PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Potjomkinova vas na Krasu
Ko bi se bil našel človek s smislom za jedek humor, ki bi se v tistih decembrskih dneh, & v novoletnem vzdušju sredi listanja novih koledarjev, "Kil iskanja ljudskih pregovo-rov in rekov, prilegajočih se nastalemu položaju v devinsko-nabrežinski ob&ini, bi nas kljub vsemu nedvomno spravil v do-Dro voljo s svojimi dokazi, da le ljudska modrost trden most. Slišali bi med drugim, da imajo vsake oči svojega malarja. Po tudi tisto znano in utrujajo-oo, da vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Hkrati pa bi verjetno ugotovili, da smo tukajšnji Slovenci podobni tistemu ?,.• tei je šel enkrat na led, to je šel drugič in tretjič in Se in še, pa se je sklenil novemu drsanju upreti z vso svojo oslovsko trmo.
Za kaj pravzaprav gre? Morali bi začeti na začetku, Pa kdo med nami utegne ugotoviti^ kje je resničen zametek in rojstvo te zamisli? Naj rtam bo torej dovoljeno pristo-Ptti k stvari v trenutku, ko oajekne v javnosti in od kar odmeva v nas.
Lepega dne tržaški pokrajinski svet povsem nepričakovano odobri sklep, s katerim pooblašča pokrajino, da sproži ustanovitev konzorcija za gradnjo mednarodnega šolskega zavoda organizacije United World Col-
tege. Gre za srednješolski zavod, ki naj usposablja osebje. Potrebno Organizaciji združenih narodov in drugim mednarodnim ustanovam. V konzorci-Jn, je rečeno, bodo sodelovali se dežela, tržaška univerza in Občina Devin - Nabrežina. Za-toij prav ta občina? Iz preprostega razloga, ker je za kraj (tradnje izbran Sesljan, pa če-Prav je bil občinski svet svoj oas sprejel sklep o spremembah vegulacijskega načrta in obširnem nezazidljivem področju, ki obsega tudi mesto, kjer je Jpredviden omenjeni zavod.
Pobudnik akcije pa ni pokrajina, ampak dežela, ki je pripravila tudi okvirni načrt in zagotovila sredstva, nima pa namena sama upravljati gradnje in je zato prosila pokrajino za posredovanje. In tako ja pokrajinski svet sprejel o-menjeni sklep, v katerem je zajeto tudi pooblastilo za nakup predvidenega zemljišča in prošnja na Tržaški sklad za finančno pomoč, s tem povzročil Precej hrupa in nasprotovanje, kar pa ni nikogar kaj prida ganilo. Sicer pa, če govorimo samo tako na splošno o zavodu, se utegne marsikomu zdeti tolikšen hrup pretiran, čeprav ostane slej ko prej dejstvo. da je zamisel v nasprotju z občinsko prepovedjo novih gradenj, če pa se nekoliko po-alnbimo v načrt, ugotovimo, d'" je Kolegij združenega sveta v resnici pravcato naselje, kjer naj bi bilo prostora za tristo šestdeset dijakov s tridesetimi Profesorji in vsem, kar v tak mednarodni zavod sodi. Da mora biti tega precej, kaže proračun: dve milijardi in štiristo milijonov.
Prvo vprašanje, ki se nam porodi, se povsem samoumevno tiče te velike vsote, ki postane še večja v primeri z bednim stanjem velike večine naših šol, in v trenutku, ko v isti devinsko - nabrežinski občini govorijo o hudih težavah pri šolskih gradnjah, kjer gre komaj za nekaj milijonov. Nikar šele da bi se kdo spomnil in začel govoriti o sredstvih za naše gledališče ali o miloščini, ki jo dežela odmerja Glasbeni matici. In je bolje, da nehamo kar tu.
Drugo, iz omenjenega občinskega sklepa izhajajoče, pa je vprašanje nujnosti zajezitve vala cementa in asfalta, ki zaliva Kras. Kljub vsem odlokom in sklepom, kljub vsem načrtom.
In že se nam kažejo kraški rezervati kot uokvirjena podoba naše narave, nekakšna poslednja oaza, že skoraj bolj privid fatamorgane. To pot gre za 120 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Huje pa nas mora potreti dejstvo, da se bo vselej našel kdo, ki nas bo lahko kadarkoli in kjerkoli, kljub vsem odlokom in sklepom in rezervatom na tak ali drugačen način izigral še za teh nekaj pedi rodne grude.
Še pomembnejši in bolj boleč pa je problem, ki se nam odpira s priselitvijo novih ljudi v devinsko - nabrežinsko občino, saj se je že z dosedanjimi posegi odločno spremenila njena etnična sestava. Tu bo nenadoma sama ob sebi zrasla ma-
lodane cela vas. Dijaki oodo sicer res prihajati le &a čas študija, upravno m strežno o-sebje pa se bo gotovo moralo priseliti, z njim pa verjetno tudi prenekateri izmed tistih tridesetih predvidenih profe-sbrjev.
Vprašati se torej moramo: ali nam je to res potrebno? Nam kot celoti, kot mestu in, če hočete, kot deželi?
Sklicevanje na srečno zemljepisno lego naše dežele in še posebno našega mesta, na njuno tako rekoč prirojeno vlogo mostu, na dejstvo, da bi kolegij zrasel v trikotniku med mesti Trst, Tržič in Gorica, ki jih je oblikoval kozmopolitski vpliv Avstro-Ogrske in tako dalje, vse to bi navsezadnje celo imelo svoj pomen, če bi bilo politično, kulturno in gospodarsko stanje našega mesta drugačno, kakor žal je.
V tem pa je po našem mnenju tudi bistvo stvari. Naj bo namreč jasno, da nikakor nismo in nočemo biti že kar načelno proti ustanovitvi takega mednarodnega zavoda, imamo pa svoje globoke in upravičene pomisleke tudi mimo če omenjenih, pomisleke, ki izhajajo iz samega stanja kulture pri nas.
Predvsem ne bi mogli trditi, da smo pri nas priča dejanske-
V današnji številki na desetih straneh:
■	Reportaža:	Moderni
časi so spremenili življenje tudi na Vrhu na robu goriškega Krasa.
■	Reportaža: «Narod, ki poje-živil» Do kdaj? (Zapis iz Kanalske doline).
■	Vse o anketi o športniku leta v zamejstvu.
■	Nedeljske informacije za Ljubljano, obalo, Novo Gorico in Sežano.
■	Novost! Odvetnik svetuje.
■	Občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
ga sožitja dveh kultur, sožitja v pravem, globljem in ne zgolj formalnem pomenu besede. Ita-lijanska kultura je do naše vse preveč zaprta, biti bi morala v resnici pripravljena na medsebojno oplajanje in samo v tem primeru bi se lahko sklicevala tudi na nekakšno poslanstvo. Veliko bolj naravno m pravilno, v odnosu do naše narodnostne skupnosti pa tudi bolj pošteno bi bilo, ko bi to sožitje naših dveh kultur ustvarilo humus, tisto resnično, življenjsko, pa recimo kozmopolitsko osnovo, iz katere bi se potem lahko rodila zamisel takega mednarodnega zavoda, kakor pač nekaj lahko organsko zrase iz urejenih razmer in odnosov.
Taka rešitev, ki bi se morala ponujati sama od sebe, pa nam je v tem primeru, ob današnjem stanju stvari, vsiljena in mora nujno izzvati odpor. Očitno gre namreč za delovanje o zgrešeni smeri: namesto <ia bi se iz urejenih krajevnih razmer in trdnega sožitja med tu živečima narodoma dvigali v težnji po splošnem mednarodnem sožitju, vodi ubrana pot ravno v nasprotno smer. Od zgoraj navzdol. Z nevarnostjo, kajpak, da tja dol, kjer naj bi se razmere uredile, nikoli ne prideš.
Tako za nas tak mednarodni zavod pomeni lahko samo pravo Potjemkinovo vas, namenjeno očem sveta in potešitvi vesti tistih, ki bi radi dejanski odnos do tu živeče narodnostne manjšine prikazali svetu m sebi v lepši luči. Ime mesta Trst naj bo v svetu obdano s sijem demokratičnosti, širokosrčnega razumevanja in odprtosti do vseh narodov, naj skratka velja za zgled, pa čeprav nam je vsem jasno, da so tu stvari v svojem bistvu le precej drugačne.
Kar se nas tiče, lahko rečemc samo to:
Bo že res, da je vsakdo svoje sreče kovač, ampak kaj je storiti človeku, ki je brez kladiva in nakovala?
MIROSLAV KOŠUTA
TISKOVNA KONFERENCA MINISTROV JflMANIJfl IN ABDESSflLflMfl PRED ODHODOM IZ RIMA
Petrolejska ministra zadovoljna z italijansko politiko do Arabcev
Italiji se obeta «ugodnejši položaj» glede oskrbovanja s petrolejem
RIM, 12. — Ob zaključku pogovorov s predstavniki italijanske vlade sta minister za petrolej Saudove Arabije Jamani in alžirski minister za industrijo Abdessalam imela v Rimu tiskovno konferenco, na kateri sta poudarila veliko koristnost izmenjave mnenj preteklih dni. Po njunih besedah je italijanska vlada «dala jamstva in zagotovila o pravični italijanski politiki do problemov arabskega sveta». Ko bodo italijanski voditelji uradno objasnili to stališče, «ne bo manjkalo pozitivnih odmevov v zadržanju arabskih držav in v njihovih ukrepih», sta dejala ministra. Dejala sta, da se bo Italija prav gotovo v kratkem znašla v bolj ugodnem položaju glede oskrbovanja z e-nergijo, tako v kratkem kot tudi v daljšem roku.
Pogovori so tudi pokazali, kot sta poudarila ministra, da je Italija za popolno izvajanje resolucije 242 varnostnega sveta v njeni francoski verziji, se pravi v oni, ki zahteva umik Izraelcev z vseh zasedenih ozemelj. Arabska predstavnika sta tudi o-pozorila na pravilno stališče i-talijanske vlade do palestinskega vprašanja, ki ga ni mogoče imeti za problem beguncev, pač pa je politični problem.
Na vprašanja časnikarjev sta nato ministra ugotovila, da je sedanje stališče arabskih držav povzročilo, da ostali svet ni več indiferenten do njihovih problemov. Ne gre za nikakršno izsiljevanje držav potrošnic, sta še pojasnila, pač pa nasprotno za spodbujanje njihovega sodelovanja na industrijskem, trgovinskem in tehnološkem področju.
Ministra so tudi vprašali za mnenje glede pisanja nekega kuvajtskega dnevnika, po katerem bodo vse države, ki bodo sprejele Nixonovo povabilo na konferenco držav potrošnic petroleja, vpisane v seznam «sovražnikov Arabcev». Jamani je dejal, da se a-rabske države ne nameravajo vmešavati v notranje zadeve posameznih držav potrošnic, ki lahko storijo, kar hočejo. Pri tem pa je opozoril na nevarnost, da bi konferenca privedla k ustvarjanju dveh nasprotujočih si Dickov, kar bi prav gotovo škodilo odnosom med državami izvoznicami in državami potrošnicami. Abdessalam pa je dodal, da si ZDA s sklicanjem konference želijo obnoviti staro moč petrolejskih družb. Na vprašanje o možnosti uvedbe direktnih stikov med državami proizvajalkami petroleja in državami potrošnicami brez posredovanja velikih petrolejskih družb sta ministra dejala, da ta možnost obstaja, vsaj teoretično, da pa je predvsem stvar držav potrošnic, če se bo tudi konkretno uresničila.
Predsednik Sadat in ameriški zunanji minister Kissinger pred odhodom slednjega v Izrael, kjer se bo
sestal s tamkajšnjimi voditelji
tiiiniiiiiniimiiiiii,imi,Hlini,milil,,,,,|l„„lll)lll|l,„|,(imi,mt|i,ii|||iimi„|,|„l,lllltllHn|ll|m||||||H||||||||ni|||||||||||H|m|)||||m||||||||r||11||||m|||||m|m||)|
PO POGOVORIH S PREDSEDNIKOM SADATOM
PRVI KISSINGERJEVI POGOVORI Z ZASTOPNIKI TELAVIVSKE VLADE
Po odhodu iz Kairu je ameriški zunanji minister Kissinger izjavil, da so bili pogovori s predsednikom Sadatom izredno plodni
TEL AVIV, 12. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je zaključil prvi del svojega obiska v Egiptu in dopotoval v Tel Aviv, kjer so ga dočakali člani izraelske vlade, med katerimi je bil zunanji minister Aba Eban. Takoj po njegovem prihodu so Kis-singerja s helikopterjem prepeljali v Jeruzalem, kjer bo drevi gost na večerji, ki jo bo priredil v njegovo čast ministrski podpredsednik Jigal Allon, ki nadomestu-je Goldo Meir, ki je trenutno bolna.
Kissinger in egiptovski predsednik Sadat sta imela še zjutraj zadnje pogovore. Kissinger je prispel v Asuan nekaj po 10. uri. Pogovor je trajal približno tri ure in pol, o njegovem poteku pa se obe strani nista izrazili, čeprav je Kissinger pred svojim odhodom v Tel Aviv izjavil, da so bili pogovori z egiptovskim predsednikom «izredno plodni». Njegovih izjav Egipčani niso niti potrdili, niti zanikali. Po končanem pogovoru s predsednikom Sadatom, je Kissingerja pospremil v Kairo zunanji minister Fahmi, ki pogo-
IIIIIIIIIIMIlIlllluiuii
iiiimiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiiiiiiiui
ZARADI PREPOVEDI POŠOLSKEGA POUKA SLOVENŠČINE
Solidarnost z beneškimi Slovenci zaradi diskriminacijskega ukrepa
Predstavnikom beneških kulturnih krožkov so jo na sestanku v Čedadu izrekli videmski parlamentarci in deželni svetovalci KPI, PSI in Furlanskega gibanja
ČEDAD, 12. — O sestanku predstavnikov. kulturnih združenj v Beneški Sloveniji z nekaterimi parlamentarci in deželnimi svetovalci, ki je bil včeraj v Čedadu, so kulturna združenja objavila naslednje sporočilo za tisk:
«No pobudo Krožka za kulturne raziskave iz Brda, Kulturnega krožka Rečan iz Ljes, Kulturnega krožka Ivan Trinko iz Čedada, Študijskega centra Nediža iz špetra Slovanov, Skupine duhovnikov «Dom» in Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije so se v Čedadu sestali poslanec KPI Mario Lizzerò, dr. Carlo Volpe, načelnik skupine PSI v deželnem svetu, gospa Cornelia Pappini D’Agaro, deželna svetovalka furlanskega gibanja, Giulio Magrini, deželni svetovalec komunistične partije, Dušan Lavriha, deželni svetovalec komunistične partije in prof. Giorgio Jus, deželni podpredsednik furlav'ikeoa gibanja. Združenja so jim obrazložila dogodke v zvezi s preoovedjo pošolskega pouka slovenskega jezika v občini Brdo in številne težave na katere so
naletele pobude za ovrednotenje jezikovnega in kulturnega bogastva Beneške Slovenije. Krožki zahtevajo izvedbo ustavnih določil s priznanjem vseh kulturnih, državljanskih, političnih in šolskih pravic ter konkretne pobude za družbeno gospodarski preporod tega področja. V tej zvezi pozivajo tise politične sile ustavnega loka v videmski pokrajini, predvsem pa krščansko demokracijo, republikansko stranko, socialdemokratsko stranko in liberalno stranko, ki še niso z uradnimi akti dejansko priznale obstoj slovenske narodnostne skupnosti, ki tu prebiva, naj zavzamejo jasno in odgovorno stališče v tem smislu. Omenjeni krožki ponavljajo odločno obsodbo dogodkov in zahtevajo takojšnje pobude na vseh ravneh: v parlamentu, v deželi, v pokrajini in v občinah.
Prisotni politični predstavniki so izrazili solidarnost krožkom in prebivalstvu, ki ga je krivični u-krep prizadel, popolno soglasje z njihovimi stališči in pripravljenost za vsakršno nadaljnjo pobudo.»
vorov ni komentiral, dejal je samo, da se bo ameriški zunanji minister vrnil v Asuan jutri popoldne.
Kissingerjevo potovanje v Egipt in Izrael (in morda tudi v Jordanijo in Sirijo) sovpada s trenutkom precejšnje napetosti na fronti vzdlož Sueškega prekopa. Že več dni si sledijo druga za drugo manjše praske med izraelsko in egiptovsko vojsko. Včeraj so Izraelci preprečili prihod kolone egiptovskih tovornjakov v mesto Suez, češ da so Egipčani kakih 70 km severneje kršili premirje.
Kissinger mora na svojem sedanjem potovanju po Bližnjem vzhodu premostiti zastoj, ki je nastal v pogajanjih med egiptovsko in izraelsko vojaško delegacijo v Ženevi. Uskladiti mora namreč nasprotujoča si stališča obeh držav. Izrael zahteva skrčenje e-giptovskih čet na vzhodnem bregu Sueškega prekopa v zameno za umik v notranjost Sinaja. E-gipt pa zahtéva obvezo, da je izraelski umik prvi korak k popolnemu umiku izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih ozemelj. Kissinger mora torej doseči kompromis med obema stališčema, tako da bi prišli čimprej do sporazuma, ki naj bi ga podpisali na konferenci v Ženevi. Ameriški državni tajnik naj bi pripomogel k premostitvi nekaterih vprašanj, kar naj bi omogočilo Egipčanom in Izraelcem, da predlagajo konkretne načrte v Ženevi. Res je, da je izraelski finančni minister Sapir, čigar vpliv znotraj vladne koalicije rase iz dneva v dan, izjavil, da obstaja Dajanov načrt za razmejitev čet, res pa je tudi, da je zunanji minister Eban poudaril, da bo Izrael predstavil nove predloge samo po končanem Kissin-gerjevem obisku.
Kmalu združitev med Libijo in Tunizijo
TUNIS, 12. — Po današnjem pogovoru sta tunizijski predsednik Burgiba in libijski predsednik Ge-dafi izjavila, da se bosta Tunizija in Libija združili v eno samo državo, katere uradno ime bo «Arabska islamska republika». Radio Tunis je sporočil, da bo nova država imela skupno ustavo, skupnega predsednika ter skupno zastavo in vojsko. 18. januarja bo v obeh državah ljudski referendum, s katerim bodo morali potrditi ali zavrniti združitev.
O združitvi med obema državama je bil govor že decembra 72, ko je Gedafi bil na obisku v Tuniziji. Takrat je tudi ponudil predsedniku Burgibi predsedstvo nove državne tvorbe. Burgiba je takrat ponudbo zavrnil in dejal, da bi taka združitev zahtevala dolga desetletja.
Predsednik Burgiba je v svoji
današnji izjavi izrazil upanje, da se bodo Alžirija, Mavretanija in Maroko kmalu združili z Libijo in Tunizijo.
Sestanek med Carlijem in finančnimi ministri
RIM, 12. — Zunanje ministrstvo je objavilo poluradno noto, v kateri pravi, da Italija načelno podpira Nixonov predlog o sklicanju konference držav potrošnic petroleja, da pa bo dokončni sklep o predlogu sprejet na ponedeljkovem zasedanju ministrskega sveta EGS.
BRUSELJ, 12. — Egiptovska parlamentarna delegacija, ki se zadnje dni mudi v Belgiji, je povabila politično komisijo evropskega parlamenta v Egipt, da bi se sestala s člani parlamentov številnih arabskih držav. Na dnevnem redu tega srečanja naj bi bila vprašanja Bližnjega vzhoda.
Henry Kissinger spet na poti
Že tretjič je v kratkem časovnem zaporedju moral ameriški zunanji minister vzeti pot pod noge. Spet ga najdemo na Bližnjem vzhodu. Je pa bistvena razlika med zadnjim in sedanjim njegovim obiskom v tem delu sveta. Tedaj je njegov obisk nakazoval možnosti odločilnega premika razvozljavanju izraelsko - arabskega spora. Utiral je pot ženevski konferenci. Ta je bila zelo kratka, toda hkrati zelo obetavna. Z njo se je razreševanje krize prvič prevesilo v politična pogajanja, ko so za zeleno mizo prvič odkar obstaja spor, ta pa obstaja odkar obstaja izraelska država, sedli Arabci in Izraelci.
To pot je moral Kissinger Asuan k Sadatu in v Jeruzalem k izraelskim voditeljem zavoljo tega, ker se je očitno zataknilo že na prvem koraku. Pojavile so se težave že ob tem, kako doseči tako imenovano ločitev vojaških sil sprtih strani, se pravi doseči predvideni umik vojske na črto premirja in s tem dejansko zagotoviti trdnost premirja, kar naj šele odpre možnosti za prava mirovna pogajanja.
V čem je torej vzrok, da je moral Kissinger zopet na Bližnji vzhod? Izraelci so prišli s predlogom, da se umaknejo za okoli 30 km od Sueškega prekopa na prve vrhove na Sinaju, ki bi jim zagotavljali strateški položaj. Zahtevajo pa, da Egipčani razredčijo svoje vojaške sile na vzhodni obali prekopa s tem, da predvsem umaknejo vse ofenzivno o-rožje na drugo stran prekopa. To pa naj bi hkrati pomenilo, da Egipt začne čistiti prekop in tako omogoči obnovo plovbe po njej, ki bi bila prosta za vse države, tudi za Izrael.
Zdaj pa pride tisto poglavitno: kje pa so jamstva, da bo to res prvi začetni del dejanskega umika izraelskih sil z vsega Sinajskega polotoka. Kdo jamči, da bo tej prvi fazi sledila še druga in tretja, se pravi izpraznitev vseh zasedenih arabskih ozemelj. Teh jamstev pa Izrael nikakor noče dati. Egipčani se zato upravičeno bojijo da bi ostalo samo pri prvem koraku, da bi dobili res nekaj ozemlja na Sinaju, potem pa bi nastal zastoj. Izraelci ne bi bili voljni storiti ničesar več, njihove ladje bi lepo plule po Sueškem prekopu, hkrati pa bi Izrael še v nedogled	držal v	zasedbi	ostale
dele Sinaja in drugih delov a-rabskih ozemelj. Zato Egipt ne more kar tako sprejeti izraelskega načrta. Zato so zastoji v Ženevi, četudi pravijo, da je s tehnične plati vse urejeno glede ločitve vojaških sil.
Izraelu	bi prišlo	prav,	če bi
uresničili	načrtovani	umik	sil z
obeh strani prekopa. Po eni strani bi dokazal, kako mu je do sprave (to mu je potrebno ne le kot dokaz, kako upošteva nasvete o miroljubni rešitvi, pač pa tudi ublažitev	osamitve	v mednarod-
nih odnosih, ki si jo je Izrael nakopal s svojo nepopustljivostjo), po drugi strani pa bi si s tem zagotovil možnosti za dolgotrajno zavlačevanje pogajanj o dokonč-
nem umiku z vseh zasedenih h zemelj.
Kakšne karte ima v rokah E-gipt? Vsekakor bu ostaja edinole sklicevanje na resolucijo varnostnega sveta, ki predvideva popoln umik izraelskih sil. Vendar to je zgolj moralno - pohtična ne pa stvarna prednost. Stvarna je edinole v tem, da odbije ponujeni načrt ločitve vojaških sil, kajti s tem, da drži svojo armado v popolni pripravljenosti na vzhodni o-bali in dosti vojske okoli izraelskih enot na zahodnem bregu prekopa, veže po eni strani za daljšo dobo glavnino izraelskih sil in tako onemogoča demobilizacijo vpoklicancev, kar pa močno o-bremenjuje izraelsko gospodarstvo. Po drugi strani pa Egipt ob takem stanju pritiska z grožnjami po obnovitvi sovražnosti, če Izrael ne izpolni zahtev po u-miku z zasedenih ozemelj. Izraelci se sedaj sklicujejo na izide volitev, češ da desnica nasprotuje popolni vrnitvi vseh zasedenih o-zemelj, kar dejansko tudi drži. Izrael še nima nove vlade, ki bi izšla iz novega razmerja sil, zato se stara vlada lahko izmika izpolnitvi zahtev, pa četudi Golda Meir sestavi novo vlado, bo njena večina v parlamentu zelo oslabljena, kar bo spet pomenilo izgovor za zavlačevanje in izvijanje pred sprejemom dokončnih odločitev.
Kissinger naj bi torej opravil zapleteno nalogo, poravnal naj bi rogove v vreči in omogočil nadaljevanje ženevskih pogajanj o miru. Kako bo to dosegel spričo nepopustljivosti Izraela in spričo dejstva, da se Egipt dejansko nima dosti več kam umakniti, kot se je že do sedaj, ko je med drugim umaknil staro zahtevo, najprej umik in to popoln umik, potem šele pogajanja. Sadat mora upoštevati razpoloženje svoje javnosti, predvsem pa razpoloženje vojske.
Treba pa je hkrati imeti pred očmi dejstvo, da Kissingerjeva pot ni bila sad enostranske ameriške pobude, pač pa je usklajena z drugim velikim udeležencem pri razreševanju krize, s Sovjetsko zvezo. Če pojde Kissinger — kot nekateri napovedujejo — tudi v Moskvo, bo to pomenilo, da bosta veliki sili morali napeti vse svsje moči, da bi razvozlali že ta r- vi vozel, ki vsebuje problem vo; '-e ločitve sil kot prvega ko'- -5 k mirovnim pogajanjem.
DRAGO KOŠMRLJ
Brežnjfv pojde na Kubo
MOSKVA, 12. — Generalni tajnik CK KP SZ Brežnjev bo prihodnji petek uradno obiskal Havano. Brežnjev bi moral prvotno obiskati Kubo konec decembra lani ob 15. obletnici kubanske revolucije, njegov obisk pa so takrat odložili. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi ob;sk takrat odložili, ker niso še bili pripravljeni načrti za gosnorNr ske pogovore med Brežnjevom in Castrom.
V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bil včeraj popoldne prvi redni občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Poročilo berite na 3. strani MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiM||imWimnmHIHI|U||mUIIIH)|H|l||m|t|||||||||u||||||||||||||||||||||n|)|||||)||'mm|mmm'mMmn'n Minister za petrolej Saudove
za
Arabije Jamani in tunizijski minister za industrijo Abdessalam sta zaključila pogovore s predstavniki italijanske vlade. Kot sta sama povedala pred odhodom iz Rima, je italijanska vlada potrdila svoje stališče glede rešitve bližnjevzhodne krize na osnovi znane resolucije varnostnega sveta OZN. Dodala pa sta, da Italija sprejema francosko verzijo
w.,__ . .	ÌÉÉ#
DANES
1
K
.. . : ..
resolucije, ki z razliko od angleške izrecno govori o umiku izraelskih čet z «vseh» zasedenih a-rabskih ozemelj. Ministra sta tudi napovedala izboljšanje položaja v Italiji, kar se tiče dobave
petroleja.
