Leto V., štev. 75. V Celju, peiek dne 7. julija 1923o ''^'*.v\ °° PJštoina piačana v josotini. Starve !etno 60 Di;i, nie*cčno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna Stevilka stane 1 Din. Izhaja vsak torek, celrfek in soboto. Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. Št. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravnlSlvo: Strossmayeijevau.st. I, pritliCje. Teles. 05. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Obfni zbor Zadružne Zveze v Celju- V siv.do 27. jiinija se jc vršil v dvo- rani. Mestne lirauilniee ccljskc IS- oiT- nosno 41. redni letni občni /bor Zadruž- iie Zveze v Celju. Kakor je naiclašal predsednik dr. A. Božič pri olvoritvi zborovanja, obhaja Zveza lctos svojo 40 letnico (ustanovlieiia je bila 21. janu- arja 1883). Slovesno sti bodc ta 40 let- nica praznovala v jeseni ob priliki J'Lgn- sjlovansketfui zhdružne.na kongresa. ki se vrši letos v Celju. V letuem poročihi Z\ czc. ki ga jc se- stavil Tavnatelj Lesniear, se uvodonia omenjajo gospodarske težkoče, s kateri- mi se je. imclo tndi pretcklo ieto naSe zailružnišivo kakor celo uaše gospo- darstvo borti. Nerešeu je še vedno ccli kompleks vprašanj. k> so nastala vslcd razpada pre.išnjc nioiiarliije in ki iili v naši obiiiejni pokrajini posebuo težko občutimo. K temu je došlo pomanjkank xlcnarja. Slovenija, osobito Štajerska je vedno bololuila na pomanjkanju de- narja. Kar ga je bilo \ deželi.. je bil v glavnem uakopiOoii \- nieMnih nemškili zavodili. odkoder sc je odtekal izvcn dežele. Doma prt nas se je maio invc- stiraio, ma!o novega ustvarjalo. A&La bila žc nji- liovn kiipnji vrcdnosi niajhna. niso movcli zaclostovnti za \ sc invcslici.iskc in o- bratiiü krctlite, ki snio jili rabili za zdatiio poveeaiio naso indiistrijo, obrt in fTtfov'Mo. Kmcii.isfvo še do invcsticij iii(i n\ prav prišlo. J^aziic tipravne tci?- koC*c in na pake tor bujiio so razvijajoce špeknlantstvo ie razvoj naset^a nove^a iHivcCaiicgu .'vospodarstva ovjralo in /astavljalo. Invesiicijc v iiidustriji. obrtl in trgovini niso dale pricakovanili rc- /nhatov, zacclo ic primanjkovati o- bratne.^a kredita. Uanke so sc izcrpale, •sli so tudi prihranki večjili kre-ditnili ziulrn.c;. Krizo so pospescvali še raziil krajeviii razlo^i: vsled lanskc slabe !c- tino je primanjkovalo lirane za Ijndi in /iviiio, pr,,d;ij linifiin ir bila sla- «>a, pr(;daj:i viiia še slabsa. Mali varče- Zevloim: Klepötuljo. (Koncc.) »No. Jücesar facc«;a, s takih stvari si konečno današujc gospoclične ne clc- l:i.'o innnjfo ... toda oiia se jili scdaj sra- »niije!« »A fui! No. to je sramota! Cc bj sc '»eui zffodilo kai takej-a. bi jo prijcla za v"»t in bi jo zadavila kakor --« ^ocakajte. lie razburjajtc se — da sme:ij!Ctc K0S|)ci Cclirkovi v salato, piu reik«iic?« Al)ril'm()- da odffovori! To- preveč Pre^' ;slari^'v se sramujc - Imjše je. da Jo ' Sc •'' ztle. Ampak naj- podpirajo, iia.ncsu!T,m ,k.ilkor so' v tcm šibo kakor se spoUobi r J° naSvrkaI1 s Pc)cMlibi:()naMiaSnWVoCSfC iak0? zvečer iz jclcdališča domSv Z ^aIano!n prediio sc razidcta, zazvom 'i,,^' VTatil1 odprc, urn slisnc v roko krono. o,/'^?*- lepo zahvali tcr ji reče »milpstiva «ospo' ciična«, samo da bi izfilcdalo, kakor da Je bog ye Jcaka noblesa. Kcr pa je videtl •sko-/i izdolbino y vratili na stopnicc, ko '' tata sveti. srrc nalašč iiajp.rcjc v prvo "adstropje, da sc vrne pozneje v klet. k^r stanuje ...« Ä ro je komedijantinja!« se je jezila 'rašaiije vojnjli posojil. v kn- icrih je zakopane^a okro.if 500 milijonov siovensketfa tlciiarja. O fOm vprasanjn se skoraj več ne j(ovori, ee pa se ^rovo- :i o njem. se razpravlja isto s politic- nili in lie z tfospodarskih vidikov. Tsto tako je / 20% priznanieami. 2e dvakr'af je bilo izplaeilo postavljeno v državni i.iroraeiin. izvršilo se pa ni. Radi po- i>f)iT:nsti slikc se se onienja zakonita smrt stare krone, ki se ic iiaknadno iz- vrsila s kratko naredbo lanskejca leta, (liilanea nase^a denarnega gospodar- siva ob tei prilki jc zolo zanlmiva: za- meniava krone za dinar 1:4 z 20% od- tegljajeni, okrog pol milijardc zgub pri voinili pt)sojilih. zgube pri avstrijskili naložbah . .. Op. nr.) Poroeilo se liadalje spoininja dela naše jugoslovanske zadružne centraie. Glavnoic Zudrnznog Savcza v Rco^ra- »Jn .^osa zraven! Ce bi rekla snubcu naravnost kaj in kako. bi se s tern spri- jaznil ali pa bi io (akoj zapnstil. Tako pa. kadnr pride katastrofa in ko sjjozna. Ci'i so mu obljnbliali bog ve kaj, jo pa go- to\o zapusti.« (jospa Januarjeva je tndi stopieala zelo nestrpno in komaj je eakala, da pri- de tndi ona s svoio malenkostjo v niiin. In pri.šla je. > »In kaj pravite leinn? Jaz poznam*) dvegospodični. kateri imate zelo dobro stališčc, (e pa se zopet sraipujete, da jc njiin oC-e čcvljar. Ce pride k njim kdo na obisk, ga zapro v oniaro. — Potem P3 praviio »Spoštuj svoiegu occla — Ja. ja. take so danes razmere! In vse le radi toga, kcr lioee biti v.sakdo \ec. nego je « »\; tem tiei stvar gospa, to je sveta resniea! Ani|)ak Jczesmarija, jaz moram /e iti gospa Ceiirkova, dajte mi hitro cetrt kile kave in eno kolinsko. Tako... zapišite. prosini vas. nimam ve^ easa-« Cctrtletje, katero je ostalo v branja- riji, se je spogledalo, komaj da je zaprla /d seboj vrata. In gospa Febniarjeva si jc posladkala: »Ta že ninia danes niti za cikoriio? Tudi taka polomljena noblesa. Medvojsko ni vedela, kaj bi bila de- Iala u same iiuije. Celo življenje so imeli kuhinjo in eno sobo, komaj so si ma Id oponiOÄli. žc yhn je bilo vse prc- ctii. Ta Save/ predstavlja lepo organiza- cijo; združenih ie v njem 12 zvez s 4131 zadnigami (koncem I. 1921). Takrat so stele tri slo\enske zvezc skupno 701 zadrugo. kar je za mali naš narod go- to vo častiio število. OZS je šel Zvezi na roko z razninii intervencijami prl