plačan« v gotovTnf MaribonM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 57 Maribor, pondeljek 10. marca 1930 1> ISTRA C« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja masačno, prejamtan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglati po tarifu Oglata sprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4 Za napredek turizma v Jugoslaviji se je pričela v zadnjem času nova velika akcija. Nedavno se je vršila v Beogradu ustanovna skupščina društva »Ju-goslovenski turist«, ki ima namen in nalogo, da stori vse potrebne korake za povzdigo našega turizma v zvezi z vsemi sorodnimi že obstoječimi športnimi, planinskimi in drugimi organizacijami. Ob tej priliki je predsednik društva, g. Stanko Bantf, izrekel važne in značilne besede o važnosti turizma za narodno gospodarstvo. »Turizem« — je dejal med drugim g. Banič — »je pri nas široko, še neobdelano polje, potrebno inicijative, akcije in dela. Kar je bilo v naši državi v tem Pravcu doslej storjeno, je nesorazmerno malo napram rezultatom, ki so jih dosegli drugi narodi, malo v razmerju s prilikami in z dobo, v kateri živimo, neznatno v primeri s potrebami in vrednostmi naše zemlje in našega naroda. Turizem v današnji dobi ni samo šport, ampak bogat vir gospodarstva in vede, sredstvo medsebojnega zbliževanja, glasnik miru in splošnega napredka. Po kapaciteti in smislu za turizem se danes ceni nivS kulture in blagostanje narodov, in kakor malokod in malokateri narod na svetu ima naša zemlja edinstvene pogoje, da postane dragocena in znamenita. Jugoslavija nudi neizčrpne vire turizmu, ker je zemlja bogata na domači in tuji visoki stari kulturi, obenem pa razkošna s svojimi naravnimi lepotami, edinstvena s svojim etnografskim in etničnim bogastvom. Našo rodno zemljo Jugoslavijo pa predvsem mi Slovenci, Hrvati in Srbi še vedno — kakor v prošlosti, tako tudi v sedanjosti — slabo poznamo, je zato tudi ne cenimo in ne ljubimo tako, kakor zasluži. Zato je propaganda turizma v naši lastni hiši prvi pogoj in najvažnejša zahteva našega narodnega in državnega edinstva, pogoj naše konsolidacije, nase moči, naše veličine in naše bodočnosti. Povrh je tudi propaganda našega nacijonalnega turizma v inozemstvu za nas največje važnosti. S časom se med nami izgubljajo meje, ki obstoje med državami in kontinenti. Svet osvajajo sile tehnike, radija in elektrike, izginjajo razdalje, rušijo se zapreke, narodi pa tekmujejo za svet. gospodstvo. Kdor se v takem času hitreje in bolje vživi, kdor bo umel in znal očuvati in izpopolniti vsa ta sredstva in izkoristiti nove zveze in nove poti življenja in napredka, njegova je bodočnost. Tekmi s tako velikimi cilji na delu za dobro in slavo kralja, na zbli-žanju in blagostanju Jugoslavije naj služi tudi novo mlado društvo, kateremu mora dati veličina nalog in dobra volja članstva življensko silo, uspeh in napredek«. Upamo, da bo nova organizacija razširila svoj delokrog na celo državo in da bo vršila propagando za turizem v vseh predelih države in tudi v inozemstvu za vse njene predele, tudi za našo Slovenijo. Saj je baš Slovenija s svojimi nedosežnimi planinskimi lepotami, s svojimi krasnimi točkami m. vs® panoge turiz- Nemška vlada v krizi DRŽAVNI KANCELAR MllLLER GROZI Z RAZPUSTOM PARLAMENTA IN RAZPISOM NOVIH VOLITEV. BERLIN. 10. marca. Po mnenju vplivnih parlamentarnih krogov se je notranje-politična kriza v Nemčiji zno va močno poostrila. Pogajanja, ki jih je imel včeraj popoldne državni kan-celar Miiiler z zastopniki večinskih strank državnega zbora, so končala brez uspeha, ker stranke slejkoprej vztrajajo na svojih trditvah.^ Državni kabinet je pozno sinoči sklenil, da pre pusti vladnim strankam še današnji dan za kompromisna pogajanja in je za to tudi glasovanje o Youngovem načrtu odloženo na jutri. Pri svojih pogajanjih z zastopniki strank Je izjavil državni kancelar Miiiler odkrito, da državna vlada ne bo mogla več dolgo upoštevati stališče strank in da mora pasti odločitev o Youngovi pogodbi jutri. Vlada namerava že v sredo predložiti parlamentu sanacijski program. Ker pa v tem pogledu najbrže ne bo mogoče doseči sporazuma, je nova vladna kriza neizbežna. V zvezi s tem kroži tudi vest o mož nosti razpusta državnega zbora in raz pisa novih volitev, ki naj bi se vršile koncem spomladi. Državni kancelar dr. Miiiler je že naznanil strankam, da bo prisiljen, ako ne pride do sporazuma, da predlaga državnemu predsedniku razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Španija odklanja Trockega MADRID. 10. marca. Zunanji minister, vojvoda Alba, je odklonil prošnjo Trockega, da bi se smel iz zdravstvenih razlogov naseliti na Španskem. Nemška ulada proti boljše-uiški propagandni BERLIN, 10. marca. Zunanji minister dr. Curtius je izročil sovjetskemu poslaniku energičen protest proti naraščajočemu rovarjenju kominterne. Nota naglaša med drugim, da nemška vlada v bodoče med izjavami in dejanji kominterne ter sovjetske vlade ne bo več delala razlike, temveč bo za izjave in dejanja kominterne smatrala za odgovorno sovjetsko vlado. Taft umrl NEWYORK, 10. marca. William Taft, ki je bil od 1. 1909 do 1913 predsednik Zedinjenih držav, je v soboto umrl v starosti 73 let. Za časa svojega predsednikovanja je bil znan zlasti po svojem neizprosnem boju proti trustom, ki pa je končal s popolnim neuspehom. Car Nikolaj II. bo proglašen za suetnika? BEOGRAD, 10. marca. V Leskovcu se je vršilo zborovanje pravoslavnih vernikov, na katerem je bilo sklenjeno, zaprositi sveti sinod srbsko-pravoslavne cerkve, da naj proglasi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. za svetnika in sicer v priznanje velikih zaslug, ki sl jih je pridobil za pravoslavje in Slovanstvo. Zopet atentat makedonstuu-juščih BEOGRAD, 10. marca. Včeraj ob 9.30 sta prišla dva neznanca v kavarno »Ujedinjenje« v Strumnicl. Lokal bil skoro poln. Nenadoma je potegnil eden od neznancev samokres in ustrelil občinskega stražnika. V hipu je nastala divja panika. To priliko je porabil drugi neznanec in vrgel sredi lokala bombo, ki je eksplodirala s silno detonacijo, nakar sta oba atentatorja pobegnila. Vsled eksplozije so bile štiri osebe težko, 11 pa lahko ranjenih. Atentatorja sta pustila na begu štiri bombe. 