Po končanem prvem delu svojega obiska v Egiptu, ja ameriški državni tajnik Kissinger odpotoval v Izrael. Njegovi pogovori z egiptovskim predsednikom Sadatom so bili, kot je Mm izjavil, «izredno plodni». Sedaj bo moral prepričati Izraelce, da bodo manj nepopustljivi, da bi čimprej prišlo do premostitve Zastoja v ženevskih pogajanjih.
k
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. januarja 1974
TČERAJ V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Začetek razprave o proračuna in o občinskem petletnem načrtu
Monfalcon (KPI) o vprašanjih, ki se tičejo slovenske manjšine
Včeraj se je v tržaškem občinskem svetu pričela razprava o proračunu za leto 1974 in o petletnem načrtu za javna dela v tržaški občini. Prvi govornik je bil demokristjan Ricchetti. Njegov govor je vseboval pregled dela, ki ga je občinska uprava opravila v preteklem letu in bežen pregled važnejših sklepov, o katerih bodo razpravljali letos.
Med pregledom dela iz preteklega leta je Ricchetti obširno poročal o novem podmorskem vodovodu, o napeljavi metana, o obnovitvi kanalizacije in o drugih delih, ki jih je opravila občina.
V drugem delu svojega posega je Ricchetti omenil sklep, da se ustanovi pokrajinski konzorcij za prevoze in zdravstveni konzorcij. Ob koncu pa je načel še polemikd s skrajno desnico in s KPI, kateri je očital, da je začela neosnovano kampanjo zaradi načrta za hitre cestne povezave in zaradi porušenja doma železničarjev v Miramarskem drevoredu.
Sledila sta govora liberalca Trau-nerja in misovca Giacomellija, ki sta popolnoma negativno ocenila delovanje sedanje občinske uprave in očitala županu, da je dal v razpravo proračun, ne da bi najprej odobrili spremembe v občinskem odboru, ki so sad preverjanja.
Callegari (PSDI) je obravnaval predvsem upravna vprašanja. Govoril je o potrebi po kampingih, o pristanišču, pokopališčih, javnih delih, socialnem skrbstvu in birokratski preureditvi. V svoji intervenciji je tudi omenil potrebo po «demokratičnih odnosih med različnimi etničnimi skupnostmi na našem ozemlju».
Načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon je posvetil del svojega govora vprašanjem, ki se tičejo slovenske manjšine. Dejal je, da so županove izjave o odnosih do slovenske manjšine politično zelo pomembne. Med temi je poudaril predvsem vprašanje Stalnega slovenskega gledališča in potrdil zahtevo, da mora imeti naša dežela dve stalni gledališči, od katerih eno slovensko. Glede zaposlovanja osebja z znanjem slovenskega jezika je dejal, da je bilo to vprašanje premalo načeto. Prav tako je bilo postavljeno le načelno vprašanje o dvojezičnih napisih in poimenovanju ulic po slovenskih zaslužnih možeh, v bistvu pa smo ostali pri treh ulicah v Bazovici. Končno je Monfalcon govoril še o mednarodni konferenci o manjšinah in dejal, da bi morala biti ta posvečena predvsem vprašanjem slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Sicer je bil Monfalconov govor v bistvu konstruktivno kritičen do sedanje uprave. Govornik je poudaril razpoložljivost KPI, da vzpostavi z vsemi demokratičnimi silami, socialističnimi in katoliškimi, novo razmerje v duhu sodelovanja v izključno korist prebivalstva. To je bila vodilna nit, ki se je prepletala v govoru voditelja komunistične svetovalske skupine, ki se je zaustavil predvsem pri odločnem odklanjanju petrolejskega pristanišča, zahtevi po popravkih hitrih cestnih povezav in preureditvi družbe Acegat.
Kot zadnji je govoril demokrščan-ski svetovalec Rosolini, ki je razčlenil predvsem doprinos rajonskih konzult k sestavi petletnega načrta in proučil nekatera vprašanja v zvezi s tržaškim pristaniščem. Ob koncu seje je občinski svet odobril še nekatere odborove sklepe upravnega značaja.
Lloyd Adriatico za znižanj« zavarovalnine
Tržaška zavarovalna družba Lloyd Adriatico je sporočila, da so v teku pogajanja s pristojnimi ministrskimi organi, da bi proučila možnost znižanja tarife za obvezno zavarovanje motornih vozil.
Kot je znano, so se že s 30. decembrom lani znižale tarife za približno 1 odstotek, vendar pa kaže, da je tržaška družba predlagala večje znižanje.
Spaccini
ladjevja
o vprašanjih v sklopu IRI
Tržaški župan Spacini je na včerajšnji seji občinskega sveta podal izjavo o zaskrbljujočih vesteh glede ladjevja PIN. Pomorščaki so za jutri napovedali 24-umo stavko, ker namerava IRI ukiniti vse potniške ladijske proge. Zaradi zadnjih podražitev goriva bi stroški za vzdrževanje tega ladjevja narastli za celih 40 milijard lir.
Drugo zaskrbljujoče dejstvo je odstop Lloydove ladje «Victoria» družbi Adriatica, ne da bi zagotovili zaposlitev 220 članom posad-
ke te ladje. Sindikati so zahtevali porazdelitev osebja na vse štiri družbe FINMARE kajti le tako bi lahko vsak član posadke opravljal res svoje delo.
Ob teh dogodkih je župan izrazil solidarnost s pomorščaki in zagotovil takojšnje zanimanje občinske u-prave. Občina si bo tudi prizadevala. da čimbolj brani tržaške in-tei ese na sestanku med Lloydom in sindikati, ki bo v ponedeljek, in na pomembnem sestanku vsedržavnega značaja, ki bo v sredo v Rimu.
Tudi lansko leto so v tržaškem pristanišču zabeležili večji promet kot v prejšnjem letu. Čez naše pristanišče je šlo nekaj nad 38 milijonov ton raznega blaga (predlanskim 36 milijonov ton in pol). Velika večina odpade seveda na petrolej, saj ga je šlo lani skozi Trst kar 30 milijonov ton (predlanskim 28,5 milijonov ton). Količina vsega ostalega blaga je torej narasla le za malo, točen prirastek pa bo znan šele ko bo vodstvo tržaške luke zbralo vse potrebne podatke in jih statistično obdelalo. Vsekakor pa je zanimivo, da je šlo skozi tržaško pristanišče v letu 1973 približno 30 tisoč konternjerjev. To dejstv je treba pripisati predvsem večji u-porabi sedmega pomola, ki služi skoraj samo za promet s kontejnerji.
Vsekakor je potrebno nekoliko obdelati podatke, ki se tičejo petroleja. številke jasno kažejo, da je prišlo lansko leto v Trst več petroleja kot v prejšnjih letih. To dejstvo potrjuje domnevo, da pri nas ne primanjkuje petroleja, ampak da je treba sedanje kritično stanje pripisati predvsem izsiljevanju velikih petrolejskih družb, ki se hočejo okoristiti z energetsko krizo, da sprožijo nove podražitve petrolejskih derivatov.
Na promet v tržaškem pristanišču vpliva delno tudi kriza v proizvodnji kave v Braziliji, ki je bila v lanskem letu zelo zaznavna. V tej južnoameriški državi so namreč
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiniitiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PATRONAT INAC
Obvestilo
za pridelovalce oljk
Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk dolinske in miljske občine, ki niso še podpisali ustreznih formularjev o prijavi pridelka in prošenj za podporo, naj se čimprej zglasijo na njegovem uradu, najkasneje do 22. t.m. Pridelovalci morajo obvezno predložiti tudi potrdila o mletju oljk, nakar bo patronat posredoval pri ustreznih organih.
Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata v Ul. Cicerone 8/b, telefon 62-785.
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE V LETU 1973
Povečanje blagovnega prometa predvsem v korist petroleja
Možna podražitev kave zaradi slabe letine v Braziliji
ZAHTEVA ZG0NIŠKE OBČINSKE UPRAVE
Acegat naj ob praznikih prevzame proge «La Carska»
V pismu, ki ga je naslovil na deželni odbor in na prefekturo, poudarja zgoniški župan vprašanja, ki so nastala po prepovedi vožnje ob nedeljah in praznikih
Zgoniška občinska uprava nam je poslala v vednost pismo, ki ga je naslovila na deželni odbor in na tržaško prefekturo in v katerem zahteva nujnih posegov, da se reši pereče vprašanje javnih prevozov. Pismo se glasi:
Vprašanje javnih prevozov je postalo po zadnjih vladnih ukrepih zaradi energetske krize ob nedeljah in praznikih v zgoniški občini, kot tudi v devinsko - nabrežinski Ja V. repentabrski občini, še bolj pereče ker podjetje «La Carsica», ki oprav Ija to službo- po- kraških vaseh, zie-more nuditi primernih avtobusnih zvez.
S tem vprašanjem se moramo resno spoprijeti, saj ga iz dneva v dan bolj čutimo: zaradi neurejenosti te družbene službe je občinska uprava zelo zaskrbljena, predvsem zaradi gospodarskih in socialnih posledic, ki bi jih lahko utrpeli naši prebivalci.
Vsi se zavedamo težav, ki nastanejo z reševanjem tega vprašanja, ki pa mora naleteti pri oblasteh na voljo, da ga rešijo, pa čeprav bo rešitev le začasna.
Potrebno je, da pri tem osvetlimo dolgotrajni sindikalni boj uslužbencev podjetja «La Carsica», vendar je treba poudariti žrtve, ki jih mora pri tem prestati prebivalstvo kraških vasi zaradi pomanjkanja javnih prevoznih sredstev. Te žrtve so se po zadnjem vladnem ukrepu za zajezitev energetske krize še po-
•lUiiMiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiuiiiiMHiniiimiHiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinii
Umrl je inž. Stanko Grgič
po srednjih študijih odločil za agronomijo. Ko je bila vojna vihra pred vrati, je uspešno dokončal študije na zagrebški univerzi ter se usposobil v enologiji, že kot študent se je aktivno udej-stoval v naprednem mladinskem gibanju, to svoje nagnjenje pa je v vojnih letih posvetil NOB, ko se je kot mlad diplomiranec zaposlil na enološkem oddelku Zveze kmečkih zadrug v Beogradu ter kot Primorec vključil v Združenje slovenskih emigrantov «I-stra». Vojna leta je preživel v Beogradu in delno v šumadiji, kjer je tudi služboval, po povratku v domače kraje pa se je kot priznani enolog zaposlil pri podjetju «Vino-Koper». Koper pa je bil za inž. Grgiča, ki se je bil medtem oženil z domačinko iz rodne vasi, Božo Grgič, še vedno predaleč od ljubljenega rojstnega kraja. Z dokončnim povratkom v Bazovico se je začela njegova uspešna vzgojno-didaktična dejavnost. Kot profesor matematike in prirodoslovnih ved je poučeval na nižjih srednjih šolah v Nabrežini in Križu, zadnja leta pa na Proseku.
Inž. Stanko Grgič je bi tesno navezan tudi na vse dogajanje v vasi. Aktivno je deloval. v odborih za gradnjo. Prosvetnega doma ter za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici in z mladostnim navdušenjem krepko prijel tudi za kamp in lopato, če je bilo treba. Obenem je aktivno spremljal kultumo-prosvetno dogajanje in bil podporni član Partizanskega pevskega zbora.
Za novoletne praznike ga je zahrbtna bolezen : priklenila na bolniško posteljo in proti njej je bila vsa zdravniška znanost zaman. V petek se je njegovo življenje izteklo. Užaloščeni ženi in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
]. SÉÈI
Neprizanesljiva zahrbtna bole-:en je spet posegla v naše vrste. Onemeli smo se spogledali ob kru-,i vesti, da je zla usoda nenadno iresekala življenjsko pot inž. »tanka Grgiča iz Bazovice. Ve-iko prezgodaj nas je zapustil. V etih, ko je človekova osebnost lajradodarnejša z bogastvom izkušenj, zavesti in trdnosti duha n vendar še vsa željna tega bogatenja.
Z inž. Stankom Grgičem je ijegova rodna Bazovica in z njo /sa naša skupnost izgubila strokovnjaka in učitelja ter obenem jožrtvovalnega in zavednega narodnega delavca; človeka, ki se e skozi viharje življenjskih pre-zkušenj prebijal z neusahljivo :avestjo: koristiti skupnosti.
Težko je v nekaj besedah zaob-;eči vse etape njegovega življe-ija. Življenjske izbire mu je v irvi vrsti narekovala napredna 'zgoja, ki jo je vsrkal v družini, r kateri se je rodlil leta 1912. ’rvo šolo je obiskoval v svoji odni vasi, nato pa ga je želja m znanju gnala kot 14-letnega nladeniča na Hrvaško, v Zagreb, kjer *e je v zelo težkih pogojih
večale. 8. in 9. decembra lani, ko so uslužbenci podjetja «La Carsica» stavkali, je to službo v splošno zadovoljstvo opravljalo tržaško podjetje Acegat.
Ob tej priliki je Acegat povečal število voženj med mestom in vasmi in tako v celoti kril zahteve prebivalstva.
Splošna želja prebivalstva je, da bi z izrednim, a upravičenim ukrepom prevzelo omenjene proge ob nedeljah in praznikih podjetje Acegat. Zato prosimo pristojne oblasti, da posežejo- j n-iOde^dijo c tU* Acegat ob nedeljah in praznikih nadomesti podjetje «La Carsica».
V prepričanju, da se boste odzvali naši prošnji in skušali v sodelovanju z nami ugodno rešiti te probleme prebivalstva, se Vam zahvaljujemo.
S spoštovanjem
Župan
Josip Guštin
Pismo je zgoniška občinska uprava poslala v vednost tudi tržaški, devinsko - nabrežinski in repentabrski občini.
Trčenje na cesti
sredi Križa
Res je prišel v bolnišnico, vendar pa ne v tisto, v katero je bil namenjen. Gre za 71-letnega invalida Antonia Dessenibusa iz Ul. S. Sebastiano 11, ki so ga včeraj popoldne peljali v nabrežinski sanatorij Bil je v avtu renault, ki ga je šofiral 34-letni sin Sergio in v katerem sta bili še 65-letna žena Italia Cucchini por. Dessenibus in 7-letna vnukinja Cristina. Ko so vozili skozi Križ, se je pripeljal z nasprotne smeri 40-letni Dario Cunardi iz Ul. Girardi 6 in s svojim fiatom 125 zavil v levo na stransko pot, ki pelje na Trbiško cesto. Pri tem ni opazil avta, ki je privozil z nasprotne strani.
Medtem ko se vzonik fiata 125 sploh ni ranil, so bolničarji Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico vse štiri člane družine Dessenibus. Pridržali so samo priletnega invalida, ki se bo moral zdra-
viti dva tedna — seveda če ne bo komplikacij — zaradi močnega u-darca v prsni koš. Ostali so se samo potolkli in so jim nudili le prvo pomoč.
Seja dveh konzult
Jutri ob 20. uri se sestane v Ul. Caprin' 13/1 rajonska' konzultà za Sv. Jakob. Na dnevnem redu bo p, razprava o občinskem proračunu za 1^1(^1974.
Četrt ure kasneje pa se v Ul. Foscolo 7 sestane konzulta za Staro mitnico, ki bo razpravljala o odnosih med občinsko upravo in konzulto.
Včeraj sta se na Katinari poročila nameščenec Založništva tržaškega tiska ALDO BRUS in
ELVIRA LOVRENČIČ Čestitajo delovni tovariši ZTT in Primorskega dnevnika.
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé *7, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66. 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavatli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
ITALIJANSKO GRADBENO podjetje išče mladega diplomiranca, ki bi bil pripravljen preseliti se v Slovenijo za gradnjo tunelov. Obvezno znanje Italijanščine in slovenščine; opravljen vojaški rok. Pismena ponudba na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
NA KRAŠKI PLANOTI M kupila manjšo hišo z vrtom. Telefon 36765.
pridelali le 11 milijonov in pol vreč kave v primeri s 26,8 milijona iz leta 1972. To pomeni, da bi Brazilija utegnila celo uvažati kavo za svoje potrebe, ki dosežejo do 15 milijonov vreč letno. To stanje bo verjetno začasno, saj predvidevajo, da bodo letos pridelali zopet kakih 25 milijonov vreč.
Vsekakor je to dejstvo negativno vplivalo na tržaško gospodarstvo. Skladišče podjetja IBC (Institute Brasiliero do Cafè) je že prejelo navodila, da poviša ceno kave, ki jo prodajajo na podlagi posebnega sporazuma. Podražitev je stoodstotna, in sicer s 30 na 60 dolarjev za vrečo. Pričakovati je torej, da bo zaradi tega prišlo tudi do podražitve kave na dwbno. Vsekakor bo podražitev verjetno precej nizka, saj se je tudi skrčil delež kave, ki jo uvažajo v Trst iz Brazilije.
Dežurstvo taksijev
Danes, 13. januarja, bo urnik dežurstva taksijev naslednji: do 7. ure taksiji štev. od 201 do 220, od 7. do 15. ure štev od 221 do 96 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 97 do 200.
• Jutri bo ob 14.30 v Ljudskem domu pri Korošcih zborovanje KPI. Senator Paolo Sema bo govoril o sedanjem političnem položaju.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Trst
Ljudski oder JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 13. januarja 1974 ob 16. uri
Enotna ljudska cena Ur 500.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 13. t. m., ob 16. uri Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».	.
V	torek, 15. t.m., ob 15.30 K. A. Gdmer «'PepeIRaV — 'ptetnierai
V	petek 18. t.m., ob 16. uri za a-bonma red G in H ub mb 20. uri za abonma red A — premierski gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «I-vona, princesa Burgundije».
Ponovitve: v soboto, 19. t.m., ob 20. uri (abonma red B — prva sobota po premieri); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri (abonma red I); v torek, 22. t.m., ob 16. uri (abonma red J); v sredo, 23. tm., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek).
Jutri, 14. t. m., ob 11.30 v Občinski telovadnici v Dolini gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Hanne Januszewske «Tigrček Peter». Ponovitve: jutri, 14. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; v torek, 15. t.m., ob 11.30 in ob 16. uri v Slomškovem domu v Bazovici.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri Shakespearovo delo «Re Giovanni». Stalno gledališče iz Turina. Režija Aldo Trionfo. Predprodaja vstopnic za nadaljnje predstave do vključno srede, 16. januarja.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo na sporedu druga abonmajska predstava v okviru «Teatro oggi», in sicer drama Henrika Ibsena «Quando noi morti ci svegliamo». Režiser Giuliano Merlo. Nastopili bodo Virginio Gazzolo, Angela Cardile, Gino Lavagetto, Delia Bartolucci, Nunzia Greco in Mario Socci.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor Lampret
Dramaturg predst. : Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson V petek, 18. L m. ob 16. uri ABONMA RED G in H v petek, 18. t. m. ob 20. uri ABONMA RED A — premierski
Glasba: Izvedba lutk:
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Hanna Januszewska
TIGRČEK PETER
Obnova predstave:
Dušan Hrovatin Osnutki za lutke in sceno:
Marlenka Stupica Bojan Adamič Slavko Hočevar, Janko Štefe, Miran Prinčič
Izvedba kostumov: Irena Ivanovič, Alenka Mehle, Mateja Kozina
Izvedba scene: Slavko Hočevar, Janko štefe, Polikarp Tavčar
Tehnično vodstvo:	Ciril Jagodic
Režija:	DUŠAN HROVATIN
Jutri, 14. t. m., ob 11.30 v Občinski telovadnici v DOLINI Jutri, 14. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
V torek, 15. t.m., ob 15.30 premiera
PD SLOVENEC» - KREKOV- BOM IZ BORŠTA
priredita kulturno prireditev za
praznik sv. Antona
dne 17. januarja 1974, ob 20. uri
ponovitev
dne 20. januarja 1974, ob 17. uri v dvorani šolskih sester.
Odbor
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah priredi v sredo, 16. januarja, 1974, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, sestanek predstavnikov Združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva.
isafefis
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10
30-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 11. januarja 1974
Ameriški dolar	653.—
Funt šterling	1445.—
švicarski frank	192.—
Francoski frank	126.—
Nemška marka	230,55
Avstrijski šHing	31,35
Dinar: debeli	38.—
drobni	38.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
.........................................................................................................................................m«
Marini, mehanik Dino Petronio in uradnica Alda Zuccolin, upokojenec Adalberto Berdini in gospodinja Va-
Danes, NEDELJA, 13. januarja
VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 10.04.
Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja
SREČKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,6 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 8.5 stopinje, zračni pritisk 1929 mb rahlo narašča, brez vetra, vlaga 87-odrt.. nebo malo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9.9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. januarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Giuseppe Me-salimba, 75-letni Carmelo Scattareg-gia, 71-letna Edoarda Giacomelli por. Lorenzutti, 61-letni Albino Cattaruz-za, 78-letni Pietro Tongiorgi, 61-letni Stanislav Grgič, 80-letni Edoardo Rupp, 87-letna Pierina Bagatin
Včeraj-danes
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
vd. Presotto, 73-letna Stefania Jogan vd. Zerial, 87-letni Francesco Bucchi, 81-letna Clara Nitki vd. So-rini, 69-letna Luigia Pontoni vd. Rovatti, 84-letni Fulvio Benedetti, 46-letni Cornelio Bisiani, 55-letni Ot-tello Bembo, 83-letni Antonio Olmini.
GOLICI: uradnik Luciano Crivella-ri in delavka Mariagrazia Pesel, u-radnik Dario Caprini in trg. pomočnica Vincenza Salice, uradnik Gianfranco Moi in uradnica Maria Itria Cancedda, uradnik Eduardo Fuschino in uradnica Giuliana Scafa, uradnik Giuseppe Dall’Asta in gospodinja Licia Vittor, elektrotehnični izvedenec Berardino Totaro in učiteljica Maria la Torre, Cosimo Zanzariello in Maria Miglietta, trgovec Roberto Bianchi in uradnica Ester Sbemini, bolničar Alberto Loffredo in bolničarka Cora Tappeiner, elektrotehnik Silvano Pastorino in trg. pomočnica Patrizia Lizzi, delavec Livio Vecchiet in strežnica Elena Donvito, univerz, študent Paolo Gašperini in univerz, študentka Marina Turcich, učitelj Vincenzino Navarra in učiteljica dr. Luciana Manzutto, bolničar Vinicio Catta-ruzza in bolničarka Onorina Paolet-ti, pomorski kapitan Franco Luis in univerz, študentka Annalisa Perusin, trgovec Giorgio Siauss in trg. pomočnica Nada Križman, obrtnik Ne-
rio Vidmar in uradnica Anna Maria Orzani, linotipist Claudio Ciani in trgovka Livia Tominez, delavec Silvano Cagnin in gospodinja Marisa Piciga, uradnik Pietro Lettig in u-radnica Daniela Bocin, delavec Renato Carraro in gospodinja Vera Bembich, ladijski gradbinec Fiorenzo Pozzecco in uradnica Martina
{fjVTO A/£ _ \FOTOGrWFIJf\ J>tj
©.
FOTO KINO OPTIKA
ut moziim 57	*S^73S-36l
leria Dain, učitelj dr. Elio Polli in gospodinja Maria Grazia Marculli, delavec Paolo Luciano Ule in delavka Maura Požar, točaj Aldo Scarda in trg. pomočnica Luana Castri-gnano, delavec Franco Cimarosti in gospodinja Adriana Miloš.
LOTERIJA					
BARI	12	18	86	36	31
CAGLIARI	44	38	68	86	83
FIRENCE	19	43	8	54	82
GENOVA	38	66	29	24	81
MILAN	25	18	30	31	88
NEAPELJ	30	24	15	41	64
PALERMO	46	54	14	49	32
RIM	80	21	23	9	83
TURIN	86	54	13	48	60
BENETKE	4	58	82	63	72
ENALOTTO					
1X1	XII		X 2 2		1 1 1	
KVOTE: 12 točk	—	9.955.000 Ur; 11			
točk — 185.50« lir; 10 točk — 10.600 Ur
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro — Goldonijev trg 8; Cipolla — Ul. Belpoggio 4: Ai Due Lucci — Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Gmeiner — Ui. Giulia 14; Manzoni
—	Trg Sennino 4; INAM — Al Cedro
—	Oberdankov trg 2.
Kino
Nazionale 14.30-17.00—19.30-22.00 «La grande abbuffata». Igrajo Ugo To-gnazzi, Marcello Mastroianni, Michel Piccoli in Philippe Noiret. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 10.00—11.30 Tom in Jerry «Addio gattaccio crudele». Risanka.
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio, Armando Brancia in nešteto drugih.
Grattacielo 15.00 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 10.00—11.30 «La conquista del West». Kavbojski film.
Fenice predvaja isti film ob istih u-rah, kot kino Nazionale.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman, Barvni film.
Ritz 14.30 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Femando Rey, Carole Andre itd.
Aurora 15.00 Walt Disneyev film «Fantasia».
Capitol 15.00 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 14.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Igra M. Vitti.
Impero 14.30 «Ludwig». Romy Schnei-der, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Le hostess». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «Il furore della Cina colpisce ancora». Igra Bruce Lee. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 15.00—21.45 «H grande dittatore». Igrata Charlie Chaplin in Pau-lette Goddard. Za vsakogar.
Abbazia 15.00—21.00 «H padrino». Barvni film z Mariom Brandom. Jutri isti film.
Astra 15.00-18.00-21.00 «Dottor Ži-vago». Igrata Omar Sharif in Juhe Christie. Barvni film.
Radio 14.30 «La figlia di Ryan». Igrata Robert Mitchum in Sarah Miles, režija David Lean. Barvni film.
Ariston 15.00—18.00—21.30 «L’uomo di Hong Kong». Zabavni film v katerem igrata Jean Paul Beimondo in Ursula Andress. Jutri ob 16.00—21.30 «Metti una sera a cena», režiserja Patronija Griffija. Igrata Jean Louis Trintignant in Florinda Bolkan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Slovenski klub vabi
v torek, 15. jan. ob 20.30 na predavanje
dr. Francè Bernik
EROTIKA V TAVČARJEVEM CVETJU V JESENI
Na zanimivo predavanje uglednega gosta, znanstvenika sodelavca SAZU vabimo še posebno ljubitelje slovenske književnosti, profesorje in vse tiste, ki so si ali pa si bodo v kratkem ogledali film. posnet po Tavčarjevem romanu.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane na 2. redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. januarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, I. nadstr.