ministrstvili. i/posk)val ji je državno siibv.neijo za revizije v znesku 50.000 kron in je sploh zastopal zadružne iiite- rese pri vladi ter nas reprezentiral v zu- naniem svetu. (jZS je izdelal minulo Ie- to mien novega, modernega zadnižncga zakona. da se enkrat odpravi nesmisel raznolike zadruzue zakonodaje pa raz- nih pokrajinali naše državc. Mnogo ak- eij tiZS se ni posrecilo, ker je lispeln velikeinu kapitalu, da si ie zasigural ves gospodarski in politieni vpliv v državl. Zadnižništvii je prieakovati nekaj suhih in trdih let — a žilave njegove organi- zaeije so prestale že liiijšc ease in tudi sedaj ni dvomiti. da bode doseglo v dr- zavi isto mesto. kateremu mu grc Po niegovem dehi in po njegovili idejah. \; organizadjskem delu poroeila so onienja, da je Zveza minulo leto Izvr- ši!a -3 Kcncralnc in 49 rcdnili revizij; bi- lanco je sestavila in urcdila kn.ii.ge prf 00 zadni«ali. I'ravcc revizijskega po- slovanja. oznnčuje poroeilo täko: pri kreditnih zadrugab se je z ozirom na uesigiirne valutne rslzmerc sililo ua prn- vilno parazdelitcv iji za\arovanje kredi- lov, pri produktivnih zadrugah pa na ako liredivev zadruziic prüdiikcije,, da ie v vsakem oziru koiikureneiia in ureje- na priuijruo potrebani in okusu doma- eega tr.yra. Na to se poroeilo obširno bavi v. obravnavanjem raznili kreditov pri zadrugah. z zadevami obrtniških produktivnili zadrug, z zad'ruznimi mlc- karnami itd. Koiicem leta 1921 je štela Zveza 145 elanie. tckoni leta 1922 je pristopilo 17 zadnig, tako da je Stela Zveza kan- ecm leta 1922 162 clanic. Izstopov ali likvidacij ni hilo. Med novimi elanicami je pet posujilnic. 5 zadružnih elektratn in 7 raznili gospodarskih zadrug. Iz računskega zaključka ie onie- njati sledcčj: denarni promet je znašal K 600.688.468. -. deleži K 209.590^-. \ ioge v tekočem računu K 27,636.588.40. na kniižicc K .3.130,398.88, krediti K 23,728.502—. naložcn denar 5,121.259.94 kron, rezerva K 755.643.68. eisti ci'obi- eck za 1. 1922 K 268.074.04. ma.ilino in morali so si vzeti dvc sobi. h] razinnc se, takoj služkinjo!« »Sjužkinjo je že davno odpustila! Pütcm pa je imcla stiv/nico. sedaj pa si dela vse sama.« »No ia, ali pa je bilo tega treba? J'Veje so spali na železnih posteljah s siamnjačo. potent pa so si takoj kupili spalnico s peresnimi žimnicami, pre- i>roge itd.. samo papiga ji je še manjkala. In sedaj ninia niti za eikorijo. Jaz pra- vim, daii nekaterim ljudem v roko de- nar. je njih nesrcča. Torej. koljko sem do-lžna. gospa Ceiirkova? fzraennajre mi — jaz skoeim medtem k niesarjn . . . Z Bogom!« •->Poeakajte na meiie. gospa ... grem z vami. PlaCam strJe jutri. gospa Ceiir- kova. toda zapišite si, da kaj ne poza- bim!« ^stal je samo še en mesec z nekako zaeemerjeno gospo Celirkovo, katera pise s kredo na črno tablo vse mogocc stevilke in pri tem težko vzdihujc. :/ro morate imeli križ, s to trgovl- no, sospa Celh-kova, kaj ne! Vse na kre- do. Mcne bj sramota klofutala, če bi bila tarn tako javiw) napisana. Da si ne jem- liejo jia knjizieo? To je vendar bolj praktieno! Prv-ega se plaea ... Kje p_a Jo imam danes -—? A tukai — tnislila sem žc. da sem jo pustila doma.« I/.med sklepov omenjamo. da se Je kot običajno. sklenilo pripisati ves čisti dobiček k rezervi. Kakor je vidcti, so Zadruzna Zveza v Celju polagoma razvija v krepek za- družni zavod1, ki bode lahko še marsikaj dobre.ua storil za razvoj našega narod- nega vospodarstva. Poliiičnc vesti. Nasprotja ined Jtigoslavijo in Italijo. Ker zahteva italijanska delegacija. da pride Reka pod italijansko kontrolo v go- sptxlarskem in fiuanenem oziru, so na- stala med našo in italijansko vlado ve- lika nasprotstva. Naša delegacija ne od- stopa od svoiih zahtcv, da se Baroš in Helta morata izročiti v suvereno oblast iiuše države. Najbržuj, Se bodo radi teh nasprotij pogaianja 'Ponovno ukinila. Učiteljstvo liočejjo izriiiiti iz prag- malikc. Pod tem naslovom prinaša »Ucitcljski tovariš« vest, da je Dragotin Kojie izjavil ueitcljskim zastopnikom. da uradniški zakon ne vsebuje ueiteljskih piae in da ua podlagi tega v niateriial- ncm oziru ninia učitcljstvo od tega za- kona ničesar prieakovati. Popohioma naravno je, da, ako so sprejeli iicitelie kot državne namcščence. tudi temu sta- nu, ki stori toliko kultumega dela, zbolj- šaio njegov obupen materijalni položaj. Nacijonalistične organizacije prepo- vedaiW. Vlada je odredila, ila se vzdrži red vVlržavi, prepovedati delovanje na- cijonalističnili organizacij. ujih shode in obhode. Zagrebški veliki /?upan je dobil nalog, da takoj razpustj radičevsko- blo- kaške or^anizacjjc po vsej Hrvatski. Poslanec Svetozar Pribičevič je pri debati o uradni.ški pragmatiki razkrinkal lažniivo trditev viade, da namera.va zbolj.šati gmotni položaj madništva. V dvanaistinah niso natures predvideni ni- kaki krediti za uradnikc. F>iplomatski stiki z Bolgarijo se ob- uavljajo, Zastopniki Male antante in Cr- škc so izroeili 5. tin. v Sofiji bolgarski vladi note, po katerih se obnavijajo di- plomatski stiki med njihovimi vladami in Beogradom. Klerikatcl se poslavljajo oct Radiča. Poslanee dr. Holmjec se je izrazil na- pram uredniku bcograjskih »Novosti«. da se dr. Koro.