev dne 27. t. m. izkazala pop. Ino soglasje med Francosko in Angleško glede na vpiašanje o nemških kolonijah, ki se ne smejo vrniti Nemčiji, da bi ne imela opirallšč za svoje podmorske čoli^. Swli>če Amerike z ozirom na to vpiašanje še ni znano. IM'ar.dlsch Niews Bureau poroča, da bo Francoska, če se ptizna na mirovni konferenci o tem vprašanju francosko in angleško naziranje, zahtevala zase Kamerun, Belgija pa Taboro, ozemlja na zahodni strani Victoria Kiarcc ter del zahodnega obrežja Konga. Ker prlpalj zadnje czemlje Portugalski, bi seveda Portugalska nhtevaU primerno odškodnino. — Boji s ŠpartakovcI v VVUhelrashafenu. Berlin, 28. januarja. (LJ. k. u.) Olasom dun. kor. urada poroča »Ber-liner B&rsenkurier«: Tudi danes še ni mogoče dobiti Ja-sčn pregled o dogodkih v Wilhelmshafnu. Po najnovejših poročilih se nadaljujejo poulični boji med špartakistl, ka. terim so se pridružili delavci ladjedelnic In vojaki. Ar-tiljerija strelja iz težkih topov. Stavka železneišklh uslužbencev se nadaljuje. — Mednarodni soc. kongres v švlcl. Bern, 28. Jan. (LJ. k. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Zvezni svet je odboru mednarodnega socialističnega kongresa v Bernu zagotovil, da dobe vsi zastopniki potni vizum. Tajnik francoske splošne, delavske zveze je v spremstvu tajnika rudarjev snoči dospel semkaj, da pripravi kongres orgatiiacij. Koraki, ki sta Jili mednarodni socialistični odbor in rrganizacijski komitej podvzela avstrijskemu socialistu Frideriku Adlerju v prid, so imeli uspeh. Potni vizum so mu dovolili takoj. Adler pride jutri v Bern. Bolgarski mil),.ste r Bakazov Je v ponedeljek zvečer prišel v Ber:i. Na kolodvori! so ga sprejeli Huysmana, Seitz In Heniorsonov sin. Dospela sta tudi še ogrski minister Ca rami ia Avs'i ijec Demes. “ Turudja. Belgrad, 29. jan. (Lj. k. u.) Znani podpolkovnik v bivši avstro-ogrski armadi Stanko Turudja je v jugoslovansko armado sprejet kot pehotni podpolkovnik. — Italijani v Carigradu. Dunaj, 28. jan. (Lj. k. u.) Dun. ko-, urad roroča: Vest nekaterih listov da so italijanske čeit, ki so vkorakale v Carigrad, zasedle tamošnje avstro^grske Krianištvo, se sedaj potrjuje. Po ravnokar il Carigrada dc-relem uradnem poročilu je italijanski poveljnik Arlotta zasedel avstroogrski konzulat in nemško šolo, čfš da je to »bivšo beneško ozemlje«, ter je na teh poslopjih ra/vesil italijansko zastavo. Zasedba teh poslopij v Ca; igradu nasprotuje mednarodnemu pravu. Dunajska vla.’a je diplomatičnim potoni vložila protest. — Italijani o zvezi Nemške Avstrije z Nemčijo. Berlin, 28. jan. 'Lj. k. u.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Chiassa, se »Corriere della Sera« odkrito zavzema za uresi.ičonie zahteve dr. Bauerja po združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Z ustanovitvijo podonavske federacije ob italijanskih n ejah bi nastala nova sila, ki bi v nasprotju s staro avstr« ogrsko, ki je gravitirala proti Balkanu, s svojimi težnjami po Jadranu ogroževala Italijo. Iz navedenih razit kov re morata Nemčija in Italija sporazumeti v tem vprašanju. —• Poljševlškl strah na Angleškem. Berlin, 29. Jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) »Times« poročajo o bollševiškem zborovanju, ki je bilo 18. t. m. v Londonu in na katerega so im°.li vstop samo povabljeni. Na tem shodu so razpravljali o organizaciji generalno stavko kot prvem koraku do revolucije. Naglašalo se je, da imajo v rudarski organizacij mnogo pristašev ter da je mogoče, pridobiti jih tu 11 med železničarji in transportnimi delavci. Določili so se odseki za preskrbo revolucionarjev in njihovih družin z kurivom in živili. -■ \luda v Lizboni odstopila. Lizbona, 28. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Vlada je odstopila. Dopisi. O boljševizmu In drugo. V »Napreju« od 23. januarja čitam resnično sodbo o boljševizmu. Z ogorčenjem moram vsak dan slišati, kako se skruni in blati vzvišena ideja socializma, realizirana v boljševikih. Tudi naše časopisje si hoče v agitaciji proti boljševizmu zaslužiti lovorov venec. Vsak pojav nezadovoljnosti, vsak poizkus potrgati neznosne okove, v katerih nas drži vkovane kapitalizem, je popolnoma logičen po tako dolgih letih neizrečenega trpljenja, povzročenega po krvavi, nezmiselni vojni za interese istega kapitala. Vendar se psuje vsako gibanje v tej smeri z boljševizmom; boljševik je postal danes psovka. Roparji, ki grabijo skladišča, tolpa, ki razbija umotvore, morilci, ki pri belem dnevu napadajo ljudi na ulici, vsi so boljševiki. Res so torej ti boljševiki sami razbojniki? Za mojega bivanja v Rusiji sem imel priložnost prepričati se o nasprotnem. Ne samo, da še pristnim boljševikom ne more najmanj očitati razbojništvo, marveč si tudi strogo prizadevajo očistiti svoje vrste raznih lopovov in pustolovcev, zaradi katerih bi potem trpela njihova reputacija. Posebno v zadnjih mesecih se jitn mora priznati korektnost. Vendar je pa bojazen pred boljševizmom za reakcijo popolnoma opraviiena. Kajti boljševizem je logika, katero je rodila ta dolgotrajna in nečloveška vojna, in katera hoče priti do zadoščenja ne sam« v Rusiji in Nemčiji, ampak tudi po vseh drugih državah. Boljševizem je ogorčenje mase in boljševiki imajo nalogo napeljati to ogorčenje v gotovo strugo in organizirati, da se doseže ugoden rezultat. V nas so ideje in cilji enaki samo metoda je različna. — Sicer pa bi sc posebno mi Ju-goslo/tni lahko mnogega naučili od Rusov. Prišedši v domovino sem skoraj razočaran, ko vidim še tako malo zanimanja in pojmovanja o socializmu med našim narodom, zlasti med kmečkim proletariatom. Poduka In organizacije pa je najbolj potreben eden izmed nižjih slojev pro-letarijata v pravem pomenu besede, proletarska raja, (in to ne samo pri nas, ampak mislim po vseh državah, iz vzemši sovjetsko Rusijo), namreč hišni posli. Ker ima-sam to nezavidno čast, da se smem k njim prištevati, sc ml bo c prostilo, da se tako trpko izražam. Dočlm že delavci skoro na vsem svetu in v vseh podjetjih delajo po osem ur na dai, opravljamo mi službo dnevno okroglih osemnajst url In to brez postavno določenega oddiha med dnevom in brez le enega celega prostega dne tekom mesecev in lot Mi nismo nič drugega kot moderni sužnji, katere se v slučaju nepovoljne intenzivnosti lahko vrže na oesto in katere se sme mučiti z najneverjetnejšo ka-pricioznostjo. Ootovo se nam bo reklo: »Zakaj se pa nc organizirate?