St©v. 346 Trst, v četrtek 12. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tndl «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamlčue štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■nanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo politi&nega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti j* meir NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna u ntdtljiko IzitnJ* ,,EDXNOBTX" itta«: Kft oelo leto Kron 5*ao, it pol lota Kron KO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so ne aprejemajo In rokopial a« vradaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatil 20 (Narodni daa). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnttnl račun Itev. 841-652. TELFFOPI ft 11-57. BRZOJfiUNE UE5TI. Srbi zanikajo vojne priprave. BELGRAD 11. (Kor.) Uradno se srbski zopet zatrjuje na kategoričen način, da so vsi podatki nekega „takozvanega" strokovnjaka, ki {e v nekem dunajskem listu pisal o srbskih pripravah na severni mejiy popolnoma brez podlage. Brez Drlnopolja nočejo mira. CARIGRAD 11. (Kor.) Merodajna turška stran poroča Wolffovemu uradu, da je gotovo, da Turčija ne sklene mira, če jej ne ostane Drinopolje kot trdnjava. — Raz-ven na čataidžanski črti se vežbajo sedaj v Carigradu rezervisti in rekruti, sicer pa je več ceiotnih divizij na potu iz Anatolije (?), o katerih gibanju se pa ničesar ne izve. Turčija bi po takem imela znatne vojne sile, če bi se pogajanja razdrla. Rusija ni proti Bolgarom. PETROGRAD 11. (Kor.) Vest, da bi se Rusija protivila zavzetju Drinopolja po Bolgarih, zanika petrograjska telegrafska agentura in izjavlja, da so brez podlage in da izvirajo iz očividno zlobnega vira. Rumuni bi radi Šli h konferenci. BUKAREŠT 11. (Izv.) Rumunska vlada |e baje zaprosila angleško vlado, da bi smela odposlati kakega zastopnika h konferenci poslanikov. Vprašanje še sicer ni razrešeno, ali ker bo trozveza zahtevo podpirala in se jej tudi Rusija ne protivi, se bodo konference udeležili najbrže tudi Rumuni. »Novoje Vremja" napada grofa Berchtolda. PETROGRAD 11. (Izv.) „Novoje Vremja" napada danes silno avstrijskega ministra zunajnih zadev, grofa Berchtolda in mu očita, da je on zakrivil s svojo nesmotreno in slabo politiko, da je v Evropi taka zmešnjava. Tudi svoji državi — pravi „N. V.* — je povzročil Berchtold že več milijonov škode. Črnogorski prestolonaslednik Danilo v smrtni nevarnosti. CETINJE 11. (Izv.) Uradni list javlja, da so se danes zopet vršili pred Skadrom mali spopadi med turškimi in črnogorskimi predstražami. Pri teh sta bila skoro ustreljena prestolonaslednik Danilo in general Marti-novlć. Beligrajska pošta in cenzura. BELGRAD 11. (Izv) Pri tukajšnjem poštnem uradu se ne vrši več cenzura. Zastopniki pri konferenci poslanikov. DUNAJ 11. (Izv.) Konferenca poslanikov prične v ponedeljek. Zastopniki držav bodo londonski poslaniki in sfcer za Avstro-Ogrsko grof Mensdorff, za Nemčijo knez Llchncwsky, za Italijo marchese Irnperiali, za Francijo monsieur Cambon, za Rusijo grof Benkendorf in za Anglijo sir Grey. Z italijanske meje na Tirolskem. DUNAJ 11. (Kor.) „N. W. Tgbl« javlja iz Inomosta, da se je tamošnji italijanski konzulat zahvalil kornemu poveljstvu, da se je zadušnice za v Afriki padle Italijane v Rivi PODLISTEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. Bpisal Ksaver dandor OJalskl. — Prevel A. G. — Kaj je za boga ? — je prestrašeno vzkliknit Ivan. — Migrena. Kako tudi ne bil Svojo mater je ljubila tako vroče. In prosili smo |o vsi, naj ne gre za pogrebom, pa se' vendar nikakor ni dala pregovoriti. Oh — oni prizor, ko so krsto spustili v grobnico, strašno I Ubožica ni več Jokala, lice se jej je samo strašno nakremžflo — in kakor okamenela je stala nesrečnica na mestu in se je potem molče zgrudila. Po sreči je stal zraven nje baron Martlč in Jo je prestregel, da nI padla na tla. Pripeljala sva jo naravnost semka|, gospod Dumić in jaz. — Pa kaj pravi doktor? — Ni nikake nevarnosti. Razdraženi živci, migrena. — Saj veste, da je Madlena zelo čustvena, včasih celo pretirana v svojih občutkih ! Tako jo je tudi ubila materina smrt. — Ostanite pri nas pri obedu ? Seveda, seveda. Dovolite samo, da grem pogledat k njej. Ivan je bil globoko ginjen in ves v skrbeh; končno si je očital, da je morda tudi on kriv. Saj jej v oni veliki bolesti za materio ni znal prinraniti svoje odklonitve. „Mogel bi jej bil kako blažje povedati ali udeležila avstrijska vojaška oblast oficijelno. Razpoloženje na avstrijsko - italijanski meji postaja Čedalje bolj prijateljsko. Ruski vohuni na Nemškem. TORUNJ 11. (Izv.) Včeraj so zaprli v Torunju (Thorn) nekega narednika In čevljarskega mojstra, ker sta osumljena, da sta vohunila za Rusijo. Delo hotelskih tatov. DRAŽDANI 11. (Izv.'* Mednarodni hotelski tatovi so izvršili včeraj v hotelu „Europaischer Hof" več vlomov in tatvin. Škode so napravili več tisoč mark, a sleda za njimi ni nobenega. Masaryk v Belemgrad BELGRAD 11. (Izv.) Profesor Masaryk je prispel danes sem in je že konferiral z nekaterimi politiki. Nobelov banket STOCKHOLM 11. (Kor.) Pri banketu, danem na čast lastnikom Nobelove nagrade, je govoril prvi Gerhart Hauptmann, ki je izjavil, da je postal Nobelov dan za ves svet kulturna zadeva. On hoče svoj tribut spoštovanja posvetiti deloma velikemu mo u, deloma pa velikemu švedskemu narodu, ki je dal tega moža in ki zvesto upravlja njegovo oporoko. Predsedoval je banketu s 175 gosti princ Viljem Švedski. Ministerski svet. DUNAJ 11. (Kor.) Listi poročajo, da se je vršil danes predpoldne v Schonbrunnu pod predsedstvom cesarjevim ministerski svet, katerega se je udeležil prestolonasled nik, minister zunanjih zadev, skupni finančni minister, ministerski predsednik, avstrijski finančni in pa domobranski minister. Posvetovanje se je vršilo od 10 do 11 in pol predpoldne. Novotarije industrijskega sveta. DUNAJ 11. (Kor.) Industrijski svet je sprejel predlog, da se dovoli zastopnikom domačih firm 40 ostoten popust na običajni voznini avstrijskega L!oyda in je ugodil predlogu, da naj brzoparniki zopet pristajajo v Makarski in Hvaru. Odklonil pa je industrijski svet za sedaj predlog, da bi se uvedlo 24urno štetje v avstrijskem železniškem, paroplovnem, poštnem in telegrafskem prometu. Cesarska pisma o najnovejših imenovanjih. DUNAJ 11. (Izv.) Cesarska lastnoročna pisma za Auffenberga in Schemuo, kakor tudi za Conrada in Krobatlna so že napisana in bodo jutri objavljena. Schemua prosi za vpokojitev. DUNAJ 11. (Izv.) Felrtmaršallajtnant Blaž Schemua je prosil za stalno upokojitev. Cesarievo dovoljenje še ni izšlo. Klofačeva ideja. PRAGA 11. (Izv.) Poslanec Klofač je predlagal danes pri zaupnem zborovanju, da se naj vsi Češki tajni svetniki napote na Dunaj in predlože cesarju v obliki spomenice vse češke želje. MladočeŠki listi pa napadajo Klofača radi njegovega predloga in pravijo, da na tak način Čehi nikamor ne pridejo. odgoditi, ali, oh — ubožica — nazadnje trpi zaradi mene! — je govoril sam pri sebi in komaj Čakal, da pride doktorica. Povabilo na obed mu je sedej zelo