šee na potu v Ljubljano nc ustavi v Za.cfrcbu in sc nc sesfane z Ra- cfieem. Poroeeval'cc »Jutra« je zvedel, da je dr. Korošec v sralnih stikiTi z radikal- uo stranko. katera mu baje ponuja sepa- raten sporazum. Radikalna vlada bi kle- rikalnj strauki prepustila Slovenijo v po- polno politicno eksploatacijo. Izvzete bi bile le finance, voiska, poSta in železni- ca. Klerikalci se tega sporazuma zelo vcsele. Vcrjaniemo, pod kri\o palico j-j dobro živeti! Delegat finančnega minisfra v Ljub- Ijani dr. Savnik je imenovan za lionorar- nega profesorja na Ijubljanski juridični fakulteti. Predaval bo financno-upravn-o pravo. Celiske novice. Naraščaiski dan celjske sokolske župe, do'ocen na 29 1. m. v Celju, se preložl na jesen, radi razširjenja nalezljivlh boleznl prepo- vedala je oblast vse prfreditve tudi v tem mesecu. Dan prlredltve bo pravočasno javljen. Sokolsko društvo v Celju. Zlei celjskega okrožja v Konjlce. Sokolsko društvo v Celju ponovno vabi celokupno članstvo in Sokolstvu na- klonjeno občinstvo, da pohiti v nedeljo, 8. julija v Konjice. Odhod z vlakom ob pol 8. uri zjutraj. Članstvo v kroju se zbira ob 3/4 7. uri v telovadnici, od- koder odkoraka na kolodvor. Oni, ki se žele poslužiti znižane voznine, se Stran 2. » N O V A L> O B A S^v. 75 naj zglase radi izkaznic pri tajniku. Bratom telovadcem bode iste razdelil načeinik, sestrarn teiovadkam načelnica, naraščaju pa vodnik(ca). V Celjti se kupi celi vozni listek do Poljčan, tam zopet do Konjic in velja obenem 2a povratek na podlagi izkaznice za 50°/0 popust. Voznina znaSa na ta način za tja in nazaj 12 Din. — Pricakujemo, da bode članstvo umevalo naš poziv in posetilo zlet v največjem Številu. Ciril -metodov kres dne 4. t. m. je privabil veiiko množico celjskega občinstva na Stari grad. Peli so pevci Celjskega pevskega društva in svirala ie. železničarska godba. Navzoče ob- Činstvo se je izborno zabavalo na kraju, kjer še pred nekaj leti niso smeli kihniti slovensko. Čas celi vse rane in jih je med našim narodom že veliko zacelil. Mestno deško osnovno šolo v Celju je obiskovalo v pretekleni šolskem letu 1922/23 skupno 351 dečkov in 10 deklic, izmed katerili je bilo teh 10 deklic in 15 dečkov v nemški vzporednici IV. 13. Med solskim Ictoin je vstopilo 28 dečkov, iz- stopilo pa 18 dečkov in I deklica. Kon- cetn šoiskcga leta je napredovalo 283 dečkov in 8 deklic. zaostalo pa jc 47 deč- kov in 1 deklica, t. j. 14%; neredovanj so ostaii n. med temi I privatist. Po 11a- ro-dnosti je bilo na soli 314 Slovencev. 2 Srba in 25 Ncmcev ter 1 Madjar. Po veri je bilo 16 protestantov, 2 pravoslavna, ostaii pa katoličani. Razuu iinenovanih 361 obiskujočih je bilo na zavodn se vpi- sanih 81 šoloobveznih, t. j. v starosti mod 6. in 14. lelom; izmcd tch pa jc obisko- valo tuk. realno gimnazijo 39. desko lne- ščansko šolo 30; in 12 otrok pa je bilo za šolo še ncsposobnili. Solski pbisk je bil v splošnem zelo dober;. lc ošpice so se konceni šoiskega lcta tako niočno razši- rile po rnestu, da je bila sanitama oblast prhnoran zakljneiti šolo 4 dni pred nor- malom. — Vodstvo sole. Mestna dekliška osnovna sola v Ca- Iju je šolsko leto vsled razširjanja epide- mičnili bolezni zakljnčila že 23. VI. V zacetku šoskega leta je vstopilo 297 u- čenk, na koncu šolskega leta je östalo 295 učenk.Od teh je bilo sposobnih za prestop v vi>šji razred 267, netedovanili je ostalo 5 učenk. Zdravstveno stanje jc bilo vse leto prav povoljno. — Vodstvo. Zavod solskih sester v Celju. Na šestrazredni osnovni soli z dvema para- lelkama je vstopila v zacetku šolskega leta 1922/23. 625 učenk,med šolskim le- tom je 'vstopilo 41, vseh skupaj 666 u- čenk. Med šolskim letom je izstoplla 33 učenk, ob koncu šolskega leta jih je bilo 632 od katerih je napredovalo 524 iičenk, nesposobnih je 108, neredovanih 22, od- pustnico je dobilo 27, odhodnico 6 učenk. V otroškem vrtcu je bilo 27 dečkov in 27 deklic. Na trirazredni meščanski šoli je bilo v začetkn leta 124 učenk med le- tom je vstopila 1, izstopile 4, sposob- nih je 108, nesposobnih 13. Zahvala. Podpisana podružnica se tern potom zahvaljuje vsem, Id so pripo- mogli, da je veselica prirejena dne 10. 0. t. 1. na vrtn gostilne gospoda Spajzer ja ,11a Lavj Lepo uspela. Predvsem se za- tivaljuje gospodu Jagodiču trgovcu v Celju, ki je dal za kavarno potrebno bla- go po zelo znižani ceni na razpolago, in pa gospej Frajle za darovano peciyo. Obenem prosimo druga drustva, naj se v prihodnje malo bolj npošteva naše pri- reditve, in po možnosti ne prijavlja ve- selic na isti dan, kakor se je zadniič zgo- tiilo kljub temu, da smo našo prireditev pravočasno razglasili. — Podružnica «¦ "družcnja vojnih invalidov kraljcvina SHS v Celju. Sokolsko društvo v Celju. Redna telovadba moške dece (do 14.1.) se pricne s prihodnjim tednom v torek. in sicer vsak torek in petek od 2.-3. ure popol- dne. P. n. starše prosimo za redno po- šjljanje dece k telovadbi. Kino Gaberje. Petek 6., sobcta 7. in nedelja 8. julija »Za jedan časak radosti«. Krasen senzacionalen film amerikanske filmske produkcije v 7. dejanjih. DopisL Iz Šoštanja. Oospod urednik! Za oe- deljo 8. tega meseca Vas povabim v Soštanj. Ako se odzovete inojemu po- yabilu, se ne boste kesali. Ta dan bo sprejemal Šoštanj sokolstvo in njegove prijatelje iz saviniskega in šaleškega so- kolskega okrožja. Videli in gledali boste torej prav pisano sliko: poleg rudečih sraic člaustva. slikovitih krojev clauic ljubkili oblek naraščaja in dece, praz r.ično oblečen-e ineščane in šoštanjske o- količane. Trdno sem prepričan, da bo- ste zadovoljni, kar Vam bo ta dan $0- Stanj nudil. Naše sokolsko društvo je prav. gibOno in delavno. Zato i?a zasluzi. da prejine ta dan plačilo v gotovini in priznaiiin: Oboje tun je potrebno in to prvo za zidauje sokolskega doma, ki ga mora itneti, drugo pa za krepilo na na- daljni poti. Naša šaleška dolinn se bo tu di Vam kakor slehcrtienni prikupila. Ob- daiui od nizkih, višjih in precej visokih liribov je kakor kullina jezera, ki se k> posušilo. Ako se pripe'.iete z doooldan- skim vlakoin oh 9.8. si ogledatc lahko državni premogoviuk v Velenju, Velenje ali državno zdravilišče. Škoda, da pride tako malo tujcev v te tako krasne kra- ie. Lahko si pa rnislim, da bo to kmalti vse drugace. Kadar se razmere vstale. nas bodo letoviščarji zlasti Hrvatje in Srbikar preplavili. Kako pa tudi ne! Pri- jetno podnebje, sencni spreliodi, blizu go- re kakor Smrekovec. Urška