Postnim ph&un v gotovini Leto XXIL, St. 97 Ljubljana, četrtek 24* aprila I94t Cena t Din UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Štev. 8122, 3123, 3124, 8125, 3126. Lnserauu oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg «L 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 dtn (J red mat vo t Lijubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St- J, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo Kapitulacija grške volske V torek zvečer sta ponudili italijanskemu poveljništvu dve grški armadi v Epiru in Makedoniji brezpogojno kapitulacijo in odložili orožje Nekje v Italiji, 23. aprila. (Štefani) Generalni štab italijanskih vojnih sil objavlja izredni komunike št 321, čfc-gar besedilo se glasi: Sovražna armada v Epiru in Makedoniji je odložila orožje. Kapitulacija je bila sporočena snoči ob 21. uri in 4 minute po posebni grški vojaški delegaciji poveljniku italijanske 11. armade na epirski fronti. Podrobni pogoji predaje so bili določeni v popolnem soglasju z zavezniškim nemškim poveljstvom. Vojno operacijsko področje, 23. aprila. (Štefani) Glavni generalni štab vodje nemške države sporoča, da so grške čete, ki so bile po italijanskih in nem ških Čet obkoljene v Epiru položile orožje brez pogojev. Vojno operacijsko področje, 23- api. (Štefani) Brei-pogoino predajo grških armad v Epiru in Makedoniji je ponudila snoči ob 21. posebna grška delegacija, v kateri so bili neki polkovnik grškega generalnega štaba in dva druga grška višja častnika. Ta delegacija, ki je imela s seboj belo zastavo, se je predstavila sprednjim stražam ene izmed italijanskih divizij, ki operirajo v centralnem delu Epira. Grška delegacija je zaprosila za pogajanja z italijanskim vojnim poveljništvom. V spremstvu italijanskih častnikov so grško vojaško delegacijo odvedli na sedež italijanskega poveljstva, kjer so grški častniki ponudili kapitulacijo dveh grških armad brez pogojev. lSO.OOtt grških vojakov kapituliralo New York, 23. aprila. Po ameriških informacijah je štela grška vojska v Epiru, ki je snoči odložila orožje, približno 150.000, mož. Italijanska vojska je sedaj v zapadni Grčiji prodrla daleč proti jugu ter bo resno ogražala levo krilo umikajoče se angleške vojske, kar bi utegnilo Angležem sploh preprečiti, da se vkrcajo pravočasno na ladje. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 23. aprila. (Štefani) Komunike št. 322. generalnega štaba italijan. sklh oboroženih sii pravi: Do trenutka kapitulacije grške vojske v Epiru in Makedoniji so naše čete nadaljevale svoje zmagovito prodiranje na sovražnikovem ozemlju in zlomile ogorčeni nasprotnikov odpor, pri čemer so zajele mnogo ujetnikov, orožja in materiala. Letalske formacije so napadle ladje v kanalu St. Maura. Potopile so parnik z 20^0 tonami ter dve veliki jadrnici, ena podmornica ter druge sovražne ladje so bile poškodovane. Dne 21. aprila je italijansko torpedno letalo v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopila parnik z 8000 tonami, ki je plul v močno zavarovanem konvoju. Dne 22. aprila ponoči so letala nemškega letalskega zbora bombardirala razne vojaške objekte na letalsko-mornariškem oporišču Malti. V severni Afriki je sovražnik pri Tobru-ku ponovil poizkuse, da se prebije na prosto. Poizkusi so bili naglo zlomljeni od italijansko-nemških čet. Več angleških tankov je bilo uničenih. Zajetega je bilo mnogo orožja in vojnega materiala. Angleška letala so napadla nekatera področja v Cirenaiki; eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Vzhodni Afriki so naše čete zavrnile nov sovražni napad v odseku pri Dessie. volno poročilo Berlin, 23. aprila. (DNB). Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Gibanje nemške vojske v Grčiji poteka po načrtu. Oddelki, ki so preko Lame (La-nie) prodrli dalje proti jugu, so v zgodovinski soteski pri Termopiiah zadržali angleške zaščitnice v borbi. V grških vodah so uničila nemška boj-nzi letala včeraj 7 sovražnih trgovskih latlij s skupno 37.000 tonami in poškodovala nadaljnjih 12 velikih ladij z zadetki bomb. V zalivu Sudi je zadela bomba najtežjega kalibra veliko vojno ladjo. Pri napadenih ladjah gre pretežno za transportne ladje, ki so vozile dele iz Grčije bežeči ht angleških čet. Bojna in lovska letala so včeraj in predvčerajšnjim pri napadih na sovražna letalska oporišča na grški celini uničila 24 letal na tleh in onesposobila več protiletalskih topov. Nemška bojna in strmoglavna letala so povzročila zadnjo noč nova huda razdejanja v vojni ladjedelnici in skladiščih goriva v pristanišču La Valetti na otoku Malti. Nek angleški rušilec je bil težko zadet. V pristanišču so nastali veliki požari. V letalskih bojih nad otokom je izgubil sovražnik eno lovsko letalo tipa Hur-ricane. Na morju okoli Anglije so potopila bojna letala v nizkem poletu na konvoj južno Aldebourgha trgovsko ladjo s 3.000 tonami in poškodovala hudo še eno z zadetkom bombe. Zadnjo noč so uničila bojna letala tri trgovske ladje s skupno 11.000 tonami in poškodovala še 3 velike ladje. Močni oddelki bojnih letal so metali v noči na 23. aprila znova rušilne in zaži-galne bombe na važno vojno luko Ply-mouth. Težišče napada so bile ladjedelni-ške naprave, preskrbovalni obrati in živilska skladišča za mornarico. Nastali so obsežni požari. Druga bojna letala so z dobrim učinkom napadla vojno luko Port-siriouth, kakor tudi pristaniške naprave na jugovzhodni in jugozapadni obali angleškega otoka in na škotski vzhodni obali. Pri poskusih, da bi sovražnik priletel nad zasedeno ozemlje, je protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo. Nad nemškim ozemljem ni bilo nobene bojno akcije. V času od 19. do 22. aprila je izgubil sovražnik skupno 95 letal. Od teh je bilo 38 sestreljenih v letalskih bojih, 5 pa s protiletalskim topništvom, dočim so bila ostala uničena na tleh. V isti dobi je bilo izgubljenih 14 lastnih letal. Oddelki generala letalcev Lohra imajo za veliki uspeh pri uničevanju sovražne plovbe po grških vodah posebno zaslugo. Grški kralj in vlada pbegmla iz Aten Berlin, 23. aprila. (DNB). Kakor je dopoldne objavila agencija Reuter, so grški kralj Jurij, prestolonaslednik in novoime-novana grška vlada zapustili Atene. Kralj je izdal ob tej priliki proglas, v katerem trdi, da namerava nadaljevati vojno z otoka Krete. Angleži zapuščajo Grčijo Berlin, 23. aprila. (Štefani) Nemški usti opozarjajo na prvo vkrcavanje angleških čet, ki zapuščajo grško ozemlje komaj po štirih dneh borbe. To je razvidno iz nemškega poročila o bombardiranju angleških transportnih ladij, ki so bile potopljene na Egejskem morju 21. aprila, torej 48 ur po vkrcanju v grških lukah. »Deutsche Allge-meine Zeitung« pripominja, da je Churchill popolnoma umolknil glede dogodkov v Afriki. Vtis grške predaje v Švici Bern, 23. aprila. (Štefani) Zlom grške vojske je napravil v Švici velik vtis. Se večji vtis je napravilo spoznanje o nekoristnosti angleške poru oči, medtem ko se italijanske čete v Vzhodni Afriki srdito borijo in zapirajo pot armadi generala Cunninghama. Nemški napadi na angleške luke Berlin, 23. aprila. (Štefani) Prejšnjo noč so večje letalske formacije z uspehom napadle vojaško luko Portsmouth. Nastale so velike eksplozije, ki so povzročile ogromne požare na vsem pristaniškem področju Važni objekti so bili bombardirani tudi v okolici Plymoutha. Tudi angleško brodovje beleži nove izgube. Preteklo noč so bile potopljene štiri ladje v skupni tonaži 11.000 ton. Neuspeh Anglije v Ameriki Monakovo, 23. apr. (Štefani) Minister za propagando dr. Gdbbels je napisal v listu »Volkischer Beobachter« članek o neuspehu britanske kampanje za vstop Zedinjenih držav v vojno. V njem pripominja, da se Nemčija ne vtika v družinske spore med anglosaškimi bratranci, kajti riade v končno zmago mladih narodov se ne opirajo na morebitna nesoglasja na tem področju, temveč na dejstva mnogo večje vrednosti. Dr. Gobbels pripominja, da je Roosevelt v zadnjem času veliko več obljubil kakor je mogel izvršiti. Grški in jugoslovenski narod vesta povedati v tem pogledu mnogo. Tako zvani idealni in moralni principi predsednika Rooseveita pa nimajo velike vrednosti, kajt poslednji dogodki kažejo, da so pomagali samo razširiti vojno. Grof Ciano pri Hitlerju Berlin, 23. apr. (DNB). Vodja Hitler je v navzočnosti zunanjega ministra Ribben-tropa sprejel 20. aprila italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki se je mudil na kratkem obisku na Dunaja. Po razgovorih z zunanjim ministrom Ribbentro-pom je grof Ciano včeraj popoldne zopet odpotoval v Italijo. Berlin, 23. aprila. (Štefani). Nemški listi objavljajo na prvi srtranj in z velikimi črkami poročilo o obisku zunanjega ministra grofa Ciana pri Hitlerju med njegovim kratkim bivanjem na Dunaju. Časopisje podčrtuje tudi razgovore med grofom Cia-nom in nemikim zunanjimi ministrom Rib-bentropom. Naraščanje nezadovoljstva v Angliji Angleži zbirajo sedaj vse razpoložljive sile za obrambo Egipta Budimpešta, 23. apr. (Štefani). V svo- | vkrcavanjem nemški strmoglave! nepre- jem uvodniku poudarja današnji »Ma-gyar-orszag«, da vlada v Angliji globoko nezadovoljstvo zaradi neuspeha v balkanski vojni. Budimpeštanski list zatrjuje, da postajajo v Angliji zmerom pogostejši in silovitejši napadi proti zunanjemu ministru Edenu, generalisimu Dillu in predsedniku vlade Churchillu. List poudarja, da so Churchill, Wavell, v prvi vrsti pa zunanji minister Eden v prvi vrsti odgovorni za balkansko pustolovščino, da si pa navzlic nevolji angleškega prebivalstva ti novi Pilati umivajo roke ter ostajajo na svojih mestih. Očitno v Ameriki ne razpolagajo s točnimi informacijami o značaju britanske demokracije, o kateri vodilne osebnosti Zedinjenih držav še vedno goje nekakšne iluzije, ki pa se bodo kmalu morale razbliniti. Magyar orszag« piše nadalje, da je tudi položaj v Severni Afriki za Anglijo zelo kritičen, dočim čete držav osi neprestano prodirajo vse globlje na egiptsko ozemlje in pošiljajo tjakaj vedno nova ojačenja. Angleži so skušali koncentrirati vse sveje napore za obrambo Egipta in zaradi tega zbirajo vse svoje razpoložljive čete z vsega sredozemskega področja, s postojank na Bližnjem vzhodu, iz Grčije in slednjič tudi čete, kolikor jih morejo pogrešati v Abesiniji. Ako generalu Cunninghamu ne bo uspelo dokončati abesinske vojne pred bližnjo deževno dobo, bo moral pač znatne svoje vojaške sile pustiti v Abesiniji, s čemer pa bo oslabljena obramba Egipta. Churchill v zadregi Rim, 23. apr. (Štefani) Današnji »Po-polo di Roma« se bavi z zadnjo sejo angleške spodnje zbornice in naglasa, da je bila posebno žalostna zaradi tega, ker Churchill na njej ni znal drugega, nego prositi usmiljenja za tepene angleške generale. Churchill je odklonil vsaka pojasnila o razvoju vojnih operacij na raznih frontnih področjih. Ves svet ve, da so se vojne operacije reducirale za Angleže zgolj na brezglave poizkuse vkrcavanja čet za odhod iz Grčije, ki se izvaja pod zaščito oddelkov grškega in avstralskega vojaštva, da bi se rešile slavne čete Njegovega britanskega veličanstva. Toda med tem stano bijejo in vznemirjajo britanske in grške kolone na begu ter potapljajo transportne ladje v grških lukah. Na poziv poslancev angleške spodnje zbornice, naj bi Eden podal poročilo o svojem poslanstvu na Balkanu, se je britanski zunanji minister zaradi varnosti zavil v neprodiren molk. V