dobro došlo, ker se je tako mogel nadejati, da io vidi pred odhodom. Sklenil je, da odide takoj okoli dveh popoldne domov, toda sedaj se je odločil, da 03tane do večera in potuje ponoči. — Nekoliko jej je lažje. Srčni krči so ponehali in prihaja k sebi. Vprašala je po vas. Bogve, kako Je izvedela, da ste pri nas ? — Pa ali bom mogel govoriti Žnjo ? — Mislim, vsekakor, ker bolezen ne bo trajala dolgo. Tudi Lubenčic me je pomiril. Pri obedu je še ni bilo pri mizi. Ivan Je bil kakor izgubljen. Celo Lubenčičev raz govor o narodnem gibanju ga ni mogel iztrgati iz melanholije In je poslušal doktorja le na poi ušesa. Okoii dveh Je moral Lubenčić k bolnikom. Preje pa Je šel k Madleni, kateri je postajalo mnogo bolje. Bila Je samo še zelo slaba. Ko je odšel doktor, je .prišel Dumičev inoš z gospodovim listkom, v katerem je vpraševal, kako je Madleni in kedaj bi poslal kočijo ponjo Opravičeval se je tudi, da sam ne more priti, ker ga je v važnih stvareh posetil gref Edody in je torej moral ostati doma. Doktorica je odgovorila Dumiču, da je Madleni bolje in da vstane kmalu, venda* pa Za Češke finance. PRAGA 11. (Izv.) Pri današnji seji češkega deželnega odbora Je referiral vrhovni deželni maršal princ z Lobkovic o rezultatu svojega potovanja na Dunaj. Rekel Je, da se |e dosegel med vlado in češkim deželnim odborom sporazum, po katerem postane češki deželni zbor čim preje deležen dohodkov od žganja in sladkorja. Tako bodo češke finance morda že do maja na varnem. Koalicijski paragraf. DUNAJ 11. (Izv.) Danes popoldne Je konferiral grof Sturgkh s strankami veČine. Izjavil je, da ni misliti na izpremenjenje koalicijskega paragrafa. Važne avdijence na Dunaju. DUNAJ 11. (Izv.) Pred današnjim mi-nistrskim svetom je cesar sprejel prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda k dolgotrajni konferenci, po ministrskem svetu pa oba generala Krobatina in Conrada. Vitez Krobatin in baron Conrad. Vitez Aleksander Krobatin, novi vojni minister, je bil rojen leta 1849 v Olomucu in leta 1869 je absolviral artiljerijsko akademijo ter Je postal poročnik. Leta 1873 je bil že nadporočnik. Na to je postal profesor artiljerijske šole in končno komandant. To Je bilo leta 1880, dočim je bil imenovan za načelnika sedme sekcije v vojnem ministrstvu leta 1896. Kmalu pa je avanziral za prvega sekcijskega načelnika, in je sodeloval pri reorganizaciji avstr. artiljerije. Baron Franc Conrad von Hotzendorf, ki je naslednik šefa generalnega štaba, Blaža Schemue, je iofanterijski general. Rojen je bil na Dunaju leta 1852, leta 1878 pa se je udeležil bosenske okupacije. Ko se je leta 1906 bil umaknil Beck, je bil Conrad imenovan za šefa generalnega štaba. Lani je kot tak odstopil in postat inšpektor armade, a letos se je vrnil zopet na čeio generalnemu štabu. _ Državni zbor. Predloga o vojnih dajatvah. — Taktika Jugoslovanov. DUNAJ 11. (Izv.) Parlamentarni položaj se je zopet poslabšal ic jutri ali pojutr-šnjem vlada lahko zapre zbornico. Češki narodni socijalci še vedno ob-struirajo zakon o vojnih dajatvah. Grof Sturgkh jih je poskušal pregovoriti in je izjavil, da je vlada pripravljena, ozirati se na njihove želje, ali pri zakonu se ne sme ničesar izpremeniti in razven tega se mora z zakonom takoj opraviti. Seveda bodo češki narodni socijalci £e dalje obstruirali. Časi so že bili danes kritični, ali potom kompromisa se je preložila kriza na jutri. Narodni socijalci so privolili, da se danes sprejmejo prve tri točke predloge, jutri pa se bo razpravljalo o točkah 4—9. Točka prva je bila sprejeta z od vlade priznano izpremeno, da se zakon le uporabi, če grozi ali pa izbruhne vojna. Predloga je bila sprejeta s 13 glasovi proti 9; proti njej so glaso.ali vsi Čehi, Rusini, Nemci in socijalisti. Poljski socijalist Liebermann se je absentiral, kakor tudi Jugoslovana Baijak in Fon. Zakon o vojnih dajatvah zadene Jugoslovane v živo, a jugoslovanski zastopniki nimajo korajže, izpregovoriti jasne in odločne besede, dočim so mladočehi, „stranka ekscelenc", vendar rekli — „ne". Če bi oili Jugoslovani ia socijalisti storili svojo dolžnost, bi bilo razmerje 13: 12 in vlada bi bila moralno pobita. Posl. Fon tu nI upa) nastopiti proti vladi, v proračunskem odseku pa obstruirajo njegovi tovariši, ne da bi prav vedeli, zakaj. Skoro ni čudno, Če se v parlamentu govori, da dr. ŠusterŠičevi pristaši opravljajo vladino delo. Sicer pa tudi ni predobro zamišljena taktika, s katero zahteva dr. Korošec na Dunaju Jugoslovansko univerzo, dočim na Kranjskem njegovi lludje onemogočajo Slovencem habilitacijo. (Štipendije!) Dr. Korošec za univerzo. DUNAJ 11. (Izv.) V pododseku za italijansko pravno fakulteto je stavil poslanec dr. Bugatto predlog, da naj pride italijanska fakulteta v Trst. Nato pa je stavil dr. Korošec predlog, da se naj ustvari |unktim med italijansko fakulteto in jugoslovansko univerzo, na kar pa je načelnik Rosner izjavil, da ne more pripustiti glasovanja, ker se pododsek bavi samo z italijansko predlogo. — Dr. Korošec je nato izjavil, da pri takih razmerah ne more več vztrajati in se je odstranil. Službena pragmatika. DUNAJ 11. (Izv.) Odsek državnih uslužbencev je danes nadaljeval svoje posvetovanje o službeni pragmatik), pa se kl|ubu najboljši volji ni mogel prilagoditi osnutku, kakor je prišel iz gosposke zbornice. Izpremenjena Je sedaj določba glede kazni in sicer tako, da so črtane globe. Dr. Rybaf proti oškodovanju države po visokem uradništvu. K § 33. je govoril z dobrim preudarkom in zelo prepričevalno poslanec dr. Ry-bar, ki je osvetljeval kričeče nedostatke in krivice, ki so v tem, da visoki državni uradniki zapuščajo službo in stopajo v privatne službe, ki jih potem opravljajo na škodo države. Točka 33, je rekel dr. Ry-bar, se m:>ra izpremeniti tako, da morajo dobiti državni uradniki, ki so bili definitivni, posebno dovoljenje vlade, če hočejo zavzeti mesto kakega upravnega svetnika. V tem smislu Je bil tudi § 33 izpremenjen. Kontumacija ogrskih opozicijonalcev. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Ogrska državna zbornica bo zadnjič pred božičem zasedala dne 18. decembra. Ker traja doba izključenja opozicijonalnih poslancev do 18. decembra, bodo smeli opozicijonalcl v zbornico šele pri februarskem zasedanju, ko bo pariamentdrna straža že organizirana. Zanesljivost 3talije kakor zaveznice. Pariški „Figaro", Ki Je na glasu zelo resneera Ijsta, objavlja sledečo izjavo nekega italijanskega diplomata: „Grozilne besede nemškega kancelarja in izjava, da bi Nemčija podpirala Avstrijo, ko bi to poslednjo v nje boju s Srbijo napadla kaka tretja velesila, so obvezne le za Nemčijo In niso utemeljene v pogodbi trozveze. Take izjave in take grožnje se more opravičevati k večjemu da želi ostati do večera pri njej in se nadeja, da pride gospod odvetnik sam ponjo okoli osmih zvečer. — Sedaj pa poglejmo, kako je naši bolnici — je rekla doktorica, ko je sluga odšel, in je odšla k Madleni. Vrnila se je takoj. Sama je privlekla globok naslonjač iz budoarja in odšla po Madleno, ki je nato naslonjena na