« Vse hvalevreden opomin, a pri nas so čudne razmere. Nam ne preostaja časa niti mislit) ganizacijo. Nič čudnega, ako se pomisli, da moram na nogah od 6. zjutraj do 11. zvečer. Mi nimamo orožja za borbo z delodajalci, kakor delavci drugih kate- gorij. Če so n. pr. v eni hiši dve ali tri osebe zaposlene, lahko vse delo odpovejo in za gospodarja ne bo to noben i.barec, kajti dve ali tri osebe najde lahko še tisto uro. Najprej bi se morali merodajni faktorji zavzeti za to zavrž '110 proletarsko kategorijo, da bi se napravil temelj, na katerem bi sami lahko nadaljevali zgradbo. Naj bi se izdal zakon, ki bi nam natančneje očrtal naše pravice in ki bi l.am v slučaju, da se ne izpolnijo, ščitil naš odpor, ter onemogočil gospodarju za čas naše pravične stavke, da si najame drugih poslov. Jugoslovanski grb kaže dvoglavega orla. Hm, nič ne rečemo nego le to, da imajo tudi naši odločilni faktorji Wvšl -.\vienermžissig« umetniški demokratski in narodni čut kateri nam spričo tega isto obeta kot prejšnja ujeda, ako smemo verjeti kaj vedeževalcem in »šlogarjem«. Res je težko najti po zverinjakih in kletkah, pa tudi v knjigah primernejši simbol našega ujedinjenja, zatorej na) ostane spak in roparica za naš simbol; zaradi tega pd naj si ne premišljajo v tem nam biti popustljivi, kajti nas ni treba biti zato ne strah ne sram; ako zopet izbiramo, ni gotovo, da ne izberemo za simbol — korito, kakor smo ga že na Kranjskem vajeni. Prisrčno bi pa nas veselilo, ako bi nesrečno izbirljivi gospodje bolje »shvačali« veliko ujedinjenje, veliko bodočnost in še večje naloge, katere še pridejo na vrsto, že pri začetku in v malih rečeh, P, tako smemo pričakovati od njih velikih posrečenih dobrih dejanj. — Nam na ljubo ni treba sedaj prc- i menja/ati živali, naj bo dvokljuni ali enokljuni orel ali j kavka; prejšnji orel nas ni mogel požreti in ta nas tudi j ne bo, rednjega lista navzdol cvetno steblo, na koncu stebla troje cvetov: srednji cvet, krajna dva napol raz-cvela, vsak cvet ima po 3 lističe, 3 prašnike in en pestič. V vsakem zvezdnem roglu pa državue začetnice SHS. —. Hrez dvoma bi to bolje simboliralo ujedinjenje troimen-skega r.arcda v enem brstu in cvetu, spominjajoč na en Izvor in skupno delovanje in, (kar ie najpotrebnejše), — na slogo. O shodu v Radovliiol. Tukaj se ie vršil v nedeljo. Ulic 26. t. m. shod v dvorani restavracije Kunstelj. Obisk je bil izvaneredno dober, tako da se zborovanja nasprotnih strank morajo direktno skriti pred shodom socialno-detnokratične stranke. Posebno mnogo je bilo kmečkega iludstva iz oolice, no tudi obrtniki, delavci in malo uratt-ništvo, so se odzvali vabilu v naravnost sijajnem številu. Pred -shodom je bil sestanek glede konsumnega društva, Mer je sodrug Anton Kristan poljudno razložil pomen konsumne organizacije. Pristop je mogoč vsakemu brez ozira na pripadnost k tej ali oni stranki. Konsumenti s: Prihranijo ves oni dobiček, ki bi ga drugače vtaknili v 1 žep nikdar denarja siti trgovci in prekupčevalci. Sedaj , se ne dobi sicer na trgu mnogo stvari, ali kar je mogoče, ! to bo kousumna organizacija gotovo preskrbela svojim > članom. Na shodu je najprvo poročal sodrug dr. M. Ko- I run. Razvil je socialno-politični program stranke. Dokazal je, da imata mali kmet in delavec iste gospodarsko interese, oba izkoriščana od bogatih slojev. Rdina stranka, ’ kamor spadata, je socialno - demokratična stranka. I udi obrtnik in tnali uradnik bosta edinole v tej stranki dosegla zboljšanje svojega položaja v gospodarskem in političnem oziru. Ali naj pomagajo vsem tem ljudem stranke, v katerih gospodarijo vojni dobičkarji a la Der-'učl! Poverjenik Anton Kristan je povdarjal, da je bila socialno-demokratična stranka edina, ki se je borila proti militarizmu. Treba pa je bilo dolgotrajne vojne, da je pri- ljudstvo do prepričanja, kako prav imajo socialisti. % smo republikanci in to ne po načinu klerikalcev, ki Se samo boje pravoslavnih Karagjorgjevičev. Mi smo prc-pričanja, da more ljudska volja in svoboda dobiti pravi Uraz šele v republikanski državi. Slikal jo Zmagoslav m 1’ohod socializma v Evropi, ko so danes v Nemčiji socialisti dobili 14 milijonov glasov. Vse staro se ruši, padla ie 6001ctna habsburška dinastija. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka pridobiva vsaki dan novih sil, dokler ne nastopi čas, ko bo odločilno posegla v narodno usodo. Govornik poziva navzoče, da se organizirajo v politični organizaciji socialno- demokratične stranke in čitajo časopis »Naprej« in socialistične brošure. Obema tovornikoma je navzoče ljudstvo burno pritrjevalo in s tem dokazalo, da tudi v našem okraju zrejc vedno bolj jn bolj misel socializma, misel osvobojenja izkoriščanih 111 trpinov. Govornik jugoslovanske demokratske (bivše liberalne) stranke, g. dr. Triller, je naletel s svojimi izdajanji na odloče nodpor zborovalcev. Ljudstvo že pre-('°bro pozna to gospodo in zato jim ginejo vsaki dan bolj *b' Pod nogami. Sijajno mu je odgovarjal sodrug Kristan 111 Zaključil pri splošnem navdušenju ta res lepo uspeli shod. Store pri Celju. Zelena Štajerska se Alaini in giblje, da je veselje, če opazuje človek od blizu to vrvenje in vnetno sodrugov za delo. Ce bo šlo tako naprej, bomo kmalu lahko ^ekli: Štajerska ni več zelena, ampak — j'de,ča! Nič ne pretiravamo, če rečemo, da takega shoda, kakor je bil v nedeljo popoldun, v Štorah še nismo imeli. Obširni prostori re- stavracije nasproti kolodvoru so bili natlačeno polni delavcev, starih in mladih, moških in ženskih; pa tudi tovarniške uradnike in mojstre smo opazili med poslušalci. Ker smo opozorili sodr. Kocmurja, da je na shodu več nanovo organiziranih tovarišev, strnil je vse točke dnevnega reda v eno samo, in govoril poglavitno o nalogah organizacije ter dolžnostih članov do nje. Govornik je tako temeljito in vsestransko razložil potrebo organizacije za delavstvo, da sedaj pač nihče ne more reči, da so mu smotri Organizacije neznani. Obilo zanimanja je vzbudil ognjeviti poziv mladega sodruga-vojaka Brezovška na zvestobo rdeči zastavi socializma. Sodr. Uranič se je kljub svoji vise ki starosti izkazal kot izboren govornik, ki ga prosimo, da nam priskoči še večkrat na pomoč s svojim temeljitim znanjem. Poziv sodr. Dražila iz Ljubljane na pristop v konsunmo oiganizacijo ne bo ostal brez uspeha, za to mu jamčimo. Končno se je sodr. Kocmur zahvalil z ginljivimi besedami starima borcema ss. P o t e s c h u in Uraniču, ki sta osivela v boju za pravično delavsko stvar, in sedaj lehko