Londonu opuščajo upanja Berlin, 23. aprila. (DNB). Sedaj piše tudi že londonski »Times«, da bi bilo nesmiselno gojiti še kakršnokoli upanje v vojaške operacije na Balkanu V najboljšem primeru, pravi list, bodo lahko angleške čete vsaj še nekaj dni zadržale nemško prodiranje v Grčiji. Tudi londonski radio govori o močnem pritisku nemške vojske na vsej fronti v Grčiji Roosevelt molči New York, 23. aprila. (DNB). »United Press« javija iz Londona, da se tam že pojavlja strah, da se ne bi ameriška javnost zaradi angleških neuspehov v Grčiji pričela obotavljati s pošiljanjem ameriškega vojnega materiala Angliji. Značilno je, da je tudi Roosevelt včeraj na konferenci tiska na vprašanje, če bi angleški porazi lahko vplivaiLi na pošiljanje ameriškega vojnega materiala v Anglijo, odklonili odgovor. Nevv York, 23. aprila. (DNB). Neki 2id skuša v »Nevv York Herald Tribune« tolmačiti vojaške operacije v Grčiji na ta način, kakor da pri pošiljanju srbskih, grških in avstralskih čet v smrt ne gre za vojake, temveč za vrednostne papirje. Pisec namreč pravi, da je investicija angleških divizij v Grčiji dala že ogromne di-vidende, ker so Angleži zaustavili nemško prodiranje za nekaj časa. Hoover proti blokadi New York, 23. apr. p. (Bolgarska tel. ag) Bivši ameriški predsednik Hoover je imel po radiu govor, v katerem je pozval angleško vlado, naj omili blokaidne ukrepe ter pusti prevoz živeža v Evropo. Hoover je dejal, da mora tam, kjer je življenje milijonov v nevarnosti, dvigniti 6W) glas. Visoka zahvala Ni.Ve!. Kralja in Cesar a Kr. Civilnemu Komisarju v Sloveni i Ljubljana, 23* aprilu O priliki prevzema svojih poslov civilne uprave na slovenskih tleh, zasedenih po italijanski vojski, je Kr. Civilni Komisar in Federale (Zvezni Tajnik) Emilio Grazioli je poslal vdanostni pozdrav Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Kr. Civilni Komisar je prejel naslednji odgovor: „Nj. Veh Kralj in Cesar je bil zelo vesel vljudne Misli in se Vam toplo zahvaljuje." Upor angleških čet v Singapuru Rim, 23. aprila. (DNB). »Popolo di Roma« poroča, da so se avstralske čete. ki bi bile morale iz Singapura biti poslane v Egipt, uprle. Več oddelkov jc odreklo pokorščino. Tudi v Avstraliji se upirajo Sydney, 23. aprila Avstralska delavska stranka je vložila zahtevo da sc ne »me odslej noben oddelek avstralske vojske poslati v inozemstvo brez pr.stanka parlamenta. Parlament bo zaradi tega sklican 7. maja na izredno zasedanje. Kanadski izdatki za vojno New York, 23. apnUa (DNB). Kanadski vojni minister je izjavili v parlamentu, da porablja Kanada 43 odstotkom vseh svojih dohodkov za kritje vojnih izdatkov. Argentina bo ostala nadalje nevtralna Buenos Aires, 23. aprila. Poslevodeči podpredsednik argentinske republike Ca-stillo je izjavil v nekem govoru, da bo Argentinija še nadalje ostala nevtralna. Prav tako vlada ne bo spremenila svojega stališča glede uporabe ladij, ki se mude v ameriških pristaniščih. Rim, 23. aprila. (Štefani). Davi ob 10. je odpotoval z letalom v Madrid argentinski zunanji minister, ki potuje iz Madrida v Lizbono, odkoder se bo z ladjo vrnil v domovino. Gozdni požari v Ameriki New Torti, 23. apr. (Štefani). V državi New Jersey so izbruhnili veliki gozdni požari, ki jih prebivalstvo označuje za naj-silnejše, kar jih je kdaj divjalo na področju te ameriške zvezne države. Ognjeno morje, ki se vse bolj širi, ogroža sedaj v prvi vrsti mesti Caseville ln Laureltovvn. Doslej je ogenj uničil že kakih 100 poslopij. Približno 50 ljudi je bilo v ognju poškodovanih. Povzročeno škodo cenijo že sedaj na dva milijona dolarjev. Nevv York, 23. apr. Veliki požari, ki so nastali zaradi vročinskega vala, so povzročili v vzhodnem delu Zedinjenih držav ogromno škodo. Cenijo, da je bilo razdejanih okoli 500 hiš. V državi Nevv Jersey je bilo uničenih štiri milijone oralov gozda. Avtobusna zveza z Narvikom Oslo, 23. aprila. (DNB). V Narvik je te Cni prispel prvi avtobus iz Trondhjema. Za 1.000 km dolgo pot je rabil samo 36 ur. To je prva zveza po kopnem med obema mestoma, ki je bila vzpostavljena preko goratega ozemlja. Cesta je bila zgrajena pod nemškim vodstvom. Novi irski poslanik v Urugvaju Rim, 23. aprila. (Štefani). Novi irski poslanik pri vladi urugvajske republike je danes zjutraj odpotovali na svoje službeno mesto v Montevddeo. Povišanje blagovnih zavarovalnin na Portugalskem Lizbona, 23. apr. (Štefani) Oblastvi so odredile, da se z jutrišnjim dnem znatno povišajo premije zavarovanja zoper vojno nevarnost za vse vrste blaga, vskladišče-nega v lizbonski luki. Hull o ameriških odnosih z Rusijo New York. 23. apr. (DNB) Na poslednji konferenci tiska so novinarji naprosili zunanjega ministra Hulla, da bi povedal svoje mnenje glede članka, ki ga je objavila moskovska »Pravda« in ki izraža ostro kritiko o Hullovi izjavi o priliki podpisa japonsko-ruske nenapadalne pogodbe. V Ameriki je namreč članek »Pravde« zbudil zelo veliko nerazpoloženje, ker kritizira prizadevanje Zedinjenih držav in Anglije. da bi Rusijo zapletli v vojno. Zunanji minister Hull je predstavnikom tiska izjavil, da se hoče omejiti edinole na ponovitev svoječasne izjave o razgovorih, ki jih je imel v Washingtonu sovjetski poslanik Umanski z namestnikom zunanjega ministra Wellesom. Minister Hull je ponovil, da so bili omenjeni razgovori le sporadične izmenjave misli o manjših problemih. ki bi jih ena ali druga država želela videti urejene. Ti mali problemi so bili ob tisti priliki po večini tudi dejansko rešeni, preko tega skromnega okvira pa se Umanski in Weiies nikoli nista razgovar-jala. Zunanji minister Hull je nato odgovoril tudi na nekatera vprašanja glede poročila lista »Nevv York Times«, da je japonski list »Niči Niči« v svojem angleškem delu objavil vest, da je bil sklenjen dogovor o o medsebojnih obrambnih načrtih med Zedinjenimi državami, Anglijo, Avstralijo in Nizozemsko Indijo glede skupnega nastopa v vzhodni Aziji. Minister Hull je odklonil potrditev, kakor tudi de-manti te vesti ter se je omejil zgolj na izjavo, da mu ni znano, iz katerega vira je ta vest izšla. Potopljena angleška podmornica Berlin, 23. aprila. (DNB). Kakor je objavila angleška admirahteta, je bila angleška podmornica »Minerva« potopljena. Imela je približno 600 ton ter je bila zgrajena L 1934. Želje črne gore Rim, 23. aprilla. n. -»11 Gazzetitino« poroča: Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Začasni upravni odbor, ki se je ustanovil na Cetinju po prihodu slavnih čet Fašistične in Cesarske Italije, Vam izraža svojo globoko hvaležnost za csvobojenje črnogorskega ljudstva izpod srbskega jarma, katerega je odobril krivični versajski mir, ter gorečo željo vsega našega ljudstva, da bi v nevem redu, katerega bo ustvarila os v obnovljenem svetu po načelih pravice, katere ste Vi naznanili, Črna gora dobila v okviru Fašističnega imperija mesto, do katerega ima pravico po svoji stoletni državni tradiciji. — Za začasni upravni odbor: Jovo M. Popovi d, cpOlnomočeni minister. Svojcem vojakov-dijakov šole za rez. oficirje Vse svojce vojakov-dijakov šole za rezervne pešadljske oficirje in šole za rezervne artilerijske oficirje iz Sarajeva ob* veščam o, da so vsi zdravi v Sarajevu, kjer posamezne skupine čakajo na povratek m svoje domove. Pomagajmo povsod našim oblastem! Novo vodstvo ljubljanske radiofonske postaje Od leve na desno so: inž. arh. Ivan Pengov, Inšpektor Kraljevega Ministrstva dr. Lee Caaolini, tehnični vodja Angelo Abballe in prof. inž. Mario Osa na. Kakor je znano, dolnje sedaj ljubljanska oddajna postaja skupaj z italijansko EIAR ln skupaj z njo oddaja poleg slovenskih tudi Italijanska poročila ter svoj ostali program spopolnjaje s prenosi italijanske radiofonske družbe EIAR. Glej poročfio oa Z. Položaj na Daljnem vzhodi? Zaskrbljenost med čangkajškovimi pristaši zaradi zadnjih mednarodnih dogodkov Cungking, 23. apr. (DNB) V Cangkaj-škovi prestolnici je zavladala velika zaskrbljenost zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov, kakor tudi zaradi nove japonske ofenzive, ki grozi zapreti še neka] edinih preostalih oskrbovalnih poti, po katerih se zalaga Kitajska z vojnimi potrebščinami. Ta zaskrbljenost se jasno zrcali v pisanju današnjih kitajskih listov, ki za-klinjajo svoje čitatelje, da se je treba sprijazniti z mislijo, da se Kitajska ne smo več zanašati na tujo podporo. Listi pozivajo prebivalstvo z vsem poudarkom k pripravljenosti za nove žrtve, kakor tudi k utrditvi zaupanja v lastno moč. »Hankau Herald« govori danes prvič javno o stvareh, na katere so mnogi nevtralni opazovalci že nedavno opozorili, namreč. da bodo Japonci morda tiste svoie čete, ki so postale proste po sklenitvi nev. tralnostnega pakta med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, potegnili zdai iz Mandžu-kua. da pa^iih ne bodo uporabili za svoje akcije proti jugu, kakor je bilo razglase no. marveč bolj verjetno proti Kitajski »Hankau Herald« sodi. da bodn ianonske čete, če bodo ojačene s četami iz Mandžu kua. na nekaterih točkah prodrle bržkoni sicer globlje v notranjščino Kitajske. dr pa še vedno ne bodo dovolj močne, da b mogle izsiliti kako vojaško odločitev. Nekateri tukajšnji opazovalci so mne nja, da bodo japonske čete po zasedi-' mest Ningpo. Ven-čou in Fu-čou najbrž izvršile potrebne premike, katerih nam?r bo, odrezati Burmo od naslonitve na bri tanska ozemlja. V dobro informiranih krr gih v Čungkingu ne vidijo nobenih poseb nih neugodnosti vojaškega značaja žara-" japonske okupacije nekaterih kitajski obalnih predelov in zatrjujejo, da prekt luk, ki so jih Japonci zasedli. Kitajska ital-ni prejemala nikakega vojnega materiala razen nekaj bencina. Skozi luke, ki jih sedaj drže Japonci, je š1r> le oVFaino ''ovinsko blago Japonci zasedli Fučau Tokio, 23 apr Po japonskih informacijah so japonske čete zasedle pristanišča Fučau, zadnje važnejše pristanišče, ki je bilo doslej še v kitajski posesti Brezuspešna angleška akcija meiI Hrvati Zanimiva razkritja, kako so si Angleži prizadevali, da bi pridobili dr. Paveliča za svojo politiko Split, 23. aprila (Štefanij V razgovoru s posebnim dcpisnkom agencije Štefani je visoka hrvatska osebnost razkrila zanimive podrobnosti c delovanju britansikih agentGv, ki so sn prizadevali, da bi hrvatske ljudstvo pridobili za svoje cilje V marcu 1. 1940 so angleški agent navezali s-tike z voditelji Paveličevega pokreta Pri tem je treba o-pozoriti. da s* je dr Maček, ki se je preveč kompromitiral za politike Beograda, zapravil simpatije med svojim narodom in da so resnični predstavniki hrvatskega gibania bilb edmole pristaši dr. Paveliča. Londonski agenti sc njegovim predstav nikom ponudili vso pomoč pri reševanju hrvatskega vprašanja p< A pogo jem da bi Hrvati podprli politiko Beograda, ki je delala v interesu Anglije Britanski agenti so ponujali voditeljem hrvatskih nacionalistov velike vsote denarja, razen tega pa so Angleži obljubili, da b.--do dr Paveliča spravili iz Italije v Anglijo. S tem. da bi dali dr. Paveiiču ugodnosti angleškega gosta, bi sri seveda pridobili tud- najzanesljivejše jamstvo, da uklonijo Hrvate interesom Londona, hrvatski voditelji pa so te predloge užaljeni odklonili keT so dobro vedeli, da Lahko edinole zmaga držav osi in uveljavljanje novega reda v Evrcp1 prinese Hrvatski neodvisnost Naše sovraštvo proti Angliji. zaščitnici Srb'ie ki je zatirala našo svobodo, je tako globoko, je izjavila visoka hrvatska osebnost posebnemu odposlancu agencije Štefani — da bi Hrvati ustanovili svoje legije za borb"* oroti skupnemu sovražniku. če bi to želeli voditelji hrvatskega naroda. Preiirefaj?!