1 samokres in 1 klobuk. Na vžigalnih vrvicah bomb so bile začetne črke notranje makedonske revolucionarne organizacije. Nesreča orijentskega ekspres nega ulaka ATENE, 10. marca. Orijentski ekspresni vlak je med postajama Stirfaka in Tianokladi skočil s tira. Lokomotiva, ten der in en voz so se pri tem prevrnili, 1 železničar je obležal takoj mrtev. Strojevodja, ena dama in neki policijski uradnik so bili težko, 5 oseb pa je bilo lahko ranjenih. Pretresljiua rodbinska drama RIM, 10. marca. V vasi Fossalto se je odigrala pretresljiva rodbinska dra ma. 35letni posestnik Meale je živel s svojo ženo in 3 otroci v najlepši slogi. Najbrže v trenutni duševni zmedenosti pa so se starši odločili, da za-strupe svoje otroke. Oče je natrosil v večerjo cinkovo sol in zastrupljeno kašo izročil otrokom, poprej pa še vse poljubil. Učinek strupa se je kmalu po kazal. Vsi trije otroci so umrli med strašnimi bolečinami. Meale in njego va žena sta bila takoj aretirana in sta cinično priznala svojo krivdo. Strašni zločin je vzbudil med narodom silno ogorčenje. ______ Tragična smrt inž. CHilanc Kremžarja Včeraj popoldne se je pripetila v kopalnici hotela »Mariborski dvor« tragična nesreča, katere žrtev je postal 33-etni inženjer v kurilnici državnih železnic, Milan Kremžar. Inž. Kremžar se je prišel kopat ob pol štirih popoldne in mu je hišnik takoj pripravil kopel. Ker pa gosta še niti ob 5. ni bilo iz kopeli, se je zdelo hišniku to sumljivo in je potrkal na vrata. Ko ni Mio nobenega odziva, je pahnil ključ, ki je bil na notranji strani, z nekim železnim predmetom ven in skušal potem odpreti vrata z drugim ključem, kar pa se mu ni posrečilo, ker so bila vrata zapahnjena. Hišniku je bilo takoj jasno, da se je morala pripetiti nesreča. Udrl je cončno šiloma v kopalnico. V hipu mu e puhnila v obraz vroča sopara, iz ko-pelne peči pa je prihajal ogenj. V kadi je dečal inž. Kremžar z obrazom v vodi. 3il je že mrtev. O dogodku je bila takoj obveščena policija in je komisija ugotovila slede-de: Inž. Kremžar je med kopanjem najbrže hotel izprazniti kad, oziroma do-iti nove vode. Odprl je zato plin in prižgal, pri tem pa pozabil odpreti cev za vodo. Plinska cev je nato vsled velike vročine eksplodirala. Plin je potem puhnil Kremžarju v obraz in ga tako omamil, da je postal nezavesten. Omahnil je z glavo v vodo in se kmalu zadušil, ker ni bilo od nikoder pomoči. Pokojni inž. Milan Kremžar je bil rodom Ljubljančan. Bil je sin upokojenega sprevodnika drž. železnic, star komaj 33 let in pri svojih tovariših, kakor tudi pri nameščenih kurilnice radi svojega blagega značaja jelo priljubljen. Po ab-solviranju tehniških študij je stopil 1. 1926 kot strojni inženjer v službo državnih železnic ter je bil najprej nameščen v železniških delavnicah v Mariboru, od marca 1927 pa je bil v kurilnici. Tragična smrt mladega slovenskega inženjer-ja je vzbudila v Mariboru splošno sočustvovanje s pokojnikovimi stariši. Kremžarjevo truplo so takoj po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. PARIZ, 10. marca. Včeraj so obglavil v Tunisu Arabca Herseina Alija, ki je bi' radi nekega umora obsojen na smrt. Morilec je bil pred usmrtitvijo popolnoma miren jn silno skesan. Tik pred justlfika-cijo je še enkrat skesano prosil vse navzoče za odpuščanje in nato mirno Položil svojo glavo pod meč. Krvavemu prizoru so prisostvovali večinoma sam Evropejci. ma in planinskega športa, s svojimi krasnimi letovišči in modernimi zdravilišči široko odprta za razvoj turistike, z njo tujskega prometa in z njim našega narodnega gospodarstva. Naša Čudovita Gorenjska s svojim Triglavskim pogorjem in Bledom, naše lepe Savinjske planine, naše privlačno Pohorje in vse druge postojanke našega turizma kličejo glasno in neprestano po odpiranju no vlh možnosti za razvoj turizma in vsega, kar je s tem v zvezi. Zlasti danes ko se pričenja zopet glavna sezona fluktuacije prijateljev lepe narave v vseh evropskih državah in tudi izven Evrope. Občni zbor Izobraževalnega društva na« predne trgovske in obrtne mladine. Včeraj 9. tm. je imela agilna trg. obrtna mladina v Mariboru v Narodnem domu svoj reden letni občni zbor. V spodnji dvorani Nar. doma se je zbralo lepo število članstva in z zanimanjem sledilo poročilu upravnega odbora, katero je bilo skoz in skoz stvarno. Z vztrajno voljo je mladina lepo napredovala in ji je želeti še nadaljnih uspehov. Lepo se je izboljšal tudi finančni položaj društva. Razveseljivo je zlasti tudi poročilo šahovskega odseka, kateri je s popolno* ma novimi člani pri šahu dosegel, da bode skoro tekma z Marib. šah. klubom, Renoviral se je tudi društveni orkester, ki se bo prvič pokazal na javni akademiji društva dne 23. tm. Izvoljen je bil z malimi izpremembaml stari odbor * g. Danilom Gustinčičem kot predsednikom in Alojzijem Gotlichom kot podpredsednikom na čelu. Popoldne se je vršila intim - plesna zabava društva v Nar. domu. Katera je v družabnem « gmotnem oziru nadvse d°bro uspela. Društvo se pripravlja na kar moči lepo X™ H liko iavno akademijo dne 23. tm. v IN ar. domu. Želeti je, da posvečajo merodajni krogi tej mladini vso svojo pozornost m ji ostanejo naklonjeni. Maribor časti Masaryka VELIČASTNA MANIFESTACIJA JUG OSLOVENSKEGA MARIBORA V UNIONSKI DVORANI. - INTERNA ČEŠKA PROSLAVA. Maribor, 10. marca. Včeraj je bil Maribor pozorišče izredne slovesnosti: proslave največjega sinu češkoslovaškega naroda, tatičke Masaryka. Mesto se je na vse zgodaj odelo v svečano obleko državnih zastav, po ulicah je po mrtvih in deževnih jutranjih urah krog 9. dop. začelo Jivahno vrvenje, zlasti na Aleksandrovi! 'cesti so se zbirale vedno večje mno-.