Ako ne bo ob napovedani uri navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje Oh vsakem številu navzočih.
Lastnik gostilne «Pod Tabrom» Ludvik Guštin sporoča, da bo njegovft gostilna zaprta do vključno 8, februarja 1974.
Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi na predvajanje filma «Cvetje v jeseni» v sredo, 16. t.m., ob 19.30 v občinski kopalnici v Repnu.
Prosveta
SPD «TABOR», Opčine, sporoča, da se bodo začele zopet — po kratki prekinitvi zaradi mraza — redne vaje baletnega tečaja v petek, 18. tm., ob 18. uri.
V Nemškem kulturnem inštitutu (Ul. Coroneo 15), bo v sredo, 16. januarja, ob 20.30 koncert mezzosopranistke Francine Dandoy. Pri klavirju Laura Battilana. Na sporedu bodo skladbe naslednjih avtorjev: G. F. Handel, F. Schubert, R. de Banfield, A. Schbnberg in J. Brahms.
Naslednjo sredo. 23. januarja, bodo v istih prostorih zavrteli serijo nemških kratkometražnih filmov znanstvene narave. Napovedani so naslednji filmi (v itahjanščini) : «2 kub. cm življenja», «Eurotrip CH,», «Neznana celina», «Ribolov na odprtem morju», «Nemčija danes». Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
Sporočamo žalostno vest, da je dne 10. januarja 1974 tragično preminil avtoprevoznik
RIHARD CUNJA
Pogreb pokojnika bo dne 14. januarja 1974 ob 15. uri v Bar-kovljah.
Žalujoči žena, sinovi, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Trst, 13. januarja 1974
Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak
dr. inž. STANISLAV GRGIČ
Pogreb dragega pokojnika bo jutri ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici, nato na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Boža, sestri Marica in Vera, brata Silvo in Željko ter drugi sorodniki
Bazovica, Pesek. Ljubljana. Zagreb. 13. 1. 1974
Ob smrti
prof. STANISLAVA GRGIČA
izreka osebje srednje šole «Fran Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu družini svoje najgloblje sožalje.
Prosek, 13. januarja 1974
PR V! REDNI OBČNI ZBOR PREVERIL DOSEDANJE BOGATO DELO ZBORA
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR POMEMBEN DEJAVNIK V BOJU ZA NARODNOSTNE IN SOCIALNE PRAVICE
Poročila o uspehih ter bodočih perspektivah zbora - Med številnimi gosti sta bila tudi predsednik Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf ter znani antifašistični borec Tone Ukmar
Gostje na občnem zboru TPPZ
Žašk S* Je ustan°™i občni zbor Tr-1 in odporniškega gibanja, v enotnosti bil if3 Part'zanske§a zbora, ki je | z vsemi zdravimi, antifašističnimi
,, f3*: februarja lani v Trebčah, hmr,av j osnovno načelo: «... gojili sv . ° ,., uba in tradicije narodnoo-ba . 1 ne vojne in odporniškega gh bivi-a’ i ar Poleni, da bomo kot nn, ■! slovenski partizani gojili v luči’ P^®°-Pb tradicije naše revo-c,- ijf’ bi je bila narodna in so-rednf ?b.e,?ém-». je včerajšnji I.
‘,°bcm zbor to načelo le še f,,,. j!; J11 utrdil. Sicer pa ga je v ^rzaški partizanski zbor sam rn m svojem dosedanjim sorazme-ko i3 kratbem a uspešnem življenju, Se Je Ponesel slovensko borbeno pe-daleč izven meja našega ožje-
6 zamejstva.
bil^a*a-bvorana Kulturnega doma je Deve Vceraj Polna. Poleg številnih So ev m podpornih članov zbora ei p6 o.čnega zbora udeležili mno-nii	med katerimi je doseda-
0j. P.1 e<fsednik Niko Škamperle ob zdr/-iVenem naS°voru posebej po-S]n .. Predsednika Zveze borcev ja ,eniie in častnega člana zbora np„ a Kudolfa, častnega člana zna-bnvp Primorskega antifašističnega br. a toneta Ukmarja ter številne čPv^\Predstavnike političnih, bor-
tiska mèd kkaiUrnih or6a.mzacÌj ^
mea katerimi so bili prisotm Sfdmb SKGZ Boris Race, pred-r®dpk, Združenja borcev ANPI Artu-n">alabria. predstavnika KPI se-bin LPaolo Sema ter poslanec Al-čptpI •erk' zuPan dolinske občine in orih!m, Svetovalec Dušan Lovriha, svpi n'!C mbjske občine in deželni KiX,valeo Donadel, predsednik SPZ sta dl^ fnlčič ter predstavniki ti-Ska m radia.
Po izvolitvi verifikacijske in vo-sen!* bomisije ter delovnega pred-Siva, so sledila poročila glavne-nik nadzornega odbora. Predsed-Sbamperle je v svojem poročilu ustfrej ■ orisal Pot, ki je vodila do oh ^JoyKve zbora ter se zaustavil mejah in ciljih, ki si jih je zbor ustanovitvi zastavil. «Naš zbor .. m pevski zbor, je ob tem pouda-’ ampak tudi važen dejavnik v CjjaerP Političnem življenju. Tradi-ja boja za socialno in narodnost-enakopravnost, ki jo z našim ož*m in našim delovanjem stalno tist’ am°’ nam samim in vsem jm, ki našemu delovanju sledijo,
stalen
je h ' UCIIlenio». «svojo runkcijo — kot Ja^ Škamperle — opravlja zbor v Postrankarska in avtonomna, a 0raaa.r Politično točno opredeljena pr"anizacija. Saj smo že ob našem ni .nastopu jasno pokazali, kakš-(j. ln čigavi smo, ko smo sklenili, Šeg b°,dar*mo celoten izkupiček na-stv^ boncerta vietnamskemu Ijud-Dreri .bianes lahko povemo, da je nri * bratkim odplula iz genovskega ori^anišča ladja, ki je med drugim riin T-3 tudi r*biške mreže — da-EVn, fnžašbega partizanskega zbora oodnim vietnamskim ribičem.»
. .fedsednik je nato spregovoril o .javnosti zbora v preteklem letu, n» 'mol bar 22 nastopov tako tič . aškem in Goriškem kot v ma-v n' domovini ter celo v Milanu in b-rpiju ob slovesnem odprtju uzeja — spomenika internirancem gpPpaotracijskih taborišč. Niko n amperi® se je nat0 zavzel za tes-naJSe stike in sodelovanje z vsemi Wedmmi organizacijami, ki z za-lia* 3jem in navdušenjem sprem-razu deiavnost zbora. Tako je iz-nii ^.e^° P° tesnejšem sodelovaje z italijansko ustanovo za širje-J slovenskega jezika in kulture AMdt vsedržavno zvezo partizanov Un b s pomočjo katere bi lahko j m®Sali vsem borcem, ki še niso t0s??b priznanja statusa borca, da P'mprej dosežejo, ter s Sloven-,0 Prosvetno zvezo, v katero se je s,Jr. včlanil. Na koncu se je pred-ali h zahvalil vsem, ki so na en w, drug način pripomogli k uvelja-dam- zbora' ter zaključil z bese-ji P?!:	«Naprej z našo borbeno,
2 ižansko ra tudi ljudsko pesmijo, jj Pašo neomajno zvestobo svetlim alom narodnoosvobodilnega boja
silami».
Lucijan Radovan je nato prebral tajniško poročilo, v katerem je sintetično prikazano vse dosedanje delovanje. Naj ob tem omenimo le nekaj podatkov, ki že sami na sebi potrjujejo izredno žilavost in požrtvovalnost Tržaškega partizanskega zbora. Poleg 22 nastopov je imel pevski zbor v preteklem letu kar 132 pevskih vaj. Naštudiral je 20 pesmi s partizansko tematiko in nekaj narodnih, ki jih je na raznih koncertih, proslavah in prireditvah izvajal 246-krat. In za zaključek še podatek, da so pevci in člani orkestra prevozili s svojimi sredstvi in na lastne stroške skupno nad 100 tisoč kilometrov.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Miro Prešel in iz katerega je razvidno, da je imel pevski zbor visoke izdatke, a da je v priznanje prejel tudi veliko prispevkov raznih organizacij in predvsem posameznikov, je občni zbor izglasoval razrešnico staremu odboru.
Sledili so pozdravi gostov. Prvi je spregovoril predstavnik Ustanove za širjenje slovenskega jezika in kulture med italijanskim prebivalstvom Del Sasso, ki je pouda-
ril predvsem kulturni in politični pomen Tržaškega partizanskega pevskega zbora pri zbliževanju med sosednjima narodoma v trenutku, ko slovenska narodnostna skupnost na teh tleh še ne uživa vseh svojih pravic. V imenu pokrajinskega združenja ANPI je spregovoril Vladimir Kenda, ki je med drugim dejal, da je partizanski zbor pomemben dejavnik pri razvoju antifašističnega boja v Italiji. Senator Paolo Sema je v imenu KPI zaželel zboru še veliko takšnih uspehov, kakršne je požel doslej s svojim požrtvovalnim delom in z jasno zavestjo, da bomo le z vztrajnim bojem premagali temačne sile v državi in si zagotovili pravičen razvoj, družbeni napredek ter bratstvo med narodi.
Predsednik SPZ Klavdij Palčič je med drugim poudaril, da je identifikacija naših ljudi z nastopi zbora najdražji rezultat dosedanjega enoletnega dela. Za njim je spregovoril predsednik SKGZ Boris Race. Dejal je, da ob nastopih zbora vpliva na človeka predvsem njegova množičnost in da je zbor predvsem odgovor na porajajoče se neofašistične sile. Slovenske organizacije ki črpajo moč iz tradicij NOB, je zaključil Race, se ob delovanju in uspehih zbora čutijo močnejše. Dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha je poudaril, da je partizanski zbor odraz demokratičnosti naše skupnosti, obenem pa je predlagal, da bi občni zbor izrazil protest in solidarnost z beneškimi Slovenci, ki jim oblasti onemogočajo. da bi se učili svojega materinega jezika. Zadnji od gostov je spregovoril predstavnik Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf, ki je dejal, da so rezultati dosedanjega dela partizanskega zbora presegli vsakršno pričakovanje in da so kot taki pomemben dejavnik pri uveljavljanju narodnostnih pravic Slovencev v Italiji ter pri zbliževanju dveh sosednih narodov.
Občni zbor se je nadaljeval z razpravo, v katero je med drugim s konkretnimi predlogi posegel tajnik SPZ in odbornik zbora Miro Kapelj. Predvsem se je zavzel za to, da bi moral zbor v bodoče posvečati več pozornosti kakovosti petja ter predlagal uvedbo revije pesmi boja in dela ter večje sodelovanje zbora z našimi umetniki. S predlogi ter krajšimi poročili o bodočih perspek-
ZflHIMIV CIKLUS PREDAVANJ NSK V TRSTU
«Umetnost na Slovenskem»
Prvo predavanje bo prihodnjo sredo o «Romani ki na Slovenskem» - Predaval bo dr. Marijan Zadnikar
Vnovič opozarjamo vse bralce, da bo letos do konca meseca marca NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredila ciklus predavanj o umetnosti na Slovenskem.
Prvo predavanje bo že prihodnjo sredo, 16. t.m. ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio v Trstu.
Tudi ostala predavanja bodo ob sredah ob isti uri.
Prvi bo predaval dr. MARIJAN ZADNIKAR, strokovnjak pri Republiškem zavodu SRS za spomeniško varstvo v Ljubljani, in sicer o «ROMANIKI NA SLOVENSKEM».
Nato bedo sledila še naslednja predavanja:
Dr. EMILIJAN CEVC, predstojnik oddelka za zgodovino in u-umetnost pri SAZU bo predaval o «GOTIKI NA SLOVENSKEM». Predavanje bo v sredo, 30. januarja.
Dr. NACE ŠUMI, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti pri oddelku za zgodovino umetnosti bo predaval o «BAROKU NA SLOVENSKEM». v sredo, 13. februarja.
Prof. ANICA CEVC bo predavala o «SLIKARSTVU 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM» v sredo, 27. februarja.
Dr. BREDA MISIA, kustos v Moderni galeriji v Ljubljani bo predavala o «SLIKARSTVU OD IMPRESIONIZMA DO PRVE SVETOVNE VOJNE», v sredo, 6. marca.
Dr. MELITA STELE’ bo predavala o «SODOBNI UMETNOSTI NA SLOVENSKEM», v sredo, 20. marca, ko bo ciklus predavanj zaključen.
tivah partizanskega zbora so nato posegli v razpravo še Jože Cesar,
Vladimir Kenda, Oskar Kjuder ter Andrej Kranjc, nakar je predsednik volilne komisije Lucijan Malalan prebral imena izvoljenih. V glavni odbor so bili izvoljeni Niko Škamperle, Rudi Žerjal, Lucijan Pado-van, Lucijan Malalan, Stanko Vodopivec, Vilko Batič, Ivan Grgič,
Silvan Maver, Mirko Čok, Stanko Kralj, Maks Kalc, Josip Kastelani,
Ivan čač, Miran Batič, Milan Slapnik, Miro Presi, Lojze Počkaj, Marjan Kralj, Germano Švara, Marjan Spetič in Vladimir Kenda. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Stojan Spetič, Miloš Kodrič, Miro Kapelj,
Vido Pegan in Basilio Korbati. V umetniško vodstvo pa je občni zbor izvolil Jožeta Cesarja, Julija Guština, Albina Orla, Igorja Jankoviča ter Karla Grgiča.
..................................................................................................
- Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	počastitev spomina Antona Bariča daruje družina Modrijan 3.000 lir.
Ob obletnici smrti mame Marije in očeta Petra Pregarca ter smrti moža Antona daruje Albina Barut
5.000	lir.
Družina Knez 5.000 lir, Rado Cerovec 10.000 lir, Marija Cerovac
10.000	lir, Pino Cerovac 10.000 lir, Berto Cerovac 10.000 lir.
V	spomin Marice Tončič darujeta družini Kodrič in šiškovič
10.000	lir.
Ob 7. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta darujejo žena Marija Sancin, sin Vinko in hči Sida 2.500 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
Albin Tence (Francija) 10.000 lir Boris Tence (Križ - Nabrežina)
10.000	lir, Angela Sedmak (št. 194)
5.000	lir.
V	spomin pok. brata Bertota daruje Cvetko Maganja (št. 398)
2.000	lir.
Odbor za postavitev spomenika v Križu ter Zveza borcev javlja-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuia
Spominu junaških padlih partizanov v borštanskem bunkerju pred 29 leti
Pismo prosvetnega društva Slovenec iz Boršta
Ob odkritju spominske plošče padlim v borštanskem bunkerju
V zvezi z objavo člančiča ob obletnici junaške smrti skupine partizanov ' v borštanskem bunkerju in v zvezi z netočno trditvijo v njem, da tem junakom vse doslej še ni bilo postavljeno spominsko obeležje, smo v našem dnevniku dan kasneje, t.j. 11. t.m. v listnici uredništva pojasnili, da je šlo za neljubo pomoto pri sestavljanju strani, ker članek ni bil namenjen za objavo. Zaradi te pomote smo se tudi opravičili.
Odbor prosvetnega društva «Slovenec» v Borštu pa nas je po sklepu redne seje 10. t.m. naprosO. naj bi naš dnevnik v današnji številki objavil še pojasnilo piscu članka. To pojasnilo se v svojem bistvenem delu glasi:
«Junaške smrti štirih partizanov v naši vasi se vsi vaščani prav
dobro spominjamo. Ob 25-letnici o-svoboditve in sicer 25. 4. 1970 je PD Slovenec v sodelovanju z občinsko upravo iz Doline odkrilo spominsko ploščo na pročelju hiše št. 89, kjer je bil bunker in so padli junaške smrti partizani omenjeni v članku. Ploščo je postavila dolinska občina, odkril pa jo je župan Dušan Lovriha, ki je imel tudi daljši govor. Na tej proslavi so sodelovala domače prosvetno društvo, PD Vodnik iz Doline, PD Prešeren iz Boljunca in godba na pihala iz Brega. Na povabilo dolinske občine so bili na proslavi navzoči svojci padlih, predstavniki Zveze borcev iz Kopra, Izole in Tolmina. Proslavi so prisostvovali bivši soborci padlih, ki sedaj živijo v Jugoslaviji in tudi njihov komandant. Proslave se je udeležilo veliko ljudi iz Brega in okolice.
Pisec članka, po našem mnenju obiskuje zelo malo, ali nič naše slovenske vasi, saj je spominska plošča postavljena na zelo vidnem mestu in jo vsakdo lahko vidi. Verjetno tudi zelo malo čita Primorski dnevnik, ki je takrat obširno pisal o proslavi in objavil tudi nekaj slik.
Vaščani iz Boršta se prav dobro spominjajo štirih padlih, prav tako se spominjamo padlih vaščanov in vseh padlih, ki so darovali svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda.»
Odbor PD Slovenec še prosi za objavo gornje slike, ki jo skupno z drugimi hrani v svojem arhivu.
Mislimo, da je objava gornjega pisma koristna tudi zato, da se tudi ob letošnji obletnici tistega tragičnega dne v Borštu spomnimo junakov. ki so darovali svoja življenja za svobodo.
ta, da je čisti dobiček silvestrovanja 352.250 lir, ki gre v korist spomenika. Obenem se odbor še posebno zahvaljuje odboru Ljudskega doma za nudeno pomoč.
* * *
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina Marice Tončič darujejo za sklad Sergija Tončiča; Jasna in Mitja Vavpetič 10.000 lir, Zora Prelog - Husu 10.000 lir, Albert Urdih 5.000 lir, družina Bole
5.000	lir (in za Dijaško matico 5.000 lir). Zora in Jože Škerk 20.000 lir. Milica in Laura Abrami 5.000 lir, Omer in Vilma Sefič 5.000 lir, Nada Godina 2.000 lir, družim Trobec in Pappalardo 5.000 lir, F. B. 1.000 lir, Sabina in Srečko Šuman 5.000 lir, Sonja in Just Colja 5.000 lir, družina Cunja 5.000 lir, Zora in Libero Polojac 10.000 lir (in za Slovensko dobrodelno društvo 10.000 lir), Sonja Štubel Prinčič 4.000 lir, Marino Kralj z družino 5.000 lir (in za ŠZ Bor 5.000 lir), Angela Pahor in hčerki 5.000 lir, Zora Presi 5.000 lir, Elda in Gojmir Demšar 5.000 lir, dr. Drago Dolgan z družino 5.000 lir, Rozina Sancin 5.000 lir, družini Valenčič in Godnik 5.000 lir, Pavla in Angel Kukanja 5.000 lir, Stanko Pertot in družina 10.000 lir, Tončka in Emil Colja 5.000 lir.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje družina Boris Možina
5.000	lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Rod modrega vala.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje Ignacij Marc 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje dr. Franc Škerlj 5.000 lir za sklad dr. Andreja Budala.
Liliana in Savina Možina (gostilna) darujeta 10.000 lir za športno društvo Primorec. Štefan Kralj - Jerin daruje 5.000 lir za Športno društvo Primorec.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Marice Tončič daruje Silvan Grgič
5.000	lir za sklad Sergija Tončiča in
5.000	lir za ŠD «Gaja»,
V	isti namen daruje gostilna Grgič 2.500 lir za sklad Sergija Tončiča in 2.500 lir za ŠD «Gaja».
Namesto cvetja na grob dragi Marici Tončičevi darujejo Draščkovi 10 tisoč lir za Tončičev sklad.
Ob 7. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta daruje družina Sancin 2.500 lir za Dijaško matico
V	počastitev spomina ob prvi o-bletnici smrti Zore Ivančič darujejo Grozdana, Angela, Marija Kodrič in Dora 8.000 lir za Slovensko amatersko gledališče v Trstu.
Ob 2. obletnici nepozabne Celestine daruje sestra Delka 2.000 lir za Dijaško matico.
Za pevski zbor Valentin Vodnik darujejo: Sergij Smotlak 5.000 lir, družina Žerjal (Dolina 346) 2.000 lir, Mirko Kocjančič 5.000 lir, Edvin Strani 10.000 lir.
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Tržaška kreditna banka
20.000	lir, Svetko Čok (Podlonjer)
10.000	lir, Vinko Glavina 10.000 lir, Adrijan Uršič 1.500 lir, Silvio Co-lombin 1.000 lir, Mariza Batič 1.000 lir, bar Lorenzi - Sonja in Zvonko iz Lonjerja 50 litrov vina ob priliki občnega zbora TPPZ.
Ob 2. obletnici smrti mame Danice darujeta Vanda in Oskar 2.500 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 2.500 lir za PD Lonjer-Kati-nara.
Namesto cvetja na grob Marije Bandi daruje družina Maver (Bo-Ijunec 64) 2.000 lir za PD Prešeren. V isti namen darujeta Stanislava Kozina in Slava Slavec 2.000 lir za Dnaško matico.
Ob 2. obletnici smrti dragega Nina Gregoriča darujeta žena in sin
5.000	lir za PD Ivan Cankar in 5.000 lir za Rod modrega vala.
V	počastitev spomina Riharda Cunje darujeta Marica Škabar in Alma Reschitz 4.000 lir za ŠD Bor.
«Pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline se iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za nakup novih oblek pevcem in se misli v kratkem oddolžiti s celovečernim koncertom za darovalce».
Priprave
na Kraški pust 1974
V torek je bil sestanek predstavnikov kraških vasi, ki se pripravljajo na prihodnje pustno slavje.
Dr. Hlavaty, ki je predsedoval sestanku, je podčrtal važnost, ki ga ima ta prireditev in ugotovil, da je bila zamisel, da se priredi vsako leto na Opčinah «kraški pust», pravilna in vredna, da se še nadalje razvija in krepi. «Kraški pust» je naša največja in najbolj enotna ljudska prireditev.
Po vaseh se nadaljujejo priprave in upati je da bo letošnji sprevod po številu vasi, se mogočnejši kot doslej.
Odbor poziva tudi tiste vaške odbore, ki niso bili prisotni na seji, da pohitijo s pripravami.
ZLATA POROKA
NA KONTOVELU
Slavljenca Franc in Marija Grilanc
30. decembra 1923 sta se na Kon- pridružujemo tudi mi, želeč jima tovelu poročila domačina Marija iskreno še mnogo skupnih, srečnih Danev in Franc Grilanc. Od tiste- in zdravih let.	M. M.
ga dne si naša slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težkoče in dobrote v svojem skupnem življenju.
Na praznik svoje zlate poroke, ki je padel prav na nedeljo, sta povabila vse svoje prijatelje in sorodnike. Tistega dne je pri «Strši-novih» v Dolenji vasi bilo zelo veselo.
Franc Grilanc se je rodil 5. decembra 1893 na Kontovelu. Polnih 25 let je bil zaposlen kot delavec pri tržaški občini. V času fašističnega režima, pa se ni hotel vpisati v fašistično stranko, zato so ga iz službe odpustili, po krivici, brez sleherne pravice. Dolgo časa je potem delal tu in tam, kjer je naneslo, da se je lahko preživljal.
Vojaški rok je služil najprej v Pulju, nato še na meji med Avstrijo in Nemčijo. Med prvo svetovno vojno so ga poslali na soško fronto, po končani vojni pa se je vrnil domov.
Njegova soproga Marija je tudi rojena na Kontovelu, in sicer 24. mgja 1890 v delavski družini. Več let je delala v tovarni rib v Bar-kovljah in \ miramarskem parku.
Tulli potem, ko je že bila poro-čerja, je še naprej delala in tako pomagala možu, ki je bil brez stalnega zaslužka.
Kljub svojim osmim križem je Marija vedno dobre volje in pri dobrem zdravju. Samo noge da niso več tako trdne kot pred leti, pravi. Slavljenca sta brez otrok in živita skupaj z nečakinjo Emilijo Danev, ki zanju skrbi kot za lastne starše.
Jubilanta sta zvesta čitatelja našega dnevnika. Zato se čestitkam sorodnikov in prijateljev od srca
uiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiniiMiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiuiiuuummmu
NA BREŽIN SKZ KORENINE
VIKTOR GODNIČ DEVETDESETLETNIK
nih vojaških bolnišnicah. Največ v Budimpešti, ki mu je še danes ostala v lepem spominu.
Leta 1918 je Viktor odšel v Ormož, kjer so kot begunci živeli žena in otroci. Tu so ostali dve leti, nakar so se vrnili v svoje domače kraje, v Nabrežino. Tu so si postavili nov dom.
Poleg svojega poklica se je Viktor ukvarjal tudi z zidarstvom in pleskarstvom. «Ni je strehe v Nabrežini,» nam je rekel, «ki je ne bi bil jaz napravil ali popravil».
Delal je vse do svojega oseminse-demdesetega leta. Zdaj končno živi v zasluženem pokoju, skupaj z o-bema svojima otrokoma. Kljub nelahkemu življenju je Viktor ohranil svoj zdravi humor vse do svojega 90. leta in. kot sam pravi, ga namerava obdržati do svoje stoletnice.
Viktorju Godniču, od vsega začetka zvestemu čitatelju našega dnevnika, ob. njegovem redkem življenjskem jubileju želimo še mnogo srečnih in zdravih let.
M. M.
Viktor Godnič: «Ni je strehe v Nabrežini, ki je ne bi bil napravil ali popravil»
Ko smo se pred dnevi ustavili v osmici pri Radoviču v Nabrežini, smo opazili krepkega moža v pogovoru s skupino domačinov. Nekdo nas je nanj opozoril s pripombo, da ima mož že nad devetdeset let. Tega skoraj nismo verjeli, sami smo se hoteli prepričati, če to drži. Povprašali smo ga in odgovoril je, da je res.
Kljub svoji visoki starosti je ga Nabrežinci imajo za svojega, saj živi tu od svojega štirinajstega leta, ko je sem prišel na delo v kamnolome. Rodil se je na Štefanovo 1883 v Komnu, v zavedni delavski družini. Po končani osnovni šoli je mali Viktor odšel kot vajenec na delo v nabrežinske kamnolome, kjer se je izučil za kamnoseka. Dolga leta je dan za dnem pešačil na delo iz oddaljenega Komna v Nabrežino. Ko je bil star 21 let se je oženil z domačinko Ljudmilo Pertot in se stalno naselil v vasi.