prijateljico počasnih in trudnih korakov prišla v salon. Doktorica jo Je posadila v naslonjač in pokrila s krznom. Oblečena je bila Madlena v svileno, Široko spalno haljo doktoričino, ki je imela dolge grške rokave in so bili komolci goli. — Glej — Ivan, pa se vendar še vidiva. Vedela sem to popolnoma gotovo — je zašepetala s slabim glasom in mu podala roko, ki jo Je vroče poljubil. — Doktorica Je odšla za trenotek. — Hvala bogu, da ti je bolje. Madlena, pomiri se, saj se ljubiva midva. — Izgubila si veliko, toda mene in moje srce imaš še. — Vem, vem, Ivan I — mu je odgovorila in zopet podala roko ter mu jo pustila, da jo poljubuje. — Oh, samo da bi že bila v Zagorju, tam mi bo takoj bolje 1 Tam se bova mogla zopet videti. — Pa kedaj odideš? — Jutri, pojutrišnjlm — čim prej bom mogla. Dumić je že danes poslal ljudi vun-kaj, da prirede sobe. Ivan jej ni odgovoril nič, temveč se |e samo v svoji silni hvaležnosti in sreči spustil na kolena in jej začel ognjevito poljubljati roke. — Ah, vstanl I Kaj bi rekla Lorika, če te ujame! — Voila mon scher, za ljubezen |e treba skrivališča in daljine — ljubezen ne trpi niti bližine najboljših prijateljev — je dodala s slabim smeškom. Ivan je še pravočasno vstal, ker je doktorica takoj nato stopila v sobo. — Vesta li, otroka, kaj napravimo ? Kako bi bilo, če se premestimo v modro sobo ? Tu v salonu se zdi, kakor da nisi pri sebi, kajti vsak trenutek lahko pride kdo. Tam bomo kakor bi bili skriti. Madlena je vstala in podala Ivanu roko, da jo vodi, doktorica pa Je zopet vlekla naslanjač iz salona. Lepa bolnica je korakala težko in Ivan jo Je moral bolj nositi kakor pa voditi. Toda ta pot po sobah s tem sladkim bremenom se mu je zdela tako prijetna, tako lepa. Ta kratki čas je imel zanj i lepoto i moč večnosti. Saj Je njena tesna bližina duhtela čarobnega vonja in bajnega duha, ta nežna teža njenega telesa, naslonjena na njegove rame, ta njena utrujenost — oh, občutil je vso razkošno dražest, ki jo poklanja to divno bitje s svojo krasoto, s svojim objemom 1 Ia ostali so vsi trije skupaj celo popoldne sami in Čas jim je bežal tiho in mirno. Doktorica in Ivan sta si prizadevala, da bi olajšala Madleni bridke čase, da bi Jo razbistrila in jej razgnala njene misli na težko izgubo — ona pa se je hvaležno prepuščala tem blagodejnim In toplim valovom prijateljstva in najčistejše ljubezni. (Dalje) Stran II. „EDINOST" št. M46. V Trstu, dne 12. decembra 1912. z več ali man) nasilnim tolmačenjem avstro-nemške pogodbe, sklenjene leta 1879, a objavljene leta 1888. Trozveza je izven igre ln ko bi se pojavil slučaj, ki ga je omenil nemški kancelar, bi se nahajala Italija v položaju popolne neodvisnosti in ne bi se smela brigati za drugo, nego za obrambo lastnih interesov. Ti interesi pa ne bi bili več enaki avstrijskim, ko bi Avstrija s svojo intransigenco provzročila oborožen konflikt s Srbijo z vsemi posledicami, ki bi mogle slediti iz tega. Po domače — nediplomatično w — povedano, bi se to reklo takole: Če bi se Avstrija zapletla v vojno s Srbijo, in bi jo Rusija napadla za hrbtom, bi Italija izrabila to lepo priliko, ter bi napadla — Avstrijo od strani. Tudi ta zveza z Italijo je pač le ena avstrijskih specijaliteti Povsod drugje na svetu bi bile nemožne take nezanesljive, da, direktno nenaravne zveze. Zunanji položaj. i. Ljubljanski „Slovenec" zavzema v sedanjem spcru med Avstrijo in Srbijo stališče, ki se krije z našim stališčem. Mnogo-fcateri članek, ki jih je „Slovenec" prinesel v zadnjem času, odgovarja našemu naziranju. Delo S. L. S. na Dunaju odgovarja stališču, ki ga za vzemi je „Slovenec" v onih člankih. Treba pomisliti samo, v kako težavnem položaju se nahaja v teh časih jugoslovanska delegacija na Dunaju. Po pisavi „Slovenca" in postopanja poslancev S. L. S., moramo soditi, da je v stranki jela zmagovati narodna struja, ki hoče narodu koristiti in ki politike ne smatra le kakor lestvico osebnih ambicij. Zato smo se tembolj začudili, ko smo v „Slovencu" cd minule sobote čitali članek pod gornjim naslovom, ki se precej razlikuje od načina „Slovenčeve" pisave v zadnjem času. Pogledali smo na konec in videli tam podpisano ime: Ivan Šušteršič. Gospod dr. Ivan Šušteršič namreč piše: „Kar se zlasti Srbije tiče, je treba pribiti, da ni res, da bi bila zanjo teritorijalna posest ob albanskem obrežju življenjskega pomena. „ Življenjskega pomena za Srbijo je prosta trgovinska cesta do jadranskega morja. Te ceste jI pa nihče ne brani. Dobi jo ta-korekoč koder jo hoče. Odreka se ji le politična posest kosa Albanije, katerega pa nikakor ne rabi za svoje življenje. Če bi torej Srbija radi tega tirala do vojske z Avstrijo, bi zadela vsa krivda Srbijo samo in izgubiti bi morata vse simpatije, koje si je znala pridobiti. To treba v resnem trenotju odkrito izreči. Poudarjati je treba ob tej prilikiki moment, ki se mi zdi zelo važen. Srbski narod ]e že danes v svobodni politični posesti jadranske obali: Bar je črnogorska lastnina. Ker nihče ne oporeka, da se Srbija in Čr-nagora polast'ta novibazarskega sandžaka, pelje pot od Belgrada do jadranske obali po izključno srbskem ozemlju. Prosta poraba barskega pristanišča od strani Srbije je stvar, ki se gotovo lahko brez težave uravna med bratskima, tesno zvezanima srbskima državama. Nikjer ni tedaj videti življenjskega interesa, ki bi silil Srbijo, izzvati krvav boj z Avstrijo radi kosa albanskega ozemlja." O vprašanju, Je—!I za Srbijo teritorijalna posest ob albanskem obrežju potrebna ali ne, bi se dalo seveda debatirati in mi nikakor nočemo apodiktično trditi, da dr. Šu-steršičeva trditev ni resnična. Res je namreč, da more Srbija zgraditi železnico z izhodiščem v Baru in da more torej Srbija tu priti do morja po izključno srbskem ozemlju. Vendar bi bila ta pot le pot po zemljišču soseda. Sicer je res, da je ta sosed PODLISTEK. „Dobri prijatelji" Veseloigra v Štirih dejanjih. Spiral Victorien S a r d o u. \ K današnji premijeri v slovenskem gledališču v Trstu. I „Dobri prijatelji" so najdovršenejša veseloigra, kar jih je prišlo dosedaj na oder Blovenskega gledališča v Trstu. Upal bi se trditi tudi, da so .Dobri prijatelji" obenem najboljša satirična komedija v novejši francoski literaturi, le žal, da stavni Victorien Sardou šele nocoj prvič pride na naš oder. Dosedaj res ni bilo prilike, da bi bili vpri-zorili vsaj eno njegovih svetovnoznanih iger, ki so mu priborile čast ne le prvega francoskega dramatika, temveč so mu tudi prinesle predsedniško čast v akademiji „brez-smrtnlh". Avtor „Fedore", „Tosce", „Ma-dame Sans Gene«, ,Cypriene~, „Fernande", „Thermidorja", „Domovine* in neštevlnlh drugih veselofger in dram, se nocoj prvič predstavi na našem odru z eno svojih naj-boliših Iger. V „ Dobrih prijateljih" takoj spoznavamo slavnega avtorja, kajti v*aka V soboto ob 9 zvečer priredijo pevke pevskega društva „Trst" brat, toda tudi med brati (in še preje nego med tujci!) prihaja do sporov in v tem slučaju bi se utegnilo zgoditi, da bi brat zaprl bratu pot preko svoje nlive. Sicer Je pa trditev gospoda dra. Šusteršiča, da