in Mozirskn pianina in priktno prebivalstvo kar kli- če tujce k sebi. Za nedeljo si človek dru- gega lie želi kakor lepega vremena. Ako bo to, kar je sedaj tako redko. bo nasc sokolsko drustvo dobro opravilo. Dober clan pa šostajijsko sokolsko drustvo tudi zasluzi kakor nialokatero. (Jospod 11- rcdnik! pripeljite se torej za gotovo! Vami naj se pa tudi pridruži občinstvn iz Žalca, s Polzele, iz Braslovč, Reeice. Mozirja. z Vranskega in tam i/ zgornje savinjske doliue. Nedelja 8. t. m. naj bo sestanek vsega za sokolstvo vnetegn prebivalstva, da bo okrožni zlet savinj- skega in šaleškega sokolstva za dolgo dobo ponos Šoštanja in uasega sokol- skega društva. Kakor smo zvedeli bo zletniški vlak odšel ta danMz Sostanja po enonnii zamudi torej okoli po! desete zvečer, kar ie jako pripravno za ^^~ Ijanc in drugc goste iz savinjske doline. Narodno gospodarstvo. H M E L J. X. poročilo Hmelj. društva 0 stanju hmeij. nasadov pri nas in drugod. Žatev CSR dne 30. 6. 1923. Tudi /.udtiji tcden meseca junija se vreine ni sprcinenilo- Peževje s hladnimi dncvi in mrzlinil no- cini in temperatura do 4n C. Zadnjc dm" je postaialo nekoliko boljoe; imcli smo topic dneve in videli vsaj za nekaj ur solnca. fimeljski nasadi so sc nukoliko dvignili, vendar so se pa aphis muhe in nši prav pomnožile. Celo škropljeni na- sadi se okuževajo vnovič in ni ga še bilo leta. da bi bile mnhe tako trdega živ- Ijenja, kot letos. Mnogo hmeljarjev skropi že vnovič, pa brcznspcšno. V krepkih nasadih je hmelj zrastel do 3A in do vrha žice in je upanjc, da se bode ohranil. Srednje dobri nasadi so zrastli do 3/i žice in je upanjc. da Se niso izgub- Ijeni. Tcmu nasproti se pa smatra kot iz- gubljena velika večina nasadov, kateri so skozi in skozi »ušivi« in kateri niso škropljeni bili. V nizkih legah tudi naiboljsega oko- liša se žc prikazuje črna rosa in rastlini je videti, da zaostaja v rasti. Stanje se jc obče poslabšaio. Rastlina je v razvojn zaostala za 3—3 tedne in ae 5e nikjer ne pripravlja na evet. Izključeno je, da bi jnoglo tudi najngodnejse vremc po- praviti zamujcno. Neugoden pogled na letošnjo žetov se žc kaže tudi na trgn. kjer se pri pomnoženem pövprasevanju cene vedno dvigajo. Danes se. plačuje do 1250 — zahteva sc pa do 1300 čK za 50 kg. Končno razpoloženje zelo čvrsto pri rastočih cenah. Zaradi pomaujkanja blaga so skoro vsa skladišča zaprta. Vsa zaloga se ceni na 2000 — 2400 stotov a 50 kg, katera se pa nahaja v »trdih« rokah. — Saivez hm. drnštev. Prodaja starih sodov od olja. Rav- nateljstvo dr.žavnih žcleznic v Subotici bo prodalo dne 23. julija t. J. na javni dražbl 500 komadov starih sodov od olja. Predmetni oglas je v pisarni trgov- ske in obrtniške zbornice v Ljubljani in- teresentom na vpogled. Prodaja kovinskili iti drugih od- padkov. V pisarni inženirsk-tga skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na Kodeljevcm se bo vršila dne 20. julija t'. ob 11. nri dopoldnc javna ustmena draž- ba kovinskih in drugih odpadkov in si- cer: okoli 1200 lvg odpadkov od raznc in okoli 400 kubienih nietrov lesenih od- železa. qkoli 3120 kg odpadkov od litega železa (od pcči, kotlov itd.), okoli 90.kg platnenih odpadkov od gasilnih cevi itd. in okoli 400 kubnih metrov lesenih od- mtdkov. Predmetni oglas je v pisarni tr- goske in obrtniske zbornice v Ljubrjani interesentoin na vpogled. Dobava decimalnih tehtiiic. IJri u- pravi državni hmonopolov v Beogradu se bo vrsila dne 19. julija t. 1. pfertalna licitaeija glede dobave 200 komadov de- cimalnih tehtiiic. Predmetni oglas z na- tančnejšimi- podatki je v .pisarni trgov- ske in obrtniske zbornice v Ljubljani in- teresentoni na v,pogled. Dobava raznih barv. Pri ravnateli- stvu državnih železnic \ Subotici se bo vršila dnv IS. julija t. 1. ofertalna licita- eija glede dobave raznih barv. Predmet- ni oglns z natančnejšimi podatki je v Pi- sarui trgovske in obrtniske zbornice v Ljubljani intersentom na vpogled. NEKAJ L1STOV IZ CELJSKE KRONIKE. Marsikdo, ki bo cita| nastopne od- lomke. bo vprašal. zakaj sta Knittl in (iubo, ki sta — posebao sledni — Celje in njegovo zgodovino opisovala. tnkaj oriobčene dogodkc zamolčala. V obram- bo teh dvch kronistov izjavljam, da sc to ni zgodilo po njuni krivdi. kar born na koncu dokazal. Niivadno je, da se uovodosli go- stje predstavijo in tudi pripovedovalec osebe. ki jili predočuje. kolikor mogocc luitanjko orišc. V tem slučaju je to ne- potrebno. Kdor je pred 30. leti v Celiu živel, bo vse juuake, o kojih bo v teh elankih govor. takoj spoznai in kdör se je pozneje rodil, jili tudi tre bo težko u- ganü. r. Leta Ib92 so bili iui slovenskein Štajerskeni ccsarski manevri. Tako proti jeseni je bilo. ko je po Celju začelo šu- meti. kakor v kakem panju. Ljudje so nervozno begali po celjskih ulicah. sti- kali glave, šiimljali kakor bisti valčki Savinje. Obeinski svet je bil kar v pannanenci, blede in rdcčcličnc gospicc so letale od hise do hiše, slavni ccljski policaji so skakali v galauniforini, vo- jaški dostojaiistvenikj so delali se resnej- se obraze, kakor sicer, hišni posestniki so olepsüvalj hiše. popravljali so se hiš- ni hodniki, sploh vse je znaeilo. da se za Ccljc nckaj pripravlja, nekaj velikeKa in veliCastnega, kar to mesto dosedaj šc ni sli^alo in ne videlo. s Tisti, ki so ostaii v ozadju in niso bili med poklicanimi, so radovedno i)ov- praševali, kaj vse to pomeni. Dobili so kratek odgovor: »Kaj ne veste: cesar I'Yanc .ložef pride«. Po tem poukn so se tudi ostaii somesčani požurili, da okra- sijo svoje hiše ozir. stanoyanja. Oveko- veciti moram. da je vsak storil svojo dol- žuost in da bo to leto vsakemu pnstne- mu Celjanu, pa tudi vsem njihovirn po- tomeem do 16 koleua ostalo v blagem in custnem spominu tako gotovo. kakor nniii Bog pomagaj. II. Po čarobno razsvetljenem