© civilne uprave v Dalmaciji Split, 23 aprila (Štefani) Po oficielnem prevzemu svojega službenega mesta je italijanski Civilni Komisar za Dalmacijo takoj pričel poslovati in je naiprej navezal stike s šefi pokrajinske uprvne službe, s katerimi se je dolge razgovarja! o vseh pro blemih. ki se tičejo celotnega po italijanskih četah okupiranega področja Šefi upravne službe so se stavili Civilnemu Komisarju na razpoloženje ter mu obljubili srvo je popolno sodelovanje pri reorganizaeji civilnega življenja v Dalmaciji. Italijanski Civilni Komisar je po vrsti poklical k sebi 400 uradnikov Pokrajinske uprave in jih pozval k delu za zaščito interesov dalmatinskega prebivalstva. Dve jugoslovanski podmornici utekli New York, 23. apr. (DNB) Agencija United Press razširja poročilo angleškega radia, da sta dve jugoslovanski podmornici predrli italijansko obrambno zaporo in se združili z britansko in grško mornarico, s katero sedaj skupno operirata. Jugoslovansko trgovsko brodovje Mari© Scgnan, čegar prvi članek v tržaškem »piccoiu« o gospodarstvu b.vših jugoslovanskih pokrajin smo že objavili v izvlečku, je objavil v istem listu 22 t. m. zanim.v članek o jugoslovanskem trgovskem brodovju ter o jadranskih lukah. Posnemamo nekai podatkov: Jugoslavija ie postala nepričakovano, nezasiuženo in proti italijanskim interesom pomorska država. Versajska gospoda ji je izročila tudi del trgovskega brodovja. ki ga je nova država izrabila predvsem za borbo proti Trstu in Reki. katerima je bilo odvzeto nad 5 milijonov stotov trgovskega prometa z dalmatinsko obalo (po podatkih iz leta 1913) Tudi potniški premet med Trstom, odnosno Reko in dalmatinski obalo je bil 1. 1913 zelo velik. Ves ta promet je po vojni pobrala jugoslovanska trgovinska mornarica. L. 1938. je imela Jugoslavija okoli 414 tisoč ton pomorskega trgovskega brodovja. ki pa se je sedaj zmanjšalo za ckoli 100.000 ton (70 tisoč potopljenih. 30 tisoč ton prodanih) Preostalih 310 000 ton obsega 145 ladij. Glavne paroplovne družbe so bile: Jadranska plovidba. Oceania. Pre-k morska. Atlantik. Barbarovio. Topio in druge manjše. Glavni pomorski prometni sedež je bil Sušak. na drugem mestu za njim pa 1e sledil Split, kjer je deloval Ju-goslovenski Llovd z okoli 55.000 tonami ladij (pred sedanjo vojno 92.000 ton). V Dubrovniku je poslovala Dubrovačka plovidba z okoli 40.000 tonami lad'j. Izmed 145 jugoslovanski trgovskih ladij jih je bilo 70 za prekomorskj promet, 75 pa za malo obalno plovbo. Okoli 60 000 ton ju- goslovanskih trgovskih ladij je v inozemskih lukah. od teh 22.000 ton zaplenjenih v lukah vojujočih se držav. Izmed paro-plovnih družb ie imel največje dobičke Ju-gcslovenski Lloyd. Razen pomorskega trgovinskega brodovja pa je imela Jugoslavija tudi okoli 300 tisoč ton rečnega trgovskega brodovja Medtem, ko ie bila pomorska ^rsov nska plovba v zasebnih rokah, it bila rečna v državni upravi ali pod državnim nadzorstvom. Vzrskf jugoslovanskega poraza Pod naslovom »Nečastno prvenstvo ju-goSlovensike vojsike« objavlja tržaški »Pic-colc« članek generala Cabiatija o vzrokih zloma jugoslovanske vojske. Posnemamo niegove zaključne misli: »KakoT je vedno dokazala zgodovina, samo število in oboroženest še ne zadoščata, ako ju ne podpira duh Srbija se je mo gla L 1914 sama levje boriti in sicer proti neprimerno močnejš m srilam Srbija iz leta 1941 bogato povečana, h1 se bila morda mogla obdržati, akc bi njene sestavne dele prevevali skupni idea' neodvisnosti in obrambe, ideala pa n; bilo in heterogena zmes se je razsula ob orvem udaru z od ločno in trdno volio Vo'na je »poslednja zapoved« katere se posluži politika v tek movanju med narodi, kadar pa je potilika brez osnove, se voina lahko spremeni samo v polom.« Obisk v ljubljanski radijski posta]! V zgodovinsko prelomnih dneh je padla kot vojna žrtev radijska naprava v Domžalah in že se je zdelo da bo ljubljanska »kukavica« za dolgo časa utihnila in da bo z njo umolknila tudi slovenska beseda v domačem radiu Toda italijanske okupacijske oblasti se preveč zavedajo pomena, ki ga ima radio za sodobne življenje da bi zanemarile to vprašanje Takoj prvega dne okupacije slovenskega ozemlja je krenil iz Rima v Ljubljano inšpektor radijske službe v Ministrstvu za Ljudsko Kulturo g. dr Leo Ca sol i ni. a iz Trsta izkušeni radij-sk; tehnik g Angelo A b b a 11 e. Slednjemu je uspelo da ie ob sodelevanju domačega strokovnjaka g univ prof Osa ne in študentov tehnike uredil z razpoložljivimi eksperimentalnimi aparati začasno aparaturo s skromno kapacteto 03 kw Poskusi so pokazali uspeh tega prizadevanja, ljubljanska kukavic« se zopet oglaša in njene oddaje se slišijo celo v Italijo. E. L A R. v Ljubljani Obiskali smo radijski studio na Bleiwei-sovi cesti, ki že teden dni združuje italijansko in slovensko besedo glasbo in petje. Poslušailei so že mogli z zadoščenjem ugo toviti, da sta izkušena slovenska spikerja ga Prohinarjeva in g. inž Pengov. ostala na svojem mestu Vodstvo postaje m obenem italijansko napovedovanje pa je prevzel g. inšpektor dr Leo Casolini iz Rima Mlad, ljubezniv gospod v uniformi viso- kega ministrskega uradnika z distinkcijami Fašistične stranke, g. dr Casolini <=odi med sikvadriste. t. j fašiste pred pohodom na Rim. preseneča ob;skova!ea predvsem s svojo perfektno hrvaščino M rv^trstvo za Ljudsko Kulturo k je hkrati Ministrstvo tiska, je poslalo v Ljubljano najkompetent nejšega svojega funkcionarja. saj je g. dr Casolini načelnik oddelka za Jugoslavijo To je tudi popolnoma v skladu z intencija mi g. Civil Komisarja, ki kliče med svoje ožje sodelavce dobre poznavalce naših raz mer. G dr. Casolin; prteka iz novinarske ga stanu, ki ga je spoznal že zelo mlad. ko je začel v Zadru izdajati list »Benevento«. nakar je dovršil diplomatsko šolo na rimski univerzi. Njegov glas je znan premnogim našim poslušalcem radia, saj je bil več let vodja radijskih prenosov za Jugoslavijo iz Rima in cddaj iz Baria. Z njegovim nastopom v Ljubljani je bila naša radijska pestaja vključena za sedaj še bolj formalno v mrežo italijanske radijske službe E. 1. A. R Prenosi vesti in koncertov iz Rima in od drugod so že viden znak te usmerjenosti Pomen ljubljanske postaje je tem večji, ker ji je bil < ■ merjen izredno srečen val; prav zaradi ie prednosti jo čaka se lepa bodočnost, tem bolj, ker smo lahko takoj ugotovili, da obsitoji na italijanski strani najboljša volja, da se zagotovi postaji čim večja kapaciteta in da se v nji kar moči lepo pokaže italijansko-slovensko sodelovanje. Čim bo zgrajen kabel, bo postaja priključena italijanski radijski mreži in bo mogla črpa ti odtod mnoge prednosti. E. I. A. R. po meni za ljubljansko »kukavico« novo do bo njenega razvoja Bodočnost naše radijske služb-Iz razgovora z g. dr Casolini jem sm< nogli posneti marsikaj zanimivega Seve la je vse še v nastajanju in v načrtih •no po,g'avitnih nač*l tašisričnega reda i' tem, da najprej dela. potlej šele gov» n. Vzlic temu je bilo moigoče posneti ne '-atere smernice, ki «« tičejo bodočnosti na '•"ga radia. G. min inšpektor dr. CasnH" •e p*-.1udaril stališče, da »kukavica« ostan> t-o, kar je bila. t. i da obvaruje svoj sle ensiki karakter m svojo domačo tradicijo ki jo Italijani spoštujejo. Sprejela bo sam' nujen del italijanskih vpsi^. poročil in ko mentarjev teT prenos izbranega glasbenega nrograma. kar se v načelu že izvaja in kar ho treba programatski še bolj izgraditi G dr. Casolini je pripovedoval o smotrni ure ditvi službe v italijanskih oddajnih posta inh. kjer je na pr pr-ročeva'«ka poznanje sorod ne hrvaščine ga nagloma uvaja v slovenšči no. Brž ko bodo urejena nekatera bistveno važna vprašanja naše radijske postaje bo megoče z nevim vzgonom organizirati njen program K sodelovanju bodo povabljeni tudi slovenski pisatelji, intelektualci in glasbeni umetniki Ko bo povečana kapaciteta postaje, bodo mogoči prenosi sleven ske glasbe v Italij« n upat simemo. da bodo predavanja v italijanskem ježku o slovenski kulturi posredovala v Italir nimanje za slovensko književnost in umet nost ki sri tudi v novih razmerah obetata razvoj in uveljavljeni. Važna novost, ki jo, bo rad o uvedel že v kratkem, bo tečaj italijanskega jezika Zaupan bo našemu najboljšemu strokovnjaku, docentu za italijanski jezik in lite raturo g. dr. Stanku Lebnu. Tečaj bo zgra jen na povsem prak^čni osnovi in bo po sredoval poslušalcem — ob primernem tru du, vendar kar moč' naglo in neposredno najnujnejše znanje italijanskega jezika. V ostalem bodo mogli sodelovati pri izgradnji našega radijskega programa vsi. ki imajo za to sposobnost in zanimanje. Po razgovoru z g. dr. Casolinijem smo prepričani, da je Ministrstvo za Ljudsko Kultu ro skupno s Kr. Civilnim Komisariatom posvetilo bodočnosti našega radia največjo skrb, ki je v danm razmerah mogoča in smemo z zaupanjem pričakovati nadaljnjega razvoja. Skrbimo za našo prehrano Včeraj smo v zvezi s potrebami naše pre hrane opozorili na važnost obdelave vrtov zlasti v mestih. Vsakdo naj poskrbi, da bo na svojem vrtu ali drugje pridelal čim več potrebnega sočivja in drugih pridelkov. Glede na spremenjene možnosti prehrane je pričakovati, da bo prišlo tudi pri nas do precejšnjih sprememb v načinu prehrane. Izkušnje iz drugih držav nam v tem pogledu nudijo koristne poglede. Nedavno objavljeni podatki o razvoju vrtnega gospodarstva v Nemčiji nam kažejo, da je imelo racioniranje potrošnje mesa, maščob in peciva za posledico, da je je v silnem obsegu povečala produkcija sočivja in sploh pridelkov vrtnega gospodarstva, kar je v znatni meri pripomoglo, da se izpopolni vrzel v prehrani, ki je nastopila z racioniranjem drugih živil. Čeprav so privatniki na svojih vrtovih izkoristili vsak košček zemlje za pridelovanje sočivja, se je naglo dvignila tudi produkcija sočivja za trg. Nemška statistika nam pove, da se je konsum sočivja v povprečju potrojil in na nekaterih področjih, kakor na primer v Monakovem, celo podesetoril. K večjemu konsumu sočivja je pripomogla tudi propaganda, ki je zlasti poudarjala pomen hrane, ki je bogata na vitaminih. Hranilna vrednost sočivja je sicer manjša, kakor hranilna vrednost osnovnih živil (peciva, maščob in mesa), vendar se taka hrana po znanstvenih ugotovitvah v procesu prebave v večji meri izkoristi. Zato smatramo za potrebno, ponovno opozoriti vso našo javnost, da čim bolj izkoristi sedanji čas za koristno in racionalno obdelavo vrtov in sploh vse rodne zemlje. Obisk predstavnikov tržaških trgovcev Kakor smo že včeraj kratko poročali, je v ponedeljek prispelo v Ljubljano posebno zastopstvo tržaških trgovskih krogov ood vodstvom predsednika in ravnatelja tržaške Trgovske zveze. Zastopstvo je obiskalo Kr Civilnega Komisarja za slovensko zasedeno ozemlje. Emilia Graziolija Obisk je imel dvojni namen. Delegacija se ie prišla poklonit komisarju in navezat stike s slovenskimi trgovskimi krogi, da bi obnovila in poglobila poslovne zveze ki jih je imela Sloveniia že v prejšnjih časih z tržaškim trgovinskim centrom. Predsednik Zveze Petrin je v imenu trža-ikih trgovcev pozdravil Kr. Civilnega komisarja in je izrazil svoje prepričanje, da se bodo trgovinski odnošaji čim preie obnovili in j^ogVbili v novem