Srbiji nihče ne brant pota do Jadranskega mor|a v precejšnem navskrižju z zgodovinsko in sedanjo (vsaj dovčerašnjo) resnico. Morda Je ta trditev dr. Šusterštča resnična glede tega hipa, ni pa nikakor resnična glede najbližje minulosti. Mi vsi se Se živo spominjamo dogokov za časa aneksijske krize. Tedaj bi bil tedanji srbski minister zunanjih stvari Milovanovič srečen, da je iz vse kampanje dosegel vsa] zvezo Srbije z Jadranskim morjem preko Bosne potom posebnih tarifaih ugodnosti AU niti tega ni mogel doseči. Avstrija n>ti tega ni hotela dovoliti Srbiji, da bi svojo živino v zaprtih vozovih izvažala preko Bosne, hotela jo je popolnoma ponižati in |e tudi dosegla svoj namen v po'ni meri. Že vsled carinske vojne z Avstrijo, ki je srbskemu kmetu provzročila velike Škode, je vladalo v Srbiji veliko sovraštvo proti Avstriji, ki pa se je vsled ponižanja, ki je |e Srbija pretrpela v aneksijski krizi, še podvojilo, potrojilo. Že pred vomo s Turčijo ie bila Avstrija v Srbiji mnogo bolj obso^ra-žena nego ista Turčija. Sovraštvo proti Turčiji je bilo tradicijonelno, ki se Je potom narodnih pesmi podedovalo od roda do roda, seveda so tudi grozodejstva Turkov skrbela za to, da Je to sovraštvo ostajalo trajno. Vendar pa srbski kmet v kraljevini ni trpel neposredno nikake škode od Turkov, dočim je vsak kmet na lastni koži čutil posledice politike Avstrije nasproti Srbiji. Potem, ko je Avstrija zaprla svoje meje za srbsko živino, ni mogel več srbski kmet prodati te živine, dokler Srbija ni dobila novih težišč. In kolikokrat je sroski kmet preklinjal onega, ki je zakrivil to, da on ne more prodajati svoje živine, so mu odgovarjali : Evo, to ti je kriva Avstrija I In ko Je Srbija izšla iz aneksijske krize brez vsakega uspeha in ponižana, je srbski kmet zopet čul: Evo ti, Avstrija je ona, ki ti zapira pot na morje, od koder bi mogel ti pošiljati svojo živino v svet. Kdor pozna vso to zgodovino, se tudi ne bo čudil, da se je v srbskem narodu porodila misel, da je zanj edin izhod iz teh večnih kriz in večne negotovosti: svobodaa pot do morja po lastnem ozemlju, k|er ga ne bo mogel nihče ovirati in mu nihče zastavljati pota. Zato pa nikakor ne gre, da bi to srbsko neodoljivo težnjo k morju smatrali kakor izbruh megalomanije aH kakor posledico pijanosti vsled zmage, ko je vendar to hrepenenje psihološki povsem utemeljen v želji po popolni gospodarski emancipaciji od vsakogar. Le tako moremo tudi umetl tisto navdušenje, s katerim so srbski konjeniki šu-madijske divizije, ki so prvi dospeii pred Drač, pozdravili morje, in zaplavali s konji vanje, ter je s tem simbolično osvojili 1 Ne smemo pozabiti da so bili ti konjeniki iz Šumadije, ki je najbogatejši del Srbije, kjer je največ živine in ki je tudi največ trpela vsled carinske vojne z Avstrijo. Menda smo s tem dovolj jasno dokazali, kako je to srbsko stremljenje za svobodno ia neodvisno pot do morja psiho-logično povsem utemeljeno; nikakor pa Še nočemo reči s tem, da ne bi se to vprašanje dalo rešiti tudi še na kak drug, tudi za Srbijo zadovoljiv način. Mi smo hoteli le dokazati, da je avstrijska politika sama prigaala Srbijo na pot, na kateri se nahaja sedaj. Saj je znano, da je avstrijska vlada pritiskala zelo proti dunavsko - Jadranski železnici 1 Seveda treba razločevati med avstrijsko vlado in avstrijskim ljudstvom, 'jo, kar je delala avstrijska vlada s Srbijo, ni delala v interesu avstrijskih ljudstev, — tem- njegovih iger nosi njegov individualni pečat. V vsakem svojem delu nam ima avtor kaj povedati, kar nas zanima in kar poseza v naše socijalno življenje. V „Dobrih prijateljih" razpravlja na posebno duhovit način važno temo iz življenja vsakega posameznega človeka, temo prijateljstva. Kakor moto naj služi basen, ki Jo pripoveduje dr. Thalosan. V Ispahanu je živela podgana, ki je vsakemu na stežaj odprla svoje srce in si Je pridobila toliko dobrih prijateljev, da končno ni imela niti enega prijatelja. Oglejmo si to prijateljstvo malo od bliže! Pisatelj prašuje: ali so naši „dobri prijatelji" v resnici tudi naši prijatelji?! In današnja Igra naj bo dokument, da ima duhoviti ra|ni predsednik akademije „brezsrartnih" res prav. Luis Caussade živi s svojo ženo Cecilijo in hčerjo Benjamino na svojem posestvu kraj Pariza. Pri nJem stanuje tudi mladi Maurice Duval, ki Je ravno prebolel težko bolezen. Luis Caussade je poštenjak, ki vsakemu zaupa in si je tudi on pridobil mnogo prijateljev, ki ga obiskujejo na njegovem posestvu. Tudi neki prijatelj, Arabec iz Alžira, ki mu Caussade niti imena ne ve, se je zatekel k njemu. Prijatelji so res dobri in Caussade ima prilike, da spoznava njih prgvo ceno. *eč v interesu nemške ekspanzije in mad-arskega imperijalizma, d^eh hktorjev, ki sta v direktnem na na| ga A'Mnia sta** SrOiji, je, da Srbija kake albanske »uke ne sme nikdar utrdbi, sli napraviti it nje operacijske baze za vojno fioto, ker b' s tem bil res kršen status q jo v Adrlji S cer se pa zdi, da |e dr. Šušteršič v tem pogledu precej osamljen v svoji stranki. V isti Številki, ker Je priobčil dr. Šušteršič svo| članek ki Je predmetom dosedanjim našim izvajanjem, priob-čuje „Slovenec" pod naslovom: „Albanija In Albanci* podlistek, ki zaključuje sledeče : „ Albanci sami priznavajo svojo popolno kulturno ln politično nezrelost za avtonomijo. Zato si najbolj žele kot nekak „pr hoden stadij" okupacije od strani kake kulturne države, ki bi Jim dala potrebne vzgoje. Sicer pa — bod'rno odkriti - nikdo v celi Evropi ne misli resno na trajno integri teto Albanije, na|manj pa naš ljubi zaveznik, ki smatra sedanjo šahovsko potezo pač samo za potrebno h končnemu uspehu svoje igre onstran Jadrana. To tudi doka zuje of cijoina izjava Rima, ki h JČe takšio neodvisnost Albanije, da bi bil pri tem izključen vsak vpliv od strani Avstrije. M* AvstHIci zahtevamo zopet po zatrdilih naše diplomacije zato ne dvisnost te dežele, ker tako pravijo naše koristi. Ali si ne nasprotujete obe teži, in sicer diamentralno ? Toda ali ne vzbuja to dejstvo neke bojazni za bodočnost, tembolj, ker more neugodna rešitev tega problema v resnici ogroziti naš obstol na morju? Pogled na karto kaže, da Je od vse Albanije pravzaprav le Valona za nas važna ki naj' bi bila nekak avstrijski Gibraltar. Toda ta ključ nam more zasiguratf le o k u-!p ac i Ja. Zakaj bi se torej v tem oziru ne dala spregovoriti Jasna beseda z Italijo, ki ji ta-| kisto „integriteta" Albanije ne g e nič kaj jod srca Kdor prav upošteva moralno in ■gospodarsko ekspanzijo Italije v Albaniji, mora nujno zahtevati, da Čim prej opredelimo svoje interese do italijanskih in do •onih, ki Jih ima Bilkanska zveza. Seveda Je ■pa za to potrebno, da stališče do Srbije revidiramo. In to se nam danes še ne zd» nemogoče." To se vsekako precej razlikuje od onega, kar piše dr. Šušteršič; pred vsem pa tudi bolj odgovarja resnici. Domače vesti. Od kod dobiva rReichspost" svo a vojna poročila! Še so v svežem spominu gorostastna varanja, ki jih Je uganjala dunajska „Reichspost" s svojimi izmišljenimi vojnimi poročili. Razkril je