mirno gledata, kako ima mladež vse polne roke dela, da nadaljuje od njiju pred več kot tridesetimi leti započeto stvar. Bodi Vama, moža-poštenjaka, ki nista imela nič preveč veselih ur v svojem življenju, tudi na tem mestu izrečena najsrčnejša hvala za Vajin dolgoletni trud in požrtvovalnost! Kranj. V nedeljo 26. t. m. dopoldne se je vršil tu pri nas javen shod. Na shodu je poročal sodr. M i h e v c, ki je razlagal pomen strokovnih in političnih organizacij. Tudi pri nas izginja mrtvilo med delavstvom, tudi naše delavstvo se je pričelo zanimati posebno še za strokovno organizacijo. Tržič. V nedeljo dne 26. t. m. se je vršil pri nas javen ljudski shod, ki, je bil izredno dobro obiskan. Poročevalec sodr. Mihevc je govoril o vzrokih vojne in njenih posledicah. Navajal je; da so glavni vzroki vojne mednarodna kapitalistična anarhija, ki je vzrastla vsled brezbrižnosti delavskega ljudstva do vrhunca. Da pa preprečimo vbodočc slično klanje med narodi, treba nam popolniti delavske organizacije, ki so edine zmožne ugonobiti kapitalistični furor, da se ne pojavi zopet v taki obliki, kakor je bil v tej svetovni vojni. Govornik je žel burno pritrjevanje za njegovo izvajanje. Celje. Odkar se je izvrševalni odbor za čel nekoliko bolj zanimati za nas, naša stvai bolj napreduje. Io se najbolj opaža na shodih, ki drug drugega prekašajo. Nedeljski shod, na katerem so poročali pod predsedstvom s. Šterna sodrugi Kocmur, Murko, Kolar, B r e z o v š e k in drugi, je bil nad vse impozanten. To pot smo presenetili Ljubljančane z lastno godbo, ki je intonirala začetkom shoda »internacionalo«. V največje zadoščenje nam je, da poseča naše prireditve vedno več žensk, med njim; zlasti mnogo mladenk. Posebno globok vtis so napravile besede sodr. Ko emu rja o oderuštvu z živili, nedemokratični sestavi porotnih sodišč in političnemu krščanstvu, ki je doživelo v tej vojni še večji polom, negO stara Avstrija. Shod je bil tako zanimivo poučen, da smo vztrajali do 10. uro zvečer in smo se razšli šele, ko so se morali govorniki odpeljati z vlakom. Od zadnjega shoda sem je napredovala naša kovinarska organizacija za okroglo 150 članov. Pa še vedno pristopajo novi.' Zbiramo tudi za zastavo in upamo, da bomo 1. maja lehko pokazali, da sta Celje in njegova okolica popolnoma rdeča. M. Ptuj. Četudi smo prejeli poročilo iz Ljubljane še-le v petek zvečer, je bil vendar sliou naslednji dan prav dobro obiskan. Brez vša-kršne agitacije, ker je zanjo nedostajalo časa, so delavci vseh strok, posebno železničarji, dvorano restavracije pri »Belem križu« napolnili skoro do zadnjega kotička. Poročal je sodr. Koc m u r iz Ljubljane o potrebi in nalogah strokovne in politične organizacije. Govorilo je tudi več domačih sodrugov, ki so vsi obljubili krepko sodelovanje, da se organizacija v ptujskem okraju kar najbolj razvije in utrdi. Železničarji .so se pritoževali, da se posebno nakladalcem krati osemurni delavnik; tudi je neumestno, da se zahteva posebna kolekovina od 3 K za vo?nc legitimacije železničarjev, ki imajo svoje dmžine zunaj države SMS, n. pr. v Gradcu. Usnjarji so obljubili korporativen pristop k strokovni organizaciji, čim dobe iz Ljubljane potrebne tiskovine in navodila. Žele, da se zanje priredi poseben shod. Skratka: zborovanje je v vsakem oziru dobro uspelo. Po shodu se je. izvolil krajevni odbor, ki bo tako] pričel z delom za organizacijo in strankin tisk. Začasni naslov glavnega zaupnika za Ptuj in okolico je: Jože Rože, komisar, Okrajna, bolniška blagajna, Ptuj. Sodrugi v Ptuju in okolici! Na delo, da nas čas ne bo našel nepripravljene; ___________________ Dnevne vesti. — Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo se je ustanovila po naredbi celokupne vlade z dne 29. januarja t. 1. — O dogodkih v Mariboru se je razpravljalo v včerajšnji seji vlade. Predsednik je na interpelacijo sodruga Ant. Kristana obljubil, da v prihodnji seji prinese natančno uradno poročilo o vsem, kar se le zgodilo v Mariboru v poslednjih dneh. — Vojni dobičkarji so se začeli v »Slovenskem Narodu« in v »Jugoslaviji« — opravičevati proti članku »Vojni dobičkarji« v »Napreju« s tem, da napadajo našega sodruga Antona Kristana, češ, da je premožen itd. Mi našega sodruga Antona Kristana prav dobro poznamo; vemo za njegovo premoženje in za vse njegovo delovanje, saj je bil ves čas vojne neločljivo združen s stranko. Napadi nanj zato ne bodo dosegli svojega namena, namreč da bi naš list ne bičal vojnih dobičkarjev po njih zaslugi. Toliko na znanje. — Umrl je danes zjutraj sodrug Franc Klopčar, delovodja Kolinske tovarne, star 44 let, za proletarsko boleznijo, stanujoč v Tomačevem. Zapušča ženo in šesr otrok v starosti 2 mesecev do 20 let. Bil je zvest pristaš naše stranke. — Uradni list št, 43. je izšla dne 28. t. m. — Obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Z& sko-rajšm začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg st. 4, I. nadstr. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo dotiskane tudi vse potrebne tiskovine za prijavo nameščencev itd. Vplačevanje premij se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse službodajnike, da naj shranijo ta denar dokler se jih ne bo pozvalo na redno vplačilo. Nujne zadeve se rešujejo proti. --- Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Z& skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Občim pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, I. nadstr. Redno poslovanje bo omogočer.o začetkom meseca marca. Do tedaj bodo natisnjene tudi vse potrebne tiskovine itd. Vplačevanje prispevkov se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse podjetnike, da naj shranijo ta denar, dokler ne bodo pozvati na redno vplačevanje prinosov. Nujne zadeve rešuje zavod sproti. — Opozorilo. Poverjeništvo za promet je s 25. januarjem izročilo vse posle, ki se tičejo poštna uprave na slovenskem ozemlju, v roke ministrstva za pošto v Beogradu. Odslej ni tukajšnje poverjeništvo v nobenem nadreienem službenem razmerju do poštne uprave. Občinstvo se opozarja, da se v vseh poštnih zadevah obrača na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, Lingarjeva ulica. V železniških stvareh opravlja poverjeništvo za promet svoje dosedanje posle po naročilu ministra za železnice g. V u 1 o v i č a, toliko časa dokler se ne izvrše vse organizacijske priprave za centralizacijo. — Predsednik deželne vlade za Slovenijo gospod dr. Janko Brejc sprejema stranke do