Celju vo- zil se jc cesar Franc .ložef. Prihrumelo je takrat od blizu in daleč tisoče Jjudl, da vidijo nadvse Ijtibljenega in skrbnega deželnega očeta in mu zakličejo svoj »živijo« ali »hon«. Mestna občina je bi- la v velikih skrbeh, da bi »živijo« ne prevpil »hoh«. V svoji skrbnosti je v seji skknila, dobiti zancsljivo osebo, ki bi bila zmožiia kaj taeega prepreciti. Takrat je živel v Celju plemciiiti mož, za vse dobro ynet, daleko na okolo znan z inicnom Viljem Qaunerohs. Temu ple- inenitemu niožu so naložili skrbni tne- stni očetje nalogo, skrbeti za to. da se klici »živijo« pri obhodu ne slišijo, am- pak po mogoenosti zadnsijo. Qaunerohs je s hvaležnorosnimi očmi prevzcl to častno nalogo. a par minnt za tem, ko je odšel, dobilo je mestno svetovalstvo. ki Jc bilo, kakor že rečeno v parmanenci, dopis sledeče vsebine: »Preblagi visoikorodni gospodje, mestni, očetje! Veselje je napolnilo mo- iesree, ko ste mi poverili častno nalo- go, z želczno roko braniti nemški zna- čaj večnonemškega Celja. Njegovo ve- Ücanstvo nc sme niti en trenutek dvo- initi. da je celjsko inesto in okolica na 50 mili popolnoma nemška. Dobro me po- zuate, da sem take naloge popolnoma kos. sai sem se še pri sokol. prireditvah in prireditvah v Narodnem domu vedno - izkazal kot hraber vojskovödja in brani- telj časti slavnega neniškeg^ celjskega mesta. Ko sem pa danes s svojim bistrim očesom premotril položaj. sem priSel do zaključka, da bi moja hrabrost in zve- stoba nikakor ne zadostovala. Teh pro- kletih bindišarjev (oprostitc proslm, da inti jeza tare) se j-e zbralo kot listja in tiave, tako da bi .se iiini glas /gubil ka- kor glas hripavega žrjava. Sklenil sem toraj. vse .vojake rnojega bataljona alar- rnirati. ^aj jih dobro poznate. moji vred- ni bratei so in so se vedijo dobro obnesü,- kadar se je šlo zato, biudišarjeni kako /nsoliti. Hrabri so, pošteni. kakor iaz, Cetudi ne nosijo mojega lepega imena. Vendar me pri vsem tern plemenitcm de- in obhaja žalost in enako se godi niojiiu l.iubim sodelaveein. Potipal sem namrec \ žep. a ta je suh kakor 1 >on Kichotova Rozinanta. Za tako naporno delo, ki uas čaka nocoj. treba je bogakga okrepčila. (Dalje prih-^ Rajko Vrečer: VI. ZALO(i - SALLACIi. Zaloški grad je :7* in"e od Žalca od- daljcn. iPreko petrovskega cestnega kri- žišča jo kreuemo skozi Arjo vas in po složni in tik pred gradom, strmi okrajni cesti do gradu. 2e izven Arie vasi se nam pokaže grad v krasni svojj legi. Pred gradom je obsežen in krasen zele- njadni vrt in poleg tega pa smrckov go- zdič. Za gradom je par gospodarskih po- slopii. Uniiio vrtnarstvo in lepa živino- reja sta plod razumnega gopodarstva. (irad ima svoje ime od bavarskega grofa Sallacho, ki jc bil v 9. stoletju o- skrbuik Savinjskega sreza -- »Mark a'n der Saune — Sovine.« Ootovo je, da je sedanji grad. mlaj- sega izvora in da pnvotnega gradu spJoh vee ni. Kajti grad je stal z'ö v 15. sto- letju in prof. Onto pravi v svoji zgodo- vini celjskega mesta. da ie spadal grad Sallach v celjsko okrožje in je bil s celj- skim rotovžem vreel last stotnika in vi- cedomusa v Celju. Maksimilijana pl. Schrottenbacha od 15. nov. 1588. do 10. febr. 1591. leta. V celjskeni urbarju je v 15. in 16. stoletju poleg drugih krajev f- nienovana tudi vas Oorica pri Zalogu. V gradu je tudi kapelica. Rimska stolica pa je dovolila 8. a-vgnsta '1788. škofu Otonu pl. Schrottenbachu, da se la- hko dovoli rnasevanje v grajski kape- lici takratnemu posestniku pl. Scheueru. Licenco za maševanje je dal tudi lavan- tinski Ordinariat 15. inaja 1793. tedanje- lnu zaloškciiiu graiščnku Antonti pl. Ciaisruch. Jožef Andrej Janisch je izdal leta 1878. v Nemškem Graden knjigo: »To- pografisch, statistischer Lt-ksikon von Steiermark«, v koü so zaznaniovani sk-deči lastniki gradu: 1730. Oton Henrik grof Schrotteu- bach. 1734. Gros Anton pi. Scliroitenbach. 1778. Oton Bolfenk pl. Schrotten- bach. 1793. Vincenc grof Schrottenbach. 1814. (marca) Kristijan pl. Leitner. 1814. (oktober) Johan Steinmetz, ko- jega rodbina je bila v tej dobi najimenit nejša v Celju, kjer jc bil Steinmetz tudi lastnik tamošnje z.vonarne in pivovarnc. Mimogrede omenjeno, >d imelo teda] Celje 250 his in 2500 prebivalcev. Od 1831. leta je bil grajski lastnik Stein- metzov zet Alojzii Jant. nato Herman Schnitzer pl. Lindenstamm, 1864. leta Adolf Maurer in od 1871. nepretrgano do današnjega dne rodbina rajnkega barona Karel Puthona in je prisel grad po nje- ga smrti v last njegove hčerkc gdč. t- leonore Puthon. VII. GRMOVJE — HOFRAIN. V bližini galiske podružnice Sv. Ož- bolta v Teruovu, v občini Velika Pere- šica leži idilično ležeč grad Grmovje, kier je pa stal v 18. stoletju prvotni gra- dič, v kojem so stanovali lastniki do 1790. lcta. Grmovski grad jc stal že v 17. sto- letju. Zgodovinsko je dognano, da je tu bival že leta 1635. voivoda onih čet, ki so oblegale v tem letu Novj Kloster. Za prejšnjo starost tega gradu govori tudi dejstvo, da so bili v cerkvici Sv. OzboI- ta pokopäni razni posestniki in prebival- ci Grmovja. Izmcd najstarejsih se ime- Hiijejo 1673. Eleonora Schweiger, 1710. Joh. Andrej Schweiger, 1730. Margareta Gradier itd. V Grniovju je sezidal leta 1740. tedanji lastnik Bernhardt Pilpacli grajsko kapelico, posvečeno sv. Bern- hardu. Posestnik Joh. Anton Schweiger pa je ustanovil v gradu tudi beneficijat in je bi! po tej ustanovi namešČen tndi grajski duhovnik s stanovanjem in hrano tor letnih 50 gl dohodkov z obvezo, da mašuje tedensko 4krat pri Sv. Ožboltu. Tako Orožen. — Janiscli pa trdi, da je bila kapclica še-le ustanovljena 1. I757- :¦. i e v. N O VA'DOB A * Sti-an .1. Nac; ^onaloui kapelice je latinski nap-Is ?. hm-nom nstanoviteija Pilpaclia u brcz letniu'. Kot bencficijati na Grmovju so biii nameščeni: Okoli 1740. Kašpar .Jedločnik. poleg dnrsrih tndi tedanji žalski kaplan .soli. firik-s; pi. Pukelliainib; naliajajo pa sc indi ;/nitd ixjili laška iiiicna kakor Anton Sill: T789. Iota'in Franc Piccionelli 1790. let:«, ki je bil zadnji graiski dnhovnik. V kapeici se potcui par dcsetletij sploli ni maševalo. Leta 1864, jc hotel cclo last- iiik Uirii vitez Malm, po veri protestant. razrnsjii- kapelieo, kar se niti pa ni dovo- Kot posesmiki gradu sc imenujejo: i<>24. k-ta Hans Pelzhofer, 1627. leta Ma- nia Pelzhoierin, 1659. leta Jolian in Ln- kreciju Schweiger, potem Anton Schwei- ger tmirl 1710,. nadaljc Johan Oragler u- 171 rl 17.35.. potem tndi že imenovani Bcrn- haro Pilpacli 1737., potem Oton Fetseh- ner 1748.. nadaljc Marija in Franc Ja- miiik 1790. leta; v nadaljnih letih je bil grae poročil v Pragi naš rojak g. dr. Vla- cliir.