te nemške krščansko-socljalne žurnaiistične švindlarje ugledni angleški list „Daiiy Chronicie". Ampak—poštenjakom okrog „Reichsposte" zaničevanje poštenega sveta ne imponira. Sedaj smo doznali Še za en vir, iz katerega zajema „Reichspost" svoja „izvirna" poročila. Doznali smo namreč, da „Reichspost" naro-čuje bo'g^rske, srbske in ruske liste za župnika Frana Štingla v Kotljah pri Guštanju na Koroškem. In ta duhovnik vere miru prevaja omenjene liste Zavidna gospod in gospa Vigneu, ki mu zastrupljata vse življenje; tiransd Ma-recat s svojim sinom Rafaelom, ki mu nadleguje celo hišo, in njegov sin Rafael, ki končno beži s hišno; Arabec, ki mu končno nakoplje dvoboj: vse sami dobri prijatelji! Končno ga naredijo še ljubosumnega in kmalu bi bil srečni zakon Caussadov prišel do ločitve. Toda, zdaj stopa dr. Tholosan vmes. Ta sicer ni prijatelj Caussadov, vendar reši čast hiše in „Dobri prijatelji" zapuščajo svojega Caussada in se nikdar več ne vračajo v njegovo hiš d.... Ta veseloigra |e zajeta iz vsakdanjega življenja, polna ironije in duhovite satire. Edino Gogoljev „Revizor" se v tem oziru more meriti žnjo. Vsakdo, ki Im_; mnogo „dobrih prijateljev", bo v tej komediji videl kaj svojega. Vsakdo pa, ki se rad zabava v gledališču, pride nocoj na svoj račun. Nikdo ne zapušča gledališča, ne da bi vzkliknil: „Dobri prijatelji" so res imenitna komedija ! I Na koncu naj še omenim, da tudi ta, Četudi izborno pripravljena predstava naj brže ne bo imela reprize, kajti cela vrsta novih stvari čaka že, da pride pred naše občinstvo. Leon Dragutinovič ter jih potem z obratno pošto pošilja uredništvu Reichspost". Na podlagi teh prevodov kl*nf i|o na Dunaju „izvirne" dopise", „brzojavke" in „intervieve", kakor da bi imeli res poročevalce v onih krajih. Pri treh romunskih „intervievih" pa so se imenitno urezali in prišlo se Je tem š?indlarini katoliški Interes, druge pa germanski interes, ki ga baje predstavltajo gospodje roparji v Albanskem gorovu Avstrijski inger-manski interes imata toliko skupnega, kolikor — ogen| in voda! G ispod dr. Perko bi hotel mobilizirati 6 milijonov nemških bojevnikov in kladivo germanskega vojnega boga za svobodo enega roparskih narodov. Vojna Avstrije bi morala nas Nemce naravnost streti ob tla, bi pomenjala udarec, od katerega ne bi si odpomogli nikdar več Do takih norosti se povspen|a ne-nško radikalna vojna vrtoglavica Vsenemci pa se ne bodo dajali zavajati od tega splošnega omaml|enja in ostanejo pri — „Wacht am Rhein!!" Tako Je vsaj pošteno, ker odkritosrčno. In „Nationale Zeitung" |e vsenemSki list, ki mora že dobro poznati svoje pappen-helmovce, to se pravi: n*še nemške radi-kalce z njihovim — avstrijskim patrijotizmom vred! Nam pa je le v zadoščenje, da takov nemški list potrja, kar pravimo mi vedno o vrednosti tistega sedanjega tako kričečega avstrijskega patrijotizma družbe W»lfov in tovarišev, in o tistem farizrjskem kriku, da se nemško-nacijonaini in avstrijski interes popolnoma krijeta, češ: kdor Nemec, avstrijski patrijot! „Nationale Zeitung" pa razglaša z vse hvale vredno odkritosrčnostjo, da imata nemški interes (v smislu ciljev naših avstrijskih polltikujočih Nemcev) ln avstrijski interes toliko skupnega, kolikor voda in cgen| 1 Ne ler da nič skupnega, marveč še v navskrlž u sta si I To resnico Je povedal gori rečeni nemški list in Je s tem tudi povedal, da Je ves tisti sedanji patrijotizem Wulfov In diužbe — gola sleparija. Za ljudsko prosveto! S tem klicem smo vabili občinstvo na otvoritveno slav-nost ljudske knjižnice v Barkovljah, prirejeno mtnole nedelje po akadem:čnem f<;ri-Jalnem društvu „Baikan". In odziv na to vabilo je bil naravnost impozanten: vele-razveseljiv za prireditelje in veiečasten za naše občinstvo. Ljudstvo, ki s tako vnemo sledi klicu „za prosveto", si piše najlepšo spričevalo po kulturi prepenečega naroda. Takov naval ljudstva, kakor Je bil minole nedelje v „Narodnem domu* v Barkovljah, je videti ie ob izrednih prilikah. Ko Je bila velika dvorana že nabito polna, so prihajale še vedno nove gruče, ki pa niso našle več prostora in so morale odhajati, ali se tlačiti v druge prostore. Vspeh |e bil toM popoln, toliko materijalni, kolikor moralni. — Razpoloženje najizborneje. Izvajateljl pro-gramnih toček so imeli najhvaležneje občm-stvo. Aplavz je naraščai od t^čke do točke. Pevske točke sta izvajala dva pevska zbora: Adri e in akademikov. Palmo je odnesla „Adrija" z Vilharjevim zborom „Na vrelu Bosne". Najslmpatičneje |e bita pozdravljena bivša subretka našega gledališča, gosplca Angela Janova, ki je absolvlrala pesem o poljubu iz operete Jesenski manevri", valček vaških otrok Iz operete „Ciganov primas" in samospev iz operete „Ptičar". Na klavirju Jo Je spremljal g pref. M rk. — Oospicl je bila v zahvalo burna pohvala po vse| dvorani. Orkestralne točke Je izvajal oddelek godbe tukajšnjtga pešpolka št. 32. Viharno veselost Je vzbujal operni prizor „Angelina" v 3/4 de|an|a. Po ofi-cijelnem programu je bila najanimiraneja svobodna zabava in je vrvenje trajalo do pozno v večer. „Balkanu" moramo le čestitati na tako krasni vspeli otvoritvi novega doma prosvete v Barkovljah. Le tako naprej: kamen do kamena k gradbi narodne prosvete. Zavijanje resnice. Odgovor, ki Je bil objavljen včeraj ca notico „Modrovanje slovenskega učitelja", je samo zavijanje resnice. Sicer pa Je tudi to |ako piškav Izgovor, da se kdo odteguje prispevkom DCM le zato. da ne Žali kakega »oo'etia Plesni v dvorani „Trg. izobr. društva", ulica S. Francesco 2. Vstop prost. v 1Wn. Hne 12. decembra 1912. KPTNOST'4 ftt. H46. Htran in. Italijana, ki je soprog Slovenke. Z oiirom na pokojnico bodi povedano, da ni bila ni-kaka renjlkolska Italijanka, pač pa hči slovenske matere, soproga nekdanjega slovenskega učitelja in mati slovenske učiteljice. Čudne razmere. Včeraj mi je prinesel moj deček, ki hodi v I. raired slovenske ljudske šole pri Sv. Ivanu sledeči poziv : „Civica scuola popolare di Guar-diella (slovena). Al sigaor..... Addi mercoledi 11 corrente a ore 8 antim. seguira la visita medica scolastica di Suo figlio B..... nella stanza del medico scolastico al II. p. di questo edifido scolastico. Eila ha facolta di assistere a questa visita: Guardiella.....Podpisan voditelj slovenske šole. Razumljivo za naše avstrijske razmere je, da je uradni jezik okoličanskih slovenskih šol — italijanski; vemo, da so zapisniki, obvestila, oklici, okrožnice italijanske, ker naše Šolske oblasti ne umejo slovenskega Jezika. Da torej oblasti se svojim učitelj stvom, ki je dolžno znati italijanski, občujejo v vseh slučajih le italijanski, je vsled naših razmer vsaj od ustljivo, nikakor pa ni odpustljivo, da se pošiljajo slovenskim staršem taki samo italijanski pozivi. „Ne vem, kaj je to in kara naj grem, na magistrat ali na governo", je dejalo par mater šolskemu voditelju In ponižen možlček je pohlevno čakal v vežnem kotu, da mu kdo razreSI uganko. Prišla sem ravno od Šolskega zdravnika, ko mi ponudi mož tisti italijanski poziv. „Prosim, kaj mi če|o?