ozračju, kakoi se je pravkar ustvarilo Izrazil je tudi zagotovilo. da bodo tržaški trgovci prav z veseljem in na vse načine šli na roko širokemu krogu svoiih odjemalcev v Sloveniji. posebno v tej prvi dobi. ko se razmere še urejajo Predsednik Zveze Petrin je nato kot tržaški občinski svetnik oo-zdravil Kr Komisarja tudi v imenu tržaškega župana in tržaškega občinskega sveta Kr Komisar se je zahvalil za obisk in pozdrave ter ie izrazil svoje prepričanje. da se bo lahko zanašal na sodelovanje in pomoč trgovskih krogov za ureditev novega gospodarskega položaja, ki ga bo zavzela Slovenija. Reprezentanca tržaške organizacije trgovcev ki se ustanovi v Ljubljani, bo poslovala. kakor sedaj doznavamo v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici, kjer je dobila na razpolago potrebne prostore « Izbris »Batove« podružnice v Ljubljani. V trgovinskem registru okrožnega kot trgovskega registra v LJubljani je bil 7. t m. vpisan izbris tvrdke »Batac, čevlji ln usnje, delniška družba v Zagrebu, podruž-. niča v Ljubljani, in sicer zaradi prenosa po-| slov podružnice na centralo. Prepoved plačil in izvoza valute v nezasedeno ozemlje bivše Jugoslavije .ir. Civilni Komisar za zasedeno sioven o ozemje odreja: Člen. 1. Do nove odredbe se razen po .edhodnem pooblastilu Kr. Civilnega Ko-nsariata za zasedeno slovensko ozemlje dgodijo vsa plačila iz tega ozemlja v ti-ta ozemlja bivše jugoslovanske države : jih ni zasedla italijanska vojska. Člen 2. Zneski, ki jih pravne ali privat-e osebe iz kakršnega koli naslova dolgu-ejo fizičnim ali pravnim osebam, bivajo-:im na ozemlju bivše jugoslovanske dr-ave. ki ga itaU^ancka vojska ni zasedla >e morajo položiti do 26. aprila 1941-XIX. ;e ne zapadle obveznosti pa na dan dospe-osti pri Hranilnici dravske banovine, ki bo odprla račun na Ime osebe, v katere corist bi se imelo plačilo izvršiti. S tem računom se ne more razpolagati orez pooblastila Kr. Civilnega Komisariata na zasedeno slovensko ozemlje. Člen 3 Položba po določbah prednjega člena oprosti položnika njegove obveznosti. Člen 4. Nadalje je brez pooblastila Ki Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje precovedan vsak prenos denarja. vrednostnih nan1rW v kakrfniko" valuti, zlata ali srebra v palicah, kovancih ali izdelkih ter drugih dragocenosti in predmetov posebne umetniške vrednosti z za sedenega slovenskega ozemlja na oz^mlj«* bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Člen 5. Kdor prekrši določbe prednjih čl. 1. in 4., se kaznuje z zap^mbo zneska vrednostnih -'-"»'n" ki b Tih skušal izvoziti ter se izroči sodnim ob-lastvom. pristojnim za nadaljnji kazenski oostopek po zakonu. Člen 6. Ta naredba stopi takoj v velja vo. Ljubljana, dne 22 aorila 1941-XIX Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilln Grazloll Pretiskovanje vrednotnic Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Do 26. aprila 1941-XIX se morajo pretiskati vse državne in banovinski vrednotnice Člen 2. Do tega roka naj prodajalci ustanove in zasebniki, ki imajo take vrednotnice, poskrbijo za njih zamenjavo, in sicer: a) pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani ali pri davčnih upravah: za državne kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamkice za obrambni sklad menične golice, obrazce za najemne pogodbe, kolke za najemninske pobotnice kolke za živinske potne liste, carinske prijave in tovorne liste; b) pri blagajni bivše banovine v Ljubljani: za banovinske kolke in za kolke za živinorejski sklad; c) pri blagajni poštne direkcije oziroma pri poštnih uradih za vse poštne vrednotnice vobče. Člen 3. Dne 27. aprila 1941-XIX Izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene' vrednotnice. ki bi ne bile zamenjane po gornjih točkah. Ljubljana, 21. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioll Poštna, telefonska in telegrafska tarifa za notranji promet Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemje odreja: Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se razširja na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore v Italijo. Ta odredba stopi v veljavo dne 23. aprila 1941-XIX. Ljubljana, 21. aprila 1941-XIX Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Znaki za alarm v primeru letalskega napada Kr Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje v sporazumu z vojaško komando odreja: Člen 1. Delno se spreminjajo dosedanje odredbe ter se bo dajal znak za alarm v primeru sovražnega letalskega napada v mestu Ljubljani in na ozemlju ljubljanske občine od 0 ure dne 23. aprila 1941 -XIX dalje izključno z enim samim žvižgom v valoviti modulaciji, trajajočim tri -ninute. Znak za prenehanje nevarnosti se daje ■ žvižgom sirene, trajajočim tri minute. Od zgoraj navedenega datuma se bodo iglašale sirene vsak dan ob 10. uri z žvižgom. trajajočim 10 sekund, da se preskusi brezhibno delovanje. Člen 2. V drugih krajih 06tane v veljavi uporaba zvonov za dajanje znaka o preteči nevarnosti, kakor tudi za prenehanje nevarnosti, in sicer na način, ki je bil doslei v rabi (pretrgano triminutno zvonje-nje ter nepretrgano triminutno zvonje-nlei Člen 3. Za izvrševanje verskih obredov mejo zvoniti cerkveni zvonovi kakor doslej. Člen 4 V mestu in na ozemlju občine Ljubljane je prepovedana uporaba siren v druge namene nego so označeni v čl. 1 Kršilci teh predpisov se kaznujejo po zakonu. Ljubljana 21. aprila 1941-XIX Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilio Grazioli Protiletalski ukrepi na Madžarskem ukinjeni Budimpešta, 23. apr. (DNB). Madžar s m vojni minister je odredil, da odslej na Madžarskem ni več potrebna zatemnitev. Prav tako so bili ukinjeni drugi protiletalski ukrepi. Kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da Ii vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa. OB*** r*0. 9O0 8. to. w od 23. i Naš* pleitališče DRAMA: Začetek ob 17. uri Četrtek, 24. aprila: Zaprta vrata. Red četrtek. Red Četrtek bo imel v četrtek predstavo igre M. Praga »ZAPRTA VRATA«. Nasprotje med naravnimi in družbenimi zakoni, ki zakrivi mnogo nesrečnih zakonov, je prikazano v tej igralsko učinkoviti igri, v kateri se odlikujejo igralci s psihološko nenavadno dognano podanimi vlogami. OPERA: Začetek ob 17. uri Četrtek, 24. aprila: Faust. Red A. Petek, 25. aprila: Zaprto. (Generalka). Sobota, 26. aprila: Princeska in zmaj. Krstna in mladinska predstava. Izven. Gounodov »FAUST«. Nova uprizoritev Gounodove opere »FAUST«, ki spada mc-d poseono priljubljene opere, je zelo zanimiva. Delo je v glavnih partijah na novo zasedeno, prav tako je režija in muzikalno vodstvo novo. Peli bodo: Franci—Fausta, Vidalijeva—Margareto, Janko—^Valentina, Popov—Mefista, Polajnarjeva—Siebla, Ko-gejeva—Marto, Anžiovar—Branderja. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevec. Ko-reograf: inž. Golovin. »Princeska in zmaj« je naslov bajke, ki jo je napisal Peter Golovin in ji je kom-poniral glasbo Janko Gregorc. Krstna predstava te učinkovite mladinske igre t»o v soboto. Prva ponovitev bo v nedeljo dopoldne. Pri predstavi bodo imeli mali in veliki poslušalci priložnost naučiti se naj-udarnejše točke te igre, koračnico palčkov. Eorovniški most popravljajo Borovnica, 23. aprila Na svojem umiku je jugoslovanska vojska v noči od velikega četrtka na velnu petek razstrelila dolgi železniški most v Borovnici, da se je preklal čez sredo m porušil kar celo vrsto visokih kamnitih stebrov. Detonacija je bila tako strahovita da so neznanski pok čuli prebivalci nekaj desetin kilometrov daleč. S poruše-njem je bila železniška zveza med Ljubljano in Logatcem pretrgana, kar je silno oviralo zlasti transitni promet po tej pro-o-i potniki iz ondotnih krajev so si poma-|ali na ta način, da so uporabljali vrhniško železnico do Vrhnika-trga, odkoder so jo maknili kar peš do bližnji postaje Verd. Ta teden se je pa Kr. Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje lotil težavne naloge z obnovitvijo tega porušenega mosta in pri gradnji zaposlil na stotine delovnih moči. Afganski minister za gospodarstvo v Nemčiji Munchen, 23. aprila. (Štefani). Afgan-skega ministra za narodno gospodarstvo, ki se mudi na obisku v Nemčiji, so v Mun-chenu sprejeli minit-ter dr- Siebert kakor tudi mnoge druge visoke nemške osebnosti. Admiral Darlan v Parizu Vlchy, 23. aprila. Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je odpotoval v Pariz, kjer se bo pogajal s predstavniki nemških okupacijskih oblasti. Potopljena belgijska ladja New York, 23. aprila. (DNB) Iz Bostona poročajo, da je bila na Atlantiku potopljena 7000 tonska bivša belgijska ladja »Ville de Liege«, ki je bila v angleški službi. Ladja je vozila v Anglijo velik tovor vojnega materiala, med drugim tudi tanke. Boston, 23. aprila. (Stefam). Semkaj je r:'spela tovorna ladja «Ville de Anvers«. Posadka ladje je izjavila, da je bila po-sestrska ladja >Ville de Liege«, ki je vozila vojni material, na Atlantiku potopljena. Po daljšem bolehanju je preminula, previdena s sv. zakramenti, naša ljubljena nepozabna sorodnica in prijateljica, gospa WUKASSIH0V1CH UREZIH lil HDP v 79. letu starosti. K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek 24. t. m. ob Mi 17. uri z žal, kapelice sv. Jožefa. LJUBLJANA, 23. aprila 1941. Globoko žalujoči: Marija Kalister in sorodniki DomaČe vesti * Kralj. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje objavlja: Za sprejem pri gospodu Kr. Civ. Komisarju za zasedeno slovensko ozemlje so s«, prijavili številni predstavniki urado*. korporacij in društev. Zaradi velike zaposlenosti z važnimi državnimi posli gospodu Kr. Komisarju ni mogoče takoj vseh sprejeti, storil pa bo to v prihodnjih dneh, čim mu bo dopuščal Čas. Tajništvo gospoda Kr. Komisarja bo ▼se gospode pravočasno obvestilo o času sprejema. * Spoštovanim naročnikom. Nova doba zahteva izdatnih izprememb tudi v uredništvu in upravi »Jutra«. Skladno z obsegom drugih listov je tudi »Jutru« odmerjen sedanji obseg. Prizadevali si bomo, da bo krog naših čitateljev kolikor le mogoče v danem obsegu izčrpno informiran o vseh dnevnih dogodkih. Prosimo polnega zaupanja. Blagovolite v redu Izpolnjevati svoje obveznosti, za kar vam bomo iskreno hvaležni. * Preusmerjenje pri naših gospodarskih podjetjih. V novo nastalih razmerah so lastniki gospodarskih in trgovskih podjetij postavljeni pred nove naloge. Da razčistijo stanje svojih podjetij, so mnogi izmed njih primorani, pričeti organizacijo na docela novi osnovi. Zaradi tega je nameščen-stvo in delavstvo različnih naših gospodarskih podjetij prejelo zadnje dni kolektivno odpoved, da bodo lahko po preteku odpovednega roka na novo urejena službena razmerja s posameznimi nameščenci in delavci. MOR T 0 M 0 L J v obliki praška in tekočine varuje zanesljivo Vaša oblačila, kožuhovino, tapecirano pohištvo, preproge Itd. Zahtevajte ga v dro-gerijah in specer. trgovinah. Vsa pojasnila kakor tudi sredstva zoper različno golazen v hiši, shrambah in na polju pri: Ing. Prezelj, poobi. agronom - fitopatolog, Ljubljana, Wolfova 3/1, tel. 34-73. Uradne ure: 8. — 12. * Pouk v šolah se je spet pričel. Letošnje velikonočne počitnice so bile nekoliko daljše kakor navadno. Mnogi dijaki so mislili, da bodo počivali kar do prihodnjega šolskega leta. Razmere pa so se zaobrnile in si bo treba končno oceno o bolj ali manj uspešnem šolanju še pridobiti. Včeraj so se odprle v Ljubljani vse srednje šole, samo klasična gimnazija nekaj dni še ne bo imela pouka. Tudi na deželi se je v mnogih krajih pouk na srednjih, meščanskih in ljudskih šolah spet pričel. Upajmo, da se bodo še v teku tega tedna razmere toliko ustalile, da bo povsod mogoče pouk obnoviti. * Predavanja v ljubljanskem radiu. Postaja E. I. A. R. Radio Ljubljana je priredila v zadnjih dneh dve predavanji: v nedeljo je v okviru kmetijske ure govoril inž. Ciril Jeglič o solatnicah in tako začel novo serijo koristnih predavanj. Novi vodja radia g. dr. L. Casolini pa namerava povabiti k sodelovanju tudi slovenske zmnstvene in literarne delavce ter prirejati predavanja iz literature, umetnosti in znanosti. To vrsto predavanj je začel v torek. 