V prvi svetovni vojni je bil na italijanski fronti pri Doberdobu, kjer je hudo zbolel, da se je moral polnih 28 mescev zdraviti v raz-
Delovanje NSK v Trstu
Letošnji občni zbor NŠK bo 24. t.m.
Dne 19. decembra 1973 in 10. januarja letos je upravni odbor Na rodne in študijske knjižnice raz pravljal na svojih sejah o pripra vah za letošnji redni občni zbor Sklenil je, da bo občni zbor 24, januarja t.l. ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. Ceppa 9 v Trstu.
Med drugim je odbor imenoval za novega upravnika prof. Stani-slava Kodriča, ker je dosedanji u-pravnik prof. Samo Pahor kot u-pravnik odstopil ter zadržal samo funkcijo tajnika NŠK, s tem da bo skrbel za izdajo prve številke Letopisa NŠK, za razstavo slov. tiska med letošnjo majsko mednarodno konferenco o manjšinah, kakor tudi za jubilejno publikacijo, ki bo izšla ob 100-letnici «Edinosti».
Odbor je tudi kooptiral v članstvo NŠK tri nove člane iz vrst slovenskih izobražencev.
Odbor se je seznanil tudi s finančnim stanjem in poslovanjem NŠK ter s presenečenjem vzel na znanje vest, da NŠK za leto 1973 od deželne vlade ne bo prejela nobene podpore.
Odbor je končno razpravljal tudi o ciklusu predavani «Umetnost na Slovenskem» ter določil datume za vseh šest predavanj, o čemer poročamo v našem dnevniku na drugem listu.
Zahvala članom gorsk reševalne službe
Časopisi so poročali o nesreči, do katere je prišlo 27. decembra 1973 na poti, ki pelje od koče Brunner pa do Corsija v vzh. Julijskih Alpah in kjer bi tržaški gornik Gianmar-co De Mejo kmalu prišel ob življenje.
O zgorgj,,|iavedenem primeru pa bi rad izreke! na tem mestu besedo zahvale in pohvale članom gorske reševalne skupine iz Predela pri Trbižu in finančne straže. Z neverjetno hitrostjo so organizirali reševalni poseg za prevoz ranjenca s Predela v Videm, se sami nodali na kraj nesreče ter ponesrečenca varno in z največjo naglico prenesli do helikopterja, ki ga je takoj nato prepeljal v bolnišnico. Od trenutka, ko se je nesreča pripetila, pa do njegovega prevoza v videmsko bolnišnico, je poteklo morda- kaj več kot tri ure. Med drugim so bde nekatere poškodbe take narave, da bi zanesljivo prišel ob življenje, če bi zdravniška pomoč ne bila takojšnja. Mimo občudovanja in posnemanja vrednega zgleda organi zacije in reševalne akcije, je treba članom gorske reševalne službe priznati zlasti izredno človekoljubno požrtvovalnost, ki so jo pokazali pri reševanju ponesrečenega tovariša. In to je samo eden od številnih primerov, ko so na enak način in verjetno v še mnogo težjvn okoliščinah tvegali lastna življenja, da bi pomagali reševati življenja ponesrečencev v gorah.
Furlan J.
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Creme affé praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcaffè Vam daje vedno vse najboljše
ffijejncaffe.
PRIMO ROVIS
PRAŽARNAt UL. P1GAFETTA 6/1-Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793 735-750.575

Nadaljuje sc Iradicionalni YCSsilt SG/BM totiStUG
Popusti od
30 do 40°/°
Largo Barriera Vecchia 14
?:
i:*
Velika izbira: BLAGA IZ VOLNE, SVILE, BOMBAŽA, PLETENE KONFEKCIJE, ŽENSKIH HLAČ IN SRAJC, TORBIC, PASOV in GUMBOV
OGLEJTE Sl IZLOŽBE IN PRIMERJAJTE CENE!
iii
SKLEP NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
V Števerjanu bodo zgradili lepo stavbo za potrebe osnovne šole s celodnevnim poukom
Zanjo bodo potrošili 200 milijonov lir - V stavbi bo šest učilnic, imeli bodo tudi moderne prostore za skupinsko izživljanje
Morda bodo že letos jeseni pri-ieli kopati temelje za poslopje nove osnovne šole v Števerjanju. Občinski možje v tej občini so se sestali v petek zvečer na županstvu in pazljivo poslušali izvajanja načrtovalca novega poslopja inž. Bernarda Bense iz Gorice, ki je napravil zares lep načrt, predvidel v poslopju vse kar je potrebno za nemoten pouk v sodobni šoli. Pri tem se je načrtovalec poslužil nasvetov in izkušenj tistih, ki se zavzemajo za moderno šolsko vzgojo, upošteval je potrebe, ki nastajajo v šoli s celodnevnim poukom, upošteval je seveda tudi gričevnato področje, na katerem je treba v Števerjanu šolo zgraditi.
Šola bo stala v Dragi, t.j. pod cesto Števerjan - Grojna, tik pod Dvorom, kjer so posamezniki v zadnjem času že zgradili nekaj stanovanjskih hiš. Stavba bo stopničaste oblike, da se prilagodi terenu. Zgrajena bo v dveh nadstropjih, v vsakem bodo tri učilnice, med enim in drugim nadstropjem pa bodo prostori za skupinsko delovanje. Vsaka učilnica bo velika 6x8 metrov; ker je namenjena tudi celodnevnemu pouku, to je različnemu pouku, bodo kupili tako pohištvo, da bodo lahko po potrebi v učilnici uredili umetne in začasne ločitvene pregrade. Vsaka učilnica bo nato podaljšana z lastno teraso tudi na prostem, tako da se bodo lahko o-troci učili v spomladanskih mesecih kar na prostem.
V prostoru, ki bo v spodnjem nadstropju in ki bo služil kot povezava med skupinama učilnic bodo velika veža, ki bo služila tudi kot telovadnica, gledališka dvorana (v ta namen bo pripravljen tudi oder) in sploh kot zbimo mesto. Poleg tega pa bodo v šoli uredili tudi zdravniško ambulanto, učiteljsko sobo, tajništvo, sobo za pogovore s starši, malo stanovanje za morebitnega hišnika. V stavbi bo tudi prostor za kuhinjo, za jedilnico, skladišče in garažo za šolski avtobus.
Vse učilnice bodo obrnjene proti vzhodu, to pomeni da bo zjutraj vanje vedno sijalo sonce. Stavba bo zgrajena v obliki konjske P°d" kve. Na prostem bodo uredili še vrt ter prostor za majhno športno igrišče. Za razne delovne krožke bodo lahko uporabili tudi del podstrešja, saj je to precej veliko. Šola bo imela centralno ogrevanje. Oprema bo seveda moderna.
Načrt je zelo lep in funkcionalen In bo brez dvoma koristil celodnevni šoli, ki že nekaj let deluje
Števerjanu in ki se bo lahko še uspešneje razvila v novi šolski stavbi.
Za gradnjo bodo porabili 200 milijonov lir. Dežela je števerjanski občini nakazala 60.000.000 lir prispevka, za ostalo pa bo morala občina najeti pri goriški hranilnici posojilo in ga bo odplačevala dvajset let. Tudi tu bo pomagala dežela s petodstotnim letnim prispevkom, ki se mu potem pridruži še drug manj.i To pomeni, da bo dežela plačala obresti, glavnina pa bo šla v breme domače občine. Načrt morajo predložiti deželnemu tehničnemu uradu do 22. januarja, nato mora romati še v druge urade. Če bo šlo vse po sreči, brez birokrat-
skih težav, bi lahko dražbo za začetek del razpisal že konec poletja in tako bi lahko začeli graditi šolo na zimo. Verjetno bi bilo šolsko poslopje gotovo za začetek šolskega leta 1975-76.
Sejo je vodil župan Stanislav Klanjšček, poročala pa sta načrtovalec inž. Bernardo Bensa in tajnik dr. Venturini. Razna pojasnila so zahtevali občinski svetovalci, med njimi Slavko Štekar, Hadrijan Koršič in Izidor Prinčič. Prisotnih je bilo enajst svetovalcev, ki so vsi odobrili načrt.
Pred tem so svetovalci potrdili za letošnje leto za občinskega in šolskega zdravnika dr. Karla Rutar-
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
MED NOVIMI ULICAMI V GORICI SAMO ENA POSVEČENA SLOVENCU
Popravili bodo poslopje vrtca v Štandrežu
O razpravi v goriškem občinskem svetu v petek popoldne, ko so po skoraj 3-umi razpravi odložili do prihodnje seje odobritev ustanovitve konzulte za slovenska vprašanja, smo že včeraj poročali. Poudarili smo tudi, da je tako zavlačevanje, do katerega je prišlo na izrecno zahtevo svetovalca SDZ, škodljivo, saj se o konzulti govori že nekaj let, vprašanje je bilo vnešeno v občinski program 1. 1970, na dnevnem redu občinskega sveta pa je že od lanskega oktobra.
Pred razpravo o slovenski konzulti so svetovalci odobrili celo vrsto upravnih zadev, med temi tudi poimenovanje nekaterih novih ulic. Nove ulice v Gorici bodo naslednje: Trg Juliusa Kugyja (pred Rdečo hišo), Ulica Papeža Janeza XXIII (Sv. Ana), Ul. Pietro Pilla (v Stra-žicah), Ul. Giovanni Patemolli (se-
ja iz Gorice.
..................Hlinili..................................................................
SPOMINI NA DOGODKE PRED TRIDESETIMI LETI
V Doberdobu so 15. januarja 1944 nacisti pobili 7 domačinov in zažgali 5 hiš
Okupatorjevo divjanje ob pomoči izdajalcev
Pred tridesetimi leti so se v naših krajih dogajale hude stvari. Po razpadu fašistične Italije, v septembru 1943, se je vse naše ljudstvo masovno vključilo v Osvobodilno fronto. Ob strani so ostali le nekateri mlačneži in tisti, ki so se že pripravljali na izdajalsko sodelovanje z nacističnim okupatorjem in ki so skušali tudi na Primorsko razširiti belogardistično in domobransko idejo. V vsaki naši vaši se je sestavil odbor Osvobodilne fronte, zreli možje in fantje pa tudi dekleta so odhajali v partizanske brigade, tisti ki so ostali doma so zbirali živež, obleke, orožje in municijo za borce ter zbirali vse podatke o premikih nacifašističnih enot.
Nič čudnega torej, če je okupator besnel. Ob sodelovanju domačih izdajalcev je vdiral v naše vasi, po njih ubijal, požigal, plenil. Tako se je zgodilo tudi v Doberdobu, kamor so Nemci pridrveli močno oboroženi 15. januarja 1944. V torek bo torej poteklo trideset let od tega nemškega vdora v Doberdob. Zato je tudi prav da ta dogodek osvetlimo. Povzemamo pisanje lista «Naš Kras» z dne 10. oktobra 1970.
..............im.....
«PRIMORSKI LIKOVNIKI» V NOVI GORICI
«KULTURA NI ODSEV SLUČAJNOSTI...»
V	petek so v galeriji Meblo odprli svojevrstno razstavo
V	ten poudarku bi lahko rekli. I bojno vzpodbujanje in osveščanje da tiči vsebina otvoritvenega govo- pri izvrševanju umetnikovega po ra. s katerim je predverajšnjim | slanstva.
Jote Pohlen predstavil umetni-
ke razstave ^Primorski likovniki 1973-74» v galeriji Meblo v Novi Gorici V istem poudarku pa se mi zdi. da je tudi izraz razstave
Za to priložnost so se predstavili skoro vsi likovniki včlanjeni v Društvo slovenskih likovnih umetnikov za Primorsko: trije kiparji in deset slikarjev. Vsak se je predstavil z nekaj deli. ki jih je ustvaril v zadnjem času (povečini lansko leto). Razstava hoče biti torej nekakšen obračun tega, kar je Primorska v zadnjem času prispevala v likovnem ustvarjanju.
Priznati je treba, da je ta obračun zelo razveseljiv bodisi zato, ker razodeva nepretrgan razvoj in intenzivno dejavnost ustvarjalcev bodisi pa tudi zato, ker je opaziti precej prirastka posebno na Koprskem Kraškem, Vipavskem in Goriškem (Nekam odsotna je severna Primorska. Je to le naključje?). Razveseljivo je še posebno to, da razberemo pri mlajših umetnikih, ki tu prvič nastopajo, izredno živahne in pestre poteze, kar daje unati na bogat razvoj primorske it-kovne govorice. Poudarjam «primorske», kajti mislim, da se iz razstavljenih del utegne razbrati precejšnja izrazna svojskost, kt ne more biti le golo naključje pač pa pomeni življenjski odsev tega prostora. Ne glede na to ali ono šolo oziroma usmerjenost mislim, da lahko razberemo na obrazih tako starejše kakor mlajše generacije umetnikov neki skupen pndih življenjskosti in pokončnosti: Ratael Nemec se neprestano prenavlja in vedno ga odlikuje značajna poteza. Forme Negovana Nemca izstopajo po neukrotljivi žilavosti, s katero se izvijajo iz gmote, ravno tako s patosom prepojene Pohlenove figure. Monumentalno so zasnovane Bratuševe litografije. Izredno svetli in stilno prečiščeni so Medvešč-kavi sitotiski, neugnani, kot vedno, barvni zamahi Silvestra Komela, elementarna življenjska klica v Le nassijevih «valovih», svojsko «pretehtani» so Volaričevi «Programi» in neka posebno odločna poteza se obeta v Varlovih Oknih. Skratka: iz tega zborovskega nastopa primorskih likovnikov se mi zdi, da kar na mah lahko preverimo današnjo vsebino primorske govorice in pa stopnjo razvoja posameznih imet-
nikov.	.
Skupni nastop pa pomeni mimo vsega tudi globljo moralno povezavo med umetniki, se pravi medse-
m. r.
Danes zadnji dan slikarske razstave v palači Attems
Še danes si je moč ogledati raz stavo beneških mojstrov - slikarjev 18. stoletja v palači Attems. Slike, ki so bile v Gorici razstavljene, bodo prenesli že v prihodnjih dneh v Ljubljano, kjer bodo isto razstavo priredili v Narodni galeriji.
V Gorici je v več kot dveh mese cih razstava pritegnila zanimanje velikega števila ljudi. Točnih podatkov še nimamo, vendarle vemo že sedaj, da si je razstavo ogledalo vec kot 30.000 ljudi, kar je za Gorico svojevrsten rekord.
Pred nekaj dnevi si je v sprem stvu tukajšnjih zastopnikov krajev-ne oblasti ogledal razstavo tudi pred-sednik deželnega odbora odv. Co-melli.
Interpelacija o natečaju za ravnatelja umobolnice
Komunistična svetovalca Poletto in Paiza sta poslala pokrajinskemu pred sedniku interpelacijo v kateri menita da pokrajinski odbor ni ravnal prav, ko je lanskega 20. decembra odobril sklep natečaju imenovanje novega ravnatelja pokrajinske umobolnice.
Interpelanta menita, da bi bil moral o tem razpravljati pokrajinski svet, ki je za to pristojen, odbor pa je sprejel ta sklep na tihem in ga proglasil takoj za izvršilnega.
V Lečniku se je v petek zvečer precej hudo poškodoval 38-letni delavec Giovanni Turus iz Moše. V goriški bolnišnici so ga pridržali na 30-dnevno zdravljenje zaradi zloma desne piščali in udarcev.
Včeraj opoldne se je v Gradišču ponesrečil 64-letni hidravlik Mario Valandra iz Fare, ki se bo v bolnišnici zdravil 8 dni zaradi lažjega možganskega pretresa.
«V soboto, 15. januarja 1944 zjutraj ob 5. uri, so Nemci, z zloglasnim izdajalcem Blekijem, ponovno obkolili vas. Vse poti so bile zastražene, tako da nihče ni mogel iz vasi. Mežnarju so prepovedali zvoniti sveto jutro. Pred vsa-hišo je odmeval besneči glas: «alles platz». Prebivalce so kakor pse podili na trg. Že zgodaj zjutraj so si Nemci izbrali prve žrtve. Pred materjo in očetom so na trg gnali 20-letnega Emila Ferfoljo, ki se je skrival doma v hiši. Po cesti so ga zverinsko pretepali, tako da je bil ves okrvavljen. Na trgu ga pred vsemi butali z glavo zid. Nato so na trg pripeljali 26 letnega Jožeta Gergoleta in 31-let-nega Benjamina Jarca, ki sta bi-namenjena na delo. Izdajalec Bleki ju je pridružil okrvavljenemu Emilu. Med tem časom so Nemci premetavali in brskali po sleherni hiši. Na trg so pripeljali o-krvavljenega 31-letnega Andreja Žu-žica, ki se je skrival doma na podstrešju. S tem groznim prizorom so Nemci hoteli prisiliti domačine. da bi izdali svoje partizane, kurirje in aktiviste.
Izdajalec Bleki je med množico iskal znane obraze. Izbral je 32Jet-nega občinskega odbornika Jožeta Marušiča in 20-letno Hildo iz Lok-vice na Krasu, ki je komaj prišla v vas. Vaščani so stali okameneli. Z grozo v očeh so strmeli v mučene talce in pobesnele Nemce. Matere in žene so ihtele in prosile: «Pustite mi sina, moža ...» To so bili grozni trenutki. Domačini so se vprašali, če so res še ljudje. Hrepeneli so po svobodi, ki je takrat bila še tako daleč.
Bleki je talce izročil Nemcem, češ da je to celotni vaški odbor Osvobodilne fronte, kar pa ni u-strezalo resnici. Te so odgnali Matevžev hlev skupno z 19-letnim Rudijem Lakovičem. V zvoniku je ura odbila dvanajst. Prebivalci so se lahko vrnili domov. Matere in žene talcev so še ostale tu in prosile Nemce usmiljenja za pridržane svojce, a brez uspeha. Surovo so jih nagnali domov.
V Matevževem hlevu se je tedaj pričel grozljivi prizor. Domačini iz bližnjih hiš so slišali udarce in stokanje talcev. Mučenje je trajalo nepretrgoma do mraka. Neki Ne-
mec je povedal Ferletičevi materi (Pencenelovi), da bo iz njih «ka-put».
Zvečer so sedmerico odpeljali v Jelenovo klet. Bližnje družine so obvestili, da bodo napravili majhno pionirsko vajo. Ob 8. uri zvečer je močno zabobnelo. Jelenova klet se je sesula. To pa še ni bilo konec nacističnega nasilja. Zažgali so še pet hiš, pobrali sedem glav goveda in dva konja. Iz vasi so odšli naslednjega dne.
Matere in žene so zaman čakale, kdaj se vrnejo sinovi in možje. Domačini so vsepovsod iskali sled za njimi, a brez uspeha. Začeli so sumiti, da je minirana Jelenova klet zasula sedem mladih žrtev. Začeli so odstranjevati ruševine, šele po triindvajsetih dneh so prišli do že raznadajočih trupel. Bilo je v ponedeliek, 7. februarja. Domačini so bili tu že ves dan na delu. Proti večeru je začelo snežiti. Nenadoma ie vas obšla grozna vest, da so našli sedem mladih žrtev nod ruševinami. Ganieni svoici in domačini so se zbrali na Jelenovem dvorišču. Kolikokrat so šlj tod mimo, a niso slutili, da ležijo njihovi dragi tu, pod ruševinami.
Naslednjega dne, ko je sonce posijalo na zasneženo kraško gmajno, so se vaščani zadnjikrat poslovili od svojih mladih talcev. Obrazi so bili strti od bolečine, a v srcu je kipelo: «Maščevali vas bomo!»
verni del mesta), Ul. Pietro Mascagni (Sv. Ana), Ul. F.lli Stupa-rich (Sv. Ana), Ulica delTIndustria (industrijska cona), Ulica Antona Gregorčiča (prvi del ceste med Štandrežem in Sovodnjsmi), Ul. Jožef Ressel (med štandrežem in industrijsko cono), Ul. Giuseppe Collodi (Ločnik), Ul. Giulio Boemo (Ločnik), Ul. F.lli Cessar (Sv. Ana), Trg Luigi Einaudi (trg pri ljudskih hišah v Ulici Toti).
Poročal je odbornik Brancati, v debati pa so se oglasili nekateri svetovalci. Odv. Sanzin je dejal, da se s tem sklepom odobri poimenovanje ene ulice po Slovencu dr. Antonu Gregorčiču, da pa je to premalo, ker so pred velikim številom let odobrili poimenovanje trga v Podgori po Lojzetu Bratužu. Treba pa je najti tudi imena slovenskih mož iz drugega kulturnega in političnega tabora, ne samo iz katoliškega. Glavni trg v Š landre-žu naj bi poimenovali po dr. Andreju Budalu. Svetovalec Bratina je dejal, da je bilo težko v topo-nomastični komisiji predlagati slovenska imena, svetovalec Pagura pa je te očitke zavrnil.
Svetovalci so odobrili tudi oddajo naročila za načrt za stavbo slovenske trgovske šole inž. Adolfu Močniku.
Ob sklepu za strošek 7 milijonov lir za popravilo podstrešja in strehe pogorele stavbe otroškega vrtca v Štandrežu je svetovalec Bratina vprašal, kako je z gradnjo nove stavbe. Župan De Simone je dejal, da bodo novo stavbo pričeli graditi kmalu. Svetovalka Brajnik pa je ob tem vprašala, kaj bo s staro stavbo, ki jo sedaj popravljamo. V vasi se čujejo vzne mirljive govorice in ne bi bilo prav stavbo sedaj popraviti, nato pa jo komu za majhen denar prodati. Župan je dejal, da so nekatere ponud be za nakup stavbe, da pa ni občina ničesar odločila. Ob tem bi lahko opomnili na mnenje odbornika Moi-seja, ki ga je izrazil ob odprtju slikarske razstave v Štandrežu pred približno mesecem dni. Tedaj je Moi-se dejal, da bi lahko namestili v tej stavbi občinsko knjižnico, ob činsko ambulanto in sedež rajonske konzulte ter še kak občinski urad.
Svetovalci so tudi odobrili nakup 200 izvodov knjige «Movimento di liberazione in Friuli», ki jih bodo, kot je predlagal svetovalec Chiarion, po razdelili po šolah. Fašisti so Sili seveda proti.
Julri in v torek stavka v SAFOG
Jutri in v torek bodo spet stavkali v tovarni SAFOG, kjer se delavci borijo za uveljavitev tovarniškega sporazuma, ki mora slediti aplikaciji vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev. Jutri bodo delavci dopoldanske izmene stavkali od 11. do 11.30, oni popoldanske izmene pa od 15. do 15.30, v torek pa delavci dopoldanske izmene od 9. do 9.30 in od 11. do 11.30, oni popoldanske izmene pa od 15. do 16. ure. V torek zjutraj se bodo člani tovarniškega sveta sestali s tajništvom pokrajinske enotne sindikalne federacije kovinarjev.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu je danes dežuren dr. Lautieri. V Kr minu in okolici je dežuren dr. Alfonso Pagnutti ,tel. 6255; v Ronkah
Danes v Prosvetni dvorani «Dlaka v jajcu»
PREPLAH VČERAJ ZJUTRAJ
Telefonske grožnje o bombah v nekaterih goriških šolah
Dijaki obsojajo take grožnje
Neznanci so včeraj telefonirali v tri goriške šole in ravnatelje obvestili, da so v šolskih poslopjih skrite bombe. Neznanec je že pred 8.30 (bil je to moški glas) telefoniral ravnateljici trgovskega zavoda «Fermi», kasneje pa še ravnateljici realne gimnazije in tudi ravnatelju industrijskega zavoda ITI «Galilei». Ravnatelji so nemudoma obvestili kvesturo, ta je poslala svoje agente v omenjene šole in ti so poslopje skrbno pregledali: jiiso našli ničesar. Medtem ko se je y dveh šolah pouk redno vršil so odšli dijaki zavoda «Galilei» domov. V tem zavodu je bila včeraj zjutraj napovedana skupščina dijakov, zaradi tega ti povezujejo neslano telefonsko obvestilo s to skupščino. Medšolski dijaški odbor obsoja tak način ustrahovanja dijakov, ki so decembra lani pokazali svojo zrelost z enotnim in uspešnim nastopom.
Obvestila Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča kmetovalce na Goriškem:
1. Posestniki izkaznic za nakup in uporabo raznih strupenih škropiv in kemičnih preparatov 1. in 2. razreda lahko zaprosijo v najkrajšem času, po zatonu 1255 iz leta 1968, za podaljšanje veljavnosti izkaznic.
2.	Do 26. januarja oškodovanci po toči lanskega junija in julija, to je kmetje z Oslavja, Pevme, šentmav-ra ih deloma iz Doberdoba, lahko zaprosijo za nizkoobrestno posojilo 0,05 odst. in za odbitek povračila 40 odst. izposojenega kapitala.
3.	Dne 30. januarja zapade rok za prijave sprememb v sestavu kmečkih družin zaradi upokojitve ali zaposlitve družinskih članov v drugih dejavnostih ali tudi za izbris kmečkih družin in kmečke bolniške blagajne zaradi starosti ali ker ne obdelujejo več zemlje.
4.	Do 28. februarja se lahko vloži prošnja za prispevek za razna popravila kmečkih stanovanj, kjer zakon predvideva prispevek 400.000 lir, oziroma 500.000 lir za dela do 1.500.000 lir.
5.	Do 30. junija je čas za prijavo uporabe goriva kmečkih strojev v lanskem letu in za zaprositev za nova nakazila. Po lanskih izkušnjah pa priporočamo, da ni treba čakati tako dolgo zaradi morebitnega pomanjkanja goriva.
Za pojasnila v zvezi z gornjimi obveznostmi in za pisanje prošenj se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze, Ulica Malta 2, Gorica vsak delavnik v uradnih urah.
pa dr. Mario De Benedittis, tel. 77191.
iiiiiiiiiiHiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiimnuimiiiiiiJuiiiimiiiimiiiiiiimiHniiiiiiiiiiiiniimnmummni
Nedeljska tombola v Štandrežu
Pred dnevi smo objavili nekaj
■ IIIHIIIIIIIIIIIIIIimUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllUnilllHIIHMIIItlllllimilllMIIIIIUIIIIIIIIIHHIIIII j	vas|	kjer je
videti domačine, kako preživljajo nedelje, ob katerih ni mogoče uporabljati avtomobila. Videli smo kotalkarje v Doberdobu, kolesarke s Palkišča, igralce na Škulje v So vodnjah. Danes Vam posredujemo sliko iz štandreža, kjer so se več nedelj člani in prijatelji prosvetnega društva «Oton Župančič» sestali na društvenem sedežu, gledali kratkometražne filme, poslušali pesmi in glasbo s plošč ter igrali tombolo. Na naši fotografiji prav prizor z zabavnega dela ne deljskega popoldneva, to je ko ljudje pri mizi zavzeti s staro d žabno tombolo. Pri tem vneto uporabljajo stare in vedno dobre «fižole». Zgradi današnje gledališke predstave družabnega popoldneva v Štandrežu ne bo, bo pa spet prihodnjo nedeljo.