« Razjasnila sera mu stvar, in vesel je hitel mož po stopnicah. Doktorja sicer tudi ne bo urael, a tam sta šolski voditelj In razredni učitel|, ki tolmačita. In veste, kaj se Je odgovorilo na magistratu, ko se |e namignilo, naj bi bile pozivnice za starše slovenske? Da — nimajo denarja! Malo ponorčevati se s slovenskim ljudstvom, je že prav, saj je skromno in še precej nezavedno, ali kar Je preveč, Je preveč I — Naši slovenski deželni poslanci lahko vprašajo ob priliki, koliko milijonov posojila bi bilo treba najeti občini za take slovenske pozivnice ?... Zborovanje babic je bilo včeraj v telovadnici mestne šole v ulici G!u-seppe Parini zelo mnogoštevilno. Po odobritvi poročil o delavnosti društva Je bilo sklenjeno, sklicati do 15. Januarja prihodnjega leta shod. Delavci! Obrnite se za pojasnila glede volitev v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam na tajništvo »Nar. del. org." v ul. Sv. Frančiška 2. Zavod sv. Nikolaja v Trstu je tudi letos razposlal slavnim zastopom in posameznim rodoljubom svoje okrožnice, v katerih prosi podpore temu društvu. Veliko število slovenskih služkinj dobiva v zavodu moralno in costikrat tudi gmotno oporo. Ker Je pa letos občutna draginja sploh, posebno pa v tem zavodu, ki se vzdržuje samo s prostovoljnimi podporami, zato prosimo vsakogar, naj se vsaj z majhnim zneskom odzove naši prošnji. Saj ta zavod ni potreben samo s človeškega stališča, temveč vrši tudi pomembno narodnostno nalogo med nevednimi slovenskimi dekleti, ki se tako lahko pogubljajo v morju tujlnstva. Slovensko gledališče. Danes zvečer ob 8 in en četrt se prvič uprizori na našem odru ena najboljših veseloiger svetovnega francoskega komediografa Victorien Sardou-a „DOBRI PRIJATELJI4. O tej veseloigri, ki spada med najznamenitejše svoje vr3te v svetovni gledaliSki literaturi, govorimo v današnjem podlistku. Predstava velja za B aboneraente. Društveno vesti. Ž veza Jugoslovanskih Železničarjev. — jutri v petek zvečer ob 8 se vrši jako važna seja centralnega odbora. Naprjšeni so vsi odborniki in vsi drugi člani centralnega odbora, da se te seje gotovo udeleže. Pevci pevskega zbora ZJŽ so vabljeni, da se vsi polnoštevilno in redno udeležujejo pevskih vaj, ker imama „Silve-strovo" prireditev pred durmi. Mislimo, da ]e bilo dovolj počitka dosedaj. Napravi torej vsak napram „Zvezi" vsaj to malo svojo dolžnost, da žrtvuje par uric na teden, ki jih zahteva pouk. Na delo torej I Odbor. Mandolinistična skupina .Viktor Parma" uljudno vabi na plesne vaje, ki se bodo vršile v nedeljo 15. t. m. zjutraj od od 10 do 12 opoldne, zvečer pa od 5 do 11 v dvorani otroškega vrtca pri Sv. Jakobu (stara policija). Tržaška sokolska župa V nedeljo, dne 15. decembra 1912. ob poldevetih dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Članski prispevki društev. Župni zlet 1913. Prihodnji občni zbor. Slučajnosti. Starosta. Tržaška mala kronika. TlfcST, 11. decembra. Okraden sadjar. Sadjar Vincenc Bal larinl stanuje v ul. Riborgo št 7. Včera popoldne, ko ni bilo nikogar doma, so ne znani zlikovci s pomočjo ponarejenega klluča vdrli v njegovo stanovanje, šiloma odprl' omare in odnesli zlatnine in drugih drago cenosti ter denarja vsega skupaj za okroglih 2000 K Velika tatvina na poŠti. Včeraj po poldne je prišel na pošto na Borznem trgu neki tujec, po imenu Cono vin, da odpoši|e nekaj denarja. Položil je pri oddajn m okencu predse listnico, v kateri je bilo 200 K in ček za 6000 K. Pred n|im je bil neki mladenič, ki je oddal tudi nekaj denarja, pa nI počakal potrdila, temveč je odšel kar tako. Conovin je oddal denar, sprejel potrdilo in potem hotel vzeti listnic \ toda ta je izginila. Naznanil je stvar policiji. Ker pa ni mogel ostati dalje v Trstu, je odpotoval še snoči. Policija je zjutraj zasledila in aretirala onega človeka, ki Je oddal pred Conovinom denarno poŠiljatev in bil je to 24letni Grk iz Soluna, Jurij Contus, stanujoč v ulici Acq iedotto št. 71, ki je šele tri mesece v Trstu. Zaslišan je izjavil, da je njegov oče železniški ravnatelj v Solunu, da dobiva vedno denar od njega in da Je včera i oddat denar na pošto za svojo ljubico v Solunu, p i pozabil vzeti potrdilo. Zanikal je kar najodločneje, da bi bil vzel ono denarnico. Oblast še nadaljuje preiskavo. Vlom pri Sv. M. Magd Spodnji Fran Zakrajšek, stanujoč v ul. Madonna del Mare št. 12, ima hišo pri Sv. Mar. Magd. Spodnji št. 1013. V hi§i ne stanuje sedaj nihče. Včeraj ponoči so neznani lopovi vdrli v hišo in obrnili v nje| vse narobe Ukradli so, kar se jim je zdelo vredno vzeti s seboj, vendar pa škoda ni večja nego 54 kron. Loterijske Številke, izžrebane dne 11. decembra t. I.: Brno 10 52 76 58 80 lnomost 54 12 84 42 6 Uar. del. organizacija Ogljarji! Danes v četrtek ob 6 30 zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2 Posredovalnica dela. Službe išče pe kovski pomočnik. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. Danes ob 10 prredpoldne odborova seja •/ društvenih prostorih. Delavci Sv. Andreja in Sv. Marka! Nujno vas vabimo, da pridete danes točno ob 8 zvečer na sestanek, ki se bo vršil v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Socijalni demokratje uganjajo velike lumparije. Volitve se morajo razveljaviti. Pridite vsi, da protestiramo 1 Predavanje. V petek, dne 13. t. m. točno ob 7 30 zvečer PREDAVANJE v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu o predmetu: „Društveni in zborovalo! zakon" (kako se vodijo društva, seje in shodi). Predavatelj: strokovni tajnsk Brandner. — Vstop brezplačen. Postiljoni I — Danes v četrtek ob 9 30 zvečer javen shod v „Konsumnem društvu" v Ro|anu. Dnevni red: 1) Kal je z odgovorom ? 2) Naše sedanje stališče. — Posti Joni I Potrebno je, da se udeležite vsi tega shoda! _ Vesti iz Goriške. Ugledno rodbino Živčevo v Skopem je zadel hud udarec s prezgodnjo smrtlo gospoda Josipa Živca, sinu znanega kraškega prvaka, g. Josipa Živca. Vsej spoštovani rodbini izrekamo svo|e iskreno sožalje. Iz Tomaja. Poštni urad dobimo. To je vse, kar bi Vam imel povedati. Vem, da to ni nič posebnega, posebno v tako kritičnih časih, ko pretresajo politično ozračje neprestane homatije. Saj zro milijoni državljanov z grozo na balkansko pogorišče, tako nevarno evropskemu miru. Ni pa moj namen, da bi izgubljal besede o tem, ker to opravljate že vi žurnaiisti. Vračam se torej k predmetu in nadaljujem s pričetim To sicer res ni, kakor sem omenil, svetoven dogodek, toda za našo občino ima svojo važnost Koiiko truda, koliko prizadevanj je bilo tekom let v tem ozirul Kako smo prosili, da bi dobili poštni urad za POHBT S0UDN0: ia : ELEGANTNO f MT PO ZMBRNSH CKNAH m | RAFAELE ITALIAf m9T - VIA MALCANTON - TM1 »HM———tWiBBWa»^VI II . IHKUIM t— Čevlja?sk z druga v Mirnu ed na JugOS O- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluie vj&kovrat-vanska tO a * Barriera vecchia 38 in ne ćevlje, ki v 116- — če i j«-* v. via dei Rettori l ; v Gorici, trg noati in trpešnosti sv. Antona 1; v Splitu, nI. Sta- prekoae v«e prois v^ DroHafalDah vedno sveteblaao r<.ga - cene zmernr. vode tujih t*rdk. Žalosti potrtim srcem javljamo podpisani sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš preijub-ljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod JOSIP ŽIVIC veleposestnik danes zvečer ob 101/s po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. sakramenti za umiraloče mirno v Gospodu zaspal v 36. letu svojega življenja. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Skopem v petek ob 10. uri predpoldne. Sv. maša zadušnica se bo daro-valu 21. t. m. v Skopem in v Idriji. Skopo, 10. decembra 1912. Ana roj. Kostomaj, soprog-a ; Anica, hćeri ; Josip, oče; Terezija, mati; M?!;s, brat; Terezija, sestra; Ciril Ivančič, Ant. Ražem, svaka; Vnuki. *af|vp m o* P* n[oj)| luaapaai ■Mtfiunp ad afl«ia alai|?a|fiui z| a^aiM a[n|tpz| •(•MV*At»8 1» ojaid s J«I |n Isai lLA4BBT?qo Tiuisniejs oa tj«ioduj H roti <»200!! AUTOMOBILI FORD i9i "ajvocja t«vara« tvor* izdeloveaie laia« 40 090 »a K-Lastnica lahko ostane 1 do 2 mese *a, da vse ■ opol Doma pojasni. — Prijazne ponudbe pod „Zlnty pramen prijmž" inseratm pisarni S. MAZiiL, Prfga. Ferdi andova ul 4 POZOR trgovci mmm in gostilničarji I ■■ Po najnižji ceni in vsaki dan sveže dunajske Klobase Jetrne in krvave klobase se dobivajo vsako soboto in sredo. Za naročila se priporoča Sllbđfl Trst, ul. S. Sebastiaio 6. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zobov Izdiranje zobov bre? = vsaka bolečina = Dr. i. Čerm4k V. Tuschsr soba zdravnik konces. zobni tctaaic _t TRST — ulloa dalla CasormB Stav. 13, II. n. Zdravilno pivo dvojnega fcvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga prlporo&ajo. A IU Odlikovano na 1 ■ O 5 ELl s 7 razstavah. : jjj Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo št. 32. — Telefon št. 2201. £ fe^ Maj bolj še T^rSC dunajske in kiaoj§ke KIiOBA.SE se prodaja V prekajevalnici - bifeju KLRMClC ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Santorio po najugodnejši ceni - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 X. i kolinsko cikorijo | rrr::; " r r — edino pristni, po kakovosti nodoseRljivi slovenski izdelek, -------------^^rr: fi Stran IV. EDINOST" St. 346. V Trstu. dne 12. decembra 1912. našo občino, ki bi tudi Avbercem koristil, toda zamaa. Trkali smo res, kakor pravijo v sv. pismu, a nam niso odprli; pritiskali pr!dno na razne kljuke, toda vse na Še prošnje, ves naš trud Je bil brezvspešen leto za letom. Sedaj pa bo vendar enkrat konec neznosnim razmeram v poštnem prometu tomajsko-avberskega okoliša. Z letom 1913. dobimo vendar tako zaželjeni poštni urad. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki spominjamo moža, ki nam je Šel v tem pogledu drage volje na roko. Ko bi njega ne bilo, ko bi on ne pospešil vsega, bi Tomajcl in Avberci še čakali in čakali, in ne bi najbrže pri danih razmerah pričakali niče?ar. Gospodu državnemu ;n deželnemu poslancu dr.u Gustavu Gregorinu gre hvala na tem. Potegoval se je z vso vnemo na merodajnem mestu za nas in nam pridobil to, po čemur smo hrepeneli. V prijetno dolžnost nam je torej, da mu na tem mestu izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. To povdarjam posebno tudi zato, ker |e med nami ljudi, ki bi si zelo radi prilaščali iaslug v tem oziru. Toda prav po domače povedano, imajo dotičniki pri tem prav toliko zaslug, kakor tržaška dvojčka Mihec in jakec nad magi stratom. Toliko so udeleženi, kolikor novorojeno dete, ki je zagledalo prvič našo mater zemljo. Zato: Čast komur čast! T o m a j e c. Iz Sežane. V nedeljo smo videli na sežanskem odru žaloigro „Sin", ki so jo uprizorili tukajšnji diletantje. Dvorana je bila izjemoma precej napolnjena. Grajanja je vredna le netočnost. Igra je uspela dokaj povoljno. Helena, g.ica Pepca Stolfova, in Ciril g. Logar sta igrala kar najizborneje. Ravnotako sta žela g. Kontelj v ulogi očeta, in g. Milka Am-fova, mati, obilo aplavza. Tudi nekatere druge uloge so bile precej dobro izvajane, le tup&tam se je opažala majhna nesigurnost. Upamo, da sčasoma izgine tudi ta. Pokazali so nam sežanski diletanti, da so med njimi kaj izborne moči, ter da morejo nastopiti tudi z večjo in težavnejŠo igro. Želeti bi le bilo, da so klub dobro organizira in zboljša nekatere malenkosti. Torej ie krepko naprejj__—r. Druge slovenske dežele. Iz Postojne. Predvčerajšnjim smo položili našega uzornega župana in blagega človeka Gregorja Pikla k večnemu počitku. Pogrebna slavnost se je razvila v veličast-veno žalno manifestacijo, kakoršnje Postojna menda še ni videla. Pogreba se je udeležila takorekoč vsa Postojna brez razlike stanu in poklica. Tudi iz okolice je bilo mnogo ljudstva in prišlo je žalovalcev tudi iz drugih krajev Notranjske. Ciril-Metodova družba je poslala svojega zastopnika v osebi g. F. Dimnika. Od društev omenjamo posebno: „Sokola", „Čitalnice", pevskega društva „Postojne" (vse tri z zastavo) potem požarne brambe in godbe. Postojna se je poklonila spominu pokojnika, kakor je mož zaslužil v polni meri. In ta spomin ostani trajno med nami. Porotno sodišče, Zavratni umor pri Sv. Jakobu. Ker je med obtoženčevo izpovedbo državni pravdnik zahteval, naj se gotove točke te izpovedbe natančno zabeležijo, in je hotel, naj zapisnikar prečita svoje betežke, je pozneje predlagal branitelj, naj sodni dvor pokliče k razpravi stenograf a, kar pa je sodni dvor odklonil. Del Tin je pripovedoval o svojem življenju, da Je sin očeta, ki je imel žganjetoč in se je rad opijanjal. Mater je izgubd obtoženec kmalu po svojem porodu. Oče se je oženil zopet, ku je bil obtoženec star 3 leta, umrl pa, ko je bil star obtoženec 18 let. Oče ic mati sta umrla na jetiki, a pri očetu je vplival tudi kronični alkoholizem. Obtoženec se je izučil mizarstva in je delal potem v ladjedelnici pri Sv. Marku, pa je moral pustiti delo, ker se mu Je večkrat zmeglilo pred očmi in se mu vrtelo v glavi. Nato Je delal v tovarni linoleja. Del Tin je bil svoj čas osumljen, da je bil morilec izvoščkov. Bil je dolgo Časa v preiskovalnem zaporu, a ko je bil izpuščen, ker mu niso mogli dokazati nikake krivice, je bil vsltd bolezni, v katero le zapadel in vseh drugih mračnosti tako obupan, da se je hotel usmrtiti sam sebe. Ko je ozdravel, je nato vstopil v službo „Austrc-Amerikane" ln se je vkrcal na parnik „Alice", kjer se Je seznanil z Rismondovo. Zaslišane priče so nekatere pripovedoval, da se je Rismondova sicer pritoževala, da Del Tin slabo ravna žnjo, a ko Je prišla stvar pred obiast, pa Je vendar izpovedala dobro za Del Tina. Slabo za ob toženca so izpovedovali sorodniki Rismon-do ve, zlasti njena hči Adelia. Priče, ki so izpovedale o ponašanju obtoženca pri delu, so ga vse hvalile kot dobrega delavca in človeka, ki pa se je zdel vendarle nekoliko nenormalen. Značilna Je bila izpovedba umorjenkine sestre, Eme vdove Degrassf, ki je pripovedovala, da Del Tin ni pustil nikogar k Ris mondovi ln da tega ni delal morda iz ljubosumnosti, temveč najbrž zato, ker je Rismondova vedela za kako njegovo veliko skrivnost, za katero se je bale, da bi ie ne povedala komu. Na vprašanje, kaka naj bi bila ta skrivnost, je odgovorila: „Ne vem, toda