preklica samo v torek, četrtek in soboto od 11. do 1. ure. —Poverjeništvo z3 javna dela je določilo sporazumno s poveljstvom 2. vojnega okrožja SHS izpraševalno komisijo za šoferje: Tozadevne prošnje, kolkovane z 2 K in opremljene z nravnostnim spričevalom je doposlati auto-mobilnemu referentu (poveljstvo automobilne čete) Ljubljana, Hotel Ilirija in priložiti 10 K preizkuševalne takse. Skušnji se sme podvreči vsaki, ki je vsaj 18 let star in ni bil sodnijsko radi tatvine, goljufije ali sploh radi katerega zločina kaznovan. Pripomni se, da bode smel v bodočnosti voziti le ta z avtomobilom (motociklom) kdor bode dobil tozadevno spričevalo, če ga nima že od bivše c. kr. oblasti Izstavljeno. Legitimacije bivšega c. a. k. poveljstva automobilne čete na Dunaju niso za vodenje civilnih automobilov veljavne. K preizkušnji s tovornim automobilom se isti dostavi od automobilne čete. Za eventuelno poškodbo med skušnjo jamči izprašanec. Za preizkušnjo v vožnji z osebnim automobilom ali motociklom mora prosilec sam voz (motocikl) do- staviti. Izdano izpričevalo velja za vožnje z vsemi vrstami automobilov oz. motociklov. — '1 Cilenški izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani od dne 12. do 18. prosinca 1919. Škrlatica. Krški okraj; občina Cerklje (1 oseba obolela). Ljul.ljana mesto (1 oseba obolela). Difterija. Ljubljana nii“Sti) U oseba obolela). Ljubljanski okraj, občina Vnanja gonca U oseba obolela). Ljubljanski okraj, Vrhnika (3 osebe cbrlele). Tilus. Celjski okraj: občina Petroviče (1 oseba obolela, 1 umrla). Radovljiški okraj: ob':t ia kamragorka (1 oseba obolela, 1 umrla). Griža. Brežiški okraj: občina Blanca (1 oseba obolela) v bolnici v Brežicah. Brežiški okraj: občina Pilštanj (1 oseba oboi da;. Kcze. Ptujski okraj: občina Spodnje Sečevo (1 oseoa obolela). Ptuj mesto (2 osebi oboleli). — Uospod Ivan Robežnik z Viča se je v ljubljanskih »demokratičnih« listh zakadil v mojo osebo, ker je bil v »Napreju« označen kot vojni dobičkar. Mož pripoveduje, da je s.romak, da nič nima in da ni imel v vojni sploh priložnosti, da bi postal — vojni dobičkar. Pri tem seve napada mojo osebo, češ, kaj vse imam. Razumem gosi>. Robežn.ka, ker vem, da je ob polomu »Glavne« oddal svojo firmo gospej Uršuli Robežnik, ki je njegova soproga, in pod firmo U. Robežnik se izvršujejo od poloma »Glavne« naprej vsi trgovski posli gosp; Ivana Robežnika. J Zategadelj ne bom vprašal g. 1. Robežn.ka, na katero ime ; so vknjižene vse one hiše in posestva, ki jih je kupil za ; rodbino Robežnik, vprašam ga le, če pozna isto hišo na ' Viču, kjer je govorila gospodinja otrokom: »Otroci, le molite, da bo vojska še dolgo trajala — sedaj se dota nabira«. Ce jo pozna, potem ve moje mnenje in moj odgovor na vse, kar si je od mene želel. — Ant. Kristan. — Cankarjev večer na Vrhniki priredijo v rojstnem kraju našega velikega Cankarja v soboto, dne 1. svečani t, 1. v dvorani vrhniškega »Društvenega doma«- literarno-recitatorski večer njegovi prijatelji in čestilci: pesnik Oton Zupančič, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Lah in dr. Jos. C. O b 1 a k, ki bo predaval o »Cankarju-Popot-niku, prijatelju prirode in vernem slikarju vrhniške okolice«. Za ta večer vlada na Vrhniki in v okolici splošno zanimanje. — Priglaševanie stanovanj. Samo ona stanovanja je treba priglasiti, ako je število sob večje, kot število oseb (odraslih rodbinskih udov), ali če ima najemnik več kot 4 stanovanjske prostore, brez ozira na število oseb in to pismeno mestnemu ekspeditu (Mestni trg št. 27, Ul. nadstropje.) • — Razglas. Ker nekateri cestni okrajni odbori s dosedaj zakonito dopustno cestno okrajno doklado do 30% na vse neposredne davke ne morejo več shajati, je Narodna vlada SHS v Ljubljani z odlokom z dne 17. januarja t. 1. št. 686 privolila, da smejo pobirati v tekočem letu tudi višjo, nego 30/6no doklado. Gorenji cdkk Naiodne vlade se daje tem potom v splcšno vednost. — Koliko bankuot je v Jugoslaviji? V financijelnih krogih so mnenja, da je na ozemlju Jugoslavije črez 5 milijard avstr, banknot v prometu. —: Slovenskim zdravuikom. Kraljevi minister za narodno zdravstvo v Belgradu je predsedniku deželne vlade za Slovenijo sporočil nastopni poziv: V oblasti Srbije je potrebno vel.ko število honprarnih sreških (ko-tarskih, okrajnih) zdravnikov, ki bi morali službo nastopiti takoj. V to svrho poživlja ministrstvo za narodno zdravje vse zdravnike, kj so voljni sprejeti tako službo, naj se nemudoma osebno prijavijo ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu, kjer se jim odkaže službeno mesto v posamnih srezih (koarjih, okrajih) v Srbiji. Mesečni honorar znaša 600 dinarov. Vrnejo se jim potni troški in se jim przna šest dinarov potovalnih dijet na dan. — Vojni kruh v Ljubljani je zadnje čase pod vsako kritiko. Ne samo, da je vsled slabega kvasa skoro neužiten, nahajajo se večkrat v njem stvari, ki jse človeku naravnost gabijo. Prijatelj našega lista nam je prinese* komad kruha, v katerem se nahaja tudi ščur^ kova pečenk.a Mišji odpadki so neredka stvar. Ce že res ni mogoče peči kruha iz kake užitne moke, naj bi bilo vsaj to, kar se nam nudi, brez takih gabnih primesi. Spisi, dnevniki, operativni akti bivše soške armade. Za mirovno konferenco so velike važnosti operativni akti bivše sofxe armade ter spisi m dnevniki posameznikov, ki so se udeleževali poslednjih bojev. Prosi se, da se poaiejo ak:i ter dnevniki in spisi, slednji če mogoče s skico H. vcjpi mu okrožju v Ljubljani. Za važne akte se bo izpličala ragrada, in se isti na zahtevo vrnejo. — Po-veljstvj IL vojnega okrožja. — Žrtev nemškega divjanja. Truplo rezervnega poročnika Hugona Widraayerja, ki ga je v Spodnjem Dravogradu zavratno umoril neki nemški kmet, se najbrže že tekom jutrišnjega dopoldne prepelje v Ljubljano, da ga polože na mrtvaški oder. Ker je mladi mož svoje življenje končal v službi domovine, katero je branil kot poveljnik neke topniške baterije, mu je predsedništvo Deželne vlade za Slovenijo priznalo vojaški pogreb na državne stroške. Kdaj se pogreb izvrši, se bo pravočasno sporočilo. Vsekakor ga k večnemu počitku k Sv. Križu v Ljubljani polože šele v petek, dne 31. t m. Pričako- vati je, na to žrtev nemške podivjanosti na poslednjem potu spremi vse narodno občinstvo in izkaže dolžno zahvalo junakom, ki stoje na naši severni meji, da jo branijo pred nemškim imperialističnim pohlepom. Rojen je Hugon Widmayer v Ljubljani ter je kot tehnik