NA VČERAJŠNJI KONFERENCI V GORICI
Predlogi komunistov za drugačen razvoj gospodarstva v goriški pokrajini
Uvodno poročilo je imel deželni svetovalec Zorzenon
Dariu Pacorju, našemu raz-našalcu » Tržiču, je žena Vittoria povila te dni hčerkico, ki so ji dali ime
SCHARON TANJA
čestitamo!
V polni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici je bila včeraj gospodarska konferenca, ki jo je sklicala goriška federacija Komunistične partije Italije. Na tej konferenci, Id sledi področnim konferencam, so povedali posoški komunisti svoje mnenje o gospodarskem položaju pri nas in sestavili platformo, ki jo bodo zagovarjali v vseh forumih, upravnih, političnih in gospodarskih.
Konferenci je prisostvoval tudi član osrednjega vodstva stranke senator Pompeo Colajanni, prisotni so bili tudi deželni tajnik KPI inž. Cuf-faro, deželni svetovalci te stranke, poslanec Menichino, pokrajinski m občinski svetovalci, župani in drugi aktivisti. Konferenci so prisostvovali tudi gostje, in sicer zastopnika Zveze komunistov Slovenije iz Nove Gorice sekreUr inž. Tomaž Beltram in Viljem Pahor, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupien, predsednik družbe Friulia Lis posl. Martina, predsednik EPT Mario Del Ben, socialistični pokrajinski svetovalec Marko Waltritsch, predsednik konzorcija za javne prevoze v Tržiču Vittorio Semola, občinski odbornik v Gorici dr. Damjan Paulin, dr. Piemonti od vodstva KD, tajnik PSDI Agostino Candussi, zastopnik enotne sindikalne federacije Elio Zu
liani, tajnik PSI Sergio Semola.
Uvodno besedo je imel tajnik federacije KPI Tullio Paiza. Za konferenco so se komunisti odločili, je dejal Paiza, ker menijo, da je treba tukajšnje gospodarske pojave povezati v deželnem in vsedržavnem merilu. Zato so bile področne konference, na katerih so povedali svoje mnenje tudi zastopniki strokovnih združenj in drugih političnih strank. Konferenco prirejamo v času ko trka na vrata energetska kri; za, je nadaljeval Paiza, in zaradi tega se zavedamo, da je sedanji trenutek težak. Najti moramo izhod iz te krize in komunisti bodo znali v tem dati svoj resni prispevek.
Za njim je v imenu enotne sindikalne federacije govoril tajnik delavske zbornice Elio Zuliani, ki je tudi analiziral gospodarski položaj v naših tovarnah. Inž. Beltram, tajnik občinskega komiteja ZKS iz Nove Gorice je po pozdravnih besedah povedal nekaj o sedanjem političnem trenutku v Sloveniji, kjer imajo pred seboj naloge v zvezi s sprejemom nove ustave in z njeno realizacijo, kar je korak naprej v razvoju samouprave. Poleg tega pa bodo imeli volitve, 7. kongres ZKS, 10 kongres ZKJ. Na vidiku imajo tudi nestabilno ekonomsko situacijo v svetu, ki se odraža tudi na jugoslovanski ekonomiji, saj je ta
tesno povezana z evropskimi državami. Popoldne pa je pozdrav po-soških socialistov prinesel še tajnik goriške federacije PSI prof. Sergio Semola, v debato je posegel tudi član vodstva KD in predsednik deželne družbe Friulia Lis Michele Martina.
V uvodnem poročilu je deželni svetovalec Spartaco Zorzenon podrobno analiziral posamezna področja Goriške in njeno gospodarstvo. Govoril je o vlogi naše ekonomije v deželnem merilu, kritiziral dosedanjo deželno politiko, ki ni rešila problemov v naši deželi, nasprotno je nekatere celo poslabšala. Omenil je položaj v kmetijstvu, trgovsko - cestno povezavo s sosedno Slovenijo, industrijska vprašanja Tržiča, turizem v obalnem pasu, obrt, ribolov. Zorzenon je skratka povedal v strnjeni obliki to, kar komunisti zahtevajo na raznih področjih in kar menijo, da je treba v bodoče storiti.
Njegovemu uvodnemu poročilu so sledila druga, področnega in specializiranega značaja, ki so jih podali Bergomas, Chiarion, Padovan, Clapis, Menichino, Rizzi, Marini, Lamberti, Colleoni, Poletto, Visin-tin, Papais, Selič in Beltrame. Sledili so tudi posegi v diskusijo. Konferenca je trajala ves dan.
Duo Pahor-Slama danes v Attemsovi palači
V organizaciji katoliškega kultur nega društva «Mirko Filej» v Gorici bo danes koncertiral v dvorani Attemsove palače na Komu duo Pahor — Slama iz Trsta. Na sporedu bodo skladbe beneških avtor jev iz 18. stoletja. S tem koncertom se praktično zaključuje slikarska razstava beneških slikarjev 18. stoletja, ki je privabila v Attemsa vo palačo veliko število ljubiteljev umetnosti.
Začetek koncerta je ob 18. uri.
Tržaška umetnika izvajata koncert na starih glasbilih čembalu in kljunasti in prečni flavti. Med istodobnimi slikami in ob razsvetljavi sveč bo vzdušje ustrezalo času.
Danes popoldne bo v prosvetni dvorani v Gorici nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Mladi tržaški igralci bodo nastopili s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu», ki opozarja na naše zamejske razmere. Kabaret je skupno delo Miroslava Košute, Adrija-na Rustje, Sergeja Verča in Ati-lija Kralja.
V Trstu je ta predstava doživela precejšen uspeh in tudi ocene v listih so bile pohvalne. Slovensko amatersko gledališče nastopa tokrat prvič na Goriškem in prepričani smo, da bodo tudi pri nas doživeli tak uspeh, kot so ga dosegli v Trstu. Na naši sliki je prizor iz o-menjenega satiričnega kabareta.
Predstava se bo pričela ob 16.45.
E
Kino
Gorica
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Karl August Gbmer
PEPELKA
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf:	Selma Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
V četrtek,	17.	t.m., ob 10.30 v
gledališču Verdi v Gorici.
VERDI 14.30-21.30 «La polizia è al servizio del cittadino?». E. M. Salerno. Brvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 15.00-21.30 «Una donna e una canaglia». L. Ventura in F. Fabian Barvni film
MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Storia di una monaca di clausura». C. Spaak in S. Kenriall. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.00—21.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». R. Roundtree in V. McGee. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00—21.30 «Tequila». A. Steffen. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Sussurri • grida». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Ci risiamo, vero Provvidenza?». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Il consigbere». Barypj. film-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor	Lampret
Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita	Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson V četrtek, 17. t. m. ob 20. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoU-ški in mladinski)
n' RNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelb Rosselli, tel. 72340. Itl.ŽtiltiNA i.EKAKNA V BORICI lianp« ve« -lan in nonnCi te dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 2268.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti sina Vojka daruje družina Cotič iz Sovodenj lir 10.000 za Kulturni dom v Sovodnjah.
Vanda Cotič daruje ob prvi obletnici smrti Vojka Cotiča lir 10.000 za Kulturni dom v Sovodnjah.
V isti namen daruje N. N. lir 5.000.
Prosveta
V	štandrežu bo v petek 18. januarja ob 20.30 na sedežu redni občni zbor prosvetnega društva «Oton Župančič». Dosedanji voditelji društva bodo podali obračun o opravljenem delu in izvohli nov odbor ter načrtali prihodnje delovanje.
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo,
ob sodelovanju domačega prosvetnega društva, v nedeljo 20. januarja ob 17. uri, nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu».
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi v torek, 15. januarja, ob 20.30 v klubski dvorani na Korzu Verdi 13 predvajanje barvnih diapozitivov s 1. jugoslovanske razstave «DIA NOVA GORICA 1973». Predvajanih bo 165 najboljših del raznih avtorjev iz cele Jugoslavije. Spremno besedo ob slikah bo imel predsednik goriškega foto kino kluba Milenko Pegan.
Razna obvestila
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Elisa Tomasinsig, Ivano Milan, Alice Goia, Martina Simoni, Marjana Šuligoj, Katja Makuc, Maura Vendramin.
OKLICI: bolničarka Luciana Cres satti in podčastnik karabinjerjev Francesco Valerio, uradnica Marta Bregant in bolničar Giancarlo Zanetti, prodajalka Loreta Lupi in u-radnik Claudio Humar, prodajalka Graziella Žigon in inštalater Umberto Visintin, dijakinja Annamaria Zini in dekorater Franco Šanson, univerzitetna študentka Annahsa Peru-sin in kapetan Franco Luis, delavka Vincenza Santacroce in delavec Dario Paoletti.
POROKE: gospodinja Bianca Sega in upokojenec Nereo Clemente, gospodinja Gabriella Barison in trgovec Andrea Mauri, gospodinja Lucia Co-dromaz in električni varilec Vincenzo Cutrano, trgovka Aurelia Zanetti in podčastnik financarjev Ermanno Pi-rar.dini .uradnica Marta Tomolo in mehanik Claudio Chiades.
Na finančni intendanci v palači
Ljudskega doma in v davčnem uradu v Ulici Filzi so funkcionarji na razpolago občinstvu, da posredujejo novice in pojasnila o novih davčnih odtegljajih na plačah; prav tako dajejo funkcionarji pojasnila v zvezi z novim davčnim zakonom.
Trgovinska zbornica v Gorici bo tudi letos v soglasju z deželno ustanovo za razvoj obrti, dala tistim obrtnikom, ki nameravajo razstavljati svoje izdelke na sejmih doma in v tujini, določene prispevke. Prošnje na kolkovanem papirju je treba poslati na urad ESA najmanj trideset dni pred otvoritvijo sejma, na katerem žele obrtniki razstavljati.
Goriška prefektura javlja, da so do 1. februarja letos podaljšali rok za vložitev prošenj za sprejem 8 zdravnikov - poročnikov v policijsko službo.
Mladbiski krožek obvešča, da bo tudi danes, v nedeljo, 13. januarja, plesna čajanka, ki se bo pričela približno ob 19. uri po nastopu Amaterskega gledališča iz Trsta s satiričnim delom «Dlaka v jajcu».
KULTURA
13. januarja 1974
ARHIVI IZ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V SLOVENIJI
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja hrani okrog šest milijonov dokumentov NOB
Jugoslovanski arhivi iz polpretekle dobe so med najbolj odprtimi na svetu
Dogodki v vsakem času in prostoru se zrcalijo tudi v pisanih ^ “fuS'h dokumentih. Ti potem sluzijo zgodovini, ko obravnava in presoja podrobnosti oziroma obdobja v preteklosti družbe. Zbiranje takega gradiva in sploh skrb zanj je tedaj dolg do preteklosti ni dolžnost do prihodnjih rodov, ki se bodo v svojem življenju in pri delu morali ozirati v zgodovino ter se od nje učiti.
Narodnoosvobodilni boj in socia-n®Mna revolucija sta bila naj-vecji in najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda in zato ima to obdobje tudi izjemne razsežnosti. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil boj'v Sloveniji sestavni del socialistične revolucije, ki so jo vodili vsi jugoslovanski narodi in narodnosti ter je imela tudi ista izhodišča in cilje. Zaradi tega zgodovinarji, ki se ukvarjajo s preučevanjem nase nedavne preteklosti posa-niezne dogodke med narodnoosvobodilnim bojem sicer analizirajo in jih ovrednotijo, toda ob tem jih vključujejo v dogajanja v vsej Jugoslaviji, in, če je potrebno, tudi na širšem evropskem prizorišču.
Znanstveniki, ki preučujejo ob-oobje narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, so doslej odkrili, ure-oui, pregledali in ocenili že izredno veliko število najrazličnejših dokumentov iz domačih in tujih virov. Pri tem je imel naivaž-nejšo vlogo Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ^hiranje gradiva iz narodnoosvobodilnega boja je z avtorjem te-ga prispevka obravnaval tudi direktor te ustanove dr. Tone Ferenc. Povedal ie:
«Kolikor vemo sedaj, ni v Ev-ropi naroda, ki bi iz svojega osvobodilnega boja proti fašizmu ohra-n!‘ toliko arhivskega gradiva, kot ima slovenski narod. Največ teSo gradiva hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Sodimo, da je v njegovih skladiščih okrog 6 milijonov dokumentov, ki so jih ustvarile enote in ustanove narodnoosvobodilnega gibanja, pa okupa-p7?®? in njegovih sodelavcev. Približno 500 tisoč dokumentov pa hranijo tudi druge ustanove, denimo Arhiv Vojaškega zgodovinskega inštituta v Beogradu. Muzej NOB v Mariboru in druge muzejske zbirke v Sloveniji
Približno ena šestina gradiva a-1 okrog milijon dokumentov je Partizanskega izvora. Vsi. tako Ju9oslovani kot tujci, se čudimo, da je narodnoosvobodilno gibanje ustvarilo toliko gradiva in ga Precej tudi ohranilo, čeprav je mnogo gradiva propadlo v ognje-mh zubljih druge svetovne vojne m nekaj celo po njej. Verjetno ie temu tako, ker smo Slovenci ze Po tradiciji navajeni na pismen način občevanja. Pomembneje je vsekakor to, da smo imeli v Sloveniji zelo razvejano mrežo organizacij, ustanov, organov, enot in drugih dejavnosti narodnoosvobodilnega gibanja. Naj samo opomnim na dejstvo, da smo imeli na Slovenskem v letih 1943 in 1944 kar okrog 35 okrožij, na sedežu vsakega okrožja pa kar sedem ali več okrožnih komitejev ali odborov Komunistične partije. Osvobodilne fronte. Okrožnih narodnoosvobodilnih odborov, Slovenske Protifašistične ženske zveze. Zvezo komunistične mladine. Narodne zaščite ter Vojske državne varnosti, kar bi dalo — če bi se ohranilo vse gradivo, skupaj več kot 245 arhivskih fondov. Seveda Pa so bili tudi podobni okrajni ali rajonski, pokrajinski in tudi osrednji organi, veliko število par-lizunskih oziroma narodnoosvobodilnih vojaških ustanov in enot dd.. Nobeno osvobodilno gibanje v okupirani Evropi med drugo svetovno vojno ni imelo tako razdejane organizacije in dejavnosti Skupno hranijo arhivi in muzeji v Sloveniji kar 571 fondov in zbirk grad ua, ki ga je ustvarilo in o-
braaiio narodnoosvobodilno giba-
nie. Nadaljni razlog, da je narodnoosvobodilno gibanje ustvarilo in tudi ohranilo toliko gradiva. ie tudi v njegovi zavesti, da gre zo prelomno obdobje v slovenski zgodovini, in da je zategadelj treba iz njega ohraniti kar največ zgodovinskega gradiva. Glavno po-
Veljstvo slovenskih partizanskih det je na primer že 7. aprila 1942 haročalo podrejenim enotam, kako haj hranijo svoj arhiv in poudarilo: «Ni'treba posebej naglašati kakšno dragocenost predstavlja ta arhiv ki bo zvesta slika slavnih la junaških dni osvobodilne borbe slovenskega naroda.» Poudarim naj, da so bile izvedene pomemb-hc akcije za ohranitev arhivskega gradiva, pri čemer so sodelovali tudi nekateri posamezniki med vojno, denimo J. Jarc in L Pirko-vič, po vojni pa dr. F. Škerl ter hstanove, na primer Znanstveni Inštitut pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta V glavnem neprijaznih časih za zbiranje in varstvo arhivskega gradiva sicer niso posvečali takš-he pozornosti okupatorjevemu gradivu, kakor so jo dokumentom narodnoosvobodilnega gibanja.
Vendar so bili tudi že med vojno primeri, da so borci v nahrbtnikih nosili in varovali zaplenjeno okupatorjevo gradivo in tudi po hojni so bile ustanove in pasa-hiezniki. ki so zbirali velike količine tega gradiva. V Sloveniji Irnamo danes okrog 350 arhivskih fondov in zbirk ali okrog 700 te-
kočih metrov gradiva okupatorjev in njihovih sodelavcev.
Vse to gradivo je izrednega pomena za ponazoritev našega osvobodilnega boja, ki prav gotovo pomeni enkraten in neponovljiv vrh v zgodovini slovenskega naroda. Na osnovi tega gradiva nastajajo razprave zgodovinarjev, članki publicistov in novinaijev, učbeniki in filmi za naše šole in podobno.»
Kljub tolikšnim uspehom pri zbiranju dokumentov in drugega gradiva iz najpomembnejšega obdobja v zgodovini slovenskega naroda, pa so na tem področju še številne vrzeli. Razlogov je več. Pogosto primanjkuje denarja za reprodukcijo dokumentov v tujih arhivih, ki so sicer odprti za znanstveno javnost. Upoštevati pa je tudi treba, da je precej gradiva še nedostopnega. Zaradi vsega o-menjenega posameznih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja še ne moremo celovito obravnavati in ovrednotiti. V tujini je skratka še ogromno gradiva, ki o-bravnava razne dogodke v obdobju narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, pa teh dokumentov naši zgodovinarji bodisi še niso pregledali ali pa jim niso dostopni. Sovjetski arhivi so na primer še nedostopni, bolj odoni oziroma dostopni pa so angleški in ameriški viri. V avstrijskih arhivih je na primer povsem nedostopno vse gradivo o dogodkih, ki so se odvijali po letu 1918. Zaradi tega jugoslovanski zgodovinarji nimajo vpogleda v arhive okupatorjevih ustanov, ki so med zadnjo vojno delovale na Gorenjskem in slovenskem štajerskem ter jih sedaj hranijo v Celovcu in Gradcu. Marsikateri dogodek iz narodnoosvobodilnega boja na o-beh območjih zavoljo tega še ni znan do vseh podrobnosti in zato tudi ne preučen. In dalje. Če bi našim znanstvenikom dovolili vpogled v gradivo zbrano v bolgarskem vojaškem arhivu v Sofiji, bi lahko bolje osvetlili nekatere dogodke ob koncu zadnje vojne v Medjimurju in Slovenskih Goricah. Na Madžarskem pa hranijo pomembne dokumente o narodnoosvobodilnem boju v Prekmurju, in to gradivo bi naši zgodovinarji radi čimprej preučili. Drugače je v Italiji. Tam so nekateri jugoslovanski zgodovinarji dobili gradivo iz fašističnega obdobja, tudi zaupne dokumente, celo prej kot njihovi domači znanstveniki. Vendar so dobili samo del gradiva, ker so dokumenti iz obdobja po letu 1918 v večini; italijanskih arhivov še zmeraj ne dostopni za vse zgodovinarje. Jugoslovanski zgodovinarji so kljub omenjenim težavam pri zbiranju oziroma analizi dokumentov v zadnjih desetih letih vendarle dobili dober vpogled v gradivo, ki ga hranijo domači in tuji arhivi. Pri tem pa je posebno potrebno poudariti, da v Jugoslaviji najbrž ni arhiva ki bi bil zaprt prav za vse zgodovinarje. Morda je iz tega ali onega razloga nedostopno le neko gradivo.
Ko jugoslovanski znanstveniki preučujejo in zbirajo dokumentacijo v tujih arhivih, ooozarjajo tudi na vire doma. Zlasti v začetnem obdobju osvobodilnega boja so za zmeraj propadli nekateri pomembni arhivi, na primer Arhiv Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, to je tisti arhiv, ki so ga zakopali v Ljubljani in v njeni okolici. Tudi gradivo iz pokrajin in okrožij v letih 1941 in 1942 je v glavnem propadlo in so zato sedaj velike težave pri pisanju preglednih monografij narodnoosvobodilnega boja na posameznih območjih Slovenije Zaradi pomanjkanja pisanih virov iz tistega časa pa niso dovolj preučeni in osvetljeni tudi nekateri pomembni dogodki slovenskega značaja, na primer ustanovitev Osvobodilne fronte in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ter nekatera važna zasedanja Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora.
K zbiranju dokumentacije iz narodnoosvobodilnega boja prispeva tudi skrb Zveze združenj borcev Slovenije, za negovanje revolucionarnih tradicij v družbi. Komisija za razvijanje revolucionarnih tradicij pri predsedstvu republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije na primer uspešno izvaja načrt za pripravo monografij o zgodovini vseh partizanskih brigad in odredov ter tudi o posameznih dogodkih oziroma problemih v obdobju narodnoosvobodilnega boja in soJa-listične revolucije. Doslej so izdali že okoli 36 takih zgodovinopisnih del, razen tega pa posa mezni avtorji pripravljajo še približno 25 drugih publikacij na temo «Narodnoosvobodilni boj in socialistična revolucija v Sloveniji». Knjige o tem obdobju objavljajo v posebni zbirki «Knjižnica NOV in POS». Omenjena komisija je svojo dejavnost v zadnjem času še razširila. Ustanovili, so odbore nekdanjih aktivistov 01' po okrožjih, ki jim kot odborom vojaških enot občinske skupščine podeljujejo domicil. Tudi ti odbori bodo na enak način pripravljali orise narodnoosvobodilnega gibanja in jih objavljali pri «Partizanski knjigi» v zbirki «Knjižnica OF».
Predsednik Komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij pri predsedstvu republiškega odbora Zveze združenj borcev polkovnik Zdravko Klanjšček je poudaril, da so pri pripravljanju že objavljenih zgodovinopisnih _ del in pri knjigah, ki jih bodo še izdali, odkrili kakih tisoč izvirnih dokumentov in fotosov, posamezni
avtorji in odbori pa so zbrali več tisoč izjav udeležencev, se pravi avtentičnih prič. Polkovnik Klanjšček meni, da je koristnega in zelo dragocenega gradiva v privatni lasti še veliko. Škorc vsak borec, zlasti pa bivši vojaški starešina in tudi aktivist hrani doma kak dokument ali fotografijo, brošuro, izvod partizanskega tiska in podobno. Nesateri pa posedujejo dnevnike in celo muzejske rekvizite, dele opreme in orožje. Seveda jih nanje vežejo nepozabni spomini, da jih štejejo med svoje najdražje listine ali ored-mete. Včasih so spričo vrveža našega vsakdana nanje že pozabili in jih je nanje opozorila šele akcija Zveze združenj bivših borcev Slovenije. Pri teir pa ne gre pozabiti, da je od teh herojskih dni našega ljudstva minilo že skoraj 28 let in da so vrste borcev in aktivistov redčijo. Zato je čedalje večja nevarnost, da bodo ti dragoceni predmeti, fotosi in dokumenti. ki so ”e v privatni lasti, izgubljeni, ker bodo prišli v roke ljudem, ki teh dokumentov ne bodo cenili, ali pa se ne bodo zavedali njihove pomembnosti.
Zbiranje in preač :vanje gradiva iz največjega in najbolj veličastnega obdobja naše narodne zgodovine, bo torej še dolgo trajalo. Pri tem pa je ireoa bolj kot doslej širiti zavest o pomembnosti slehernega dokumenta, fotografije ali rekvizita iz časov narodnoosvobodilnega boia in socialistične revolucije. To gradivo je namreč del našega narodnega bogastva, ki ga moramo na vsak način ohraniti tudi za prihodnje rodove.
M. D.
Na letošnjem «Dnevu emigranta» v Čedadu sta nastopila otroški pevski zbor iz Nadiških dolin pod vodstvom g. E. Cenžiča ter mešani zbor «Rečanj» iz Ijes. Zlasti malčki so ganili vse prisotne s svojim
slovenskim petjem
ESEJI, KRITIČNI IN POLEMIČNI ZAPISI
Lutkovno gledališče gostuje pri nas
Ta teden bomo na Tržaškem imeli kar tri zanimive gledališke prireditve — premiere, od katerih dve za otroke. Že jutri dopoldne ob 11.30 bo v Občinski telovadnici v Dolini gostovalo kot gost Stalnega slovenskega gledališča Lutkovno gledališče iz Ljubljane. V torek popoldne bo v Kulturnem domu v Trstu premiera otroške predstave našega gledališča — pravljica «Pepelka», v petek pa bomo imeli v gosteh Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki bo uprizorilo (dan prej, v četrtek v Gorici) Gombrowisczevo delo «Ivona, princesa Burgundije».
Zanimiv gledališki teden, ki se nam obeta v prihodnjih dneh, bo tedaj odprlo Lutkovno gledališče iz Ljubljane, edino slovensko poklicno gledališče. ki se ukvarja zgolj z lutkovno umetnostjo in žanje povsod veliko uspehov in priznanj. Ljubljanski lutkarji se nam bodo predstavili z igrico Hanne Januszewske «Tigrček Peter» in sicer jutri dopoldne v Dolini, popoldne ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek ob 11.30 in ob 16. uri pa v Slomškovem domu v Bazovici. Po gostovanju na Tržaškem bodo imeli še vrsto predstav na Goriškem.
«Tigrček Peter», ki ga je režijsko postavil na oder Dušan Hrovatin, osnutke za lutke in sceno narisala znana mladinska ilustratorka Marlonka Stupica, glasbo pa skomponiral Bojan Adamič, je ljubka in prisrčna pravljica, ki bo prav gotovo zabavala našo osnovnošolsko mladino pa vse otroke nasploh, saj so predstave Lutkovnega gledališča namenjene le njim in je zato prav, da že zdaj opozorimo vse naše učitelje in starše na to gostovanje.