najbrž v zadevi umora izvoščkov i" Obtoževalno gradivo, ki so ga podale nekatere priče, je bilo naravnost uničujoče za obtoženca, ki je po teh izpovedbah na tako nečloveški način mučil Rismondovo, da le po treh mesecih ni bilo mogoče spoznati. Zlasti pa je sovražil njena najmlajša otroka in ju je parkrat skušal usmrtiti. Malo Bianko je nekikrat obesil nad ognjišče, da bi padla na tla in se ubila. Drugikrat je pa oba hotel vreči skozi okno. Sploh ni bilo priče, ki bi bila ugodno izpovedala o ob-toženau. Tekom razprave je bilo prečltano izve-denško menenje tržaških psihijatrov dr. Pa-strovicba in Vragnizana ter dunajske medicinske fakultete, ki sta si v svojih končnih zaključkih skoraj v popolnem nasprotju. Prvo menenje vidi v obtožencu težak slučaj psihopatične degenerirane konstitucije, podvržene strastni erotični ljubosumnosti in blaznim utvaram persekutivne narave, in pravi, da je v tem, ko je izvršil svoj čin, to oboje tako delovalo nanj, da je storil dejanje pod vplivom teh bolestnih sil, ki so se vlegle na njegovo voljo. Drugo merenje pravi, da je obtoženec storil svoje dejanje sicer v veliki duševni razburjenosti, vendar pa da Je izključeno, da bi bila ta razburjenost privedla do bolestne zmedenosti zavesti ob času dejanja. Z ozirom na to, da obsto]i tolika razlika med obema menenjima, je predlagal branitelj dr. Mandid zaslišanje obeh tržaških psihijatrov kot priči, da pojasnita gotove stvari v svojem izvedenškem menenju. Državni pravdnik je ugovarjal predlogu in sodni dvor ga }e odklonil. Nato so bili prečitani razni sodni spisi. Branitelj je stavil razne predloge v zadevi zaslišanja psihijatrskih izvedencev in končno, da naj se ponovno izreče medicinska fakulteta o obtoženčevem duševnem stanju na podlagi novih podatkov. Sodni dvor je zavrnil vse te predloge, nakar ste bili stavljeni porotnikom dve vprašanji: na zavratni umor in zavratni uboj. Po vehementnem govoru drž. pravdnika in že neukusnem rohcenju zastopnika zasebnih udeležencev dr. Pangrazija proti obtožencu, Je govoril branitelj dr. Mandid nad dve uri, pojasnjujoč strahoviti slučaj vsestransko in dokazujoč, da obtoženec ni storil svojega dejanja ob polni zavesti svoje od govornosti. Braniteljev govor je napravil oči vid no globok vtisk. Državni pravdnik Je repliciral in nato tudi branitelj, nakar je podal predsednik obširen, temeljit reasume. Po tričetrturnem posvetovanju so porotniki zanikali prvo vprašanje, glaseče se na zavratni umor na Mariji Alojziji Rismon-dovi s 7 „ne" proti 5 „da", na Bianki Vi-čellijevi z 12 „ne" ; potrdili so pa uboj v obeh slučajih z 12 „da". Sodni dvor Je nato obsodil Del Tina v osemletno težko ječo, pri čemer pa se mu všteje 1 leto in 23 dni preiskovalnega zapora. * * * V petek Je razprava proti Lovrencu Sancinu iz Boljunca zaradi umora. Predseduje sod. svet. dr. Stegu; branitelj dr. Mandid. Razprava bo slovenska. I ano nni/O evonadstropna hiša a hle-LcjJct; IlUVd, rom in kletjo z dobro nosečo gostilno in prodajalno ob državni železnici in državni cesti na Krasu, siguren dohodek, gotova eksistenca, je na prodaj, ali se odda v najem vsak čas pod ugodnimi pogoji. Naalov pove inseratni odddelek Edinosti pod šiev 2758. 275S No flhrftlfO Okenske ali mesečne). Dežniki, lid U Uiti IVO blago za obleke, preproge, moške in deške obleke. Ulica Antonio Caccia št. ti, prvo nadstropje. 2764 Ičromn izobraženega, izurjenega slo- IOUClilU vtuskega stenografa strojepisca, zmožnega mogoče tudi hrvaščine. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zsželjene plače in spr.čevali nasloviti: Trst, glavna pošta, predalček 211. 2771 r)+r*f|!/ 3 mesece star, se da na hrano pod UirUK, ugodnimi pogoji. Najraje okoli Sv. Ivana. Ponudbe pod „Otrok" inseratnemu oddelku Edinosti.__2772 llfttoll diplomiran iz slovenščine, nemščine in Uvlltslj* laščiae, išče službo korespondenta. Ponudbe pod „tiamo jutranja služba" inseratnemu oddelku Edinosti. 2773 Odda se lepa, zračna soba gospe m s prostim vhodom. Ulica Gbiozza 4, II. nad. 1774 I onn nncfictun doaedfij v lePem redu, LO|IU pU&CdlVU, 8e Odda v najem zaradi drugega posla. Kavcija 3000 K. Naslov pove inser. oddeletc Edinosti. 2757 Fotografa Jerk?^ nMjov: Trst, uJ, ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposki 4448 rinhl*0 šivilja se priporoča častititim gospe m. UUUlct Naslov pove Edinost. 2737 Stari časopisi (papir) Zglasiti se je v upravi „Edinosti". 1142 l/nfOCnnnHor.t za hrvatski in nemški jezik l\UnJ3|JUIIUei»l išče trajnega nameščenja. Cenjece ponudbe pod šifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti. 2256 Obešala iz medi £f^i.0 Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnino. 1/iiniiiAm železo, stare kovine : Anton Gerneca, Kupujem Trst, uL Olmo fit. 12. 1733 IZL IR Ipfpn deČek, goloti slovensko in I*t " lUlClI italijansko, se išče za razna- ianjt. K. Cvenkel, Coreo 8t 32. 2753 JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zla'o kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč. Priporoča cenjenemu občinstvu svoja veliko ln dobro znano tovarno ln trgovino vsakovrstnih čevljev za moške, Ženske in otroke. Antnn Ifrilčtf krojaSki mojster v Gorici, MII lUVI IVrUSlO, tekališče Frana Josipi it. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročili cadofitcje prana mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene zmerne. Kislo zelje I. vrste, škaf 40 kg kron 4'80; 100 kg kron 10'—. Čebula 100 kg kron 7'50. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju Ant. Linekj Znojmo (Znaim) Zaloga oglja in drva Trst - ul. ValdirJvo št. 34 - Trst Gl V novem bazarja v ulici Belvedere št. 7 ae dobi blago po konkurenčnih cenah. Poaebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se priporoča EMILIJA NOVELLI ca Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. Slovenska šiviljo se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št. 13, Trst --pritličje.-- Iščem dobrega kmetskega sirovega masla za celo leto. MT Le čisto blago. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498« Inseratnemu oddelku Edinosti. Salumeria - Buffet Trst, yia Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. Prvovrstno pivo. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ttllca Vincenzc | Bellini 5t 13 laurofl tirni n. Alton imn| Bogat izbor ur vsake »rute, kakor tad) akBKoT, prstaao* z a razpolago več sob za prenočišče do nizkih cenah. - Priporoča za obilen obisk« 1 Umetniški predmeti 1 kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino v ulico Acquedott3 št. 41. Siovenci! Slovani! K**; edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav« Jamči se za 2 leti, fstotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji t ■voiimt Udani ALOJZIJ POVH. INI £ Bfa obroke! Velika zaloga izdelanik oblek Vdiha Izbera vsakovrstnih oblek za gospodo In jukenJ, povrSolkoo vsot? kakovosti« — Specijaliteta v veznjl. Telila izbera Tolažbe** blaga. Najzmernejde oene. Adolf Kostoris - Trst 0Bca S. (Bovannl štev. 16» L nadstropje, zravea .Buffet Automatlco". __Telefon it 251, Rim. 11. _ MnBBBBHHUMHMi