žice; Z vlakom ob pol 10. dop. je prispel iz Ljubljane generalni konzul ČSR g. dr. Reši. Sprejeli so ga zastopniki JČL gg. dr. Reisthan in inž. Leben, za Češki klub gg. Bureš iu Knop, za Sokola kraljevine Jugoslavije g. dr. Kovačič in več drugega občinstva in ga spremili v kavarno Astoria, kjer ga je pozdravil tudi mariborski župan g. dr. Juvan. Med tem so se že pričele valiti v dvorano in na galerije Uniona množice naroda, in že pred pol 11. uro je bilo vse tako napolneno, da je bilo težko še dobiti kakšen prostorček. Videl si tu poleg oficijelnih zastopnikov oblasti in uradov ter'raznih kulturnih in drugih korporacij zastopane mase naroda iz vseh pokli-cov- in stanov, izvzemši cerkvene’ kroge, ki so se od proslave abstinirali. Na odru, priprosto okrašenem z državnimi trobojnicami, ste iz ozadja pozdravljali sliki kralja Aleksandra in prezidenta Masaryka. Množice so stoje poslušale našo in češkoslovaško himno, nato pa je starosta Sokolske župe g. dr. Kovačič imenom prirediteljev — JČL, Sokola! in Češkega kluba — izrekel vsem zbranim iskren pozdrav, predvsem komandantu mesta generalu Stanisavljeviču, županu mesta dr. Juvanu, ki mu je obenem izrek«! zahvalo za inicijativni predlog v občinskem svetu za prekrstitev Ciril-Metodove ulice v Masarykovo ulico in za spontani poziv meščanom, da so izobesili zastave, dalje predsedniku okrožnega sodišča dr. Žihru, obem sre-skim načelnikom dr. Ipavcu in dr. Hacinu, višjemu državnemu pravdniku dr. Jančiču, upravniku policije Keršovanu, ministru v p. dr. Kukovcu in vsem ostalim.. Prepričan je, da se vsi častilci Ma-sarykovi zavedajo, da slave enega največjih mož, kar jih danes nosi zemlja, in da bodo to zavest in prepričanje Zanesli tudi med najširše plasti naroda.- Vojaška godba je odsvirala uverturo iz Smetanove »Libuše«, učenca tukajšnje češke šole Zdenka Gintz in František Sladek za sta zdeklamirala dvoje slavnostnih pesmic. Imenom prirediteljev je g. dr. Reis-• mah v enournem, globoko zasnovanem slavnostnem govoru podal občinstvu sliko Masaryka kot enega največjih sodobnih državnikov na eni strani, kot odličnega znanstvenika, ki je vzgojil cele generacije, na drugi strani, kot Človeka globokega socijalnega čuta na tretji strani, kot neupogljivega bojevnika za vse, kar je enkrat spoznal za pravo in resnično, tudi za ceno, da je bil opsovan in opljuvan, kot moža neprestanega dela, velike ljubezni do naroda, in zlasti kot moža, ki mu je bila usoda jugosloven-skih narodov že od nekdaj pri srcu in ki je žrtvoval vse, da izbojuje svojemu in jugoslovenskemu narodu svobodo in zruši habsburško tiranijo, pri vsem tem pa moža priprostega, skromnega in rednega v svojem vsakdanjem življenju, kar mu je tudi omogočilo doživeti tako visoka leta. Moški zbor Glasbene Matice je zapel troje pesmi, zlasti tudi Masarykovo uaj-milejšo pesem, globoko čustveno češkoslovaško narodno »Teče voda, teče«, ki jo je moral ponoviti, godba pa je za-svirala uverturo iz Dvorakove »Navihani kmet«. Med veliko tišino je nato češkoslovaški generalni konzul g. dr. Resi v lepem slovenskem nagovoru na narodne množice izrekel toplo zahvalo obmejnemu Mariboru za to veličastno manifestacijo, o kateri bo poročal svoji vladi. Imenom in po naročilu vlade ČSR je izročil odlikovanja dvem članom Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, prof. dr. Pivku red belega leva IV. stopnje, in trgovcu Rado Lenardu medaljo belega leva I. stopnje za njune vojaške zasluge med vojno za osvobojenje slovanskih narodov. Končno je zaklical živio kralju Aleksandru ob mogočnem vzklikanju vseh manifestantov. S himno ^Hej Slovani« in z Masary-kovo himno je bila zaključena veličastna proslava, s katero je Maribor dokazal, da visoko ceni očeta češke in jugoslo-venske svobode in velikega borca za resnico in pravico. Češka kolonija, ki je bila že na dopolr danski i>roslavi polnoštevilno zastopana, se je popoldne ob 16. še posebej zbrala na intimno interni slavje v mali dvorani Narodnega doma, ki je bila polna čeških rojakov in dece. Vse je pozdravil imenom Češkega kluba predsednik Burcš, zlasti gen. konzula g. dr. Res-la. zastopnika Sokola dr. Kovačiča, zastopnika JČL dr. Reismana. Njegov predlog, da se pošlje brzojavni pozdrav prezidentu Masaryku, je bil sprejet z velikim navdušenjem. V lepem nagovoru je gen. konzul dr. Resi orisal navzočim pomen Masaryka v zgodovini Čehoslovakov. Vrstile so se še deklamacije učencev češke šole pod vodstvom učitelja Drlyja in glasbene točke vojaške godbe, ob 17. uri pa je bila slavnost zaključena in v spremstvu gg. Bu-reša, Knopa in drugih se je g. gen. konzul dr. Resi odpeljal z avtom na kolodvor, odkoder je ob pol 18. odpotoval z vlakom v Ljubljano. Mariborski in dnemi drobn NEGRO REVELLERS ZAMORCI IZ OBAU2 MSSISSIPIJA PRIDEJO! Ljubljanska Glasbena matica v; mariboru V soboto zvečer je v unionski dvorani koncertirala ljubljanska Glasbena Matica 70 pevcev in pevk, pod vodstvom dirigenta g. ravn. Poliča. Gostje so se pripeljali v spremstvu predsednika Glasb. Matice g. dr. Ravniharja z vlakom ob pol 17. Na kolodvoru se je zbralo precej občinstva, ki je ljubljanske propagatorje umetnosti toplo pozdravilo. Dobrodošlico v obmejnem Mariboru sta jim izrekla imenom Ljudske univerze, pod katere okriljem.se je vršil koncert, ter imenom mariborske Glasbene Matice g. inž. Kukovec, imenom mesta in župana g. mag. svetn. Rodošek. Zahvalil'se je za sprejem imenom gostov g. dr. Ravnihar. Po mali poskušnji v dvorani in po ogledu mesta so se gostje razšli po hotelih, ob. 20. uri pa se je vršil v unionski dvorani'zelo dobro obiskan koncert. Pevski zbor je izvajal svoj francoski program ob velikem navdušenju. Nekatere pesmi je moral ponoviti. Občinstvo je prirejalo gostom burne ovacije. Dirigent g. Polič je ..obil lep lovorjev venec. Po koncertu je bil družabni sestanek v hotelu Orel. Udeležili so se ga tuui zastopniki naše glasbene kulture. Včeraj so Ljubljančani koncertirali še v Ljutomeru in Ptuju, povsod z istotako velikim uspehom. mariborsko alečaiiščel njihovega zelo zanimivega sporeda 3 " reden priznano najboljših jugoslovanskih REPERTOAR. baritonistov, ljubljenec zagrebške publi- ke. g. Drago Hržič. Fromanovi, kakor tudi Drago Hržič, so tudi že v Mariboru gostovali in so gotovo še v najboljšem spominu. .Pondeljek, 10. marca. Zaprto. ' ■Torek, 11. marca ob 20. uri Naš gospod župnik«, ab. B. Kuponi. Sreda, 12. marca. Zaprto. Četrtek, 13. marca ob 20. uri »Naš gospod župnik«, ab. C. Kuponi. Petek, 14. marca. Zaprto. : Sobota, 15. marca ob 20. uri »Baletni večer .Fromanovih s sodelovanjem , baritonista Draga Hržiča. Celjsko gledališče. Sreda, 12. marca ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Proslava 25Ietnice gosp. Jos. Daneša. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Petek, 14. marca ob 20. uri >Naš gospod župnika ProsJava 251evnice gosp. Jos. Daneša. Gostovanje Mariborčanov. Baletni koncertni večer v mariborskem gledališču. Voditelja in prvaka baleta zagrebške opere gospa Margarita in g. Maks Froman, ki sta dvignila zagrebški balet do ugleda najboljšega jugoslovanskega baleta ter sta gostovala že po neštetih velemestih s kar največjim uspehom. nastopita tudi v tnarib. gledališču in sicer v soboto 15 t, m. Sodeluie poleg Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v pondeljek, ob 8. uri predavanje prof. dr. Janka Kotnika o največ-jeni sodobnem angleškem dramatiku, Bernardu Sha\v-u. 40 mučenikov... Davi • se je zasmehljala . nad grešno zemljo vedra jasnina najlepšega pomladanskega dne, a zarjo tega »usodnega« dne so budili tako živalmi spevi škorcev, kosov in seničic. da so sc celo vrabčki-zaspančki zbudili. Pravijo, kakršno je na dan 40 mučenikov, vreme, takšno bo — 40 dni. To je že več stoletij stara »vera«, ki pa več ali manj drži, kar smo posebno lansko leto občutili. Sicer pa je bilo med 40 mučeniki najbrž nekaj »-cagovcev« in,jokavih mladeničev, vsled česar jc radi previdnosti pričakovati, da se bo ,v času vladavine 40 mučenikov :>e ta ali oni .vendar le zjokal nad grešno zemlio... Iz davčne službe. V Ptuju je prevzel vodstvo davčne uprave g. davčni inšpektor Ladislav Jer-še, dosedajni predstojnik davčne uprave v Ormožu. Zadružništvo v Sloveniji 1. 1929. Na novo se je ustanovilo lani v Sloveniji 80 zadrug (od teh 49 v območju okrožnih sodišč Maribor in Celje), in sicer 20 kreditnih, konsumnih 9, mlekarske. 3, agrarnih zajednic 7, živinorejske zadruge 4, strojne zadruge 4, vinarske zadruge 4, zadružne elektrarne 4, vodovodnih zadrug 7, hmeljarski zadrugi 2, stavbenih zadrug 7, založniške (tiskovne) zadruge '3, obrtni zadrugi 2 in vazne 4. V likvidacijo je prešlo 19, kon-kurz ste napovedali 2, izbrisanih je bilo iz zadr. registra 46 zadrug. Občni zbor Zveze mestnih, trških in zdraviliških občin za Slovenijo se je vršil danes dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. Navzoči so bili zastopniki i 7 članic. Predsedstverio poročilo je podal obsežno g. Drofenik. Zlasti s£ ie bavil z vprašanjem novega občinskega zakona ter posledic zakona o samoupravnih cestah, na podlagi katerega je bilo nešteto okrajnih cest zopet uvrščenih med občinske cestc, kar pomeni v gospodarskem pogledu ogromno škodo. O stvari se jo razvila obširna debata in so se storili sklepi glede zadevnih korakov pri oblastih. Pri volitvi odbora je bil do-zdajni odbor zopet izvoljen. Masarykova zahvala slovenskemu zdravniku. O priliki SOletnice predsednika češkoslovaške republike, Tpmaža Masaryka, bo našo javnost gotovo zanimalo, da jc bil med zdravniki, ki so ga 1. 1921 za časa težke njegove bolezni zdravili, tudi naš rojak, tedanji docent na medicinski fakulteti v Pragi, g. dr. Ivan Matko, ki je prejel 'potem sledečo pismeno zahvalo prezidentovega kancelarja: »Vele- ugledni gospod profesor! Na direkten ukaz gospoda predsednika si dovoljuje podpisana kancelarija, da Vam izreče za učinkovito zdravniško oskrbo pri zdravljenju gospoda prezidenta najtop-lejšo zahvalo.« Naši rudarji smejo na Holansko. Iz Beograda poročajo, da je minister za socjjalno politiko dovolil angažiranje naših rudarjev za državne rudnike na Holandskem (er se lahko vsem. ki sc izkažejo da so za tam angažirani. Izdajejo ootni listi. Ljubljanski Matičarji v Ljutomeru. Včeraj so koncertirali Matičarji v Ljutomeru. Na kolodvoru so bili pozdravljeni od oficijelnih zastopnikov in mnogo-brojnega občinstva. Nadvse ginljiv in prisrčen je bil prizor, ko jemala gojenka pevske šole, v imenu pevskih abecedar-jev izročila dirigentu Poliču šopek cvetlic v pozdrav. V spremstvu mestne od-be so se podali pevci v mesto, ki jih je pogostilo. Popoldanski koncert je bil že tri dni poprej razprodan in mnogo ljudi, ki so še prihajali, je moralo oditi. Razglas. V smislu obč. redr za mesto Maribor se javno naznanja, da so računski sklepi mestnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klavnice, mestne plinarne, mestnega električnega podjetja, mestnega pogrebnega zavoda, avtoprometa, zgradbene-ga sklada, skladnega sklada in ustanov ter inventar teh zakladov za leto 1928 sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni in sicer od 10. do 23. marca občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje o$>azke o njih. Pregled vojnih obveznikov 1. 1880 d* 1904, k| se čutijo bolne. Mestni magistrat mariborski razglaša, da bo naborna komisija tudi ob priliki letošnjega glavnega nabora pregledala vojne obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo nesposobne. Radi tega poziva mestni magistrat vse vojaške obveznike, roj. 1800 do 1904, stanujoče v mestu, ki so bolni in se čutijo za vojaško službo nesposobne, da se javijo od 10. do 15. trn. pri mestnem vojaškem uradu, 'Slomškov vrg 11, pritličje desno, med uradnimi urami od 14. do 16. (razen sobote in nedelje). Vsak obveznik naj prinese seboj vojaško ispravo in domovnico, da se za-more za vsakega točno ugotoviti pristojnost. Invalidom in stalno nesposobnim se ni potreba javiti. Zopet poskus samomora pod vlakom. Včeraj krog 12. se je pri vlaku, ki je vozil od koroškega kolodvora proti Limbušu, v bližini Sokolskega doma vrgel pred lokomotivo 221etni mizarski pomočnik Franc Haberl, stanujoč v Studencih, ki je že enkrat poprej poskusi) se obesiti, pa ga je oče pravočasno rešil. Tudi tokrat ni imel »sreče«, zakaj ščit lokomotive ga je vrgel na stran in ga notranje poškodoval, dočim na zunaj ni bilo na njem videti nobenih poškodb. Fant je v polnezavesti neprestano klical neko Štefi. Domnevajo nesrečno ljubezen. Obupanca je rešilni voz odpeljal y bolnico. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima v soboto, dne 15. t. m. ob pol 20. uri v Narodnem domu svoj redni občni zbor. Razen običajnih točk je na dnevne mredu tudi sprememba pravil. Izgubljeno. V soboto med pol 17. in 17. uro Je izgubila na poti od Gosposke in Slovenske ulice, mimo Scherbaumovega dvora do Sodne ulice revna učenka meteno ročno torbico, plavo-zelenc barve s 310 D., žepu. robcem in razni-wj nakuplj. predmeti. Najditelj naj odda torbico proti primerni nagradi na policijski stražnici na Aleksandro- vi cesti ali policijskemu komisarijatu. Ker ni izključeno, da je bila učenka okradena, se naproša očividec, da ja- vi to policiji. Sijajno bele zobe boste dosegli z uporabo svetovno znane Odol-paste, ki poleg uporabe Odol-vode za usta jamči popolno higijensko nego zob in ust. Cena male tube: Din 8V velike tube Din 13. Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. Pil odehelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefov©« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo. in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. *Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. I Velika kavama. Danes, pondeljek in sredo, CarTo Bolim, komik. 750 v m a r t d 'o T n, Ane IQ. fll. 1930. imuni—— MocH-nreM VPn»PIMIIf I«fr3 S»ra« & Papirna Industrija Jugoslavile VELIK NAPREDEK. — ZADOSTNA PRODUKCIJA CELULOZE DOMA. — KMALU BOMO UVAŽALI SAMO ŠE ROTACIJSKI PAPIR, V OSTALEM UVOZ PADA, IZVOZ RASTE. Razvoj naše. industrije papirja napreduje z 1 kinii koraki. Veliko lesno bogastvo L »ne in Slovenije ter zapadne Hrvatske je omogočilo ustanovitev ju-goslovenskih tovarn celuloze kot predpostavke za ustvarjanje domače papirne industrije. L. 1905 je bila v Drvaru v Bosni z avstrijskim in švicarskim kapitalom ustanovljena tovarna celuloze, koje kapaciteta je do 1. 1914 znesla letno 1400 vagonov, se je pa do danes dvignila na 1800 vagonov. Tudi je v zvezi s papirnico v Vevčah pri Ljubljani obstojala tovarna celuloze s kapaciteto letnih 300 vagonov. Vendar pa se ta kapaciteta ni izrabila in se je produciralo letno komaj do 60 vagonov celuloze. Šele 'sedaj so se naprave izpopolnile tako, da bo produkcija zvišana na 450 do 500 vagonov na leto. Proizvodnja celuloze znaša danes v Jugoslaviji letnih 1700 vagonov, vendar se le mal del tega porabi doma, večinoma se izvaža. Izvoz celuloze iz Jugoslavije naglo napreduje. Prilično polovica celuloze se izvozi v Zedinjene države, ostalo v Francijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko itd. Vsa izvažana celuloza je iz Drvarja. Zanimivo je, da se ta celuloza radi prevoznih stroškov ne more uporabljati doma in se za domače papirnice na severu držaje mora celuloza uvažati od zunaj. Na avozu je predvsem udeležena Avstrija. V naši paprni industriji je nastala navidezua kriza radi tega, ker je tovarna v Vevčah, ki je izdelal letno na enem stroju do 500 vagonov rotacijskega papirja, radi polnega kritja domače potrebe na rotacijskem papirju (letno 800 vagonov) ravnokar nameravala urediti svoj obrat za to množino, pa je morala izdelovanje rot. cijskega papirja spbh opustiti, ker se je s fin. zakonom 1927/28 Uvozna carina za rotacijski papir znižala na 1 Din za 100 kg. Tvornica se je nameravala nato preurediti na izdelovanje ploščatega papirja, vendar se to ni posrečilo in tako je morala en stroj izločiti iz obratovanja. Ne gre torej za splošno krizo v papirni industriji. Nasprotno, jugoslovenske papirnice so polno zaposlene in znašajo dobavni roki 6 do 8 tednov. Da nadomesti izgubo izde- lovanja rotacijskega papirja, je vevška papirnica pomnožila izkuhavanje celuloze, tako da je bilo mogoče zmanjšati uvoz te surovine. Nadaljne papirnice imamo še v Domžalah, Zagrebu, Beogradu, Sušaku in Čačaku. Papirnici v Domžalah in Zagrebu ste se izpopolnili z novimi kotli in stroji, montirali nove naprave za kuhanje celuloze in krijeta potrebo na celulozi sedaj sami. Specializirali ste se na izdelavo omotnega papirja in slabšega pisalnega papirja. Kapaciteta znaša 400 —800 vagonov. Papirnica Milan Vapa v Beogradu se tudi izpopolnjuje z novimi valji, tako da bo kapaciteta narasla za 280 do 400 vagonov. Tovarna ima najmodernejše stroje in je ena najboljše urejenih papirnic Jugoslavije. Papirnica Smith & Menier na Sušaku izdeluje papir za cigarete, bo pa razširila obrat tudi na izdelovanje svilenega, indigo- in kopirnega papirja. Papirnica v Čačaku (Srbija), ki se gradi, bo dala letno krog 200 vagonov finega papirja. Obratovati bo začela meseca maja. Iz teh podatkov sledi, da bo Jugoslavija kmalu svojo potrebo papirja sama krila in ga celo še izvažala. Uvoz navadnega risalnega in pisalnega papirja je padel, ker domača industrija vedno bolj krije domačo potrebo. Nazaduje tudi uvoz papirja za pisma, ker ga izdelujejo domače tovarne, istotako uvoz svilenega papirja, ker bo papirnica na Sušaku kmalu krila domačo potrebo. Kmalu bo domača produkcija tako izpopolnjena, da bo trebalo uvažati samo še papir za tisk in lepenko. Lepenko izdelujejo domače tvornice le v slabši kvaliteti in je treba finejšo uvažati. Toda tudi v tej smeri je pričakovati znižanja uvoza, ker se je papirnica v Domžalah že preuredila za izdelovanje težkega papirja, tripleks-kartona in lepenke. Tako bo trebalo uvažati samo še fini karton. Naš izvoz papirne produkcije stalno narašča, izvzemši omotni in pisalni papir. Da se ne izdelujejo doma zadostne množine rotacijskega papirja, je posledica dejstva, da Jugoslavija ni v mednarodnem kartelu in da so lesne cene previsoke. Kaznjenec predava v radio o angleških ječah Londonska radjo-postaja razume svoi program urediti zelo originalno. Nedavno so naročniki radiopostaje mogli poslušati zanimivo predavanje 0 angleških ječah, pa ne morda od kakega učenjaka, kaznilniškega ravnatelja ali kriminalnega uradnika, ampak-od bivšega kaznjenca, ki je bil nedavno izpuščen iz kaznilnice v Parkhurstu na svobodo. Mož je tekom štiriletne ječe imel mnogo prilike, proučiti razmere v ječi ter je iznesel svoja opazovanja z velikim strokovnim znanjem in objektivnostjo. Kazniluiške ,S? mu dale dovoljenje za preda-mJ*’ gx ključi! z besedami: .Nočem vec nneti posla s »skrinjo«. Vsi lopovi so sporazumni, da se zločin ne izplača vec.