22. t. m. ob 20.15 publicist in književnik Božidar Borko, ki je s primernim uvodom prebral značilne odlomke iz svojega predgovora Gradnikovi »Italijanski liriki«. Predavanje je v zgoščenih potezah piikazalo smeri in poglavitna imena več ko 700 letnega razvoja italijanske lirične poezije ter je tako znova opozorilo na G-adnikovo antologijo, ki je eden največjih dokumentov slovenskega zanimanja za italijansko duhovno kulturo. * Jugoslovanski parnik »Tomisiav« pod it ilijansko zastavo. Bolgarska telegrafska agencija poroča, da je priplul v šanghajsko pristanišče jugoslovanski parnik »Tomisiav in prosil za italijansko zaščito. Na poti v pristanišče so Angleži skušali kapitana ladje pripraviti do tega, da bi ladjo odpeljal v Hongkong, kjer bi jo Angleži prevzeli pod svoje poveljstvo. V šanghaju so na željo kapitana parnika zamenjali posadko z italijanskimi mornarji. * Trikolora se iz San Marina vrača na Rab. V avgustu leta 1923. so italijanski begunci z Raba prinesli v republiko San Marino italijansko trikoloro, ki je dotlej več ko 2 leti plapolala nad beneško palačo li GRENCICA jjtar PEG S. BH. 22365 od 13-1« 19^0 C v ivaou, rojatiiciii lueotu sv. Marina, utemeljitelja republike, ki nosi njegovo ime. Slovesnemu trenutku predaje prapora sta takrat prisostvovala predstavnika Fašistične vlade Emilio De Bono in Italo Balbo. Zdaj bo posebno poslanstvo Rabljanov obiskalo San Marino, da znamenito zastavo prevzame in jo spet ponese na Rab, kjer bo zavihrala z mestne palače. * Odlikovana pilota. S srebrno hrabrost-no kolajno sta bila odlikovana kapitan-pi-lot Simeone Marsan iz Zadra in pilot-na-rednik vodnik Rodolfo Benco iz Trsta. * Smrt radgonskega advokata. Kakor poročajo iz Gornje Radgone, je tamkaj minule dni umrl nagle smrti advokat dr. Lo-trič. Zadela ga je kap. * »Kmetijska družba«, z. z o. j. v Ljubljani javlja vsem gg. delegatom, da je zaradi izjemnih razmer glede potovanj občni zbor, ki je bil sklican za nedeljo 27. t. m., preložen na poznejši čas. Čim bo mogoče, bo upravni odbor določil in objavil novi datum občnega zbora. * Nesreče zaradi neprevidnega ravnanja z vojaško municijo se še vedno ponavljajo in je treba še enkrat opozoriti javnost, naj bo vsakdo previden in naj ne stika za patronami in granatami, ki ležijo raztresene po poljih. Vsako takšno najdbo naj vsakdo takoj javi najbližji vojaški oblasti, ki je edina poklicana, da jo odstrani. Starši, pazite na otroke in jih ne puščajte brez nadzorstva pohajati okrog, ker je vprav zaradi otroške zvedavosti in lahkomiselnosti največ nesreč od municijskih eksplozij! Iz Lfiihlfaiie u— Sprejemi pri Kr. Civilnem Komisarju v Ljubljani. Kr. Civilni Komisar, Fede-rale g. Emilio Grazioli, je v torek sprejel v avdienci banskega svetnika dr. Sajovca, okrajnega glavarja dr. Bratino in župana Lovšina iz Kočevja, s katerimi je razpravljal o vprašanjih, ki interesirajo mesto Kočevje in njegovo okolico. Poieg tega je Kr. Civilni Komisar sprejel honorarnega konzula Portugalske, g. Dragotina štruclia, in g. Jakoba Klemenca, tajnika rumunskega konzulata kot zastopnika konzula ing Milka Jelačina, ki se ni mogel predstaviti osebno, ker je bil zaradi bolezni zadržan. Istega dne sta bila sprejeta pri Kr. Civilnem Komisarju inž. Cerjak, zastopnik gozdne uprave, in g. Zevnik, upravitelj razlaščenih gozdov, s katerima je prav tako obravnaval zanimiva tekoča vprašanja. Izraze vdanosti predstavniku Kr. Vlade Italije so izročili še državni pravobranilec dr. Vidmar, direktor Narodnega muzeja dr. Mai in konservator dr. Mesesnel. u— Pomlad zmaguje, vreme je z vsakim dnem toplejše. Včeraj opoldne se je živo srebro v Zvezdi povzpelo nad 30 stopinj C. Že so pred kavarno postavili bele klopi in mize. Trate v Zvezdi so na novo posejane, Z vsakim dnem je več cvetja in zelenja. Parki bodo v kratkem v najbohotnejši paradi. Zbor krilatih pevcev se oglaša od ranega jutra do večera. Smučarji — turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »R a n o c e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. SI. KMET, Ljubljana, Tyrševa cesta, u— Smrt odličnega ljubljanskega odvetnika. V ponedeljek je umrl na svojem stanovanju 59 let star odvetnik g. dr. Josip Grablovic. Rajnki je bil rodom iz Logatca, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je končal v Ljubljani, visokošolske študije pa na Dunaju in bil tam tudi pro-moviran za doktorja prava. Po sodni praksi je leta 1920. odprl v Ljubljani odvetniško pisarno. Bil je na glasu strokovnjaka, posebno v meničnem pravu. Javno se ni udej-stvoval, bil pa je član mnogih kulturnih naprednih društev. Na velikonočni ponedeljek se je vrnil blagi pokojnik domov ves bolan po prestanih naporih. Dobil je pljučnico, ki je ni prebolel. Pokojni dr. Grablovic zapušča soprogo go. Nado in sina Fe-dorja, ki jima po tem potu izrekamo iskreno sožalje. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v četrtek iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Naj v miru počiva! u— Nova grobova. Nenadno je umrl 65 let star trgovski zastopnik g. Ivan Zupančič. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti, Murnikova 18a, na pokopališče na Viču. — Po daljšem bolehanju je v 79. letu starosti preminila ga. Terezija Wukassino-vich, rojena Gorup. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek ob pol 17. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— O Zlati Gjungjenčevi, bivši članici ljubljanske opere, ki je še konec marca gostovala pri nas, so se raznesle vesti, da je postala žrtev bombnega napada na Beograd. Priljubljena pevka pa se je zdaj javila svojim znancem v Ljubljani, da je živa in zdrava v Zagrebu. Vodstvo ljubljan- ske opere je že stopilo z njo v zvezo in lahko pričakujemo, da bomo gospo Gjun-gjenčevo v kratkem spet čuli na našem odru. u— Vso državno lastnino kakor denar, živila vseh vrst, orodje in drugo, ki si jo je prebivalstvo prilastilo iz javnih zalog, skladišč, vagonov ali kakorkoli, morajo sedanji neupravičeni lastniki takoj prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7., I. nadstropje, soba 4. Kdor še takega blaga ni naznanil, naj to stori ■ ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 18 ure. Kdor ne bo prijavil prilaščenega blaga, bo kaznovan po določilih uredbe z dne 16. aprila 1941. u— S pobiranjem smeti je mestno cestno nadzorstvo že v ponedeljek spet pričelo po vsem mestu, tako v središču kakor na periferiji. Navzlic temu pa opozarjamo gospodinje, naj smeti sežigajo ter pepel in najraznovrstnejše druge odpadke izkoriščajo za kompost, ki je po vrtovih in njivah neobhodno potreben za dobro letino. u— Trgovci z železnino imajo odprte prodajalne od 9. do 12. ure in od 15. do 18. u— Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da se občni zbor odloži za nedoločen čas. u— SK Ljubljana. Danes ob 17. strogo obvezen nogometni trening vseh aktivnih igralcev na igrišču. u— SK Slavija. Jutri ob 20. članski sestanek. Važno zaradi nedeljske tekme z ŽSK Hermesom na Hermesu. Tekma bo ob 10. Ob pol 9. naj bodo vsi določeni igralci v klubski sobi. Poravnajte članarino! u— SK MARS. Vsi igralci — tudi juniorji — se pozivajo, da se danes od 17. ure dalje udeleže obveznega treninga za kolin-sko tovarno. V nedeljo bo tekma za trening na Korotanu. u— Kaj vse kradejo. Iz javne govorilnice na glavnem kolodvoru je nekdo ukradel in odnesel mikrofon na škodo III. terenske telegrafske telefonske sekcije v Ljubljani. Iz delavnice tvrdke Bata je bilo odneseno razno orodje v vrednosti 500 din. Zeleno pleskano mesarsko cizo je nekdo odpeljal iz klavnice na Poljanski cesti Maksu Gerbcu. Ciza nosi monogram G. M. Istotam je bila ukradena mesarska ciza Francu Dularju. Iz Trsta sj; Smrt pod avtomobilom. Pred meseci je šofer taksija PiPetro Zecchin z via Gatteri v Trstu s svojim vozom prečkal via Car-ducci. ko je s trotoarja stopila na cestišče učiteljica Luigia Brandolin. Zecchin je takoj zaokrenil na desno in ustavil motor, da bi preprečil nesrečo, Brandolinova pa je v trenutni zmedenosti planila naravnost proti avtomobilu, da jo je oplazil z blatnikom in jo vrgel ob tla. Pri padcu je dobila veliko rano na čelu in si poškodovala hrbtenico. Reševalci so jo brž prepeljali v bolnišnico Regina Elena. a tudi najskrbnejša pozornost zdravnikov je ostala zaman. Nekaj ur pozneje je podlegla poškodbam. Proti Zecchinu je bil uveden sodni postopek, a na razpravi te dni je bil oproščen, ker so priče potrdile, da nesreče ni zakrivil on. * Za 40.000 lir čevljev so mu odnesli. Trgovcu Fiorenzu Ciprandiu, ki ima svojo prodajalno čevljev na via Settembrini v Milanu, so v eni zadnjih noči neznani tatovi odnesli za okrog 40.000 Ur čevljev. * Nesreče na Goriškem. V Tolminu je 121etni Giovanni Coucic v domačem gozdu stikal za ostanki vojaških predmetov, pa je po nesreči tako neprevidno zadel ob neko granato, da je eksplodirala in mu poškodovala levo roko. V Gorici je padel s kolesa 211etni Clemente Kebar in dobil poškodbe na kolenu. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Prvi vlak na štajersko Ura je bila štirinajst ko je krenil s po- s:aje vlak proti Zidanemu mostu Kakor mravljišče ob katerega se je nenadoma spotaknila človeška noga. je šumela za nami Ljubljana Vozili smo se mimo predmestnih hiš, mimo postaj proti Zidanemu mostu, proti štajerski od ketere smo bili v zadnjih dveh tednih popolnima odrezani Kaj se je bilo med ?err zgodbo na naših domovih' Kako se bomo voz'l naprej od Zidanega mosta? Morda ujamemo kje kakšen avtobus., tovorni avto. mevrda bomo morali hoditi peš? . To so bila vprašanja, ki smo si j.h zadnje dneve zastavili že sto in sto-krat Travniki polja, gozdovi in vasi so hiteli mimo nas. Deževalo je. Znanci, ki jih je usoda zanesla na isto pot in so se zdaj v vlaku srečavali, so se pozdravljali. In vsi so pripovedoval' svoje z£-xibe — zgodbe, ki jih nikdar ne bomo oozabili Na Zidam most smo prispeli brez zamude.Na peronu je valovala množica potnikov, ki se ie vsula na naš vlak in se odpeljala dalje proti Brežicam — Vlak za Štajersko, kdaj pride vlak za Štajersko? to vprašanje smo zastavljali vsakemu železničarju. — Ne vemo, ne vemo... so se glasili odgovori. — Vlak za Celje? Da, čez pol ure bo tu, pride iz Zagreba, nam je povedal nekdo ;n oddahnili smo se Ura je bila šestnajst in pol. Sedli smo v zadimljeno restavracijo, naročili pivo in čakali. Za mizami so sedeli kmetje in jedli meso in kruh, ki so si ga bili prinesli s seboj. Na mizah so stale prazne čaše, ljudje so dremali ali sn pripovedovali. Od vseh strani smo znova slišali odlomke ene in iste zgodbe, v najrazličnejših variacijah. Ura se je počasi pomikala proti sedemnajsti. Vlaka iz Zagreba ni bilo. Prišel je mnogo