početkom vojne moral v vojake in je služboval na raznih frontah. V poročnika je bil povišan šele zadnji čas, ker mu je av. strijska vojaška Oblast kot zavednemu Slovencu delala težave, kjer je mogla. Ob početku naših bojev na severni meji je takoj prostovoljno odšel na bojišče s prvo slovensko baterijo. Bodi njegovemu spominu izkazana primerna čast! — Pogreb se bo vršil definitivno, kakor sc nam poroča, v petek, dne 31. t. m. ob 3. popoldne od Sv. Krištofa k Sv. Križu. — Ukrepi generala Maistra v Mariboru. Gcnerat Maister je izdal 27. t. m. prebivalstvu oklic, kjer odreja, da se zapirajo vse gostilne in kavarne ob 8. uri zvečer in prepoveduje točenje alkoholnih pijač. Gledališča in kinematografi ostanejo do nadaljnega zaprta. Ob šestih zvečer morajo biti vsa hišna vrata zaprta in ob osmih ne sme nobena civilna oseba na cesto brez posebne legitimacije. Zdaj vlada v Mariboru popolen mir. Pogreb žrtev so vrši 29. t. m. popoldne; železničarji se baje korporativno udeleže pogreba. — Slepar v častniški obleki. Pred nekoliko dnevi” je v Laški trg s LJrvatskega prišel nek bataljon. Naslednji dan se je isiotam pojavil srbski nadporočnik in iskal stika z vojaštvom. kmalu pa se jc pokazalo, da sploh ni nikak srbski častnik, marveč slepar, ki se je v srbsko uniformo i odel samo zato, da bi mogel laže občevati z jugoslovan-! skim vojaštva« ter ščuvati k nepokorščini. Ko so naši ! vojaki spoznali, kako in kaj, so ga prijeli in ga dali odvesti v Celje v zaVor. Sleparju pa se je posrečilo pobegniti. Pjztvijamo občinstvo, da naj pomaga vojaškim in varnostnim oblastem pri zajetju zločestnikov, ki jih naši narjJiu In a.žavri sovragi v velikem številu pošiljajo med nas, da l i med nami povzročali nered in oslabili našo moč. Treba je, da smo napram tujcem nad vse oprezni in kar lajbolj r.e zaupni vse dotlej, ko mine doba, v kateri naši neprljatelji napenjajo vse svoje sile, da nas oškodujejo, kjeikoli in kakorkoli. — Ustanovila se je na Spodnje Štajerskem »Prometna pisarna za inserate in reklamo« v Mariboru, Urbanska ulica št. 19. Rdeči teden mora po vseh krajih Slovenije, zlasti pa taiu, kjer so delavci in pošteno napredno misleči prebivalci prinesti prav mnogo novih naroč~ nikov. Zavedajmo se, da nas najhujši politični in morda tudi gospodarski boji še čakajo. Pojav« Ija se reakcija, ki ji bomo kos le tedaj, če bomo močni, prav močni! Vse politične organizacije opozarjamo, da prijavljajo Javne shode pri pristojnih okrajnih glavarstvlt\, mesmih magistratih ali policijskih ravnateljstvih, tako, da Je prijava 24 ur poprej na glavarstvu, kakor se shod vrši. Prijavo so koleka proste. Politične oblasti nlmnio pravice, Ja bi shode prepovedale. Shodi. Ljubljana: Zenski shod v »Mestnem domu«, velika dvorana, nedelja, dne 2. lebruarja ob 3. uri popoldne. Poročajo sodr. Al. Š t e b i,. dr. Korun, dr. L e m e ž in inž. S t e b i. Podružnica Šiška krajevne politične organizacije Ljubljana. Odborova seja Šišenske podružnice se vrši vsak četrtek v pisarni konzumnega društva ob 7. uri zvečer. Obenem se poživljajo vsi člani podružnic, da plačujejo svojo članarino pri blagajniku konzumnega društva sodrugu Jurčiču, kier dobiin tudi članske legitimacije. Vodmat-Zelena jama. Soboto, dne 1. februarja ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Sušniku«. Poroča sodrug U r a t n i k. Vlč-OHnce: Nedeljo, dne 2. februarja oh S. uri^ popoldne v gostilni »Amerika«. Poroča sodrug inž. S t e b i. Shod v ŠišM. Naznanjeni shod »pri Šternu« se ne vrši v nedeljo nego v soboto, dne 1. februarja ob 7. uri zvečer. Moste. Nedeljo, dne 2. februarja popoldne ob 5. uri v gostilni »pri Terčku«. Poročata sodruga Kopač in C e 1 e š n i k. Skoija Loka. Jugoslovanska krajevna socialno demokracija priredi javni politični shod dne 3. svečana popoldne ob 3. uri v prostorih gospe Marije Kalan »pri Novem svetu« v Škofji Loki. Vabi se na polno udeležbo. Odbor. Rogaška Slatina: V nedeljo, dne 2. februarja. Poroča sodrug Kože. Ura in čas se določi. Cirkovci: V nedeljo_, dne 2. februarja <>b 8. dopoldne. Poroča sodrug li r j a v c c. Llkole, gostilna Sel, v nedeljo, due 2. februarja ob 2. popoldne. Poroča sodrug Erjavec. Odborniki železničarske organizacije. V petek, dne 31. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši seia centralnega odbora splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo. Tajništvo. Hrastnik. V soboto ob pol 8. zvečer se bo vršilo v dvorani »Delavskega doma« predavanje o predmeti: Naloge slovenskega proletariiata v jugoslovanski državi. Predava sodr. Petejan iz Ljubljane. Umetnost in književnost. j 1 l Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek zvečer ob pol ! 8. Nervč »Maselle Nitouche« za »B« aboneinent. — V petek, une 31. t. m. ob pol 8. zvečer: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »C« abonement. — V soboto, dne 1. februarja ■ ob pol 8. zvečer: Cajkovskij: »Jevgenij Oiijegin« za »A« j • al.onement. — V nedeljo, dne 2. februarja popoldne po I ‘ pol 3 »Kornevillski zvonovi« izven abonementa. — Zve- j 'j čer ob pol 8. »Smrt majke Jugovičev« izven abonementa. Maiiizelle Nitouche. Iz kakšnega vzroka se je sloven- [ sko la.odno gledališče odločilo za v-prizoritev naslovljenega de'a, bi bilo težko dognati, lmport tujestranskili j umet.vm ima svoj pomen kvečjem, če morejo predstava ljati tako stopnjo umetniškega, kakorsne še morda m mogoče doseči zaenkrat. O novouprizorjenem delu tega nikakor ni mogoče trditi, kei je samo na sebi od umetniškega dovolj oddaljena, da duhu ne more nuditi nad-povprečenega. Niti glasbeno niti igrokazno. Onih par glasbenih načetkov, ki zadone na uho lepote željnemu poslušalcu, teh pač ni mogoče tako visoko povzdigniti, da bi delo postalo pomembno. Drugače bi bilo, če bi to bilo delo slovenskega komponista. Potem bi uprizoritev imela svoj pomen, če bi tudi delo samo na sebi ne bilo boljše. Z hnpartom takih del pa ni doseženo prav nič, niti nam ne morejo posredovati tujerodne kukure. Da bi bilo na delu vsaj nekaj, četudi le tehničnega, če nič drugega, da bi že bilo igralstvo razvito do virtuoznosti, da bi človeka vsaj zavzelo, če bi že umetniško ne bilo dobro. Ali vsega lega ni. Pevsko se dobra moč le težko izkaže; ni zat'. prave prilike. Svoj glas le lahko pokaže, proizvajanje tona da v dopadajenju nad glasečo se glasbo slutiti, kako bi glas vzblestcl ob lepi glasbi. Ali lake operete niso i tol.ko z:»to, da se poje, ali da se dob o poje, tjavendan so, 1 