Vidmar: K našemu trenutku
Prva v seriji knjig nove zbirke, ki bodo napisane v «areni življenja» in osvetljevale njegove odklone
Josip Vidmar
Morda bo poznavalca razmer na slovenskem knjižnem trgu presenetilo. da je Partizanska knjiga, torej založba, ki je bila vsaj prvotno ustanovljena v drugačne namene, izdala knjigo Josipa Vidmarja: K našemu trenutku. Toda ko preberemo pojasnilo založbe razumemo to izdajo. Ime Josi- ' pa Vidmarja je kot ime literarnega delavca in kritika od vsega začetka bilo vedno zvezano s protestom zoper najrazličnejše neumnosti in slabosti v kulturnem življenju. Vidmarjevo kritično pero predstavlja po Levstiku in Cankarju največjo kritično in polemično silo. Zato je bilo tudi naravno, da so Josipa Vidmarja kot kulturnega delavca in predstavnika slovenske bojevite misli postavili za predsednika Osvobodilne fronte. Osvobodilno gibanje pa nas ni nameravalo osvoboditi le tujih zavojevalcev temveč tudi teme, tuje in slovenske. Zato Josip Vidmar tudi po končani revoluciji ni utihnil. Bojeval se je zoper stalinistične vplive na naše življenje in našo omiko, zdaj pa se bori zoper razjedanje slovenskega življenja in omike, pa naj prihaja z zahoda ali od koderkoli. Založba Partizanska knjiga izdaja torej knjigo Posipa Vidmarja kot nekdanjega predsednika Osvobodilne fronte, kot predstavnika kulturnih polemikov in kritikov in kot človeka, ki se tudi današnji čas bori proti nepravilnostim in stranpotem v slovenskem kulturnem življenju.
Sicer pa začenja založba Partizanska knjiga prav s knjigo Vidmarjevih esejev in razmišljanj novo knjižno zbirko. Ta nova knjižna zbirka bo namenjena izdajanju takih del. ki zaradi svoje aktualnosti zaslužijo, da takoj pridejo na slovenski knjižni trg. Ne gre za to, da bi te knjige redoma izhajale v določenih ča-
............................................................».........................................m,,..,,,.,,..,.,,.,.,....,............mm,........».-'mm,,,,mm.................................................
napisali Melita Valli, Alex Ota, Tatjana Černivec, Vilma Pado-
MLADIKA št. 11 -12
Z dvojno številko 11-12 je Mladika zaključila svoje XVII. leto izhajanja. Nekateri prispevki v njej izstopajo iz sicer standardne vsebine. To velja predvsem za spominski zapis Alojza Rebule na prvo srečanje z Jakobom Ukmarjem ob drugi obletnici njegove smrti. Lep je prispevek Irene Žerjal o «lenčicah» — lesenem koritu, v katerem so pred dolgimi leti škedenjske žene «namesile testa za tone kruha». Anton Kacin prikazuje Virgilija ščeka kot organizatorja in politika. Gre za zanimiv izsek iz zgodovine narodnostnega boja pri nas. Maks Sah podaja pregled rešenih in nerešenih slovenskih šolskih vprašanj. Vinko Beličič odgovarja na vprašanja Alojza Rebule o svojem prevodu Manzonijevih «Svetih himen» in pri tem pojasnjuje ne le svoj pristop k prevajanju, pač pa tudi težave, s katerimi se je spoprijemal. Martin Jevnikar posveča pregled zamejske in
ko ocene izpolnjujejo Harejevo poročilo o Vrabčevih «Izbranih zborih», Jevnikarjevo o Gradnikovem «Lucipetru», Peterlinova kritika o uprizoritvi «Kaplana Martina Čedermaca» v SSG ter še vest o uprizoritvi Jezove drame «Zadnji pogovor» na Slovenskem odru v o, častitev kmečkih uporov na Slovenskem.
GALEB št. 3
Galeb izhaja z razveseljivo točnostjo. Svojo decembrsko številko je seveda označil z nekaj božičnimi in novoletnimi pesmimi, v ostalem pa je gradivo tradicionalno. Tretja nadaljevanka ilustrirane zgodbe «Čudovito potovanje Matička in njegovega strička» potrjuje, da odločitev za to risanko ni bila napačna. Dovolj je napeta in gotovo priteguje mlade bralce.
Zgodovina v slikanicah prikazuje tokrat tržaško mesto od 14 do 18. stoletja ter zemljevid občin v tržaški in goriški pokrajini.
satelju^6 Antorm U KucWhgu! etRubri- 1 Pn^pUkupnT3 PosTairso'jdf učim
ci iz šole v Ul. Randaccio v Gorici, iz Doberdoba, iz šole v Ul. sv. Frančiška v Trstu, iz Slivna, s Proseka in iz Boršta.
Preostalo gradivo v pesmih in prozi so prispevali stalni sodelavci Danilo Gorinšek, Ludovika Kalan, Črtomir Šinkovec, Vera Poljšak, Vojan Arh, Angelo Cerkvenik, Stana Vinšek, Meta Reiner, Ana Seghers, Miro Prešel, Neža Maurer in Franjo Roš, med ilustratorji pa so — kot vedno — Robert Hlavaty, Bine Rogelj. Marjanca Jemec Božič, Magda Tavčar, Božo Kos, Leon Koporc, Jelka Reichman.
LITERARNE VAJE št. 2
Decembrska številka «Literarnih vaj» je pritegnila našo pozornost zaradi vrste sestavkov, v katerih dijaki Znanstvenega liceja po spominih mater in očetov opisujejo pomlad leta 1945. Sestavki so napisani živo in plastično oživljajo z drobnimi primeri velike dogodke, ko so partizanski borci v zadnjem naskoku osvobajali Trst, Nemci pa so se še krčevito upirali in še sejali smrt med našimi ljudmi in požigali naše vasi. Takih sestavkov bi si še želeli, saj lahko v naši mladini sami krepijo samozavest. Tokrat so jih
van in Davor Pečenko.
Ostale prispevke so napisali E-ster Sferco, ki nadaljuje svojo celoletno povest «Petnajst avgustovskih dni», Neva Regent, ki opisuje vtise s šolskega izleta v San Marino, Aleksander Sancin, Nevo Radovič, Vesna Sosič. Danila Milič, Katy Kostnapfel. Laura Pertot, Nataša ščuka, Goran Rustja in Neva Umek. Pesmice so prispevali Ana Čuk, Tanja Le-giša, Patrizia Terčič, Ivana Pertot, Faboj Gattonar, Cinzia Au-ber, Laura Pertot in anonimni avtor, linoreze pa Erna Ozbič (na prvem ovitku) in David Slobec (na zadnjem ovitku), Renato Gombač, Jurij Škabar, Amy Rutar, Igor Brana, Marija Tereza Poč-kar in Tanja Gregori.
Zora Tavčar je napisala kritič no poročilo o Beličičevem prevodu Manzonijevih «Svetih hi-men».
ÙTEi
sovnih obdobjih. Izhajale bodo po potrebi. Dotikale pa naj bi se slovenskega javnega življenja, gospodarstva, politike, kulture, samoupravljanja, zgodovine, vseh znanosti, pa tudi literature. Kot pravi uredništvo založbe naj bi bile te knjige napisane v areni življenja, bile 'nhj ‘bi torej kar se da aktualne in s partizansko bojevitostjo.
Eseji, kritični in polemični zapisi Josipa Vidmarja, so pretekle mesece izhajali pod naslovom K našemu trenutku v ljubljanskem Delu. V tej knjigi so ti sestavki zbrani, dodan je še intervju s televizije, pa menda še en sestavek, ki ni bil objavljen. V vseh teh esejih in razmišlja-
no zgoraj, s kritično besedo dotika sodobnih aktualnih problemov slovenskega kulturnega življenja, zlasti literarnega, žigosa nekatere zgrešene misli in ideje predstavnikov mlajše generacije ter ostro nastopa proti vsem deviacijam v kulturi in še posebej literaturi. Seveda je vprašanje če bodo lahko vsi in vedno dali prav Vidmarjevim besedam, če bodo sprejeli njegove sodbe in kritiko nekaterih pojavov. Ne glede na to pa pomenijo ti eseji, zlasti zdaj, ko so zbrani v knjigi, ne samo odkrito kritično besedo o težavah in problemih v kulturi današnjega časa, temveč tudi osnovo za nadaljnjo polemiko in razpravo.
Sl. Ru.
DUNAJSKI
KOMORNI
ANSAMBEL
Dirigent Anton Nanut, solista Miloš Pahor (flavta) in Ileana Bratuž-Kacjan (sopran)
Glasbena matica nas je 8. t.m. presenetila z zanimivo sestavo izvajalcev v Kulturnem domu: Dunajski komorni ansambel, dirigent Anton Nanut, flavtist Miloš Pahor in sopranistka Deana Bratuž - Kacjanova, ki so nam izvedli štiri Mozartova dela — Malo nočno glasbo: Koncert za flavto in orkester v G-duru, KV 313; motet Exultate, jubilate, KV 165 in Divertimento v D-duru, KV 251.
Dunajski komorni orkester se je predstavil kot rutinirano, enotno delujoče, homogeno telo, ki z vso preciznostjo sledi dirigentovim in-tencijam in pred katerim je bila Antonu Nanutu dana možnost, da je svoje poustvarjalne kvalitete razvil v neprimerno večji meri kakor na zadnjem nastopu z orkestrom Slovenske filharmonije v isti dvorani.
Ni vselej lahka naloga ustvariti stopnjujočo podoživljajsko atmosfero v svoji celotni zaokroženosti programa, če je dirigent vezan na dela enega avtorja, posebno še na slogovno tako svojskega Mozarta, vendar je Nanutu uspelo v celoti zadržati živo navezavo s poslušalci v prepričujočih ostvaritvah, čeprav smo v nekaterih stavkih pogrešali pristnejšega mozartijanskega poleta in iskrivosti. Nekateri, kakor Romanca in Rondo iz Male nočne glasbe pa Rondo iz Koncerta za flavto so zaradi svoje plastične izoblikovanosti zapustili še posebno zaznaven vtis.
Seveda sta k uspelemu večeru pripomogla tudi solista. Flavtist Miloš Pahor je najbolj izrazito pokazal svojo kreativno moč v tretjem stavku koncerta, Rondo, v katerem sta se z njim ujela v najbolj strnjeno muziciranje tudi dirigent in orkester, medtem ko je drugi stavek Adagio non troppo izzvenel nekam togo, brez prave napetosti. Sicer pa je Pahor igral precizno v lepem, izenačenem tonu. «Exultate jubilate» je pela Deana Bratuž - Kacjanova solidno in se skušala približati duhu in slogu velikega avtorja ter sorazmerno svojim glasovnim danostim, v osnovi uspela: pogrešali pa smo natančnejšega razlikovanja v petju melizmov, ki bi gotovo pripomogli k lahkotnejšemu nazornejšemu oblikovanju fraz. Sicer pa sem mnenja, da je pevka neprimerno izrazno močnejša v intimnih samospevih, kar je potrdila ponovno na zadnjem nastopu v Kopru v izredno muzikalnem in prepričujočem oblikovanju samospevov Marijana Lipovška. Na drugi strani pa vsaj trenutno ne bi mogli odgovoriti na vprašanje]’ katera med slovenskimi pevkami bi bila primernejša za to Mozartovo delo.
Višek večera je bila vsekakor izvedba dodatka izven sporeda, ko je orkester zaigral četrti stavek iz Haydnove Žalne simfonije: v pristnem muzikalnem navdihu kakor v enem napetostnem zamahu izoblikovan stavek je vzbudil močan zanos in potrdil tudi kreativno visoko raven orkestra.
Ivan Silič
njih pa se Vidmar, kot poveda-
TRADICIJA, KI SE USPEŠNO NADALJUJE
Koledar in knjižna zbirka celjske Mohorjeve družbe
«Stari1 slovenske lipe» - kramljanja z ljudmi o življenju v preteklosti
Vsako leto sproti ugotavljamo, da se Mohorjeva družba drži svojih stoletje utrjenih navad in da vsako leto ob koncu leta izda svojo redno knjižno zbirko. Če to lahko ugotovimo tudi ob koncu letošnjega leta, potem to ni nič novega. Lahko pa letos, po podatkih založbe same, ugotovimo naraščanje števila naročnikov in s tem porast naklade: letošnje knjige so izšle v nakladi 56.000 izvodov. Če vemo, da gredo knjige Mohorjeve družbe predvsem na podeželje, potem to pomeni, da bo kar lepo število knjig prišlo med tiste bralce, ki najbrž ne kupujejo dosti drugih knjig.
Letošnjo knjižno zbirko Mohorjeve družbe uvaja kot vsako leto tradicionalni koledar, ki ga je ob sodelovanju uredniškega odbora uredil Jože Dolenc. Že površen pregled vsebine kaže, da je v koledarju poleg običajnega pra-tikarskega dela in koledarskih podatkov, vsakega nekaj. Nekaj je literarnih sestavkov, nekaj spominskih zapisov, precej prostora pa je posvečenega raznim kulturnim in javnim delavcem, ki so bodisi praznovali življenjski jubilej, bodisi umrli, če med avtorji literarnih prispevkov omenimo Prežihovega Voranca, Janka Mlakarja, Matevža Mačeta, Borisa Pahorja, Franceta Lokarja, Edvarda Kocbeka, potem že ta i-mena kažejo na skrben izbor. Vsi ostali priložnostni sestavki pa so po svoje zanimivi, poučni in primerni. Koledar je bogato slikovno opremljen in pester, kar seveda ni brez pomena.
Knjigo, namenjeno branju, predstavlja letos zgodovinski roman Ivana Preglja Tolminci. (Gre za izdajo v zbirki Slovenske večernice.) O romanu in o avtorju je spremno besedo napisal Fran-
ce Koblar in tako to lepo stvaritev približal bralcem, če omenimo, da je to «mogočno pesnitev o domači preteklosti in pretresljivo pričevanje o nekdanjih ljudeh» (Koblar) Mohorjeva družba izdala v času, ko smo proslavljali obletnico kmečkih uporov, Pregelj pa govori v Tolmincih prav o tolminskih puntarjih, potem moramo založbi priznati, da je ob odličnem literarnem delu znala prisluhniti tudi času.
V	preteklost, pa tudi v današnji čas, sega druga knjiga Mohorjeve družbe, knjiga z naslovom Stare slovenske lipe. Napisala sta jo novinarja Miran Sat-tler in France Stele. Podnaslov knjige pove, da gre za kramljanja z ljudmi o življenju, ki je stoletja teklo pod vejami lip. V resnici je to svojevrstna knjiga, ki jo bodo ljudje gotovo radi brali. Avtorja sta reportaže in pogovore z ljudmi pod naslovom Lipovi bogovi priobčevala v Nedeljskem dnevniku. Za to izdajo, pa sta delo dopolnila in nekoliko predelala. Tako je nastala zanimiva knjiga, napisana v kramljajočem tonu. Avtorja se opirata na zgodovinske podatke o posameznih lipah po raznih krajih Slovenije in kramljata o preteklosti in sedanjosti, opirajoč se na pogovore z ljudmi. Knjiga je polna anekdot, ljudskega izročila, folklore, zgodovine in sodobne problematike. Ni dvoma, da jo bodo preprosti bralci radi in z užitkom prebirali.
V	svojo redno zbirko je Mohorjeva družba uvrstila letos prvo knjigo svoje nove zbirke Veliki slovenski kulturni spomeniki. V tej knjigi je umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar objavil svojo obsežno študijo o nekaterih najpomembnejših spomenikih cer-
kvene arhitekture in umetnosti na Slovenskem. Avtor je znan slovenski umetnostni zgodovinar, v svojem delu, ki je bogato ilustrirano, pa je zanimivo, poljudno, pa vendar strokovno bogato obdelal in prikazal nekatere najpomembnejše primere slovenske cerkvene arhitekture, kakor tudi cerkvene umetnosti. Vsak prijatelj umetnosti, zlasti pa še starega slikarstva bo našel v knjigi bogato gradivo o umetnostnih spomenikih, ki se skrivajo po naših cerkvah.
Zadnja knjiga letošnje redne zbirke nosi naslov Apostolska dela. Knjigo je pripravil uredniški odbor, uvod in opombe pa je napisal Stanko Canjkar. Knjiga A-postolska dela je knjiga verske vsebine in govori o nadaljevanjih evangelijev, je nekakšen nov, peti evangelij. Knjiga ima bogato slikovno gradivo in potreben komentar.	Sl. Ru.
Prejeli smo
Proteus
Prirodoslovno društvo Slovenije že 35. leto izdaja ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo «Proteus», katerega uredniški odbor sestavljajo sami ugledni slovenski znanstveniki, njegov sedanji glavni urednik pa je prof. dr. Anton Ramovš. Tudi zadnja številka je vsebinsko pestra, bogata in zelo zanimiva in človek z veseljem prebere prav vse članke, pa naj bodo bolj zahtevni, kot je na primer sestavek Aleša Krbavčiča «Ob tridesetletnici industrijskega dobivanja benzilpe-nicilina, ali pa lažji, kot je na primer članek Meria Pleničarja «Geološki izlet na Nanos». List. se naroča pri Mladinski knjigi * Ljubljani, Titova 3.
Z današnjo številko začenjamo z novo rubriko, v kateri bo dr. Peter SANZIN, odvetnik v Gorici, seznanjal čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi prispevki, kot z odgovori na vprašanja, ki mu jih bodo postavljali posamezniki. Zainteresirani lahko naslovijo primerna vprašanja na uredništvo v Trstu in Gorici ali v pisarno dr. SAN-ZINA v Gorici, Ul. Duca d'Aosta št. 42.
Veliko ljudi ima, in je imelo, v naših krajih svoje nepremičninsko premoženje neurejeno kar zadeva vpis lastninskih pravic v zemljiških knjigah.
Tako je na primer videti, da so zemljišča in hiše vpisane na osebe, ki jih že davno ni več, kot je razvidno iz njihovih rojstnih podatkov, po katerih bi imele 100-120 ali še več let. Zgodilo se je pač, da po smrti prvotnih lastnikov njihovi dediči niso poskrbeli za formalno ureditev zapu-
ščine ter se zadovoljili morda le z ustnim dogovorom o razdelitvi premoženja. Tako stanje je s časom še zakompliciralo možnosti formaliziranja doseženih dogovorov, ker je v mnogih primerih prišlo do smrti (ali izginitve) prvih dedičev, tako da je danes v posesti premoženja že druga ali tretja generacija po vknjiženem lastniku.
Včasih, in še kar pogosto, pride do primera, da poseduje danes nepremičnino oseba, ki nima nikakršne sorod-
stvene dedne zveze z vknjiženim lastnikom. To je posledica «domačih» kupoprodajnih dogovorov ali zamenjav, ko so, v glavnem starejše generacije, sklepale kupčije ali urejevale drugačne medsebojne obligacijske odnose kar tako, «prijateljsko», s stiskom rok ob prisotnosti prič, ali pa tudi s privatnim pisanim aktom.
Vknjižba v zemljiške knjige današnjega posestnika in dejanskega lastnika je možna s sodnim postopkom, v katerem zainteresirani dokaže svoje naddvajsetletno, javno, nesporno in trajno posest ter pridobi priznanje lastništva kot posledica pripo-sestvovanja. Možno je seveda poslu-žiti se tudi — ko gre za rodbinska premoženja — navadnega zapuščinskega postopka.
Omenjeni rešitvi pa sta velikokrat podvrženi precejšnjim stroškom, tako da je marsikdo prav iz ekonomskih razlogov pustil vse pri starem.
Taka neurejenost je v objektivno škodo skupnosti in tako je izšel zakon z dne 14. 11. 1962 štev. 1610,
s katerim je bila dana možnost ureditve zemljiške posesti s poenostavljenim postopkom in v oprostitvi fiskalnih bremen. Ta zakon, ki je bil v začetku omejen v svoji veljavnosti na dobo pet let, je bil podaljšan še za eno petletje in je zapadel v mesecu decembru leta 1972.
V razdobju 1962-1972 se je veliko ljudi okoristilo z ugodnostmi omenjenega zakona ter je uredilo svoja premoženja; ostalo pa je tudi veliko primerov, ko ni bilo zanimanja zainteresiranih, verjetno zaradi nevednosti.
Uradni list z dne 30. 11. 1973 štev. 309, je objavil zakon, po katerem se veljavnosti vseh določb in ugodnosti prejšnjega zakona št. 1610 podaljšajo do 31. 12. 1974, to se pravi, da se lahko v tem letu nudi zopet možnost za vse, ki so zamudili priložnost v preteklosti, da z zmernimi stroški vpišejo zemljišča in hiše na svoje ime.
Postopek traja približno eno leto ter se vrši pred okrajnim sodnikom (Pretura) z dokajšnjo publiciteto; posestnik mora dokazati s pričami ali drugače, da poseduje nepremičnino javno, nesporno in trajno nad 20 let, nakar sodnik izda odločbo, s katero prizna lastnino. Omeniti je, da je ves postopek prost taks ter pride do prepisa ob izključnih sodnijskih stroških.
danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani,
GLEDALIŠČA
Drama SNG
Danes, v nedeljo, 13. januarja — predstave ni.
V ponedeljek, 14. januarja ob 18.30:
BRATKO KREFT: VELIKA PUN-TARIJA. Vlogo Tahija igra Maks Furijan. Abonma za Gostinski šolski center ter za Šolski center za blagovni promet.
Opera in balet SNG
Danes, v nedeljo, 13. januarja — predstave ni.
Jutri, v ponedeljek, 14. januarja ob 15. uri:
P. I. ČAJKOVSKI: LABODJE JEZERO — Zaključna predstava za postojnsko gimnazijo. Ekonomsko srednjo šolo iz Slovenj Gradca ter za šolo iz Spod. Hudinja.
Mestno
gledališče
Ljubljansko
Danes, nedelja, 13. januarja ob 10.30 Matineja - ZKPO:
NA DNU JE DAN: Recital poezije Franceta Kosmača.
Jutri, v ponedeljek, 14. januarja ob 19.30:
G. B. SHAW: POSLI GOSPE WAR-RENOVE: Abonma ZŠJ.
Šentjakobsko gledališče
Danes, nedelja, 13. januarja ob 16. uri:
WILLIAMS: STEKLENA MENA-ŽERIJA (izven abonmaja).
Gledališče Pekarna
(Gledališče Pekarna je na Tržaški 15, nasproti Tobačni tovarni).
Danes, v nedeljo, 13. januarja ob 21. uri:
PETER BOŽIČ: KAKO SREČEN DAN.
Eksperimentalno gledališče
Jutri, v ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30:
MILAN JESIH: GRENKI SADEŽI PRAVICE. — Premiera.
KONCERTI
Jutri, v ponedeljek, 14. januarja ob 20.15:
KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE. Na sporedu Haydn, Vojaška simfonija; Božič, Slovenske pesmi; Glazunov, Koncert za violino.
KINO
KINO UNION: Ameriška barvna risanka MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE. Prod.: Walt Disney, 1970. Glasba: George Bruns. Rež.: Wolfgang Reitherman. Predstave ob
15.,	17. 19. in 21. uri. Predvidoma zadnjikrat!
KINO KOMUNA: Amer. barv. film METULJI SO SVOBODNI. Prod.: Columbia, 1972. Rež. : Milton Kat-selas. V glavnih vlogah: Goldie Hawn, Edward Albert, Eileen Hec-kart in drugi. Predstave ob 15..
17.,	19. in 21. uri. Ni primerno za otroke!
Ob 10. uri MATINEJA franc. barv. VV filma. DON JUAN JE BIL ŽENSKA (Brigitte Bardot, Maurice Ronet). Zadnjikrat!
KINO VIČ: Ob 15.30 in 18. uri amer. barv. W film po W. Shakespearju ROMEO IN JULIJA. Prod.: Para-mount, 1968. Režiser: Franco Ze-firelli. Gl. vlogi: Olivia Hussey in Léonard Whiting. Hrvatski podnaslovi! Zaradi dolžine filma zvišane cene. Ob 21. uri TEDEN (NOVEGA) SOVJETSKEGA FILMA — PONOVITEV: barv. CS vojno-ak-cijski film SEDMI NABOJ (Sed-maja pulja). Prod.:	Uzbekfilm,
Taškent, 1972. Scenarij: Fridrih Gorenstejn & Andrej Mihalkov -Končalovski. Rež. : Ali Hamraev. Glavne vloge: Sujmenkul čokomo-rov, Dilorom Kambarova, Hamza Umarov in drugi. Slovenski prevod: Miha Brun. Sinhrona interpretacija prevoda: Irena Struna. Enotna cena 10 din. Zaključek «Tedna sovjetskega filma».
KINO SLOGA: Amer. barv. krim. SUPER FLY - VELIKI POLET. Prod.: Warner Bross, 1972. Rež.: Gordon Parks, jr. V gl. vlogah: Ron O’Neal, Sheila Frazier, Carl Lee in drugi. Tednik št. 1. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ŠIŠKA: Amer. barv. WS kavbojka VALDEZ MAŠČEVALEC. Prod.: United Artists, 1970. Rež.: Edwin Sherin. V gl. vlogah: Burt Laneaster, Susan Clark, John Cy-pher in dr. Tednik št. 2. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SAVA: Jap. barv. pust. CS risanka OBUTI MAČEK. Rež.: Ki-mio Yabuki. Tednik št. 52. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Prodaja vstopnic eno nro pred začetkom predstav.
KINO KRIŽANKE: Amer. CS barv. film JOHN in MARY. Rež.: Peter Yates. Igrajor Mia Farrow, Du-stin Hoffman. Michael Tolan, Sun-
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški barvni film «Bomba iz Cansas Cityja»; ob 16.00 in 18.15 ameriško - italijanski film «Cosa nostra» (s tem filmom bodo odprli beograjski filmski Fest) in ob 20.30 francoski film «Don Juan je bil ženska».
IZOLA: ob 10.00 italijanski film «Jaz sem Sartana, tvoja smrt», ob 15.00 in 17.30 ameriški film «Cromwell» in ob 20.00 italijanski film «Nezgrešljivi šango». ŠKOFIJE: ob 16.30 in ob 19.30 italijanski film «Kaliber 9».
PIRAN: ob 10.00 francoski film «La Fontainove basni»; ob 10., 18. in 20. italijanski film «Ko so ženske še imele rep». PORTOROŽ:	ob 20.00 italijanski
film «Ime mi je Aleluja».
TRGOVINE
Glede trgovin še zmeraj velja lanski dogovor, da so ob nedeljah zaprte. Kljub vsemu si boste lahko nabavili najnujnejše potrebščine v trgovini Jestvine v Kopru (Ulica JLA, Nova Soča) in v Delikatesi v Izoli (ob avtobusni postaji). Obe trgovini bosta poslovali v nedeljo dopoldne od 8. do 11. ure.
ny Griffin. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom.