pozneje in odpeljal proti Ljubljani. Stemnilo se je Zaprli so okna čakalnic in restavracije in na peronu so zagorele modre svetilke. Ves kolodvor je bil v temi. Minevala je ura za uro, čakalnice in restavracija so bile nabito polne. Na peronu se je počasi sprehajal nemški vojak. Ura je bila ena in dvajset, ko jc privozil iz ljubljanske smeri vlak, namenjen proti Ceilju. Vagoni so bili nabito polni. Nobena luč v vlaku ni gorela Drug preko drugega smo si utirali pot iz oddelka v oddelek — Janez! Janez — je klical nekdo in posvetil z žepno svetilko v kupe. Za trenutek smo uzrli izmučene, zaskrbljene obraze moških in žensk, ki so bili na poti proti svojim domovom. Dva Ribničana sta se prepirala v svoji zategnjeni govorici in ljudje okoli njiju so se poizkušali smejati. Vlek je krenil skozi temo naprej. Na cesti so se zdaj pa zdaj zasvetile luči vozil, ki so hitela proti Zidanemu mostu. Polnoč je minila, ko smo izstopili pred pragerskim predorom. Otroci, ki so jih utrujene matere nosile na rokah, so jokali. Nekdo je padel v globok jarek ob progi. Nekdo je klical nosača in ljudje so se zasmejali. Žepne svetilke so metale dolge, nemirne sence po travnikih. Sivi oblaki so se vlekli nad nami. Šli smo v dolgi procesiji preko travnika ob predoru, potem po blatni ilovnati cesti in naše dolge sence so plesale za nami. Pokrajina je bila mirna in tiha, kakor da je pravkar nekje v daljavi zamrl odmev strahovitega poka, ki je v trenutku zrušil to kar so ljudje gradili tedne in mesece. Onkraj predera je čakal vlak, prav tako brez luči, in čez dobre dve uri smo bili v Mariboru. Mesto, zavito v temo, je spalo, ko smo izstopili na koroškem kolodvoru. Slaba modra svetloba je razsvetljevala čakalnico. Ljudje, utrujeni cd dolge poti — mnogi so imeli za seboj več dni hoje — so se vlegli na klopi, na mize in na tla. Šele ko se je zdanilo, smo krenili drug za drugim proti mestu in po lesenem mostu, ki so ga pravkar dogradili nemški vojaki, preko Drave. Tu smo se porazgubili v morju ljudi, ki so hiteli po ulicah. Nekateri so krenili peš naprej iz Maribora, drugi smo iakaili avtobusne zveze. Nad mestom, ki je bilo vse rdeče od nemških zastav, so krožila letala, po ulicah in cestah so ropotali vojaški avtomobili. Maribor se je zgodaj prebudil v nov dan. Mali oglas! Službo dobi Frizerko dobro delavko, sprejme takoj salon »Merlak«, Sv. Petra 76. 7876-1 Lep lokal oddam takoj. Vprašat pri hišniku. Pražakovs 12. Lepo in 6ončno sobo oddam. VpraSatl lnto tam 7901-1« Službe išče |Dragocenosti Šivilja z dobrim okusom in prakso, za vsa oblatila ln perilo, gre šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »SivUja«. 7877-2 Zmožna uradnica Išče kakršne koli zaposlitve. Gre tudi kot tovarniška delavka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna ln potrebna«. 7905-2 Pouk Italijanščino poučuje Italijanski učitelj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 7886-4 Italijansko-nemško dopisujem. prevajam, sestavljam vloge in proš nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točen in soliden«. 7899-4 Čc^bulčku smo znižali ceno Zasadite z njim vsak prazen prostor, ker je verjetno-da bo po čebuli veliko (••izpraševanje. Sever S: Komp i iutv-ana 784; 6 Vsakovrstno clau Kupuje po aajvišjil cenah CERNE — juvelir. Ljubljana, Wolfov» ali ca 4-4 Kapital Vse cenj. kupce nepremičnin prosimo, da se stalno vsak dan oglasijo v naši pisarni v svrho podrobnih informacij odnosno ogledov, ker smo primorani prodati tistim, ki se prvi odločijo. Vsak dan nove nepremičnine na razpolago. Kupimo vsako hišo od petdeset-tlsoč do več milijonov. Posestna posredovalnica v Prešernovi ulici 5-1. »REAIITETA> posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 121-16 Čevlji Razprodaj amo damske ševro ln semlš čevlje po nizkih cenah. Ne zamudite ugodne prilike. Trgovci ln konzuml oglejte si zalogo. Ker se zaloga manjša, hitite z nakupom. Prodaja Go-sposvetska c. 1 poleg Figovca. 7904-6 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO —PLATINO BRIL3PMTE SMBROCOF SRF1R3E AUftlHE I1SERE I T.D STBBIHlKt 1 MRKI TE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH i STRRR T V B D K O ft 30S EBERLE LJ U B LJ O N 0, TVRSEVA 2 HOTEL W SLON Avto, moto Avto Opel Kadett št. 3652 cabriolet, 4-ci-lindrskl, ki je bil zavzet v Višnji gori, se išče. Kdor kaj ve, naj sporoči proti nagradi na naslov Zalokar Anton, št. Vid nad Ljubljano. 7893-10 Sobo odda Opremljeno sobo v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7871-23 Oddam sobo lepo opremljeno pri sodniji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7874-23 Opremljeno sobo strogo separirano oddam. Florjanska ul. 31, I. nadstr. 7879-23 Kot sostanovalko iščem solidno gospodično ali gospo, s souporabo kuhinje. Cesta na Brdo, prva hiša čez progo. I. nad. 7906-23 Sobo s strogo separatnim vhodom iščem za 1. maj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Svetla«. 7870-23a Prazno sobo separirano, išče gospod. Ponudbe z navedbo cene pod »Prazna soba«. 7866-23a 10.000 din posojila išče poštena žena za nakup male parcele. Zastavila bi zlatnino kot Jamstvo za obročno odplačilo posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šllro »Za malo zemlje« 7884-16 Izgubljeno Din 4.000 je Izgubil reven trgovski pomočnik od Jelačina do pošte. Pošten najditelj se naproša, da proti nagradi vrne denar v ogl. odd. Jutra. 7885-28 Informacije Kolo znamke »Aiglon«, evid. št. 7951 tov. št. V 232, nizko, svetlo rujave barve z rudečimi balon gumami 650-50. Naznanilo proti nagradi. Ing. Pre-lovšek, Ljubljana. Zar-nlkova 11. 7878-31 Iščem svoj osebni avto znamke Opel Kapitaen ev. št. 2-3635 št. motorja 39-4886, za katerega sem pripravljen dati nagrado din 2.000, če ml ga pripelje na moj naslov, oziroma mu dati din 1.000, če mi polzve, kje se isti nahaja. — Stanko Heinrihar. industrijalec, škofja Loka. 7873-31 Poizvedba Kdor koli ve, kje se nahaja rez. Int. podporuč-nik Pirš Stanko, službujoč v Pragerskem, naj proti povračilu stroškov javi na naslov Pirš Marija, Ljubljana, Pod-junska 12. 7872-31 Lepo prosim, če kdo kaj ve za rezervnega inž. pod-poručnika Prosena Franca. prva tehnična četa Tršče pri čabru, naj javi na naslov: Prosen Štefka, Vodnikova c. 13, Ljubljana VII. 7867-31 Prazno sobo s štedilnikom ali brez v Šiški ali za Bežigradom Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik, 2 osebe«. 7890-23a Iščem prazno sobo s štedilnikom v Ljubljani. Dopise na oglas, odd. Jutra pod značko »Ana«. 7896-23a Stanovanja Iščem garsonjero ali dvosobno stanovanje s kopalnico za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 7875-21a Odrasla družina Išče dvosobno stanovanje za junij ali Julij mesec v Rožni dolini ali Gllncah. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 7869-21a Pozor! Vojak, ki je vzel pred finančno direkcijo dam-sko kolo »Phaenomen« evid. št. 198645-2-1 tov. št. 320461, naj takoj javi, kje se nahaja. — Klemenčič Jernejeva 19 LJubljana. 7883-31 Moji konji ki so bili 4. IV. v Kosezah pri Ljubljani vojaški oblasti oddani, se še niso vrnili, to so: pod ev. štev. 4162, 4163 in 2369, vsi opremljeni z dobro ohranjenimi komati. Kdor je v posesti teh konj. naj Jih vrne ali sporoči, kje se nahajajo. Dobi dobro nagrado. Franjo Zdravlč, trg. lesa Dolga vas 17. 7887-31 Iščem konja Fuksa. žig 287. konja Mali-a žig 288 in kompletno vozno opremo. Prosim takojšnjega sporočila proti dobri nagradi. Martlnec, Ljubljana. Trnovski pristan št. 22. 7847-31 Poizvedba Prosim vračajoče se avl-jatičarje, ako je komu ka, znanega o rez. naredniku pilotu Vodlšku Gktrielu. 205 eskadrila Skoplje, naj sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov družine VodlSek, Ljubljana, Poljanska cesta 8. 7789-31 Iščem dva konja Sargo šimel srednje velikosti (153, 170 cm) 7 let star. Številko Je imel 42 na grivi privezano. Publ, rdeče barve, srednje velikosti (155. 175 cm). 7 let star. 6t. na kopitu 333, Ima malo liso na glavi. — Javi« proti nagradi na naslov: Kregar Franc, Ljubljana, Litijska cesta ali gostilna Kolovrat. 7897-31 Iščem kolo snamke Adler 3 Gang it. 1106465, evid. itev. 5778, katero sem Izročil oa poziv vojaštva v kasarni Vojvode Mišiča. Oam nagrado. — Ivan £iška, Ljubljana. Metelkova 4. 7891-31 Konja Plešastega z žigom št. 01 dobi lastnik pri Ri-aar Jakob, Prlmskovo 18 pri Kranju. 7895-31 Šimla .-tobila siva. stara cca 7 let, močna, ki ima na kopitu štev. 1153, naj se odda Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih >eleznic v Ljubljani. — Komur je kaj znano o tej kobili, prosimo, da prijavi proti nagradi na iznačenl naslov. Kobila se nahaja v okolici Trebnja. Stične ali Gro-suplja. Prosimo občine, da poizvedo o kobili in nam javijo. 7898-31 Mestna občina ljubljanska prosi občine, orožništvo in zasebnike, naj ji naznanijo ali pripeljejo naslednje njene konje: konj lisičje barve (fuks) 14 let star, 165 cm visok, dolga lisa. beli ustnici, vojaški žig št. 1217. domači žig št. 51: konj lisičje barve (fuks) 10 let, 162 cm. dolga lisa. vojaški žig 1218, domači 89: konj lisičje barve, 11 let. 162 cm. dolga lisa. spodnja ustnica bela. zadnja leva čez bicelj bela. zadnja desna znotraj bicelj bel. levo od repa šopek belih dlak, vojaški žig 1219, domača št. 87; temnorjava kobila. 15 let. 170 cm, brez znakov. vojaška št. 1220. domača št. 53; lisičja kobila (fuksa). 10 let. 160 cm. mala lisa, bela pika na smrčku, obe zadnji v bielju beli, vojaška št. 1221. domača št. 71; rjava kobila, 11 let, 162 cm, dolga lisa, zadnja leva znotraj svi-tek bel. vojaška št. 1222, domača št. 105; rjav konj, 11 let, 165 cm, brez znakov, vojaška št. 1223, domača št. 124; konj lisičje barve (fuks) 9 let, 163 cm. pretrgana lisa, vojaška št. 1224. domača št. 121; konj lisičje b., 12 let. 162 cm. dolga lisa, spodnja ustnica bela, obe zadnji visoko beli, sp. leva v blelju bela, vojaška št. 1225. domača št. 73: kobila lisičje barve (fuksa) 15 let, 164 cm. raztresene bele dlake na čelu, vojaška št. 1226. domača št. 126; lisičja kobila (fuksa), 11 let. 157 cm, dolga lisa, voj. št. 1227, domača št. 90; konj lisičje b. (fuks), 8 let, 161 cm, brez znakov, voj. št. 1228, domača št. 81; konj lisičje b., 16 let. 162 cm. dolga lisa, voj. št. 1229, dom. št. 28: konj lisičje b., 5 let 167 cm. dolga lisa, voj. št. 1230, dom. št. 98; temnorjav konj, 13 let, 157 cm, brez znakov, voj. št. 1232, dom. št. 132; lisičja kobila (fuksa), 14 let. 164 cm, zvezda, voj. št. 1233, dom. št. 88. Vsi navedeni konji oddani 8. bateriji v Zgornji Zadobrovi brez opreme. — Konj lisičje b., 12 let, 166 cm, dolga ozka lisa, domača št. 4; konj lisičje b. (fuks). 5 let, 170 cm. dolga lisa, dom. št. 128: rjava kobila, 13 let, 166 cm, malo belih dlak na čelu. zadnja desna beli svitek, domači žig št. 26; kobila lisičje b. (fuksa), 9 let, 164 cm, dolga lisa, obe zadnji čez bicelj beli, dom. ž. št. 70; konj lisičje b. (fuks). 