kak'-r vesela kvanta. Igrali so jo v laslovni vlogi z gdc- * tkalsko, ki je za tako vrsto petja kakor nalašč. Gospod ; Kovač je v »Zvonovih korneviljskih« vsaj lahko pel, tli pa 1 tega ni mogel. Opereta je, ne le Slovencem, ampak vsemu slovarskemu duhu tuja, kakor se tudi naši italijanski so-seai dosedaj še niso zmislili nato, da bi jo gojili. Pod pokru Ut-ljstvom sedanje operne intendance pa smo Slovenci bogato obdarjeni s takšne sorte blagom in hoče sedaj prednjačiti v hramu, ki bi za vsakega Slovenca mora' i bili svetišče najvišje lepote. mk. —-------------------------- Zadnje vesti. O dogodkih v Mariboru. Predsednik Narodne vlade SMS v Ljub- : ljani je v seji dne 29. januarja izrazil svoje obžalovanje nad tem, da so Nemci zlorabili bi- j 1 vanje ameriške misije v Mariboru za hujskanje • proti državni oblasti in dejansko odpornost proti njej, vsled česar je prišlo do izgredov in J 1 krvoprelitja. Uradne preiskave so v teku. Na- j rodna vlada bo izrekla o dogodku končno sodbo, ko dospe podrobno uradno poročilo. Priprave za otvoritev nemške narodne j skupščine. N a u e n ,29. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Pred otvoritvijo narodne skupščine v Wei- j marju, ki bo dne 6. februarja, se bodo začele , že 4. februarja priprave in seje frakcij. Soci- " I alno demokratična večinska frakcija bo imela ' ustanovno sejo v torek 4. februarja. Varstvo ! i narodne skupščine v Weimarju so poverili j berlinskemu prostovoljnemu polku Reinhardo- , v emu. Dva bataljona se preselita že prihodnjo j dni v Wetmar. Tam te čete ne bodo pridelili policijski upravi, marveč jo bodo dali vladi na : razpolago. Vojaški sveti Velikega Berlina so se posvetovali v ponedeljek dne 27. t. m. Odredbo vojnega ministra glede nove uravnave poveljništva so kritizirali različno, Potem je iinel narodni poverjenik višji polkovnik Noske pomemben govor, v katerem je dejal: »Od- redba je le provizorij. Gotovo so vojaški sveti nositelji revolucije, toda velika množica našega naroda in tudi mnogo vojaških svetov si ni na jasnem o tem, da ustroj vojaških svetov, kakršen je bil osnovan prve dni revolucije, ue more ostati trajna ustanovitev. Vojaški sveti sicer ne bodo popolnoma izginili, vendar pa ne bodo snieli imeti politične moči še tedaj v rokah, ko bo narodna skupščina sesta- i vila ustavopravno vlado. Nemčija in zveza narodov. Nauen, 29. jan. (Lj. k. u. — Brezžično) j Vodja belgijskih socialistov Camille Ruysmans j je izjavil v Bernu glede na mirovno vprašanje j napram zastopnikom časopisja; Ne moreni sij misliti zveze narodov, kateri ne bi pripadala tudi Nemčija. Pogoj bi moral seveda biti ta, da ne zmaga v Nemčiji boljševizem in da nastanejo stabilne razmere. Samoobsebi umevno zastopam stališče, da mora Belgijo oškodovati Nemčija. Nezmiselne zahteve bodo postal® sameobsebi nične. Saj postane zahteva, ki jo )e baje stavil Lloyd George, da mora plačat' j Nemčija 400 miljard, že zaradi tega nemogoča, iver premore Nemčija sedaj samo 300 miljard. Italija za vsak slučaj pripravljena. Ženeva, 29. jan. (Lj. k. u.) Cehoslova-ški tiskovni urad poroča: Italijanski general Zadiglio od italijanskega glavnega stana je izjavil poročevalcu lista »Messaggero«, da je Italija do sedaj mobilizirala 900.000 mož. S tem je Italija v prvi vrsti med zavezniki in ne misli dalje demobilizirati. Italija se je odločila, da udejstvi svoje zahteve šiloma, ako bo treba, 'talija mora biti na vsak način na vojno z Jugoslavijo pripravljena. Ko bo mir formalno podpisan, bo Italija prva, ki bo z veseljem zabela popolno demobilizacijo. Italijani se umaknejo z Brennerja? M o n a k o v o , 2S. jan. (.Lj. k. u.) Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: Po sporočilu višjega italijanskega častnika je v kratkem računati s tem, da se Italijani umaknejo iz nemškega dela južne Tirolske. Italijani so na Brennerju uvedli strogo kontrolo potnih listov in prtljage. Na Brennerju jim zaplenjajo vsa živila. Angleški načrt narodov. London, 28. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev nrad poroča: Listi objavljajo angleški načrt za zveze narodov. Načrt določa za vse delegate manjši izvrševalni svet in trajno tajništvo. Nemčija bo za sedaj izključena, a ne za dolgo časa. Za uravnavo spornih vprašanj naj se ustanovi razsodišče, ki bo poslovalo do ustanovitve trajnega razsodišča za mednarodno uravnavo spornih vprašanj. V nastopnih Primerih se bo uporabljala sila: 1. ako se namerava država vojskovati, ne da bi dovolila zveza narodov, razpravljati o sporu. 2. Ce se Podvrže ena izmed nasprotujočih si strank izreku razsodišča, druga pa odločitev sodišča ne pripozna. Skrbeti se mora za javnost pogodb in za razveljavljenje gotovih pogodb, ki nasprotujejo načelom zveze narodov. Glede razorožitve menijo, da ne zadostuje odprava splošne vojaške dolžnosti. Nameravajo izreči načelo, da nima nobena država pravice, imeti tako močne oborožene sile, ki bi upravičila donmevo na morebitne napade. Razno. 0 Reformirajte zakon! V »Arbederzeitung« piše neka starejša ločena žena: »Vaš članek o retormi zakona mi je segal do srca. Svet ne pozna gorja, ki ga morajo Prestati take žene. Možda sem se kot mlada deklica. Po poldrugem letu zakona nisem mogla več prenašati slabega značaja svojega moža. Stara sem bili teddj šele 30 let in sein imela večkrat priliko možiti se in postati srečna. Pa to ni pilo mogoče, trda zakonska in cerkvena postava tega ni pripuščala. Tako sem morala ■ostati s svojim sinom sama. Nič čudnega, da sem se dala pregovoriti in se vrnila k svojemu možu. iz samega obupa sem stopila^ vdruge pod nevredni zakonski jarem. Bilo je vse zaman. Skupno življenje je bilo nemogoče, mož nepoboljšljiv. Imela sem sedaj že dva otroka pa "‘Sem dobila za nju niti vinarja. Kdo popiše trpljenje ločene žene tekom dolgih let, dokler se je nč usmili starost? Vodno se le dotika sramotilno javno mnenje, in ako zaprosi službe, dobi največkrat za odgovor: »Ločenih ne sprejmemo 1« Bedaki so ljudje, ki tako govore. Toda drugače ne znajo. Svoja otroka sem morala oddati olje situiran,m ljudem, dasi se mi Je lomilo srce. Kdo je rffal moja otroka od mene, kdo me je ogoljuial za ma-srinsko ljubezen? Cerkev je storila to in njena nazadnjaška zakonska postava! Danes sem že stara in se nikakor ne želim še enkrat možiti. Vendar me vzrado-sčajo Vaši članki o zakonski retormi. Prvič želim, da bi se Iz notranjega pravičnostnega čuta popolnoma’ ločila od onega, ki mi Je zagrenil