-r Brezovnik, asistent kirurgične kli- uike na nniverzi Karlovi z gospico Vero Kolerovo, hcerko največjega slovanskc- ga arhitekta sedank dobe Jana Koterc. rekioriaakadeinije npodabljajočih umet- nosr; v Pragi. Dr. Brezovnik.ii. uasemu spostovanemu podlistkarju in sotrudnikn ter nadebudnemn našemu znanstveniku zel'imo ob njegovi poroki vso srečo z žc- ijo, da bi njegov zakon in njegovo odlič- no sorodstvo doprincslo košček k češko- sk)Vensko-iugoslovanskeniu koridoru- Prepoved tedenskih svinjskih sej- n»ov, na senadaljuo širjenje škrlaticc, ü^Pic in drugih cpideinij prepreči in iste "ajhirrcjc zatro, se po zaslišanju mestnc- ^a.Jizikata iz ozirov javnega zdravstva ukinejo do nadaljnega prcšičji tedenski sejnrri v mestu Gelju, ki se vrše vsako sred^ in soboto na mestnem sejmišču pri Kostüm »Pri zelenem travniku«, katerc ¦Posečajo osobito oscbe iz obmocja celj- skega okrajnega glavarstva. v katerem še vedno vlada škrlatica. — Mcstni ma- Xistrat celiski, dne 5. julija 1923. Znpan: l>. Hrašovec s. r. ,riVi;, ozna rodbinska žaloigra se je do- niati to zapazlla je skoJff^Ä. Najmiajse 2 letno dekle pa je utonilo v Skafj, kjer je bila pripravijena voda za oranje. Zviečer so sosedje opaziii ne- srečo in p.otegnill mrtva tnipla \z VOt[. nakn. Zelo važno za izseljenike v zdru- iene države Sev. Amerike. Kvota izse- licnikov za zdrnž. države Sev. Amerike za )eto 1923/24 znaša za podrocje okraj- nega glavarstva Celje 10 oseb. Ker je na fa&*n te kvote odsteti tri osebe, ki se jim ie jzdal izscljcniski potni list za združenc ^tiave Scv. Amerikc v 1. 1922, a ga niso [ nporabik. pride /a tekoee izscljeniSko leto (1923/24) v npostev le šc 7 oseb, kojini se bo v tekočem letn moglo iz- dati izseljeniški potni list za združene državc Sev. Amerike- Od doslej pr! ink. nradn vložcnili. nad 50 proscnj za dovolitev izselitve v Severoameriskc združeiie države. sc Ix) moglo ngodiio resiti le 7 (sedem). Radi tega se intere- senti »pozarjajo. da je povscm iluzorno in breziispešno vlagati nove prošnje za izsclitcv \- zdnižciie državc Sevcrne A- mcrike. Morilec Rašina obsojen. Prasko dr- zavno sodiščc je obsodilo morilca finan- Onega ministra dr. k'asina na 18 let težke ječe. Razkriti fašisti na Duuajii. V Neulen- baclni blizn Dunaja so našli na pol stroh- nelo trnplo dijaka Kargeria. Morilca so aretirali v osebi Kargerjevega druga Novosata, ki je spočctka tajil. pozneje pa priziial, da je Kargerja nmoril iz poii- tičnih vzrokov, ker je izdal njihovo or- ganizacijo. Po načrtih te tcroTisticnc niladeniške organizacje se doznava, da so nameravali nmoriti državrrcga kancc- larja dr. Scipla, bivsega dr/.avnega taj- nika dr. Deutscha in bankirja Bosela. Iz zaplcnjcnih pisem je razvidno. da so bi- le dimajske terorističiic organi/.acijc v zvezi z nemsko organizacijo C. Nov list. Dne 15. tm. bo zaeel izlia- jati v Beogradn nov ilnstrovani dnevnik »Jutro«. Kultumo historična razstava v Va- raždinu. Prijatclji zgodovinc in Ijnbitc- Iji starin bodo priredili nicd 14. in 20. ju- lijem t. 1. v Varaždimi kultiirnohistorično razstavo. Zgodovinsko drnštvo v Mari- borti. Muzejska dništva v Mariborn. Celjn in Ptuju sc bodo udclezila razstavo due 19. tm. Odhod iz Ptuja ob 6.53 zju- trai, prihod v Varaždin okoli 10. ure. Razstava bo zanimiva. Varaždiuski sa- niostani in cerkve so dalj različne pred- nwte na razpolago. Razstayljena bosta tndi arliiv^ čazmarskega kapitija ter mcstni arhiv. Razen tega bomo videli PohiStvo v slogih IS.—19. stoletja. Ob icj priliki se bo vršil v Varaždinn tndi sestanek imenovanih dništev, kjer se bodo določile smernice za sisteniatiCno arheološko in zgodovinsko delo v Mari- borski oblasti. Prijatelii doniače zgodo- vine ste vabljeni, da sc pridrnžite izletn. Slavenski« banka d. d., podriizniea v Novem Sadu. Slavenska banka d. d. v Zagrebu je prevz-da vsa akfiva jn pasiva podružnicc Slovcnske banke v Novem Sadn ter bo ist« vodila pričenši s 1. jnlj- jem 1923. pod imenom Slavenska banka d. d., p(^lni/.nica Novi Sad. Po zunanjosti pozna že večina gospodini testenine »Pekatete«. Od- ločno zavračajo vsaks druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi naibolj svojo družino. Oglas. (Nabavka brašna.) Na osnavu naredjenja gosp. Ministra Vojnog i N[or- narice K. P. broj 3260 od 1. maia ovc godine održat ce se na dan 4. augusta 1923. godine o II casoya Pre podnc u In- tendanturi Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani (kasarna vojvode Mksiča objekt XIV.) prva javna nsmena licitacija za nabavku i ispornkn 730.000 kilograma pšeničnog hlebnog brašna tipa 80% i to: Za garnizon Ljubljana 290.000 kilograma, za garnizon Maribor 2S0.000 kilograma, za garnizon Celje 160.000 kilograma. Is- pornka brašna po lncsečnim partijama franko magacin hitendantskih slagališta pomenutih garnizona do 25. novembra 1923. godine. Kancija polaže se n goto- vom novcu ili vrednosnim papirima po odredbama cl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitaciie do 10 easova prepodne