13 let, 166 cm, dolga lisa. dom. žig št. 72; rjava kobila, 15 let, 166 cm, malo belih dlak na čelu, dom. žig št. 113: rjava kobila 13 let, 171 cm zvezda sprednja leva ln zadnja leva čez bicelj beli. sprednja desna v bielju bela. zadnja desna znotraj bel svitek. dom. žig št. 91. Navedeni oddani v Bitnju pri Škof j i Loki s kompletno opremo ln 4 vozovi. Značilne za opremo so verige mesto vrvi za vurežnice (stran ge). — Konj lisičje b.. 13 let. 160 cm, dolga lisa. smrček in spodnja ustnica bela, dom. žig št. 94. vojaški žig št. 304; konj lisičje b., 14 let. 164 cm, brez znakov, voj. žig št. 303, domač žig št. 20; konj lisičje b., 11 let, 163 cm dolga lisa, spodnja ustnica bela, voj. žig št. 302. dom. žig št. 11; kobila lisičje b., 14 let, 160 cm, dolga široka lisa. zadnja leva bel svitek. na levi strani v sedlu šopek belh dlak, voj. žig št. 301, dom. žig št. 35. Navedeni oddani v ljubljanski domobranski vojašnici za 32. s. pr. od. č. s kompletno premo in 2 vozovoma. Za opremo enaka značilnost kakor zgoraj. — Rjav konj ,14 let, 170 cm, malo belih dlak na čelu, sprednja leva bel svitek, zadnja desna v blelju bela, domači žig št. 129 s kompletno opremo ln vozom kakor zgoraj, oddan v Kočevju. Mestna občina ljubljanska svari neupravičene lastnike pred pridržavanjem ln skrivanjem konj, opreme in voz ter pred popravljanjem in brisanjem žigov. hkrati pa opozarja na stroge predpise; za vrnjene konje, opremo in vozove bo pa poravnala stroške. Pogrešane konje, opremo in vozove je treba naznaniti ali oddati mestni pristavi v Ljubljani, Povše-tova ul. it. 12. Svarim pred nakupom kolesa evid. St. 192419 tovarniška številka 1318952 rde-ke pleskano znamke »Tajfun«, ki mi Je bilo ukradeno s prometno knjižico. — Izsleditelju plačam primemo nagrado Okrupa Marjan. — Ljubljana, Obirska 30. 7903-31 Poizvedba Prosim vsakogar, ki kaj ve o Ing. Prežel j Marjanu rez ing. pporučniku. ki je bil do 6 IV. v Banja- luki, predvidoma je krenil proti Sarajevu, ter o Prezelj Borisu rez. pe-iadijskem pporučniku, Karlovac 53 puk 5 četa, kjer je bil do 4. IV.. naj to sporoči na naslov Prezelj Marica. Ljubljana. Sv. Petra cesta 79a III. n. ali telefon 34-07. 7892-31 500 Din nagrade dobi oni. ki izsledi pol-tovorni avto Ford evid. št. 2-120 štev. motorja 333.175. Boleslav Trpin, Ljubljana, Nebotičnik. 7889-31 Ob priliki vloma na gorenjskem kolodvoru v tovorni voz na stranskem tiru so neznani storilci med ostalim ukradli 2 paketa, naslovljena na Jugoslovanske tvornice gume r Kranju, ki sta vsebovala 10 strokovnih knjig ln 1 kazalo: Enzyklopaedie der technischen Chemie od Ullmanna. Knjige so vezane v platno ter je vsaka knjiga težka 2—3 kg. Kdor koli bi pripomogel, da se knjige vrnejo naslovniku, prejme od tovarne primerno nagrado. vsakogar pa svarimo pred nakupom teh knjig. 2907-31 Lepo nagrado dobi kdor poda pojasnila, na podlagi katerih bi mogli najti naslednje Izgubljene konje in vole: Konj »Fuchs« svetlo-rujav, star 10 let, 165 cm visok, široka prsa, zadnje noge malo krive, glavo nosi nizko, na čelu bela lisa, prevzet v Virmaših pn škof j i Loki in dodeljen 7. lahkemu konjičkemu vodu. »Konj »Pram« rdeč, star 12 let, visok 155 cm, v zadnjih nogah malo trd. prevzet v Virmaših pri škof jI Loki, dodeljen 6. lahkemu konjičkemu vodu Konj »Sultan« rdeč pram. 14 let, na levem očesu ima mreno, zadnja leva noga debelejša. velik povešen vamp, malo zleknjen, visok 165 cm, prsna mera 180 cm, oddan pekarski četi pri Ljubljani, Tomačevo — štab bataljona. Kobila »Dobrica« 16 let, rdeča visoka 163 cm zadnja leva noga malo pokvarjena, na rodnicl pretrgana, zelo živahna, oddana na Logu pri Bre zovici pri Ljubljani in dodeljena 1. vozarskemu eskadronu. Kobila »Fuchsa« ruja-va, 14 let, visoka 158 cm. na glavi lisasta, malo zleknjena, prednje noge postavlja na ven, med zadnjimi nogami zarastlina stare rarve, odpeljana na umiku proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchst rujav na glavi lisast. 170 cm visok, vrat malo oguljen, z izstopljeno kostjo na prsih, zelo močne postave. Rekviriran pri umiku in odpeljan proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchs« 12 let, rujav, z liso na čelu, visok 168 cm, zadnja noga malo bela. prednja kopita slaba. Oddan je bil v starem lagerju na Vrhniki, 2 tehnični četi, 3. posadnemu bataljonu 1 vol svetlosiv, z ravnimi velikimi rogovi, 1 vol rumen, z lepo zakrivljenimi rogovi, 1 vol rumen. nizke čokate postave, 1 vol temnosiv. Vsi voli so do 7 let stari, težki cca po 70O kg, imajo zapiljene 3 zareze na rogu ln so vsi podkovani. Prevzeti v Dobrunjah pri Ljubljani od Pekarske čete. Točne navedbe in pojasnila poslati na Ing. Milan Lenarčič, Verd p. Vrhnika. 7888-31 Razno Strojno portietie Ing. Borštnar štev. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE žage - mline - trans-misije • dvigala itd. PREMOG DRVA — nudi i Pogačnik BOHORIČEVA t Telefon 20-59 Postrežba brezhibna KLISEJE E NQ IN VEČBARVNE - ■5V.PETRANASiPSl.Z3 Učinek žarkov na živa tkiva Joniziranje atomov — Odkritja nove bioSizike Raziskave kemičnih dogajanj v živem tkivu ao v zadnjih desetletjih pokazale, da je za poedine bolezni bolje, če se ne predajamo sončnim kopelim. Po drugi strani pa vemo, da se n. pr. ergosterim v koži samo pod vplivom ultra vijoličastih žarkov spreminja v vitamin D, ki je za kostno rast tako važen. Na srečo je znanost dandanes sposobna že do potankosti pregledati in preračunati učinke sončnih in vseh drugih žarkov, tako da v tem oziru nismo več navezani samo na domneve. To je zasluga prilično mlade znanstvene stroke, ki se imenuje biofizika. Iz zanimivega predavanja, ki ga je imel pred nedavnim o teh vprašanjih ravnatelj Zavoda cesarja Viljema za biofiziko v Frankfurtu ob Meni, prof. dr. Rajewski, posnemamo nekatere važnejše podatke. Pri fizikalni raziskavi učinkov raznih žarkov ima znanstvenik opravka seveda z najmanjšimi svetlobnimi oziroma energijskimi delci, tako zvanimi kvanti. Vsak žarek pošilja veliko število takšnih kvantov v prostornino, kjer pa trči kvant ob kakršne koli snovi, zadene spričo svoje neznat-nosti v najmanjše delce materije. Pri tem spravlja atomske zveze v materiji v napetost in »razburjenje«, fizik pravi, da »jo-nizira atome«, če si hočemo napraviti predstavo o velikosti in učinku takšnega kvanta, si moramo predstavljati, da je nekdo vlil žličko vročega čaja v Bo-densko jezero. Isti učinek, kakor ga ima žlička vročega čaja na temperaturo Bo-denskega jezera, ima kvant Rontgen 3vih žarkov, ki je zadel z napetostjo 100 kilo-voltov na kubični centimeter tkiva. Biofizika je izdelala točne krivulje, ki kažejo učinke takšnih žarkov na »življenjske enote«, stanico, stanično jedro in pro-toplazmo. Ob določeni žarilni količini in določeni velikosti tkiva se da točno izračunati kolikokrat se v tem tkivu pokažejo le sledovi elektronskih prehodov, kolikokrat se zgode trčenja staničnih jeder in koliko sta-nic se popolnoma razbije. S filmom se dado ta dogajanja lepo ponazoriti. Prof. Ra- ANEKDOTA Veliki medicinec in anatom Rudolf Virchow je sedel nekoč v neki družbi poleg mladega častnika, ki se je trudil na vse načine, da bi ga spravil v pogovor. Govorila sta o tem in onem, to se pravi čast nik je govoril, veliki učenjak pa ga je le na pol poslušal, častnik se je spravil na zadnje na vsakovrstne čudežne dogodke, ki naj bi dokazovali, kako skrbi božja Previdnost za svoje otroke. :s>Pomislite«, je dejal pri tem, »moja tašča je hotela nekoč potovati v Ameriko, vse je bilo pripravljeno, vozovnica za parnik je bila že v njenih rokah. Toda v zadnjem trenutku je prišlo nekaj vmes, kar je to potovanje preprečilo. In sedaj, glejte čudež: prav ta parnik se je tedaj potopil z vsem, kar je bilo na njem, rešili niso niti enega človeka. Aii ne bi mislil človek tu na čudež Previdnosti?« Virchow je molčal, častnik ga je vprašujoče gledal in ko učenjak še vedno ni spregovoril, ga je prosil, naj izreče svoje mnenje, »čudež Previdnosti?« je dejal kočno Virchow. »Tega, žal, ne morem presoditi, ker vaše tašče ne poznam«, je pripomnil s pomembnim nasmehom. VSAK DAN ENA jewski je predvajal film, ki kaže učinek Rontgenovih žarkov različne odmere na stanice rakastega tkiva. Neskončno majhnih »žarilnih kvantov« ta film seveda ni mogel prikazati, videti je pa bilo, kako so pod vplivom Rontgenovih žarkov stanice druga za drugo ustavljale svoje prvotno živahno gibanje kako so krčile svoje izrastke in se za-okrožale, kakor da se upajo v tej obliki najmanjše prostornine bolje izogniti napadom žarkov. Posnetki te borbe med sta-nicami in žarki po 24 in 48 urah so dokazovali, da so se zadete stanice že razkrajale. Biofiziki se ne zadovoljujejo s temi uspehi. Sedaj n. pr. raziskujejo, ob kakšni količini žarkov se zgodi trčenje v molekulu beljakovine Raziskave kažejo, da se pojavi dvojica jo-nov na kakšnih 2500 molekulov. Danes že vemo, ob kakšnem učinku se usmrti orloterija koli in ob kakšnem učinku izgubi sposobnost za delitev svojega staničnega jedra, to je sposobnot razmnoževanja. Deloma so nam znani tudi že jakosti vplivov, ki povzročajo v kličnih stanicah spremembe in uničenja kromozomov in s tem dednih lastnosti. V najnovejšem času rs je izkazalo, da se pod vplivom žarkov tudi v najmanjših strukturah tkiva dogajajo kemične spremembe. Kakor tako pogosto v najmoder nejši znanosti, se tudi v področju najmanjšega sklepa krog znanosti: biofizika in biokemija se srečujeta. Papiga na straži Vreščanje je preprečilo tatvino Lastnica majhne prodajalne v Milanu si je kupila papigo, ki se je izkazala kot zabavna in poučljiva žival. Lastnici je bila v veselje, a tudi kupci, ki so prihajali v trgovino, so imeli z njo svojo zabavo. Nazadnje je prodajalka papigo toliko zdresirala, da jo je v opoldanskih urah, ko je odšla domov, lahko samo in prosto pu- Nedrobljiv! kozarci Nedrobljive kozarce ali skoraj nedrob-ljive si lahko pripraviš sama. Da napraviš nove kozarce odporne proti vroči pomivalni vodi in vročim tekočinam sploh, napolniš večji lonec s hladno vodo, položiš vanjo kozarce in postaviš lonec potem na zmeren ogenj, tako da prav počasi zavre. Ko se to zgodi, pustiš, da se voda s kozarci vred ohladi Tako pripravljeni kozarci prenesejo tudi zelo veliko vročino, ne da oi počili. stila v trgovini. Te ure so bile spet ptici zelo prijetne, ker se je lahko neovirano gibala po lokalu. Te dni si je neki vlomilec baš ob takšni uri izmislil, da je v trgovini napravil obisk. Tat je nagrabil vse, kar se mu je zdelo vredno, da odnese s seboj. Njegovo delo pa ni bilo lahko, kakor se je pozneje izkazalo na policijskem komisariatu. Papiga ga je namreč po pravici smatrala za nevarnega vsiljivca in ga je pri kraji na vse načine ovirala. Ko je mož hotel z na-plenjenim blagom proč. se je postavila pred vrata in je začela na ves glas vreščati. Nazadnje so postali ljudje pozorni na njeno vedenje, pogledali so v trgovino in so tatu zasačili in prijeli Izročili so ga policiji. Papigo pa ima prodajalka od tega dne še rajši. TNSERIRAJTE v „ JUTRU"! Beden potniški promet Na progah v zasedenem ozemlju je uvedenih še nekaj potniških vlakov »Oprostite, nisem imel namena, udariti vas po glavi!« (»Everybodys weekly«) ( LJUBLJANA. 23. aprila. Do nadaljnje odredbe vozijo dnevno redno sledeči potniški vlaki: LJUBLJANA - ZIDANI MOST: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.30, 9.20, 13.30 in 18.15. s prihodom v Zidani most ob 6.54, 10.34, 14.50 in 19.40. V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.37, 11.55, 16.40 in 20.23 ter s prihodom v Ljubljano ob 9.03, 13.23. 