življenje; drugič pa me vedeli, da si lahko preustvarijo nesrečne mlade žene odslej svoJo izgubljeno srečo in da jim ne bo treba kakor meni ?rPeti d0 starosti. Zaklinjam socialne demokrate, da posvetijo vse svoje moči odreš.lnemu delu teh žen. Tisti ^tolerantni ljudje pa, ki so doslej preprečevali pametno 'a "sko postavo, so odgovorni tudi za moje v obupu in osamelosti prežito življenje. Da pa sem morala prepu-l*i svoja otroka drugim ljudem, preklinjam klerikalne °°diralce družinske sreče. t,.. * Strahote monarhističnih vlad. (Ludvig Borne, Pariz, 1832 iz: Pisma iz Pariza)... Pri j®*n sem pomislil, kako kotrebno in koristno bi °ho, spregovoriti enkrat resno in dostojanstveno. vendar v jeziku, razumljivem otrokom in ženskam ter otroško-ženskim možem, o gro-°tah in abotnostih monarhističnih vlad. N©_ orjemo je, kako nesramno so razlagali knezi ‘n njih malikovalci mrzlične fantazije in iz-ruhe francoske revolucije kdt premišljena zločinstva in predstavili ta zločinstva kot potrebo, kot nekaj vsaki republiki prirojenega! Neverjetno je, s kako oslovsko nerazsodnostjo so sprejeli mnogi ljudje te neumne laži, kajti treba je le odpreti knjigo in se pomuditi eno uro pri svetovni zgodovini, da se spozna s sramežljivo rdečico, kako surovo so ljudi varali. Tri leta so trajale strahote francoske revolucije; te računajo. Da pa živi švicarska republika že petsto let, ne da bi si bila svesta krivda, in da ni stala ameriška repubilka niit krvi državljanske vojne, da so preživeli Rim, Atene, Šparta, italijanske republike v srednjem veku, mnoga prosta nemška mestji svoje večstoletno življenje srečno in slavno, o tem molče! Odkar je padel zadnji Rimljan, od Augusta do Dona Miguela, skozi devetnajst stoletij, je mučilo svet nti tisoč kraljevskih rodbin — te‘ga ne razumejo! In nasilstva francoske revolucije so zrušila le čutno srečo tistih, ki so trpinčili one; toda nasilstva monarhij so pokvarila nravnost državljanov, so zatrla zvestobo, pravico, resnico, vero in ljubezen in nas niso le napravila nesrečna, marveč nas tudi tako razznačajila, da smo svojo nesrečo tudi zaslužili. Ob grobu bojnih žrtev revolucije smemo pač žalovati; bojne žrtve knezov ne zaslužijo niti ene sodbe. Zato sem sklenil: Moje prihodnje delo bo, zagovarjati republike in tožiti zločine monarhij. Za priče pokličem dvajset stoletij, štiri svetovni deli bodo pričali in petdeset milijonov trupel, mislim, bodo dovolj močna dokazilna moč zločina. Videli bomo, kaj bodo odgovorili na to advokati in knezi. * Grad groze In smrti. Plzenska »Nova Doba« prinaša opis Konopišta, znandga gradu pokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda. V mirnem času ni smel nihče v ta grad. Vtisk je grozen. Vse, kar je bilo okoli nadvojvode in prestolonaslednika, kaže na umor in smrt. Povsod orožje, bodala, puške, havbice, topovi, bajoneti, sablje, mučeniško orodje, ki spominja na špansko inkvizicijo, potem neštete lovske trofeje itd. Slike na stenah predstavljajo bitke, vojake, moritve, srednjeveške knjige opisujejo mučeniško orodje itd. To dovolj kaže, kakega duševnega razpoloženja je bil tisti, časih tako bedasto hvalisam Fran Ferdinand. Aprovizacija. Krušne komisije bodo uradovalo v petek, dne 31. januarja od 8. do pol 1. ure popoludne. Izdajale sc bodo izkaznice za kruh in moko. Kdor ne more sam h komisiji naj komu drugemu izroči svojo legitimacijo, ker se zamudnikom ne bodo izdajale karte na magistratu. Sicer bi bilo za stranke najbolje, če bi prišla za celo hišo le jedna stranka po izkaznice, ker bi se s tem stranicam in komisijam prihranilo precej časa. Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 31. t. m. in v soboto, dne 1. februarja v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V petek, dne 31. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601-do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto, dne 1. februarja popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Raztopljen jedilni loj za V. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za V. okraj na rumena nakdzild za mast v petek, dne 31. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 180, od 9. do 10. štev. 181 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do 540, popoldne od 2. do 3. štev. 541 do 720, od 3. do 4. štev. 721 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron. Raztopljen jedilni loj za VL okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za VI. okraj na rumena nakdzild z a mast v soboto, dne 1. februarja pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron. LISTNICA UPRAVNIšTVA. Naročnik rudar. Na dopisnici, ki ste nam jo poslali glede organizacije, niste navedli nobenega naslova. No vemo torej, kje se nahajate. Pišite še enkrat in navedite naslov. Izdajatelj in odgovorni urednik JosipPetejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Poslane. Z ozirom na vedno ponavljajoče se napade po naših listih na tukajšnje trgovce, izjavlja greimj. trgovcev v Ljubljani sledeče: Gospodarski položaj naše prejšnje države, kakor deloma tudi sedanje Jugoslavije je podoben onemu oblegane trdnjave, v katero je vsak uvoz zaprt. Obstoječe zaloge so se vedno bolj krčile, dočim se je skupna moč našega denarja vsled ogromne produkcije papirnatih bankovcev dan na dan manjšala in dosegla danes že katastrofalen minimum. Našo stisko so znale nevtralne države popolnoma izkoristiti, tako da so tovarnarji za on«, male pošiljatve surovin morali plačevati ogromne cene, vrhutega v tuji valuti, katero tri- do št.rikrai preplačali. V drugi vrsti so draginje krivi po največ verižarji, tihotapci in prekupčevalci. Le-ti so nakopičili velik del razpoložljivega blaga v svojih skrivnih brlogih in ga s tem odtegnili pošteni in javni kontroli podvrženi legitimni trgovini. Nekateri Usti prinašajo zadnji čas poročila, da so na potu iz Arm. .ke baje velike množine tekstilnega blaga v našo državo. Te vesti pa so brez vsake stvarne podlage in povzročajo samo nepotrebno beganje občinstva. To bomo tudi dokazali v kratkem potom časopisov. Navzlic temu, da v doglednem času še ni pričakovati nikakršnega dovoza blaga, so ljubljanski manufakturni trgovci že meseca decembta pr. 1. sporočili svoj sklep, da so v očigled veliki bedi in pomanjkanja našega ljudstva, obstoječe cene, čerav 10 v svojo veliko škodo, pripravljeni izdatno znižati. Ta sklep Je odposlanstvo trgovcev izročilo 27. decembra pret. leta poverjeniku za trgovino in obrt, ki se je pa izrazil, da se nahaja sedaj v demisiji, ter da bo celo zadevo rešil njegov naslednik. Ker pa je ostala cela zadeva še do danes nerešena. Je z ozirom na nujnost zadeve načelnik sklical novo posvetovanje, ra katerem se je dosegel sledeči sklep: Trgovci z manufakturnlm, konfekcijskim in modnim blagom v Ljubljani sklenejo prostovoljno, čeravno z velikimi žrtvami, da znižajo cene za vse konsumno blago, ki je bilo nabavljeno do konca leta 1918. za eno tretjino dosedanjih prodajnih cen. Ta sklep stopi takoj v veljavo. ■ Gremij trgovcev v Ljubljani, 29. januarja 1919. Načelnik: JL Samec. m Čevlji tovarne Peter Kozina S iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85’— za moške, K 73’— za ženske, V zalogi Ljubljana na Bregu. i me /£*/tell,ai;iia m /s'// T v vse jogo-/|k iI iMttO!