KINO TRIGLAV: Amer. barv. vojna CS drama MURPHYJEVA VOJNA. Režija Peter Yates. Igrajo: Peter O Tcole, Philipe Noiret, Horst Jan-sen. Slovenski podnaslovi! Ob 16. 18. in 20. uri, zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO VEVČE: Dan. barv. W kom. REKTOR V POSTELJI. Rež.: John Hilbard. Igrajo: Ole Soltoft, Birte Tove, Annie Birgit Garde. Slovenski podnaslovi! Ob 18. uri. Film ni za otroke!
KINO ZALOG: Srbski barv. VV film ZAJTRK S HUDIČEM. Rež.: Miroslav Antič. Igrajo: Bata živoji-novič, Mira Stupica, Dragomir Bo-janič. Ob 18. uri!
KINO SVOBODA Dolgi most: Amer. barv. CS film RDEČI GUSAR. Ob 18. uri.
KINO SAVLJE: Amer. barv. CS film KO OSEM ZVONOV ZVONI. Ob 19. uri.
DEŽURNI ZDRAVNIKI LJUBLJANA
Nočna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Kržičeva cesta 10 — tel. 310-533.
Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063.
Vič - Rudnik: Postojnska 24 — tel. 61-121. m. - ,-o-t
Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155.
šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) —"“tel. 55-221. Medvode: Medvode — tel. 71-215.
LEKARNE
V nedeljo dopoldne so odprte tudi vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
BENCINSKE ČRPALKE
Urnik bencinskih črpalk na obali je v nedeljo nespremenjen. Vse glavne črpalke Istra Benz in Petrola so odprte ves dan z nočno dežurno službo.
ZABAVE
Glede večernih zabav je še zmeraj dokajšnja izbira. V vseh večjih lokalih na obali igrajo zabavni ansambli, nočni barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralo in Metropolo v Portorožu, Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu. V Zadružnem domu v Šmarjah pa bodo zvečer ob 20. organizirali plesno prireditev. Sodeloval bo kvintet Jerman.
Ljubitelji avtomobilizma in sploh vozniki motornih vozil si lahko v nedeljo ogledajo v Kopru vozilo zastava 101, s katerim sta jugoslovanska reprezentanta Palikovič in Carevič zmagala na tekmovanju «Tour d’Europe». Vozilo si lahko ogledate v nedeljo med 7. in 14. na
Prešernovem trgu v Kopru, v po; poldanskih urah pa v Dimnikarski ulici št. 10. V Izoli pa je seveda še naprej vsako nedeljo dopoldne tradicionalni sejem rabljenih avtomobilov.
Čez nedeljo bodo nadalje odprti vsi zimski plavalni bazeni na obali in vsa kegljišča (v Ankaranu le popoldne in zvečer). Odprti bodo tudi vsi večji gostinski lokali v mestih in na izletniških točkah, medtem ko so nekatere zasebne gostilne v mestih ob nedeljah zaprte.
ŠPORT
Glede športnih prireditev pa je popolna suša. Samo v Lipici prirejajo v nedeljo dopoldne brzopote-zno šahovsko prvenstvo Primorske. Položaj pa se bo izboljšal že sredi prihodnjega tedna. V Kopru bo namreč od srede dalje na pripravah ljubljanska Olimpija. Med dvajsetdnevnim treningom bodo ljubljanski nogometaši odigrali pet prijateljskih tekem s tukajšnjimi in tudi z zamejskimi klubi.
danes v Novi Gorici
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	torek, 15., sredo, 16., četrtek, 17. in petek, 18. januarja ob 19.30 gostovanje v gledališču v Kranju z deli E. Ionesca «Novi najemnik» in K. Valentina «Selitev».
RAZSTAVE
V	umetnostni galeriji v Ajdovščini razstavlja plastike in risbe Jože Pohlen.
KINO
SOČA «Avanturisti», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «F kot Flint», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mihajlo Strogof», ameriško - italijanski barvni film ob
17.00	in 19.30.
RENČE «Hammersmith je pobegnil», ameriški barvni film ob
16.00	in 19.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Skrij se», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. AJDOVŠČINA «Velikanove pustolovščine», italijanski barvni film. VIPAVA «Sinjebradec», angleški barvni film.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Od 12. do 14. januarja od 7. do 14. ure dežurajo za območja splošnih ambulant:
Nova Gorica: dr. Otokar Perco, Zdravstveni dom, Nova Gorica, tel. 22-122.
Dornberk, Miren in Šempas: dr. Josip Orlič, Splošna ambulanta Dornberk, tel. 79-518 in bol. Vida Šinigoj.
Dobrovo, Kanal: dr. Marjan Pe-harda, klical/ zdravniško postajo Kanal, tel. 78-076.
danes v Sežani
KINO SEŽANA: Ob 18. in ob 20. uri ameriška barvna kavbojka: «ČRNA KARAVANA». V glavnih vlogah nastopajo Sidney Poitier, Harry Bela-[ fonte, Ruby Dee in Cameron Mit-I cheli.

danes ob obali
NEDELJA, 13. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja 12.55 Slikanice
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Toliko govorimo o njih
15.00	IL CAVALIER TEMPESTA
Šesto in zadnje nadaljevanje TV nadaljevanke po istoimenskem delu Andrea Paula Antoina
16.00	Program za otroke Žrebiček, mali Rdečekožec
16.30	Program za mladino DISNEYLAND : MAGIČNO POLETJE Prvo nadaljevanje
17.30	DNEVNIK
17.45 Rezultati in poročila
0	italijanskem nogometnem prvenstvu
18.00	Napoved programa za prihodnji teden
18.15	POZOR NA ONA DVA
TV film v režiji Basila Deardena, v glavnih vlogah igrajo: Tony Curtis, Roger Moore, Imogen Hassal, Alex Scott, Bruno Barnabe, Neal Arden itd.
Neki bogat Američan in neki angleški aristokrat se srečata v razkošnem hotelu na Sinji obali in se sprijateljita. Skupaj nato doživita vrsto nevarnih prigod. Danny Wilde je bogat in življenja poln človek, ki se je pravzaprav razvil iz nič. Brett Sinclair pa je angleški lord, ki je že ob rojstvu bogat in mu je življenje dalo vse. V hotel na Sinjo obalo ju povabi sodnik Fulton, ki ga muči ugotovitev, da preveč zločinov gre mimo sodišču. Na svoj poseben način Fulton privede dva prijatelja do spora, da s.g pretepeta in s tem ju dobi v roke, da morata sodelovati z njim pri razčiščenju pravkar omenjenega problema.
19.10 Italijansko nogometno prvenstvo
Registriran polčas nogometne tekme Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	L’EDERA
Televizijska priredba istoimenskega dela Grazie Deledde v režiji Giuseppa Fine. V glavnih vlogah igrajo Franco Angrisano, Andrea Lala, Ugo Pagliai, Augusto Mastrantoni, Valentino Macchi itd.
Predstavljati Grazio Deleddo bi bilo odveč. Njeno delo L’edera, ki ga je za televizijo priredil Giuseppe Fina, opisuje dogajanja na arhaični in vase zaprti Sardiniji.
21.40	Športna nedelja
Kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.30	Neposreden prenos športnega dogodka
18.40	Italijansko nogometno prvenstvo Strnjen polčas nogonaetne tekme
19.00	POSVEČENO MILVI
Oddajo pripravil Alberto Testa 19.50 Športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Koncert v Neaplju
22.00	LUIGI VANVITELLI
1	sogni della ragione
Program je pripravil Francesco Cadin
V okviru proslav, namenjenih Luigiju Vanvitelliju, je Francesco Cadin pripravil njegove «I sogni della ragione»
PONEDELJEK, 14. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
20.30	Poljudna znanost Monografije
12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše GOSPOD TAU GRE V HRIBE Češkoslovaški TV film
17.45	Program za mladino SLIKE IZ SVETA
18.15	I CANNONI NI NEMORA
Film v režiji Petra Maxwella. V glavnih vlogah Joe James, Rowena Wallace, Ken James, Harold Hopkins in George Assang
18.45	Sindikalne in delovne aktualnosti
19.15	Risani film:
Gospod Rossi si išče ženo Ital. kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	CHARLIE CHAPLIN TEMPI MODERNI
Film, ki ga je režiral Charlie Chaplin, v glavnih vlogah: sam režiser, nadalje Paulette Goddard, Henry Bergman, Hank Mann, Allan Garcia itd.
Tokrat je Charlot delavec, zaposlen v tovarni, ki je vsa^ en sam velikanski stroj, v katerem človek - delavec nima časa misliti, celo dihati ne, če hoče streči strojem v blaznem ritmu, ki ga vsiljuje mehanizacija. Nekaj časa delavec sicer vzdrži, nato pa konča v norišnici. Ko Chaplin vendarle zapasti norišnico, se po naključju znajde na čelu sprevoda _ demonstrantov in policija ga aretira, češ da je agitator, ki da je ščuval delavce k demonstraciji. Aretirajo ga in strpajo v zapor. In ko ga izpustijo in mu izročijo še spričevalo, da je sodeloval pri zadušitvi nekega upora v jetnišnici, dojame, da bo zanj najbolje, če bo popolnoma svobodno živel iz dneva v dan, kar bo od njega sicer zahtevalo veliko odpovedi, vendar bo prost in neodvisen ...
22.15	Filmske premiere
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	ZGODBE PATRA BROWNA Šesto zaključno nadaljevanje KRIVDA PRINCA SARADINA
V	glavnih vlogah Renato Rascel in Arnoldo Foà
20.00	OB 20. URI
Oddajo pripravil Bruno Modugno
20.30	DNEVNIK
21.00	Posebne oddaje TV dnevnika Amerika, ki raziskuje BOLNIŠNICA
Raniero La Valle je pripravil daljšo oddajo o sedanji stvarnosti v ZDA, in sicer glede njenih družbenih ustanov kot so bolnišnica, šola, vojska. Skušal bo prikazati stanje v teh u-stanovah in razloge, ki vzbujajo nemir med ameriškim ljudstvom in ne samo med Američani, kajti «vzor civilizacije», kakor se kažejo ZDA, ni tako idealen kot se kaže na zunaj-
V	resnici je ta «vzor civilizacije» prišel v krizo, ki je zajel vso deželo. Morda bo to tudi zdravilna kriza, morda pa je to nevaren pojav. Prvo nadaljevanje temelji na filmu, ki ga_ Je Fred Wiseman napravil o življenju in dejavnosti newyorške bolnišnice «Metropolitan Hospital».
22.00	SIMFONIČNI KONCERT
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša: 9.45 Debussyjev godalni kvar-teet; 10.15 Tedenski program;
11.15	Radijski oder za otroke;
12.00	Nabožna glasba ; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija solistov:
16.00	Glasba in šport; 17.00 Mira
Cetin:	«Baron Janez Vajkard
Valvasor»; 18.15 Nedeljski koncert; 19.00 Mojstri jazza; 19.25 Kratka zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu:
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Nesmrtne melodije;
10.15	Ansambel Dodd; 10.30 Do-
godki in odmevi; 11.30 Ansambel «La Vera Romagna»; 12.35 Zunanjepolitični pregled:	15.00
Zvoki in glasovi; 15.30 Plošče;
17.00	Sosednji kraji in ljudje: 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Ansambel Klaus Wiinderlich; 19.00 Revolucija in glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Parada orkestrov; 21.15 Operetna glasba: 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00,15.00, 21.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.55 Ponovno v Neaplju; 11.35 Roditeljski krožek;
12.00	Popularne plošče; 13.20 Glasba in prireditve; 14.30 Folklorna glasba; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16 30 Odrska glasba; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert, nastopa Londonski filharmonični
orkester; 19.40 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Ranierijem.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.35 Pojeta Al Bano in Stone Jug; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Zabavna oddaja;
12.00	Športna prognoza; 12 15 Domače pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče;
16.30	Športna nedelja; 18.00 Orkestri; 18.40 Natečaj novih pesmi; 19.55 Operni svet; 21.00 O-peretna glasba;
III.	PROGRAM
8.05 Antologija interpretov; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle;
11.30	Odrska glasba; 12.20 O-peretna glasba; 13.00 Simf. koncert; 14.00 Melodrama; 14.30 Pianistični duo Gorini-Lorenzi ;
15.30	Giorgio Labroca:	«Pirati
sull’isola»; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu:	hermetična poezija; 21.30
Klub poslušalcev.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8 05 Frane Puntar: «A» igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 A. Daudet: Tar-tarin iz Tarascone - humoreska;
14.25	Melodije; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Operne melodije;
17.25	Kleist: «Razbiti vrč» - igra za otroke; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20
Zaplešite z nami; 23.05 J. Up-dike:	Zapeljujem svojo ženo.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.40	šola; 12.00 Opoldne z va-- mi; 13.30- Glasba po željah; 17.00
Program za mladino; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50^ Glas in orkester; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi;
22.15	Južnoameriški ritmi.
TRST
12.15 Deželna kronika; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklora in tradicija; 16.20 «Ferruccio Bu-soni v Trstu» — pripravil Agostini; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasbeni spored; 8.45 Radijska šola; 10.00 Z nami je...; 11.45 Znane melodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.30 Otroški kotiček;
17.00	Glasbeni mozaik; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba; 22.35 Pariški Collegium musicum.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.35 Orkestri; 13.20 Hit parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadajevanka «Bel Arni»; 15.10 Program za mladino; 17.55 Opravljivci; 18.45 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Plošče; 19.50 Protagonisti: D. Brain; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni;
21.15	Tedenski literarni pregled;
21.40	Koncert; 22.25 XX. stoletje.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Program z Walte-rjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta:	Niccolò Machiavelli;
15.40 Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Pl°" ŠC6«
Mi. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11-40 Pianista W. Gieseking in W-Ashkenazi; 12.20 Sodobni ital-glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe;
16.00	Na sporedu sta Schubert in Mahler: 17.25 Brez naslova;
18.00	Eurojazz 1974; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled;
19.15	Večerni koncert; 20.15 V diskoteki; 21.30 Odon von Hor-vath: «Zgodbe dunajskega gozda». drama.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet. pravljic; 9.20 Lahka glasba; 9.40 Izberite pesmico;
10.15	Za vsakogar nekaj; 11-15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Amaterski zbori; 15.40 Cj-
marosa:	Koncert; 16.00 «Vrti-
ljak»; 16.45 «Moda za vas»;
17.10	Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba; 18.45 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trii J. Burnika; 20.00 «Ti in opera» - Branko Rudolf; 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 J. Tomšič: Pesmi; 23.15 Popevke.
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
@
OVEN (od 21. 3. do 20.
4.) Zaupali vam bodo veliko nalogo. Bodite pripravljeni na večje žrtve. Utrli si boste pot k napredku. Ljubljena oseba vas bo razočarala. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do 20.
''v	5.) Dalje po poti, ki
f	ste jo že preizkusili.
(	Rezultati ne bodo ve-
J	liki, so pa gotovi. Več
zaupanja vase in v ljudi, med katerimi živite. Potrebni ste počitka.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) Smotrnejši bodite pri izbiranju prijateljstev in zvez. Tudi pri delu več načrtnosti. V družini bo prišlo do	manjše napetosti, nato
tudi do pomirjenja. Prehlad.
Veljaven od 13. do 19. januarja 1974
RAK (od 23. 6. do 22.
ST JN. 7.) Nudijo se vam lepe možnosti, toda niste in l	1 ne boste na vse pri-
\	^ J pravljeni. Zavihati bi
'S bii0 treba rokave. Z ljubljeno osebo se boste temeljito pomenili. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do 22.
/r-	g.) Vse, česar se boste
f (* A \ lotili, vam bo dobro f	) teklo in vendar ne bo-
V ' J ste z rezultati zado-
-------' voljni. Pismo, vest,
morda darilo, ki vas bo močno razveselilo. Prebavne motnje.
DEVICA (od 23.	8.
do 22. 9.) Uredili boste nekatere stvari, ki so vas dolgo težile. Znašli se boste v položaju, ki bi vam ga drugi zavidali. Nekoliko ljubosumja in napetosti. Nervoza.
TEHTNICA (od 23. 9.
23. 10) V začetku majhen neuspeh, nato se bodo razmere dobro vpeljale vam in vašemu okolju v prid. In vendar bo precej nervoze, ki bo vplivala na vse. V glavnem dobro počutje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bodite preveč odkriti glede svojih načrtov in vsako pobudo držite zase. Izkoristite razpoloženje neke osebe, ki vam je zelo naklonjena. Stopite k zdravniku.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S spretnostjo in brihtnostjo se boste izmazali iz težav, v katere so vas pahnili zaradi vaše lahkomiselnosti Srečanje s simpatično osebo. Zdravje v splošnem dobro, vendar ne protiravajte.


KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaradi nekega nesporazuma se boste znašli v težavah, ki pa ne bodo hude. Otresite se trenutnega nerazpoloženja, ki negativno vpliva tudi na vaša čustva. Zdravje o. k.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Vsak vaš sklep bo dober, če boste dovolj razsodni. Naj vas trenutno navdušenje ne zavede. Tudi v ljubezni ne glejte le na zunanji videz, pač pa tudi na vsebino. Revmatizem.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) V začetku boste stežka vozili, nato bo m kar vse dobro teklo. %/	Kljub temu ne boste
zadovoljni. Tolažbe išči te najprej med svojci. Ljubljena oseba vas ima rada Ihtavost.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 19. JANUARJA 1974
NEDELJA, 13. januarja
9.00 Poročila; 9.05 Tolstoj: «Vojna in mir»; 9.50 Oddaja za kmetovalce; 10.05 Otroška matineja: Zaklad ob reki, Enciklopedija živali, Pravnuki; 12.25 Svetovno prvenstvo v smuku za ženske — prenos iz Grindehvalda ; 16.25 Folklora:	ansambel «Lado»; 17.05
Pevski zbori iz Postojne; 17.35 Za konec tedna; 17.55 Gledate TV — Poslušate radio? 18.05 Poročila; 18.10 «Ljubezen z neznancem» — celovečerni film; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Palotai: «Vila za ljubico» — TV igra; 21.50 Športni pregled; 22.20 TV dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 12.25 Svetovno prvenstvo v smuku, prenos iz Grindelwalda. 19.45 Serijski risani film; 20.15 Informativna oddaja: 27. kanal; 20.30 Celovečerni film Maserke.
PONEDELJEK, 14. januarja 9.00 TV šola; 16.20 Slalom za ženske, posnetek iz Grindelwalda; 17.50 «Gregčeva zadnja naloga» — lutke; 18.10 Obzornik; 18.25 Enciklopedija živali, film; 19 00 Mladi za mlade; 19.30 Kaj hočemo ob ustavnih in kongresnih razpravah;
19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 H. Ibsen: «Strahovi», TV drama; 22.00 Dnevnik; 22.15 Kulturne diagonale.
KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Veleslalom, prenos iz Grindelwalda; 20.00 Risanka; 2015 Dnevnik; 20.30 Zabavna oddala: Lice ob licu; 21.20 Leto 1973; 22.10 Junaki džungle, serijski film.
TOREK, 15. januarja
9.00	TV šola; 17.50 M. Žnidaršič: Očetove barve; 18.05 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Glasbena mladina Slovenije, elektronska glasba; 18.55 Kri — zdravilo; 19.20 Na vrsti je nemi film: 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Odprti ekran; 21.20 H. Falla-da: «Sam med volkovi», deveto nadaljevanje; 22.05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Sončnice», celovečerni italijanski film: 22.25 Reke, mesta vasi: O Kitajski.
SREDA, 16. januarja
9.00	TV šola; 17.40 «Zaklad ob reki», film; 18.10 Obzornik: 18.45 Jugoslovanska armada v ustavi; 19.00 Zabavno glasbena oddaia; 19.20 Delavska TV tribuna; 19.50 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik;
20.30 «Svatka», film tedna; 21.05 Nogometna tekma: Ajax - Milan; 21.50 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.10 Nogometna tekma: Ajax - Milan; 21.00 Dnevnik; 22.00 Gostje v studiu — zabavno glasbena oddaja.
ČETRTEK, 17. januarja
9.00	TV šola; 17.40 Iz slovenske književnosti — Vilhar: Jamska Ivanka; 18.05 Obzornik; 18.20 Sha-ne, serijski film; 19.15 Po sledeh napredka; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih?; 20.40 E. Zola: V kipečem loncu» — francoska TV nadaljevanka: 21.35 Četrtkovi razgledi: Izpolnite obrazec: 22.05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka: 20.15 Dnevnik; 20.30 «Ure ljubezni», celovečerni film; 22.00 Mediteranska srečanja: «Vitezi Sv. Ivana», dokumentarec.
PETEK, 18, januarja
9.00	TV šola; 17.30 Mladinska oddaja: Pisani svet: 18.15 Obzornik: 18.25 Po domače s Trboveljskim oktetom; 18.55 Ogrevanje stanovanjskih hiš; 19 05 Prva po moč pri množičnih nesrečah; 19.25 Kažipot; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 «Sončnice» itali
jansko sovjetski barvni film; 22.10 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Dnevnik: 20.35 «Vojna in mir», 16. epizoda: 21.25 Operacija «Andorra»; serij ski film; 22.15 Glasba in plesi stare Indije.
SOBOTA, 19. januarja
9.00	TV šola; 12 55 Svetovno prvenstvo v smuku za moške, barvni prenos iz Wengena; 16 25 Košarka: Crvena zvezda — Jugo-plastika; 18.00 Obzornik; 18.15 Daktari, serijski film; 19 05 Gledate TV — Poslušate radio? 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Kviz «3 X 7»; 21.25 Propagandna oddaja; 20.30 Pravnuki; 22.00 Dnevnik; 22.15 Coldiz — ser, film.
KOPRSKA BARVNA TV
12.50 Svetovno prvenstvo v smuku — prenos iz Wengena; 16.25 Košarka: Crvena zvezda — Jugo-plastika; 19.45 Ljubezen na podstrešju — film; 20.15 Dnevnik: 20.30 Življenje v Tokiu — dokumentarna oddaja; 21.30 Tekmovanje goreče 'puščice — film; 22.00 Vabilo v opero: Matija Gubec — drugi del opere.
NEKOČ IN DANES PO NAŠIH VASEH
Moderni časi so spremenili življenje tudi na Vrhu na robu goriškega Krasa
Še pred petnajstimi leti je bil Vrh popolnoma osamljena vasica na skrajnem robu goriškega Krasa. Vaščani niso imeli elektrike, telefona, ceste so bile makadamske in slabe, šolsko poslopje je bilo zastarelo, cerkev brez zvonika, precej hiš je bilo zelo starih in najboljše so bile t/ste, ki so jih popravili po razdejanju v prvi svetovni vojni, če so ljudje hoteli v širni svet, na županstvo v Sovodnje, na delo v goriške ali tržiške tovarne, na obisk k sorodnikom, so morali pešačiti dolge kilometre do Devetakov, kjer so lahko dobili avtobus, ali do Rubij, kjer so stopali na vlak. Spominjamo se tudi pripovedovanja učiteljic, ki so iz Gorice vsak dan morale v šolo na Vrh. Iz Gorice do Devetakov so se vozile 2 avtobusom, odtod naprej z motorčkom, dobro zavite, tudi v najhujši zimi, ko burja na našem Krasu ne prizanaša.
Pred vojno je bil Vrh v sestavu občine Opatje selo, sedež občine je bil precej odmaknjen, vendar za takratne pojme to ni bil problem. Po razmejitvi leta 1947 pa so zaselke Dola, ki so prav tako spadali pod občino Opatje selo, priključili občini Doberdob, Vrh pa občini Sovodnje. Toda do-berdobska občina je segala in še sega prav do skrajnega južnega roba vasi Vrh in pred nekaj leti, ho je sovodenjska občinska uprava na lastne stroške asfaltirala del ceste proti Devetakom, ki je v celoti na doberdobskem občinskem ozemlju, sta se obe občini sporazumeli, da preide ta del zemljišča pod upravo sovodenj-ske občine, kar je tudi naravno. Sklep pa je nj ^il odobren in Počiva v zaprašenem predalu kakšnega ministrskega birokrata.
Tudi ljudje so se z Vrha v pre-£ojsnji meri selili v dolino. To je Pilo tudi razumljivo, saj je člo-vf. ’ hi je dobil delo v Tržiču ah v Gorici, le s težavo in trudom prihajal zvečer spet domov. Zaradj tega ni nič čudnega če
Dominik Juren s sinčkom Vojkom
najdemo Vrhovce s svojimi, včasih tudi številnimi družinami, na Laškem. Nekateri med njimi so tudi aktivni člani pevskega zbora «Srečko Kosovel» v Ronkah in tudi zvesti bralci Primorskega dnevnika. Izkoristijo pa vsako priložnost. da pridejo na večerni ali nedeljski obisk na Vrh. Danes ko imajo skoraj vsi avtomo-nil in ko so ceste lepo asfalti-nane, obiščejo svoje sorodnike in Prijatelje in se ustavijo za nekaj trenutkov tudi v domačih gostilnah. Tudi mlada dekleta so v vplikcrr številu odhajala z Vrha, omožila so se tako s Slovenci kot s Furlani in verjetno ni vasi na sosednjem furlanskem in «biz-Jaškem» področju, kjer ne bi našli omožene žene, ki je po rodu ri slovenske družine na Vrhu.
. Nekako pred desetletjem in pol io na Vrhu zasvetila električna žarnica. Sovodenjska občinska u-Prava je v teh letih napravila za Vrh precej, sorazmerno več kot za druge vasi v tako kratkem
obdobju in to je tudi razumljivo, saj niso imeli na Vrhu ničesar. Najprej je zasvetila elektrika, domačini so opustili petrolejske leščerbe, v marsikatero hišo, kjer je kak družinski član imel boljši zaslužek, je prišel najprej hladilnik, počasi so pričeli prihajati televizorji, danes pa je v vsaki hiši polno raznih električnih gospodinjskih pripomočkov. Tako kot povsod drugje.
Prvi asfalt
Pred šestimi leti so Vrhovci dobili v svoji vasi asfaltne ceste. Najprej je občina asfaltirala, sicer ozko, vendarle najkrajšo pot do občinskega sedeža med Vrhom in Gabrjami. Spodnji del ceste bo treba sicer še razširiti in pokrajinska uprava ima v ta namen že nakazani denar. Sicer pa se po tej poti odvija precejšen promet. Tod vozijo vsak dan v otroški vrtec v Sovodnje s taksijem malčke z Vrha, tod vozi majhen šolski avtobus vrhov-ske dijake v goriške srednje šole. Vrhovci so občinski upravi za ta prevoz, ki nima primerjave drugod, seveda hvaležni, želeli pa bi boljšo prevozno službo, kajti število dijakov se je v tem šolskem letu precej povečalo, še bolj pa se bo v prihodnjem letu. Na Vrhu so imeli namreč pred dvema letoma trideset o-trok v osnovni šoli, letos jih je okrog dvajset in podatki nam povedo. da bo to število ostalo na tej ravni, morda se bo tudi nekoliko zmanjšalo v prihodnjih letih. To pa pomeni, da se je povečalo število otrok, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Gorici. Ker ne vozi skozi Vrh noben avtobus, je to vprašanje še bolj pereče.