«-' Mož je obširno govoril o obskrbi v ječi. Kontrolna 'komisija točno pazi na premeno hrafte in na redilno vrednost jedi V ječi obstoja »industrijaJna« dijeta in takozvana »hard labour« dijeta. Kakšno dijeto dobi kaznjenec, o tem odloča ravnatelj kaznilnice. Jed je navadno začinjena z mlekom in margarino, daje se mnogo zelenega sočivja, črni kruh je zelo dober. Zajutrek jevsak dan enak in obstoja iz kaše, kosa kruha in čaja. Za o-stale dnevne obroke je na mesec 18 raznih jedi, ki sc ne po vrača jo ,v isti vrsti, tako da Kaznjenci ne vedo vnaprej, kaj bddo dobili drugi dan. Vsak dan dobe kaznjenci meso. Dnevno življenje v kaznilnici je zelo monotono- V prostih urah na v^čer se lahko kaznjenc’ bavijo s posli, ki jih ljubijo. Mnogo se čita. Sampre davatelj je v kaznilnici spoznal velik dul angleške književnosti. Mnogi kaznjenci se bavijo z risanjem, godbo, ročnimi deli itd. Za mnoge kaznjence, zlasti za one, ki so obsojeni na daljše kazni, je velika tolažba, ako imaio v svoji celici kako' živo bitje. Kot nagrado za dobro vedenje dovoljujejo, ravuatelji kaznilnic, da imajo kaznjenci lahko v celicah miši. Taki kaznjenci dobivajo prazne posodico od mesnih konzerv, kamor spravljajo miši. Ako kaznjenec dobi živalico v celico, mu to hrani duševno ravnotežje, in dobro bi bilo, če bi se jim dale tudi druge živali-ce, zlasti ptice. Predavatelj je doživel mnogo poskusov pobega, ki se pa nobeden ni policij. Za takšne »b.egunce« je uveden mnogo strožji režim, in riai-sfrastie'se je. da mora biti v njihovih celicah radi stalnega nadzorstva celo noč luč. : ________ - Zv no mrtua5fcem odru 2iv bi bil nedvomno pokopan v Lzii na Španskem sin nekega oficirja, da ni na mrtvaškem odru v zadnjem trenutku prišel zopet k življenju. _ Zdravnik je namreč ugotovil nastopivšo smrt in že čez nekaj ur bi morala biti krsta položena v grob. Dogodek je zbudil ne samo med zdravniškimi krogi, temveč sploh med vseiu ljudstvom ogromno pozornost. Kongres jpest Jugoslavije se bo 29. tm. pričel v Beogradu. Izven običajnega dnevnega reda bo tudi več predavanj. Med drugimi predava ljubljanski podžupan g. Jarc o nalogah naših mest v splošnem kulturnem in na-cijonalnem pogledu. Za mariborsko občino bo na kongresu g. župan dr. Juvan. Rekord v britju. V Budimpešti se je vršila v ponde-ljek tekma v britju in česanju. Brivec Sžecsko je postavil svetovni rekord v britju v 43 sekundah in je potolkel svoj lanski rekord 47 sekund. Izročeno mu je bilo častno darilo. K 'port e1 (TJaribor-Zelezničar 4:2 (Z:0) ISSK Maribor: Koren II, Koren I, Pliberšek, Iršič, Kirbiš, Hreščak I, Senica, Najžer, Priveršek, Bertoncelj, Starc. SK Železničar: Heller, Konrad I, Wag-ner, Ronjak, Frangeš, Bauer, Pollak, Bačnik, Antoličič, Konrad II, Pezdiček. Naravnost idealno lepa nedelja je privabila skoraj vso našo športno publiko na igrišče ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Tekma je končala z zasluženo zmago ISSK Maribora. Maribor, ki je moral nastopiti .z dventa rezervama, tokrat ni popolnoma zadovoljil. Po zadnjih tekmah se je pričakovalo, da bo predvajal boljšo igro. Dodajanje žoge je bilo slabo in nervozno. Videlo se je, da manjka Hreščak II. Stranska krilca Maribora sta precej grešila glede takojšnjega oddajanja in sta po nepotrebnem zadrževala igro. Kirbiš je bil sijajno disponi-ran. Hreščak je imponiral v igri z gla-vo.Iršič je preveč bojazljiv. Napad be-ločrnih je imel vodilni sili v notranjem triu. Briljiral je Bertoncelj, brezdvomno najboljši igralec na polju. Jako dober je bil tudi Priveršek. Najžer je bil preveč nervozen in je včasih tudi preostro igral. Starc je že bil boljši. Senica na 'e-vem krilu je bil nemogoč. Izvrstna je bila ožja obramba z izbornim vratarjem Porenom na Čelu, ki je držal neverjetno sigurno par težkih strelov. Tudi njegov brat je bil v odlični formi. Pliberšek je od tekme do tekme boljši in se je tudi že navadil takoj oddati, kar je edino pravilno. V 1 ‘ ničnem pogledu je Maribor prekašal »Železničarje«, ki so imeli svoje najboljše moči v ožji obrambi. Wagner je bil sicer malo indisponiran, vendar je prekašal svojega partnerja Konrada I. Heller v golu je bil jako deber. Napad je mnogo pridobil, ker je opustil hiperkombiniranje. zato pa več in dobro strelja. Duša moštva je srednji krilec Frangež, . j pa opešal proti koncu. Tudi je preveč ostro igral, kar dosedaj nismo bili ftavajani od njega. Stranska krilca sta bila na mestu. Napad se je izkazal jako prodornega, kar je brez dvoma pripisovati Bačniku, ki je tudi dosegel oba gola za SK Železničarja. Konrad II jc bil še bol ji. da hi kazal na momente nepotrebne bojazljivosti, ako je star-r tal nanj branilec. Antoličič absolutno ni vodja napada. Pollak in Pezdiček sta mnogo grešila s tem, da sta preveč driblala. Po poteku igre ne bi bilo presenetljivo. ako bi bil Maribor zmagal še z večjo razliko golov. Igra je bila v prvi polovici preccj izenačena. V začetku je pritisnil Železničar, ki je tudi dosegel prvi gol, ki ga pa sodnik radi offsid m priznal. Proti koncu polčasa pa je Maribor potegnil, in tudi dosegel po Bertonclju dva krasna gola. Po odmoru Sc bila slika nekaj časa ista. Maribor je napadal, ali brez uspeha. Proti sredini drugega polčasa pa je Železničar potegnil, dosegel na prostoru desne zveze prvi gol in nato po Antoličiču izenačenje. Kmalu pa se je obrnilo. Maribor je postal agresivnejši, predvsem Bertoncelj. Na »Železničarjih« se je opazila, utrujenost. In lepega solo prodora Bertonclja je dosegel Maribor zopet vodstvo in jt Najžer 10 minut pred koncem zvišal rezultat na 4:2. Zadnje četrt ure je bil Maribor absoluten gospodar in se je igralo le na prostoru Železničarja, ki se je težko branil. Sodil je gosp. Nemec. Njegove odločitve so bile včasi direktno absurdne. Pri začetku tekme je podaril podpredsednik ISSK Maribora gosp. dr. Stamol jubilantu Kirbišu in Hreščaku lepa spominska darila. Medmestna ping-pong tekma Maribor— Gradec. Dne 23. marca priredi ŠK Železničar medmestno ping-pong tekmo med Gradcem in Mariborom. Vršila se bo v veliki dvorani Kazine in 1» vstopnina minimalna. Za Maribor nastopijo sledeči gospodje: Roglič, Mastek, Kirbiš, Šmidt. Jančič in Mazi. ^ SK Železničar rez. ISSK Maribor rez. 4:2 (3:2). V predtekmi je SK Železničar saslu ženo zmagal nad rezervo 1$SK Mari bora v razmerju 4-2. Sodil .ic gosp. t'i šer dobro. Celje: prvenstvena tekma SK Celie: SK 01ymp 4:1 (1:1). Ljubljana: ASK Primorje :Grazer Sportklub 2:2’ (2:1). Prvenstvena tekma SK Ilirija: ŽSK Hermes 3:0 (1:0). Magreb: Sparta:Makabi 3:1 (1:1); Viktorija :Železničar 5:1 (2:1); Grafika:Cro-atia 1:0 (1:0); Gradjanski:Soko 2:2 (1:2); Concordia:Hašk 3:2 (2:1). Čisti dohodki, teh tekem so šli v korist preostalim ponesrečenim jugoslovenskim mornarjem, ki so utonili na parniku »Daksac. Mednarodni šport. Dunaj: prvenstvene tekme: Vienna: Rapid 2:1 (0:0); Austria-.Hertha 3:1 (2:1); Wacker:WAC 0:0); FAC:Nichoi-son 3:1 (1:1), mednarodna tekma Fe-renezvaroš (Budimpešta) :Admira 5:3 (4:2). Gradec: GAK:SK Urfahr 7:1 (4:1)', Kastner <5t Ohler:Sturm 5:3 (3:0). Budimpešta: prvenstvene tekme: U?