/ v vseh evropskih inlnfl- /<£ ?/ jezikih. zemske / S 9 i, I/: pisarna i Št. 1108. Delavce za napravo gramoza in snaženje ce9t išče mestna občina ljubljanska. Plača po dogovoru. — Oglasiti se je pri cestnem nadzorstvu na magistratu (glavni vhod, pritličje, desno). Mestni magistrat ljubljanski dne 18. januarja 1919. Dražbeni razglas. V pondeljek dne 3. februarja 1919 in po potrebi naslednje dni ob 9. uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi več tisoč raznovrstnih sodov in kadi (malih in velikih iz mehkega in hrastovega lesa), dalje več sto dog, 1 vagon obročev, 4 garniture sodarskega orodja, 455 kg sodarske smole, kakor tudi 1 decimalno tehtnico in 2000 steklenic. Izdražitelji morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržuje pravico, ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti kakor tudi spekulativne nakupe preprečiti. K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega poskuševališča v Ljubljani, inž. Jakob Turk. V Ljubljani, dne 22. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. Remec s. r K St. 1158. Razglas. 1 Rum, likerji itd. . 2 Žganjcvec (špirit) 3 Žganje .... 4 Vino .... 5i Vinski mošt i 6 j Sadni mošt . 7 Medica 81 Pivo . . 9| Kis . . • , • 10 Voli, biki, krave, teleta 11 Teleta pod 1 letom 12 Ovce, ovni, koze 13 Jagnjeta, prašiči pod 5 kg 14 Prašički od 5 do 191'? kg 15 Prašiči nad 19’/- • 16) Meso, klobase 17 Purani, go>i, race, kopuni i 18 Kokoši, piščeta 19 Jeleni , 20 Divji prašiči 21 Srne, divji kozli 221 Zajci . 23 Razsekana divjačina , 24 Fazani, divji petelini '25! Jcre^ice •26 S Liske, kozice 27 j Brinjevke, prepelice 28 Ribe, fine 29 Ribe, navadne 30 R'ž 31 Moka, kruli . j 32 Žito .... 33 Oves . • • 34 Seno, slama, otrobi 35 Zelenjava 36 i Sadje, sveže 37 Sadje, suho ah konz. . 38 S! Maslo . 13911 Loj . • • 401 Svinjska mast, slanina 41 Milo . J 42 j Sir . . . ■ 43 Jaica . 14 Vosek .... 45 Olje, laneno 16 I Olje, laško itd: . 17 I Drva, trda . 48 j Drva, mehka 19 Oglje . • • 50 Premog Merilo Znesek 100 kg glava ducat 100 kg ICO kom. 100 kg » in3 100 kg Št. 1314. Razglas. Na podlagi naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 17. januarja 1919, št. 295, se odreja in razglaša sledeče: Občine: mesto ljubljansko, Moste, Vič in Zgornja Siska tvorijo enoten stanovalm okoliš. U) Kdor ima v tem stanovalnem okolišu dvoje ali več stanovanj, mora vsa ta stanovanja naznaniti mestnemu magistratu ljubljanskemu tekom osmih dni po tem razgiasenju. To naznanilo mora obsegati: a) natančno označbo lege in obseg vsakega stanovanja in b) pri vsakem stanovanju ime hišnega lastnika ali njegovega pooblaščenca. 2.) V istem stanovalnem okolišu naznaniti je mestnemu magistratu ljubljanskemu v istem roku: a) vsa stanovanja, ki stoje prazna ali služijo le za shrambo, ah so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih; b) vsa stanovanja, ki se resnično uporabljajo le nerazmerno kratek čas v letu; c) vsa stanovanja, kjer je število sob večje kot število stanovalcev brez služabništva, ter neglede na število stanovalcev vsa stanovanja s štirimi in več sobami. Naznanilo pod 2.) a) in b) mora podati hišni lastnik, naznanilo pod c) pa imetnik stanovanja. Vsa ta naznanila so kolka prosta. Kdor bi naznanil pod 1.) in 2.) ne poda! pravočasno, je kazniv po mestnem magistratu ljubljanskem z globo do 5000 kron ali z zaporom do šestih tednov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. januarja 1919. Št. 846. Razglas. Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški j ima večjo množino milnega blaga. To blago t>e bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah: 20 ‘It, pralno milo v kos. po 100 g, kom. po — 40 K 30 . „ . „ . „ 100 „ „ „ —80 K 30 . , „ . „ ' „ 200 . „ „ 1-20 K 38-40 „ toiletno „ . „ „ 100 „ „ „ 2-60 K j 66 „ milo za britje. „ . 50 „ „ , 2'— K 10 „ milni prašek.....*. kg. „ 2 50 K Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarn« po naslednjih cenah: 20 °/o pralno milo v kos. po 100 g, kom. po —'50 K ^ ’ - ’ " ” • • 100 * ’ " -12 l 38~66 ’ l°i!etn0bV ” ’ ” 100 ’ I 18° K 66 ,, milo za britje, , „ 50 „ 140 K 10 „ milni praSek kg 9 2— K Blago se mora plačati nnprej, ker se razpošilja sicer le proti povzetjih Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodnji Šiški. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. Remec, 1. r. ! Ako rabite vrtna ali poljska semena pilite po cenovnik. Trgovina s semeni SEVER i II, Ljubljana. Agitirajte za socialno de m okra-tično časopisje! Deželna vlada SHS, oddelek za notranje zadeve, je dovolila glasom razpisa z dne 21. januarja 1919, st. 39.620 ex 1918, povišanje mestne doklade k državni užitnini in samostojne mestne naklade na žgane opojne tekočine, vsled česar se bodo od 1. februarja 1919 dalje pobirale pristojbine po sledeči užitninski tarifi: Slovenski topniški častniki naznanjajo tužno vest, da je bil dne 27. januarja 1919 na poti v svojo postojanko na Koroškem zavratno umorjen gospod Hugon Widmayer, SHS. poročnik v rez. topniškega poveljništva mariborskega. Truplo rajnega se prepelje dne 29. januarja 1919 v Ljubljano. Dan in ura pogreba se pravočasno naznanita. Junak je padel za svobodo svoje domovine, boreč se kot poveljnik prve slovenske baterije. Slava njegovemu spominu! v v registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne ttloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Mestni magistrat ljubljanski dne 30. januarja 1919. Župan: Dr. Ivan Tavčar L i\ Rentni davek. plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posoiila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 \% milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.