na kasi Dravske divi- zijske oblasti u Ljubljani i to: Za garni- zon Ljubljaiiski 75.000 dinara, za garni- zon Mariborski 75.000 dinara i za garni- zon Celje 40.000 dinara ukupno 190.000 dinara. Uslovi po kojima če se ova lici- tacija izvršiti mogii se videti svakog da- na pre i posle podnc u kancelariji inten- danturc Dravske divizijske oblasti n Ljubljani i vojnog okruga n Mariboru i Ce-lju. Svaki ponudjač (licitant) oba>ve- zan jc, da na dan licitacijc preda pred- sedniku komisije pismeno svedočanstvo nadlcžne trgovačke komonei o svojlm preduzimačkim podobnostima kao i uve- renjc o tome, da je svoju radnju prijavio Poreskim vjastima i platio porez za te- kuče tromcsečje. Iz kancelariie intendan- tnre Dravske divizijske oblasti K. broj 9940 od 26. juna 1923. godine u Ljub- ljani. OgJas. (Nabavka zobi.) Na osnovu naredjenja Qospodiiia Ministra Vojnog ' i Mornarice r:. P. broj 3261 od I. maja ovc godine održat če se na dan 6. augu- sta 1923. godine u 11. časova pre podnc u Intendantnri Dravske Divizijske Obla- sti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišiča objekt XIV'.) prva javna nsmena licitaci- ja za nabavku i isporuku 780.000 kilo- grama zobi, i to: Za garnizon Ljubljana 3J0.000 kilograma. za garnizon Maribor 310.000 kilograma, za garnizon Celje 30.000 kilograma, za garnizon SI. Bistri- ca 130.000 kilograma. Isporuka zobi po mesečnim partijama franko magacin in- tendantskih slagališta pomenutih garni- ziona do 25. novembra 1923. godine. Kau- cija poiažc se n gotovom novcu ili vred- nostiiim papirima po odredbama čl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljub- ljani, i to: za ganiizion Ljubljanski 55.000 dinara, za ganiizion Mariborski 55.000 dinara, za garnizion Celje 5.500 dinara I za garnizio SI. Bistrica 23.000 dinara. ukupno 138.500 dinara. Uslovi ,po koj'lma če se ova licitacija izvrsiti mogu sc vi- deti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanturc Dravske divizij- ske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru. Celju i Komande mesta u SI. Bistrici. Svaki ponudjac (licitant) obavc- zan je, da na dan licitacije preda pred- sedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležnc trgovačkc komore o svojim prcduzimackiin sposobnostima kao i uverenje o torne, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porcz za tekuče tromescčje. Iz kancelarije in- tendanture Dravske divizijske oblasti R. broj 9905 od 27. juna 1923. godiuc t« Ljubljani. Oglas. (Nabavka sena i slame.) Na osnovu naredjenja Komandanta IV. Ar- mijske oblasti E. broj 7836 od 26. Juna o\e godine. održat če sc na dan 28. .lula ovc godine u 11 časova pre podne Prve javne usmene licitacije za nabavku i is- poruku sena i slame j to: J. Za garnizon Ljubljanski 630.000 kilograma sena i 280.000 kilograma .slame, kod intendan- ture Dravske divizijske oblasti u Ljub- ljain. 2. Za garnizon Mariborski 630.000 kilograma sena i 270.000 kilograma sla- me. kod vojnog okruga v Mariboru. 3. Za garnizon Celjski 54.00€ kilograma se- na i 49.000 kilograma slame, küd vojnog okruga u Celju. 4. Za garnizon SI. Bistri- ca 250.000 kilograma sena i 90.000 kilo- grama slame. kod Komande mesta Slo- \enska Bistrica. Isporuka sena i slame po mcsečnim partijama franko magacin (senjak) jntendantskih slagališta navede- nih garnizona do 15. oktobra ove godine. Kaucija 5% polaže se u goto\°om novcu ili vrednosnim papirima po odredbama Ci. 88, Zakona o državnom računovod- stvu na dan licitacije do 10 časova pre podnc na kasama navedenih Komandu gdc če sc licitacije održati. Uslovi po ko jima cc se ove licitacije rzvršiti, mogu sc videti svakog dana pre i posle podne u kancclarijama označenih Komanda. Sva- ki ponudjač (licitant) ima da preda lfa. dan licitacije predsedniku komisrje pis- meno svedočanstvio nadkžnc trgovačke komore o svojim preduzimačkim podob- nostima kao i uverenje o tome, da Je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porcz za tekučc tromesečje. Po- zivaju sc zainteresovani, da prisustvuju ovim licjtacijama, — Iz kancelarije intcn- danture Dravske divizijske oblasti L\ br. 0942 od 29. .hum 1923. godine u Ljub- ljani. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnie. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Poslano). Podpisani brivski mojstri prosimo za objavo sledečega odprtega pism» Pred nekaj časom je v Vašem cenj. listn nastopil z odprtim pismom celjski brivec gospod Pranc Koštomai in skusil je v tern okrtačiti in za- sramovati brivske mojstre v Celju glede postopanja z vajenci. Akoravno nas je to žalilo, smo vsled čustva do dopisnika šli preko tega. Ker si je pa dovolil ta gospod z anonco v »CUHer Zeituug« od dne 24. junija 1923 naše stranke slepiti s priporočilom: bar- vanje ias, negovanje glave in nohtov, električno masažo ter zalogo gleda- liških lasulj in kit, usojajo si celjski brivski mojstri opozoriti na§o javnost na sledeče: Gospod Koštomat nima nikakSne strokovne predizobrazbe, on ni deloval za pomočnika in nima nikakšne pomočniške preizku§nje, tem manje ima strokovno predizobrazbo o negovanju in izgotavljanju lasnih dei, Dovolilo se je temu gospodu leta 1919 dispenznim potom brijanje in striženje, ker je invalid, nikakor si pa ne sme dovbliti zapeljavati javnost in zapostavljati legitimne mojstre. Kr. okrajno glavarstvo se prosi, Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le v okviru zakona. BERSON gumijeve pete in gumijevi podplati so cenejši. Potrtim sreem naznanjam vsem sorodnilcom, prijateljem in znancem, da je na5 predragl oče, gospod IVAN SCHMIDT knjigoveški mojster dar.es, dne 5. julija ob 7« 9. uri ^večer v 87. letu svoje starosti, nenadoma preminul. : Pogreb predragega rajnkega se vrši v soboto, dne 7. tm. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg Št. 10 na mestno pokopališče, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušntca se bode brala v pondeljek, dne 9. tm. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi. Celje, dne 6. julija 1923. Antonija Schmidt, hČerka. Stran 4.________________________________________]______________________________»NOVA DOBA« ________________________________ žt« ,. „LASTNI DOM" V CELJU registrovana lireditna In siavbena zadruga z onieieno zavezo, Prešemova ul. 15. Sprejema hran. vloge In lih obr«stu*e po 6 lo Je 6 Din od sto, proli ctlpovedi 6' _ Din od »to. Pri večjifr naložbaft po dogovoru da zavzame k temu tudi svoje stališče. Cel j e, due 4. junija 1923. V smislu sklepa odborove seie z dne 3. julija tl. se podpisana za- druga tej izjavi pridruži. Zadruga brlvcev, frlzerjev in lasni- čarjev s sedežem v Mariborij. Sledi šest podpisov celjskih briv- skih rnojstrov: Grobelnik, Krajnc, BukovČan, Železnik, Pepernik, Taček, Razglas. SploSna gospodarska zadruga v Celju, r. z. z o. z. je sklenila vsled skle- pa občnega zbora od 18. aprila 1923 leta razdružitev in je stopila v iikvidacijo. To se sporoča vsem upni- kom s pozivom, da uveljavijo naikas- neje v roku enega leta svoje ev. nepo- ravnane zahtevke in terjatve napram jsti ter uveljavijo svoje morebitne ugovore proti izbrisu likvidacijske tvrdke. Celje, dne 2.julija 1923. SPLOŠNA GOSPODARSKA ZADRUGA 3—2 v CELJU. r. z. z o. z. Stanovanje v vili^ 10 minut iz mesta, katero ima nizko najemnino se zamenja za sta- novanie v niestu, obstoječe iz kuhinje in 1 ali 2 sob. Naslov v upravi. 1 Kozolec v dobrem stanju, na 4 okna naprodsj v Vojniku his. St. 13. 2—1 Gospodinjo starejšo, osebno neodvisno, sprejme drž. uradnik za kmetsko posestvo. Po- nudbe z navedbo zahtev in dosedanje zaposlenosti na upravo »Nove Dobe« v Celju. 1 Sodni uradnik išče za konec julija stanouanje dve sobi in pritikline, ali pa eno rneblit-ana Bepo, zracno sobo v Celju. Naslov v upravi. 5—3 Spreime se praktikanta lesne stroke in tekača. Ponudbe je poslati na poStni predal Stev 74. 2—2 Absolvent trgovske šoies vo- ja?Line prost, iiöe prakse v kakSnem primernem podjetju. Po- nudbe pod »D. D.« na upravo. 2—2 Trgovski sluga 18 do 25 let star- pridcn in pošten, se takoj sprejme. Naslov v upravi. 1 Priporočam svojo bogato zalogo spalnili in jedilnih sob ter raznega novega pohiStva. IMarija Baumgartrterr| CcljC, Gosposkaulica štev. 25. f I Majhno posestvo takoj za pro- daii. HiSa s 2 sobama, kuhinja, klet in g'ospodarsko poslopje. Zraven 1 oral zemljišča, pol nre od mesta oddaljcno. Kupec lahko t,ikoj dobi stanovanje. VpraSa se pri Prah, ^Breg št. 39, Celje, 2. -"' .^ Qua dr. Pefcnik HogöSHO Siotinü. Zdravniška penzija. sanatorij. 2a bol- ne na notranjih bole^nih, v.z. oslabele in počitka potrebnc, za katarje pljuC- nih vršičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Kras- na južna lcga. Prospekti- 4—3 SbflmniKe \l V*liKatf$Hi tzbfrf, odnajcmisHo najfi««i5c Vrjte Hupitc po tudoVfto nizHiH ccnah ;atno V VcUtrgoVtn; R. STERMECHI, CBL3E. Trgovci engros - ccr.e. PV^Žiko in se prepričajte, da ni okusnejše kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje main sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporoč- Ijiva je predvsem za otroke, bolnike in re- konvalescente. Številna priznanja na razpo- lago. Dobi se v vseh boljših irgovinah. Pražarna 1ti i fc a"» d. z o. z. Liub'iana. Ro2. do!. Pripcrocam se za izile lovaet je modernega poblStva iz vsakovrstnega tuzemskega, k3kor tudi inozemskeKa lesa. Brxa in solidna r>o- strežba. lOletna garancija in. veliko znižane cene. Sjjtalne sobe wed- no v zafojji I 18-9 s Franjo Korun (Wagiter) Št. Jurij ob Taboru (S. rf.). ¦Proda se 3--3 v bližini kolodvora. Poizve se pri tvrdki Marija Baumgartner, Gosposka u!. 25. Celje. JETIKA! ^ Dr. Pečnik ordinira za pijučne I bolezni vsak torek in petek v ft Št. Jurju ob Juž. že!., v Slatini i- pa za notranje bolezni. ^ Citalie nfogovc 3 knjtge o Jeilkt. Ant. LeMk O wrar in juvelii« O Ceije, Blavni frg šf. V (prc; FaccMaffo). b3 $r. l^ladimir ^Brezounik sisisttnt I. kirurgične klinike n;i univerzi K^rluvi Vera tvre^ounik m/. eh ofrruut'i poroceim. Vojnik pri Celju. V juniju 7923. Praga-Kr. Vinogradi. Naznaniio. Ctr.j. občinstvu vljudno -naznanjam, da iz.vrštijem razen stav- tenega in ga!. kleparstva tudi vsa vodovodna infitata- cllBka tfetaj k«Ur tucfi p^pravifa. Vsa v to stroko fpadajoča cela bodem izvrsevai kar najhitreje, solidro in po zmernih cenah. Priporočam se za cenjena naročila Fronjo Doižan stAvbeno in ga^. kteparstvo ter vodovodni infitatater. 3—2 ^I^S J lm ¦ I^Bl^Ž Babsrježi.3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega mlina MA DftOBNO! 55 50~26 NA OEBELO! I PRIP0R0ČA \ svojirn cepjentm odjemaloem veliko množhio Ino- ] zemskcga blaga feakor sukno ca moške in ren- ] ske obteke, cefir, ^ifcn, woe krojaöke potrebeči- j ne te>* raznovrstno manuffakturno blago po zelo I t nlzkih cenah. I Oblastv. koncesijonirana posredovatnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI (J. Z 0. Z. CELJE s: Kralja Petra cesta 22 :: CELJE Posredujepri prodaji ozir. nakupu zemJjiš-r, his, vil, eradov, velikih in malm posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in^točno. 50-10 R.SRLMIC-CELJE (NflRODNl DOM) Ogromna zaloga vsakovrslnih ur, zlatnine, sre- brnine, briljaniov, optike, očal itd. Najnizje kc;- kurenčne cene. Poprauila ločno in zanesljivc. Kupujem staro zlato in srebro. Ustanov. leta 1899. Prva jugoslov. ivormca ftaluxij, roles, lesenih in jeklenih za^op G. Skrbic naeledtiiki Braca Vidakovič, Zagreb Telefon 4—92, 23—19. l&ic?3 40, Izdeluje vse vrste rolet kakor: jeklene, lesene, platnene, rešetke, soln^ne plahte in vse dele za iste. Zahtevajte cenik in proračune. 6—6 išCemo zastopniks. ______ _ _______^a^^H Ustanovljena leta 1889