* pest:Nemzeti 1:0 (1:0); IIL okraj :Somo« gyi 1:1 (1:1): Atila Kispest 1:1 (0:0); Pecs-Baranja:Hungaria 2:2 (2:0); Ofner »33«:Boczkaj 3:2 (2:1); Bastya:Vasa* 6:1 (6:0). Praha: Bohemia:Viktoria Žižkov 2:1 (0:1); Čechie Karlin‘-Teplitzer F. C. 4:3 (2:0): KarlrKader F. C. : Sparta Kladno 3:1 (0:1); D. F. C.:SK Bodenbach 10:4 (3:4). Berlin: Sparta (Praha:SK Hertha 4:0 (2:0). Altona: Finale za savezni pokal Severna Nemčija :Berlin 2:0 (1:0). Leipzig: Srednja Nemčija:Severu8 Nemčija 5:3 *(3:2). SK Železničar. Vsi težkoatleti se pozivajo, da se sigurno udeležijo traininga, ki se bo vršil v torfek In četrtek v telovadnici v Cankarjevi ulici. Prihodnja odborova seja bo v sredo, dne 12. tm. Francoske anekdote Znana igralka Arnould je posetHa nekoč sivolasega Voltairea, ki ji je med razgovorom rekel: »Draga prija teljica, sedaj sem star 84 let in sem napravil ravno toliko bedarij, kolikor imam let«. »To mi čisto rtič ne imponira«, je odgovorila umetnica. »Jaz sem stara komaj 40 let, a imam že tisoč oslarii za seboj.« Za časa vladanja Ludovika XV. se tudi moški nosili mufe. Ko je prišel davčni zakupnik Terray nekoč k slav nostnemu sprejemu s krasnim herme-linskim mufom, je neka gospodična zaničljivo vprašala: »Čemu neki on potrebuje muf? Saj ima vendar vedno svoje roke v tujih žepih«. tt Ko so se enciklopedisti pripravljali, da postavijo Voltaireu spomenik, so sklenili, da bodo nabirali prispevke samo po Franciji. Edini od inozem-cev, na katerega so se obrnili, je bil kralj Friderik Veliki. Kralj jc nato prosil d’ Alemberta, naj določi višino njegovega prispevka. »Gospod«, mu je odpisal nato znameniti filozof, »v tem slučaju zado stuje Vaše ime in en sam tolar«. • Grofica Tencin je vprašala nekoč kneza Gigna. kdo pravzaprav določa dobro ime sočloveka. Knez je kratko odgovoril: »Vedno ljudje, ki so na slabem glasu«. fimerlkanski humor V Mexico City si je pridobil mlad rt- sar v tekmi za nailepši lepak prvo ah* stiuenčno nagrado. Bila je to lepa vso* ta, ki jo je dvignil na prohibicUskem uradu. Pri tej priliki so našli v uradnih prostorih velike zaloge piva. • V Clevelandu je bil o priliki polic!!* skega nočnega pogona aretiran celote« odbor nekega izobraževalnega društva in sicer radi razgrajanja v popolni piJa* nosti. V Ewanstowu Je bil aretiran ufled« mož, ki je bil obtožen, da je muči! svo-io žei*o. Pri zaslišanju je v svoje opravičilo izjavil, d a je ženo moral pretepati, ker le jidČt?'Svo-e r.ive lase zeleno pobarvati. Ii< s Ka je oprostil. Mkh«l Uvaco £ukcedfa tBocgia 44 »Ah, vaše Veleblagorodje, kolika radost... Vidite torej, če jezdite še kake pol ure, boste imeli dve cesti pred seboj. Tista na desno dela velik ovinek, in po njej je jezdil človek, ki ga zasledujete; druga, na levo, pa je bližnjica... če krenete po njej, si prihranite dobre pol ure časa.« »Naprej!« je zarjul častnik. »Naš je!... Vrli mož, pridite me jutri počakat v Svetoangelski grad, kjer bom na straži, da dobite svoje plačilo..-« V divjem galopu je zdirjala četa dalje. Čez nekaj minut je gosti oblak prahu, ki se je dvigal izpod konjskih kopit, izginil na Napoljski cesti. Zdaj je Spa-dacappa odprl kapelico; Ragastens je stopil na prosto in skočil na konja. »Torej, gospod vitez, ali ste videli? Ali ste slišali? ...« »Ničesar!.*. Govoril sem s svetim Pankracijem, ki je patron te cerkve,« je rekel Ragastens z usme-vom. »Ah!« je dejal Spadacappa ves otrpel od začudenja... »Ali vam je odgovarjal?« *Da: povedal mi je, da ti odpušča vse grehe, kar si jih storil.« XXVII. Gostilna »Pri vilicah«. Ragastens je zajahal na stezo, ki mu jo je bi! pokazal Spadacappa. Dve uri je jezdil molče in se le od časa do časa obračal do svojega spremljevalca — ali slugo, kakor sta se bila domenila — z vprašanjem, v katero stran mu je zaviti- Proti poldnevu sta dospela na severno stran Večnega mesta, ki sta ga bila zjutraj zapustila na južni. Glad je pričel nadlegovati Ragastensa. Poklical je Spadacappo. »Kako zajtrkuješ,« ga je vprašal, »kadar nimaš ničesar jesti, in tudi ne denarja, da bi šel v gostilno?« Sluga je iztegnil roke proti par drevesom, ki so sredi polja iztegala svoje krevljaste veje, pokrite s širokim, zobčastim listjem. »Smokve!« je dejal enostavno. »Smokve! To teši žejo in glad obenem!« »Samo da še niso čisto zrele.. •« »Ah, kaj zato!... Jezdiva tja!« Ko sta dospela do dreves, je hotel Spadacappa riesti v eno izmed njih. „ »Daj, da zlezem jaz!« je dejal Ragastens. »To me bo spominjalo časov, ko sem iztikal po montroužkih gozdih za šojevimi in po montmartrskih za kosovimi gnezdi...« Skočil je na tla ter pričel gibčno plezati navzgor. Toda ko je prišel do visokih vej, je skremžil obraz: smokve niso bile samo premalo zrele, nego popolnoma zelene- »Žalosten zajutrek!« je zamrmral. »Toži se ml po kruhu in vodi, ki mi jo je vsiljevala Cezarjeva velikodušnost.« A vseeno je Ragastens trgal smokve ter jih metal od časa do časa tudi Spadacappi. Ta pa je nenadoma glasno vzkriknil. »Kaj je s temi smokvami?« je vzkliknil sluga ter dvignil do viteza obraz poln strmenja in skoraj da tudi groze. »Kaj je s smokvami? Kako misliš?...« »Kako?... Te smokve so vendar zlate!« »Kaj pa še! Ali se ti meša?« »Sami poglejte! To je zadnja, ki ste mi jo vrgli!« Spadacappa je iztegnil roko ter pomolel vitezu lep zlatnik, ki se je svetil v solnčnih žarkih- »čudno! Čudno!« je vzkliknil zdaj Ragastens. »Še ena!... In še ena!... To je pravcat dež!« je zakričal v tem trenutku Spadacappa, skočil s konja ter nabral tucat zlatnikov, ki so bili padli z drevesa. Ragastens se je osuplo oziral naokrog ter se že vpraševal, če ni morda odkril zaklada; takrat pa je zagledal svoj lastni pas. Konec veje se je bil zataknil v ta pas ter ga nekoliko raztrgal. In iz te razpoke se je usipal čudežni zlati dež. Ragastens se je zasmejal z glasnim, zvonkim smehom- »Pas Cezarja Borgia« je vzkliknil... Naglo se je spustil z drevesa ter odvezal pas: bil je napolnjen z zlatom! Cezar Borgia, ki je moral biti vedno pripravljen, da poplača kak sunek z bodalom, ali da podneti gorečnost kakega bandita, ni hodil nikdar od doma, ne da bi imel obilo denarja pri sebi. Po šegi tistega časa je hranil ta denar v torbicah, napeljanih na pas, ki mu je držal meč ob boku. Bralec pa se spominja, da si je Ragastens odha-jaje iz Svetoangeljske ječe opasal Cezarjev pas, hoteč nadomestiti svoj meč z njegovim. Zdaj je sčdel ter pričel šteti ta mali zaklad. Bilo je nad sto zlatih cekinov, ne vštevši obilne peščice pištol in nekaj Srebrnjakov: celo premoženje zanj!... »Smrt božja!