18.12 in 21.57. ZIDANI MOST — BREŽICE: Vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.40, 11.54 in 20.25. ter s prihodom v Brežice ob 8.50, 12.45 in 21.17. V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Brežic ob 5.43, 9.54 in 13.45 ter s prihodom v Zidani most ob 6.46, 10.55 in 14.40. ZIDANI MOST — SLOV. BISTRICA: Vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.03 in 15.01 ter s prihodom v Slov. Bistrico ob 8.33 in 16.33. V obratni smeri pa vlaka z odhodom i2 Slov. Bistrice ob 9.56 in 18.36 ter s prihodom v Zidani most ob 11.31 in 20.12 Omogočeno je tudi potovanje do Maribora Studencev s prestopanjem med Slov. Bistrico in Pragerskem. kjer imajo vlaki nadaljnji priključek za odnosno iz Maribora. ZIDANI MOST — CELJE: Vlak z odhodom iz Zidanega mosta ob 11.13 ter s prihodom v Celje ob 11.52. V obratni smeri pa vlak z odhodom iz Celja ob 6.58 ter s prihodom v Zidan; most ob 7.29. LJUBLJANA — LITIJA: Vlak z odhodom iz Ljubljane ob 4.48 ter s prihodom v Litijo ob 5.22. V obratni smeri pa vlak z odhodom iz Litije ob 5.48 ter prihodom v Ljubljano ob 6.35. LJUBLJANA — ZALOG: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 10.25, 12.20, 14.20 in 19.20 ter s povratkom iz Zaloga ob 10.50, 13.35, 14.59 in 19.41. LJUBLJANA — BOROV. VIADUKT: Vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 12.20 in 18.29, s prihodom do borovniške- ga viadukta ob 6.44. 12.50 in 19.05, ter z odhodom od viadukta ob 6.50, 12.53 in 19.10 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.20, 13.26 in 19.40. LJUBLJANA — OTOCE BREZJE: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.40, 11.50 in 17.25 ter s prihodom v Otoče Brezje ob 6.58, 13.04 in 18.40. Pri povratku pa z odhodom iz Otoč Brezja ob 7.00. 13.47 in 18.52 ter s prihodom v Ljubljano ob 15.15 in 20.00. Na progi Ljubljana — Kranj vlak z odhodom iz Ljubljane ob 13.28 in prihodom v Kranj ob 14.18 z zvezo na Tržič ter v obratni smeri vlaka z odhodom iz Kranja ob 6.36 in 11.25 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.22 in 12.15. LJUBLJANA — KAMNIK MESTO: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.26, 11.10, 13.40 in 18.44. ter s prihodom v Kamnik mesto ob 6.18. 12.01. 14.32 in 19.38. Pri povratku pa z odhodom iz Kamnika mesto ob 6.40, 12.23, 17.28 in 20 05 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.36, 13.15, 18.20 in 21.00. KRANJ — TR2IC: Vlaki z odhodom iz Kranja ob 7.25 14.20 in 18.30 ter s prihodom v Tržič ob 8.04, 14.49 in 18.59. Pri povratku pa z odhodom iz Tržiča ob 5.52, 10.49 in 18.00 ter s prihodom v Kranj ob 6.21, 11.15 in 18.27 LJUBLJANA—VRHNIKA trg: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 7.45 14.00 in 19.10 ter s prihodom na Vrhniko trg ob 8.20, 14.35 in 19.45. Pri povratku pa z odhodom z Vrhnike trga ob 6.10, 12.17 in 17.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 6.46. 12.52 in 17.44. LJUBLJANA—METLIKA: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.25 13.36 in 18.50, s prihodom v Novo mesto ob 7.37, 15.54 in 21.07 ter s prihodom v Metliko ob 8.55, 17.14 in 22.29 ter s povratkom iz Metlike ob 5.02, 11.28 in 17.30. Iz Novega mesta ob 6.20, 12.47, 18.55 ter prihodom v Ljubljano ob 8.36, 15.01 in 21.00. LJUBLJANA—NOVO MESTO: Vlak z odhodom iz Ljubljane ob 7.50 in s prihodom v Novo mesto ob 10.07 ter s povratkom iz Novega mesta ob 4.27 in prihodom v Ljubljano ob 6.50 ' GROSUPLJE—KOČEVJE: Vlaki z odhodom iz Grosupljega ob 6.13. 14.29 in 19.43 ter s prihodom v Kočevje ob 7.55, 16.10 in 21.10 in 21.29. V obratni smeri pa viaki z odhodom iz Kočevja ob 4.10, 12.20 in 17.40 ter s prihodom v Grosuplje ob 5.53, 14.05 in 19.JO. SEVNICA—ST. JAN2—TREBNJE: Vlaki z odhodom iz Sevnice ob ».30, 16.47, 19.21, z odhodom iz št Janža na Dolenjskem ob 5.49, 14.56, 17.30 in s prihodom v Trebnje ob 6.40, 9.36, 18.20 in 20.30. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Trebnjega ob 7.13, 13.48, 18.58 in 20.50, s prihodom v št. Janž ob 14.51, 17.20 in 21.39 ter s prihodom v Sevnico ob 8.13, 15.20 in 20.10. NOVO MESTO— STRA2A-TOPLICE: Vlaki z odhodom iz Novega mesta ob 5.21, 7.45, 10.15 in 16.02 ter s povratkom iz Straže-Toplic ob 5.52. 8.13. 12.14 in 17.12 ROG ATEC—CELJE: Vlak z odhodom iz Rogatca ob 5,15 m s prihodom v Celje ob 6.38 ter s povratkom iz Celja ob 7.15 in s prihodom v Rogatec ob 9.01. ROGATEC—GROBELNO: Vlaki z odhodom iz Rogatca ob 14.23 in 17.52 ter s prihodom v Grobelno ob 15.28 i in 18.58. V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz ! Grobelnega ob 16.02 in 21.04 ter 3 prihodom v Rogatec ob 17.02 in 22.03 CELJE—VELENJE odn. GORNJI DOLIC Vlaki z odhodom iz Celja ob 7.42, 16.02 in 19.40 ter s prihodom v Velenje ob 8.53, 17.11 in 20.50 odnosno v Gornji Dolič ob 9.27. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Velenja ob 5.36, 8.57 in 17.30 odnosno iz Gornjega Doliča ob 16.53 ter s prihodi v Celje ob 6.43. 10.03 in 18.42. POLJCANE—SLOV. KONJICE: Vlaki z odhodom iz Poljčan ob 11.05 in 18.55 ter s prihodom v Slov. Konjice ob 11.53 in 19.43 ter s povratkom iz Slov. Konjic ob 9.07 in 14.12 ter s prihodom v Polj-čane ob 9.55 in 15.00. SLOV KONJICE- 2RECE: Vlaka z odhodom iz Slov. Konjic ob 7.24 in 12.35 ter s povratkom iz žreč ob 8.09 in 13.16. SLOV. BISTRICA—SLOV. BISTRICA MESTO: Vlaki z odhodom iz Slov. Bistrice ob 10.02. 16.42 in 18.42 ter s povratkom iz Slov. Bistrice mesta ob 8.15, 16.11 in 18.15. I Boljše brije in dalje traja . •. 010 m/m I 0.06 % IfS^ISil I Zahtevajte novcnd britvico A L C O S O I STARO OLJE ZOPET novo! s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum« Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu! OS K PRf ŽIVČNI SLABOSTI U poskusile OfcaSClCfck Vag/etr I Ong zavoj 110 — a»n DoE» »e « vs«fc> lekarni Po ielj« poiijemo litir«tu'i< Polijemo diskretno ELINI BfOCtAD- KNEZ MIMAJLOVa 1 Ofl r«f. pod 5. bt ?»4*-i<»*« •-'-e ."'"'V r Nenadoma je umrl danes ob 17. uri moj dobri soprog, oče, stric, svak, gospod Ivan Zupančič trgovski zastopnik star 65 let. Pogreb bo v četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti, Ljubljana, Murnikova 18a na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, 22. aprila 1941. Globoko žalujoča soproga JUSTA in hčerka MARIJA f Javljamo tužno vest, da je preminul naš podpredsednik upravnega sveta, gospod dr. Josip Grablovic odvetnik Nepozabnemu velezaslužnemu upravnemu svetniku bo ohranila naša tvrdka časten spomin. LJUBLJANA, dne 23. aprila 1941. Upravni svet tvrdke Slograd H. Adams; 53 »Strašno!« je vzkliknila Ela in se ozrla na moža. »Če so stvari takšne, se kakopak ne odpeljeva — morda bi vama bila vendarle kako v pomoč, kaj ne, Sid, da lahko odpoveva vozna listka?« »Seveda,« je bil kratki odgovor. »Ne verjamem, da bi nama mogla kaj pomagati. Vprašanje je samo: ali naj obvestimo policijo ali ne?« »O tem pač ne more biti vprašanja,« je točno dejala Ela. »Policijo je treba obvestiti. Poizvedbe se morajo takoj pričeti. Nikar ne izgubljajmo časa.« »Jaz bi svetoval,« je začel Gaster, »da počakamo jutra. Ta čas dobiš od tega Z. Z. Z. gotovo kak glas in boš vedel, kako ti je ravnati. Ako že zdaj pokličeš policijo, ji lahko poveš samo tisto malce, kar tu vemo, pač pa utegneš spraviti Dorieja in sebe v še večjo nevarnost.« Carter ni odgovoril. Ukvarjal se je s svojimi bolestnimi mislimi. »Jesti moramo,« je rekel nazadnje. »Potem odločim, kaj naj se zgodi.« Vedel je, da ne bo mogel použiti niti grižljaja, toda moral je misliti na goste. »Kje pa je Rosemary?« je mahoma vprašala teta Amy. »Da, kje neki? Izključeno je, da bi bila v tem viharju še zunaj.« Nihče ni mogel odgovoriti na to vprašanje. Večerja, ako je vobče zaslužila to ime, je bila za vse muka. Doran Carter se je vdajal svojim mislim. Hrepenel je po sinku, in hudo mu je bilo, ko je 3)aistf in gosema rt] Roman »Na žalost ne, Gertruda. Saj niti mi še ne vemo, kaj naj storimo.« Molk je visel v sobi. Čas je že bil, da bi šli večerjat, a nihče ni mislil na to. »Če hočete, lahko pokličete na pomoč policijo, a to morete storiti samo v škodo svojemu sinu.« Kdo bi se upal prezreti takšno grožnjo? V tem strašnem molku so še sedeli, ko sta se vrnila Sid Verdon in Ela. Ta dva očitno še nista vedela in sta bila dokaj boljše volje kakor pred nekaj urami. »Hvala Bogu, da sva pod streho,« je vzkliknila Ela. »Kar svet stoji, še ni bilo takega neurja. Zašla sva. Kažipotov ni bilo več moči razbrati. Zdaj prihajava iz Southamptona, kjer sva naročila za drevi vozna listka. Parnik odrine kmalu po polnoči. Menda bi naju Smith lahko odpeljal o pol ene? Upam, da dotlej neha liti. Saj ne more kar naprej tako divjati kakor zdaj. Vse je urejeno, in mislim, da bosta kar vesela, ko se naju iznebita. Dolgo poslavljanje mi je bilo zmerom zoprno.« Šele zdaj je prišel Carter do besede in kratko povedal, kaj se je zgodilo. Najprej nejeverno, nato pa prepadena in polna sočutja, sta poslušala žalostno poročilo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. moral sedeti tako križem rok. Bil je borbena na-tura. Ali naj se povsem brez odpora ukloni ukazom teh razbojnikov? Toda: če bi se tudi obrnil do nadzornika Moodyja ali celo do samega policijskega načelnika — kaj sta mogla storiti? Nevihta je bila do dobrega zavrla promet, ki je bil v tem samotnem kraju že tako neznaten... Težko si je bilo torej misliti, da bi bil kdo kaj videl Jutri bo zvedel višino odkupnine. Nato mora kakor koli stopiti v zvezo z zločinci. To bo dale policiji možnost, da se loti dela. Ali: mar ne bi bilo vendarle bolje plačati, pa naj zahtevajo še toliko, samo da dobi Dorieja živega in zdravega nazaj? Potem naj policija dela, kar ji je drago Ali ne bi spravil sinkovega življenja v nevarnost, čeprav bi policija takoj dosegla uspeh? Toda kdo so ti neznani sovražniki, ki spet in spet povsod odkrijejo njegovo sled? Najprej v Ameriki, potem v Franciji in zdaj še tu na Angleškem! Saj si prizadeva, da bi živel kar le moči mirno in zase.. Kako je mogoče, da vsakikrat znova in še tako hitro izvohajo, kje je? »Denarja mi ni žal, samo da nama vrnejo Dorieja živega in zdravega!« To je bil odgovor gospe Carterjeve na mnoge neizgovorjene misli njenega moža. Bilo je po jedi in teta Amy je bila prisedla k Doranu ter se oprijela njegovega komolca. »Prav imaš. Amy,« je rekel. »Počakati morava, in prav čakanje je za naju najbolj neznosno.« Dolg premolk. Tako težko, tako nemogoče je bilo kaj reči. Nato je gospa Carterjeva poizkusila obrniti svoje misli v drugo smer. »Da bi vsaj vedela, kje je Rosemary. Oblekla se je povsem lahko. Še če je šla kam pod streho, mora biti vsa premočena.« »Ne beli si glave zastran nje,« je počasi dejala Ela. »Mislim, da je ne bo več nazaj!« »Da je ne bo več nazaj?« je Doran osuplo ponovil. »Kaj misliš s tem?« »Bila sem v njeni sobi. Ročni kovčeg in razne njene toaletne potrebščine so izginile.« Vse je obmolknilo. Carter in njegova žena sta gledala Elo in nista mogla spraviti besedice iz sebe Rosemary je bila pospravila in odpotovala Skrivaj! To je bilo kar neverjetno. Dogovorili so se bili, da lahko gre — a vendar ne takole. »Ro-semaryje ne bo več nazaj.« Ko je Ela še enkrat ponovila te besede, so bile slišati čudno mrzke. »Ali hočeš morda namigniti, da ima kaj opravka z Doriejevo ugrabitvijo?« je rezko vprašal Doran. »Dogajajo se še bolj nemogoče stvari.« »To je izključeno, Ela,« je vzkliknila gospa Carterjeva. »Rosemary je vsa navdušena za Dorieja. Ona je bila tista, ki ga je rešila v Dinardu vkljub nevarnosti za svoje življenje.« »Mogoče ... A nikar ne pozabi, da Dorie ni vajina edina izguba... Misli na svoje dragulje, Amy... na svoje miniature, Doran ...« »Ako naj to pomeni, da je moja nečakinja- Ro-semary Stewartova tatica.« je ogorčeno vzkliknil Doran. »tedaj ne maram slišati niti besedice več.«