« je dejal veselo, »gospod Cezar nima napačnih navad. •. Hvala lepa, gospod Cezar!... Toda,« je povzel, »te smokve niso užitne, vsaj v tem trenutku ne. Ali poznaš kako krčmo, kjer bi mogla mirno in varno zajtrkovati?« »Ob Florentinski cesti, gospod vitez, jedva uro odtod, leži gostilna »Pri vilicah«, kjer boste tako varni, kakor dvesto milj daleč od Rima in od Cezarja Borgia. Z gostilničarjem sva dobra znanca: on je eden naših prijateljev. Pomagal nam je iz gole vstrežljivo-sti in nam shranjeval v svojih kleteh različno nerodno blago, tako dolgo, da smo ga mogli spraviti pošteno v denar — in za vse to je zahteval samo delež pri dobičku.« »Da, pošten tatinski skrivalec... Toda saj nimam izbire-.. Torej, v gostilno »Pri vilicah!« — Tem bolj, čim ml ni povsem neznana.« Ragastens se je nasmehnil ob spominu na svoje prvo srečanje s Cezarjem Borgia in na svoj dvoboj s strašnim Astorro, ki ga je bil tako lepo opremil po modi narezljanih jopičev. Skoraj ena ura je bila minila, odkar sta se odpravila na pot, ko sta dospela v gostilno »Pri vilicah« na Florentinski cesti. Lep čas sta bila dirjala. Dočim jo Spadacappa odvedel konja v hlev, je stopil Ragastens v nizko izbo, kjer so bile pred okni obešene mokre rjuhe, da so ji dajale zadosten hlad. Kar umiral je že gladu. Njegova prva skrb, ko ga je prišla postrežnica vprašat, česa da želi, je bila, da je naročil jedi. In baš mu je pogrinjala mizo, ko je vstopil hišni gospodar, pozdravil Ragastensa ter mu dejal potihoma: »Gospod je naš človek, kakor mi pravi njegov sluga...« »Vaš človek?.-. Kaj šel...« »Da, «je povzel krčmar in pomežiknil z očmi »Naj se gospod ne boji ničesar.. • Če hoče iti gospod z menoj, ga povedem na takšen kraj, kjer bo popolnoma na varnem, in jaz sam bom imel čast streči gospodu...« »Aventura je izborna,« si je dejal Ragastens s smehom. »Takole sem dosegel odliko, da morem Igrati rimskega razbojnika.. •« Sledil je krčmarju. Ta ga je odvedel v sobico v prvem nadstropju, kamor sta dospela po ozkih, tesnih stopnicah. Njihov vhod je bil na dvorišču, a grmovje ga je zakrivalo tako, da je bil neviden tudi z najbližje bližine. »Nihče ne bo mislil na to, da bi iskal gospoda nad tem kraju,« je dejal krčmar. »Tu ostane gospod lahko brez skrbi nekaj dni.« »Hvala, vrli mož. A zdaj mi dajte pred vsem kaj jesti.« Sobica je bila sicer majhna, toda dokaj udobna in prikladna za daljše bivanje. V njej je bila postelja, kanape, naslanjač in miza z večimi svečami ter celo s knjigami za razvedrilo. Majhno okno z zaprtimi na-oknicami je gledalo na cesto; v največji sili se je dalo popihati kar tu skozi- Krčmar »Pri vilicah« se je kmalu prikazal s košarico jestvin, ki se jim je vitez posvetil z največjo vnemo. »Kaj pa Spadacappa?« je vprašal, usta polna Izvrstno pripravljene jegulje. »Gospodov sluga obeduje v kuhinji.« »Naj pride k meni, kadar bo gotov.« Ragastens je premišljal, ne da bi se dajal svojim mislim motiti pri jedi. »Čudna reč,« je govoril sam s seboj. »Prerival sem se z velikimi gospodi v Rimu, in sem videl samo krute zločine, sramotne misli, trinoštvo pri teh, nizko hlapčevstvo pri onih. Pa srečam razbojnika! On me reši! Pridem k navadnemu krčmarju: da mi zavetišče! Ali se je treba zares tako daleč odaljiti od plemstva po pergamentu, da najde človek plemstvo in plemenitost srca? ...« V teh filozofskih ugibanjih ga je zmotil prihod Spadacappe. »Ali si obedoval?« je vprašal vitez- »Tako, kakor nisem že deset let, gospod! To je čudno, kakšen tek prihaja od zavesti, da kruh, ki ga ješ, ni zaslužen s prelito krvjo!« »Dobro!... Ali si odpočil?« »Tako dobro, da lahko jezdim do večera, ako je treba.« »To je kakor nalašč. Zdaj se vrneš v Rim.« »V Rim!« je vzkliknil Spadacappa z grozo. »AH se me je mar gospod vitez naveličal?« »Ne, pomiri se... Požuril se boš in jahal naglo v Rim. Ali poznaš tam ulico Štirih vodnjakov?« »Kajpada! Voda vodnjaka s štirimi curki mi je pogostoma nadomeščala astijsko vino-., in to veste, bela vina iz Astija...« »Torej,« ga je prekinil Ragastens, »potrkal boš na vrata hiše, ki stoji tik nasproti vodnjaka. Nato porečeš, da bi rad govoril z gospodom Machiavellijem ■., Ali si boš zapomnil ime?* »Machiavelli? Zapomnil!« tfojstarejšl zavod za črkosllkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen l. 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Plillipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo.____________________411 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarskl mojster, samo trg svobode, zraven zraven mestne tehtnice. 529 frgovskl pomočnik, 20 let star, v večjem mestu na deželi, s 3 letno prakso Išče službe s 15. majem kjerkoli. Cenjene ponudbe na upr. »Večernika« z navedbo plače pod šifro: »Vsestransko zmožen«. 751 Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse LUgo na Slomškovem trgu št. 6, kakor komati, različne konjske opreme, dokolenice, kovčki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10—30% cenejše. Ugodna prilika za nakup. Ravnotam se proda tudi manjša blagajna 77x50x30. 743 Učenko za šivani« belega perila sprejme Rupnik, Slovenska ul. 20. 727 Matrace, otomane, v: tapetniške Izdelke in popravila Iz višuje po najnižji oeni tapetnlk Ferdr Kuhar. Gosposka ulica 4. 8 Praktlkantlnjo za prodajo sprejme modna trgovina Ana cher, Aleksandrova cesta 11. Pozor! Breskve cepljene (okulante), prvovrstne dobite pri Slaviji, Aleksandrova cesta 6 I. 746 Sobo« In CrkosHkanJe izvršuje po ceni, hitro in okusao Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2281 Pletenine vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenje Šegula Tomiltev drav. 231 M O D A Gospodje! Dame! Krojaški ateller 713 (d Solidno delo ® Konkurenčne cene VEK. T ERZER Maribor Aleksandrova cesta štev. 48 Velika moda ie prispela za pomlad v veliki izbiri. — TWEED za plašče, kostume in obleke ~ Crepella v najmodernejših barvah, volneni georgette, crepp mongol, svileni georgette, bemberg-svila, crepp de Chine i. t. d. — Velika izbira 625 moškega blaga za površnike in obleke Doltek i Marini, manufakturna trgovina •• Maribor •• Gosposka ulica 27 IsdaJa Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tisk* Mariborska tukana d.