Omenili smo prvo cestno povezavo. Kasneje so bile asfaltirane še druge ceste. Tako cesta proti Petovljam, ona proti Mar-tinščini (obe je asfaltirala pokrajinska uprava), nato še cesta proti Devetakom (to je, kot smo že prej omenili, asfaltirala na področju doberdobske občine sovodenjska občina s svojim denarjem). Posledica te dobre cestne povezave je bila, da so Vrhovci pričeli ostajati doma, marsikdo si je najprej popravil staro domače poslopje, v zadnjem času pa doživljajo na Vrhu pravi pravcati stanovanjski «boom». Pred nekaj leti so zgradili šest novih hiš, sedaj pa je v gradnji ali v popolnem popravilu kar osem hiš. To je pri približno šestdesetih hišnih številkah, kolikor jih premore Vrh, kar precej. Prof. Leopold Devetak, predsednik domačega prosvetnega društva «Danica», nam je tudi povedal, da imajo Vrhovci sedaj v načrtu gradnjo majhnega prosvetnega doma, kjer naj bi imeli prostor za manjše prireditve, predavanja, družabne večere, knjižnico. Nekatere lokacije so si že ogledali. Vedo, da bodo tudi težave z gradnjo zaradi regulacijskega načrta, vendarle upajo, da se bo njih želja uresničila.
Telefon
Elektriki in cestam je sledil telefon. Tega so dobili pred nekaj leti, sedaj je telefon nameščen v gostilni pri čotovih, kjer je tudi javna telefonska govorilnica. Vendar pa to ni dovolj. Na dan ko imajo pri čotovih zaprto, to je ob torkih, Vrhovci ne morejo telefonirati. Tudi ponoči, če se kaj zgodi, ni lepo buditi gostilničarjeve družine. Zaradi tega so Vrhovci izrazili željo, da bi tudi na Vrhu družba SIP namestila na prostem telefonsko kabino, kot so jih prav v prejšnjem letu postavili precej po vsej Goriški.
Spomladi, konec aprila, bodo na Vrhu svečano odkrili spomenik NOB padlim domačinom, ki so ga Vrhovci prostovoljno zgradili ob glavni vaški poti. Spomenik je precej velik in načrt zanj je napravil arhitekt Jože Cej iz Gorice. Med domačini, tudi med tistimi, ki bivajo na Laškem in v Gorici, so nabrali precej de-
narja, upajo pa da bo denar prišel še iz kakega drugega vira.
V zadnjih letih pa imajo na Vrhu še precej drugih novih stvari. Šolsko poslopje je občinska uprava temeljito popravila, tako da bo sedaj lahko kljubovalo burji in drugim vremenskim neprilikam še nekaj let. V njej sta dve večji in ena manjša učilnica, letos poleti so bile v njej tudi nekatere razstave. Na šoli poučujeta domači učitelj Rudi Devetak in Vir-gil Cotič, ki je doma s Peči. Sedaj imajo tu dvorazrednico, pred nekaj leti, ko je bilo na Vrhu več osnovnošolskih otrok, pa so i-meli tri učne moči.
Pozabili smo povedati, da je občina asfaltirala ne le dohode v vas marveč tudi ceste po vasi.
padih vendarle iztrgali cesarskim vojakom iz rok trdnjavo, ki je bila postavljena nekje tam gori, na obronkih goriškega Krasa.
Članek smo začeli z ugotovitvijo, da je bil Vrh še pred petnajstimi leti precej zapuščena in težko dosegljiva vas. Tako je tudi sedaj, vendar samo ob nedeljah, ko ni dovoljena vožnja z avtomobilom in ko so se na mah spet pokazale tiste razdalje med Vrhom in ostalim svetom, kot so bile takrat, ko so bile ceste slabe, ko ni bilo avtomobilov, ko so ljudje hodili le peš, z živinsko vprego, s kolesi. Ker ni. kot smo že omenili, avtobusnih zvez, so Vrhovci ob nedeljah tako oddaljeni od železniške postaje v Rubijah ali od avtobusnega postaja-
Dominik Cotič pred jamarsko kočo $ svojim volom, edinim na Vrhu
tako da so danes skoro vse vaške hiše dosegljive po lepem asfaltu. Pred letom in pol so na Vrhu zgradili, tudi tokrat s prostovoljnimi prispevki, cerkveni zvonik in takrat so domačini lahko pozdravili v svoji vasi tudi goriškega nadškofa mons. Còcolina.
Poleti pa je Vrh postal središče za poletne prireditve. Od skromnih začetnih piknikov prosvetnega društva «Danica» smo prišli do lanske veličastne proslave kmečkih puntov, za katero je prišlo na Vrh več tisoč naših
Jamar Bogdan Butkovič je v nedeljo prihajal iz Sovodenj na Vrh
ljudi iz vseh krajev Goriške ter Tržaškega. Vrhovci so ob tisti priložnosti delali noč in dan, marsikdo je za to izkoristil deknui dopust, vendar so bili nato izredno zadovoljni, saj take prireditve še niso imeli v svoji vasi.
Vojaške
služnosti
Gostilničark« Mihaala Devetak toči vino domačim gostom
Govorili smo o cestah, gradnjah, šoli in drugem, ne smemo pa pozabiti tudi na negativno stran medalje. Vrh bremenijo, kot skoro vse ostale kraje na Goriškem, vojaške služnosti. Te pa so na Vrhu zelo težke in zaradi tega so jih pred časom skušali omiliti, saj so služnosti onemogočale vsakršno gradnjo. Občini je to uspe -lo; na eni strani so bile služnosti zmanjšane, na drugi pa se je tudi birokratski postopek za dosego določenih dovoljenj olajšal. So pa najlepši kraji na Vrhu, odkoder je prelep razgled na goriško kotlino, kjer ni mogoče graditi.
Lega Vrha je zares lena in po starih vojaških pojmovanjih je bila tudi strateško važna. Nič čudnega torej če so beležili Italijani v prvi svetovni vojni velik u-speh, ko jim je uspelo iztrgati Avstrijcem iz rok dele kraškega ozemlja pri Vrhu in da so nato tu postavili svoje težke topove, ki so streljali na Gorico. Enaka pojmovanja so imeli Benečani v znani gradiščanski vojni leta 1615, ko so po številnih neuspelih na-
lišča pri Devetakih v Dolu, kot v nekdanjih časih.
Smo sredi zime in zaradi tega je tudi razumljivo, da so bili v glavnem ljudje doma, ko smo bili v nedeljo na Vrhu, čeprav je bilo v dopoldanskih urah lepo sončno vreme in ni bilo mraza. Marsikdo je. sicer izkoristil to nedeljsko prepoved vožnje z avtomobili za daljši počitek in za ureditev domačih zadev, katerim ni nikoli ne konca ne kraja.
Okrog desete ure smo šli na kozarček vina v gostilno pri Čotovih. Za pultom smo dobili gostilničarja Renata, ki je govoril z maloštevilnimi gosti, ki so bili takrat v gostilni. Povedal nam je, da so imeli ob decembrskin nedeljah, odkar velja prepoved vožnje z avtomobili, le domače goste, zlasti popoldne, iz drugih krajev pa prihajajo, če vreme to dopušča, ljudje s kolesi. To gostilno so lani precej prenovili, uredili so večjo dvorano, ki lahko sprejme tudi sto gostov. Teh so imeli pred prepovedjo vožnje z avtomobili vsako nedeljo in praznik precej, saj so ljudje po lepih cestah prihajali na izlet v to lepo in odmaknjeno vas. Sedaj pa je delo kar na lepem padlo za več kot polovico, kajti delo med tednom ne more nadomestiti prejšnjega običajnega ob nedeljah. Gospodinja Mihaela pa nam je povedala, da se mora pripravljati (na obisku smo bili v nedeljo 30. decembra) za naslednji večer, to je za silvestrovanje, kajti naročil so imeli polno, tako da so napolnili vse tri gostilniške prostore.
V	gostilni so bili takrat, pri mizah in srkali dobro črno vino, domačini Anton Devetak, Albin Berlot, Ludvik Devetak, Oskar Devetak in Ivan Vižintin, ki je prišel ta dan s kolesom iz Sovodenj na obisk na Vrh. Pogovarjali so se o vremenu, o delu. o starih časih, predvsem pa o bencinski in gospodarski krizi. To je seveda vprašanje, ki najbolj zanima naše ljudi, kajti podražitve bencina in vse kar temu sledi bodo hudo prizadele žepe ljudi, ki so vezani na mesečno plačo ali na pokojnino. In naši ljudje niso nikdar razkošno živeli, niso okusili blagostanja potrošniške družbe, sedaj pa bodo gospodarske težave prav njih udarile.
Kraški krti
V	spodnjem delu vasi, pri Kun-činih, smo našli skupino jamarjev, članov jamarske skupine «Kraški krti», ki so bili na običajnem nedeljskem delu. Gradijo namreč svojo jamarsko kočo, tik poleg vhoda v znani rov «Kraljica Krasa», in izkoristijo vsako priložnost, da bi si pridobili les ali kamen za lepšo ureditev in opremo svojega doma. Pri Kunči-nih bodo stavbo temeljito popravili, zato je gospodar odstopil jamarjem skoro devet metrov dolgo «juono», t.j. leseni tram. ki bo služil za glavno oporo strehi nove jamarske koče. Vdolbena v lesu so jamarji našli dva koščka železa, ostanka granate, ki je to hišo zadela v prvi svetovni vojni.
Jamarji so v nedeljo spravili iz stare hiše «juono», pomagal jim je tudi hišni gospodar Jožef Cotič, dolg tram, težak pet stotov, so
spravili na voz Dominika Cotiča, ki je prišel na to prostovoljno delo z volom Morotom, ki je danes, v dobi splošne motorizacije, edini vol na Vrhu. Tram so nato odpeljali na osamljeni kraj, kjer gradijo jamarsko kočo, ki bo, kot so nam jamarji povedali, kmalu pokrita. Koča je zgrajena v tipičnem kraškem slogu, vsa v belem kraškem kamnu. V njej bodo imeli jamarji svoj dom.
Na delu so bili zbrani predsednik jamarske skupine Slavko Rebec, ki je prišel za to priložnost iz Gorice s kolesom, navdušeni jamar Stanko Kosič, ki je prišel prav tako s kolesom iz Doberdoba, Oidio Vescovi, prav tako iz Doberdoba. Bogdan Butkovič je bil najbolj srečen. Iz Sovodenj je prišel na Vrh s konjem, in se za to ni prav nič utrudil. Peš iz Dola je prišel Jordan Vižintin, Aldo Krošelj, prav tako iz Dola pa s kolesom. Bili pa so tu seveda tudi domačini in naj mi ne zamerijo, če jih omenjam zadnje: Dominik Grilj, Karlo Devetak. Dominik Juren, Leopold Devetak, Angel Frandolič, Morda sem koga pozabil, vaška otročad pa je z zanimanjem gledala kaj počenjajo «ta stari».
V	koči je mlade nedeljske delavce čakal «zaslužek». Vilma Butkovič in Stanko Tomšič, oba jamarja iz Sovodenj ki sta prišla na Vrh s kolesom sta pekla domače klobase in domače piščance, da bi se potem jamarji nekoliko okrepčali, predno bi ponovno pričeli z delom. Slavko Rebec je razne faze dela tudi filmai, tako da bodo imeli jamarji za poznejše dni tudi kak spomin.
V	vasi smo našli tudi gradbenika Dominika Jurena. V naročju je imel triletnega sinčka Vojka. Ko sem ga vprašal kako se mu zde nedelje brez avtomobilov, mi je dejal, da bo počival doma. Po kosilu bo šel s prijatelji v obe domači gostilni, najprej k Štef-čevim, nato pa k Čotovim. Običajno je ob nedeljah hodil na lov, sedaj pa ostaja doma. Juren je strasten lovec, kot številni naši Kraševci in je član lovske družine v Doberdobu.
Tu pa tam smo se ustavili še s kakim domačinom, izmenjali kako besedo o stvareh, ki zanimajo nas vse in ki tarejo našega človeka (Vlado Devetak je že sedemnajst let zaposlen v tržiški tovarni Detroit in je zaskrbljen za bodočnost tovarne in za svoje delovno mesto), potem pa smo zapustili orijatelie in se spet napotili v dolino. Na Vrhu ni bilo slišati ropota avtomobilov, zdelo se je, da živimo v idiličnem svetu, ki je za vedno minil.
Marko Waltritsch
Pred hišo Kunčinovih so jamarji prenašali skoro devet metrov dolgo «juono»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii lili ii ii iiiiiiiuii n im m iiiiiiiiiiiiiiiiRitii m milili iiiiiiii im ii im um iiiiiiiii i ii iiiiiiiiiii ii m iiiiiiiiiii milil im im um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiim
POSLEDICE EMIGRACIJE IN GOSPODARSKEGA PROPADANJA
Po vaseh Beneške Slovenije se šolske klopi praznijo...
Italijanski učitelji so tujci med našimi ljudmi - Kdaj bo videmska kurija spremenila svoje stališče do nameščanja duhovnikov v Deneški Sloveniji?
^ V italijanskih listih v naši deželi se vse bolj množijo tožbe o propadanju šol v Beneški Sloveniji, o praznjenju Klop. v njih in njih zapiranju. V občini Sovodnje so v letošnjem šolskem letu 1973-74 zaprli osnovno šolo za Zgornja in Spodnja Brdca, za edina preostala učenca pa so uredili nekaj razredov. Ker je bilo zaradi tega učiteljev preveč, so jih odposlali v kraje, kjer je učencev nekaj več Podobno kot v sovodenjski občini je tudi po drugih občinah: otroške vrtce, ki jih je lani obiskovalo še nekaj otrok, zapirajo, ukinjajo posamezne razrede ali pa zapirajo celo cele šole. Ljudje tako še bolj neposredno spremljajo propadanje Beneške Slovenije. V njihove vasi prodirata zapuščenost in samota.
Sicer pa je vprašanje šolstva v Beneški Sloveniji pereče tudi iz drugih razlogov in prav je, da jih omenimo še posebno zdaj, ko se bije bitka za preklic prepovedi o pošolskem poučevanji’ slovenščine v občini Brdo, ki jo je izdala videmska prefektura.
Znano je, da so šole po vaseh Beneške Slovenije navadne potuj-čevalnice slovenskih otrok, kot so bile v preteklosti. Otroci slovenščine v njih ne slišijo in učitelji ne živijo z otroki, saj živijo v
glavnem v Čedadu, Vidmu in drugih bližnjih krajih ter se vozijo v vasi z avtomobili. Ljudje teh prosvetnih «pendolarjev» dejansko niti ne poznajo. Ker so učitelji v Benečiji v 80 odstotkih ženske in še te celo iz južnih krajev Italije, njih odsotnosti v življenju vasi niso niti občutili. Vse drugače bi seveda bilo, če bi po šolah beneških vasi poučevali domači učitelji, ljudje, ki poznajo ne le domači slovenski jezik, pač pa tudi zgodovino, običaje, navade in probleme naših beneških ljudi in krajev in bi z njim čutili. In kako drugače bi šele bilo, če bi lahko sploh poučevali v domačem narečnem slovenskem jeziku, ki ga otroci že doma razumejo mnogo bolj kot pa italijanščino
Tako pa šola niti ni privlačna za otroke in jim niti ne more nuditi tistega znanja, ki bi ga potrebovali za življenje.
Pa tudi okoli vaških cerkva postaja samotno. V mnogih župnijah, ki so nastale iz vikariatov in ku-racii po letu 1956 v Beneški Sloveniji, ni več župnikov Komaj vsaka tretja župnija ima župnika, ki mora ob nedeljah in cerkvenih praznikih zadovoljevati vsaj tri župnije in nuditi vernim beneškim ljudem mašo.
Rezija je do letošnjega leta še
itiiiiiiiiifiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiB
O SOLSKIH GRADNJAH V DEVINSKO-NABREZINSKI OBČIM
Cimprej je treba zgraditi novo osnovno šolo v Slivnem
Prostori slivenske šole so neprimerni za pouk - Vprašanje devinske šole Srednja šola v begunskem naselju pri Sesljanu bo kmalu pod streho
Šolske gradnje so eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se morajo spoprijemati krajevne u-prave. To velja tudi za devinsko-nabrežinsko občino. Tam sta pomanjkljivi predvsem osnovni šoli v Devinu in Slivnem, manjka pa tudi nižja srednja šola v begunskem naselju pri Sesljanu.
O devinski šoli ni kaj dosti povedati. Poslopje je dotrajano, ni pa možnosti, da bi se v kratkem kaj spremenilo. Vsekakor se bo treba s tem vprašanjem zopet spoprijeti in to čimprej, saj nekateri trdijo, da je staro poslopje celo nevarno in bi se lahko tudi zrušil kak pod.
Mnogo smo že govorili o osnovni šoli v Slivnem. Postopek za gradnjo nove šole je v teku že dalj časa. Občinska uprava je kunila zemljišče, šolo pa bo gradila državna ustanova za šolske gradnje ISES, ki je za to pristojna. Doslej je ta ustanova razpisala že dve dražbi, vendar se, kot kaže. ni prijavilo nobeno podjetje. Temu
se sicer ni kaj čuditi, saj je bila predvidena zelo nizka vsota, manj kot 15 milijonov lir. Jasno je, da ta vsota ni mikala nobenega podjetja, saj so danes enostanovanj-ske hiše precej dražje.
Vprašanje slivenske šole je postalo zelo pereče prav v letošnjem šolskem letu, ko se je povečalo število učencev in so v Slivnem dobili še eno učiteljico. Poleg u-čilnice, ki je bila neprimerna za pouk, so tako začeli poučevati še v kuhinji. Ta prostor je bil zelo temen in vlažen, zato so se starši upravičeno uprli in občina je končno našla prostor v neki drugi stavbi, kjer je začasno namestila razred. Tako sta razreda slivenske šole v ločenih poslopjih, kar gre seveda na škodo pouka.
Pa tudi poslopje, v katerem je bila vsa ta leta nameščena osnovna šola, je neprimerno za pouk. Prostor je precej vlažen in temen, pa čeprav svetlejši od zasilne kuhinje — učilnice. V hiši, kjer je šola, ni stranišča in tako
morajo otroci čez dvorišče, kar je ob slabem vremenu nevarno, saj se lahko prehladijo.
Kaže pa, da to vodstvu ISES ni mar, saj mirno čaka, da se kdo prijavi na dražbo in zgradi šolo za borih 15 milijonov lir.
Mnogo bolj pa se je ISES pobrigal za nižjo srednjo šolo v begunskem naselju pri Sesljanu. Postopek za gradnjo te šole se je začel istočasno s postopkom za gradnjo slivenske šole. šola v Sesija-nu, za katero je ISES potrošil precej več kot 200 milijonov lir, bo kmalu pod streho in še v prihodnjem letu se bo v njej verjetno začel reden pouk. Gre za zelo velik objekt in nedvomno so za izdelavo vseh načrtov porabili precej časa več kot za izdelavo načrta za slivensko šolo. Kljub temu pa je delo steklo in v prihodnjem šolskem letu bodo otroci iz begunskega naselja že tekali po novi telovadnici, medtem ko bodo v Slivnem še vedno sedeli v majh-, ni, vlažni in temni učilnici.
nekako vzdržala, saj je imela tri župnike za tri župnije. Letos pa je bil župnik iz Solbice premeščen in vodi solbiško faro oso-janski župnik. Beneško Slovenijo je zapustil pred nedavnim še edini slovenski kaplan iz Ljes in odšel na službovanje, baje začasno, globoko v Furlanijo, kjer je še nekaj slovenskih kaplanov. Videmska škofija je namreč raje pošiljala slovenske kaplane v Furlanijo, italijanske duhovnike pa v Benečijo očitno ne iz kakšne posebne ljubezni do slovenskih vernikov. Po nepreverjenih podatkih je sedaj kakih 15-16 italijanskih duhovnikov v Benečiji in od 14 do 15 slovenskih v Furlaniji s tem, da imajo v Beneški Sloveniji italijanski žuoniki pretežno bogatejše fare v glavni Nadiški dolini, slovenski žuoniki pa revnejše v hribih. Italijanski duhovniki so si tudi porazdelili prazne fare ter mašujejo ob nedeljah v več farah in seveda poberejo tudi dohodke iz več far. Videmska kurija bi sicer lahko poslala italijanske duhovnike v Furlanijo in slovenske v Beneč'io in bi bila zasedena v Benečiji vsaj vsa sedanja ipgjjta s slovenskimi duhovniki. Toda ni še znakov, da bi to nameravali storiti, pa tudi nekateri italijanski duhovniki sami ne gredo iz Benečije, k’er poučujejo slovenske otroke v verouku v italijanščini in izvajajo tiho obstrukcijo proti izvajaniu koncilskih določil glede uporabe slovenskega jezika vernikov v cerkvah.
Statistike malega semenišča v Castelieru in vehkega v Vidmu kažejo, da bo okrog cerkva v Beneški Sloveniji kmalu še večja samota.
KRU
Telefonska govorilnica
Uslužbenci telefonskega podjetja SIP so v petek priključili novo telefonsko govorilnico v Križu k omrežju. Telefon bo začel tako verjetno delovati že v prihodnjih dneh.
Javna telefonska govorilnica jo bila v Križu nujno potrebna. Kabina stoji v bližini avtobusne postaje, zaradi te lokacije pa smo slišali že marsikatero negodovanje. Telefon je namreč precej oddaljen od središča vasi.
Pred tremi tedni so postavili podobno kabino tudi na malem trgu sredi vasi, kasneje pa so jo odstranili. Vaščani se tako upravičeno sprašujejo, zakaj je do tega prišlo, saj bi bila govorilnica sredi vasi mnogo potrebnega. Res je sicer, da je v bližini telefon v nekem javnem lokalu upoštevati pa je treba, da je ta lokal enkrat v tednu zaprt, obenem pa, da potrebujejo domačini telefon včasih tudi v nočnih urah in prav takrat je nujno, da ga lahko hitro dosežejo.


: : , .
!
Poslopje, v katerem ima sedež slivenska iola
Gradnja nove šole v begunskem naselju pri Sesljanu
Z BELEŽNICO IN SRCEM PO KANALSKI DOLINI
«Narod, ki poje

živi!»
• o
V Kanalski dolini sem bil prvič pred 40 leti — kako bežijo leta — ko se je na Višarjah zbrala med poletnimi počitnicami velika skupina dijakov in akademikov iz vse Primorske in Istre, nekaj pa jih je prišlo iz Slovenije in Koroške. Pomešali smo se med romarje, poslušali predavanja o slovenskem slovstvu, se medsebojno spoznavali in navezali stike, potem na nred odhodom zapeli, da so kar prihajali «Štefani» na mize.
«Še, še zapojte!»
«Odkod pa ste, da imate tak zbor?»
«Iz Istre, iz Trsta, s Krasa, iz Goriške, iz Tolminske...»
«Pa tak lepo govorite slovenski!»
«Ja, saj smo Slovenci»
In niso mogli verjeti. Potem smo za slovo zapeli «O večerni uri», se razkropili in odšli vsak po svoji strani, kot smo prišli. Na mizah so ostale še na pol polne steklenice vina in vermuta. Karabinjerji in financarji so prišli prepozno in zamudili lepo priložnost. Po romarski stezi navzgor, vedno boli strmo, ni šlo prav lahko, navzdol pa smo pridrveli, da se je kar lomilo pod nogami, v Žabnicah pa na bicikel in vozi. Po Soški dolini in čez Predel gori, po Furlaniji nazaj domov.
Čez nekaj let sem se spet vrnil v Kanalsko dolino in se tam zdravil več kot pol leta ter spoznal in še bolj vzljubil te kraje in ljudi.
dolino je šel v jeseni 1943 naš transport v nemško koncentracijsko taborišče in vlak se je za dobre pol ure ustavil prav v Žabnicah. Skozi to dolino smo se vračali domov v sončnem maju 1945. Ko sem prišel ponoči do Žabnic in tam prespal v bunkerju pri železniški postaji, se mi je zdelo, da sem že doma. Toda to so spomini, lepi spomini na huda leta. Niso me te dni poslali iz uredništva v Kanalsko dolino, da bi obujal in pisal spomine ali opisoval tedanje razmere ljudi, njihove šege in običaje.
«Pojdi in napiši reportažo. Poglej in pogovori se z domačini, kaj je novega, kako se imajo, kje jih čevelj žuli. Že nekaj časa nismo nič ali malo pisali o Kanalski dolini.
Z domačini! Kako je?
Vse se je tako spremenilo! Na spomine kane jedka kapljica, grenka kot pelin. Ostali so vršaci, taki kot pred desetletji in stoletji. Kot stari očanci in modrijani opazujejo, kaj se pod njimi dogaja in spreminja. Glej gozdove. Sekajo smreke, gozd ostane, če umno gospodarijo. Glej rečico in potek, kako se čisto pretaka in žubori, če ga ne onesnažijo.
Lepa, prelepa je ta dolina. Lepe so vasi, čedne hiše, mnogo gostišč, odličen zrak, turistični kraj pač. Pozimi in poleti prihajajo ljudje iz mest na oddih, na okrevanje, na smučanje, v hribe, na Višarje pa na romanje in na smuko. Poleg vsega tega pa je ta kraj na meji blizu tromeje Italija-Avstrija-Jugo-slavija najvišji prelaz v vseh Alpah Po tej dolini tečejo mednarodna železniška proga, mednarodna cestna povezava, trije električni daljnovodi, metanovod, v načrtu je gradnja nove avtemobilske ceste. Zato povsod vojska, financarji, karabinjerji, vojaške služnosti.
Tod so se pretakale kolone in kolone nemške vojske v Italijo, tod so se po porazu poklapani vračali z oropanim plenom domov. Tod se neprestano pretaka blagovini promet, v poletni sezoni pa morje turistov.
Tako smo v sedanjosti in v stiku s stvarnostjo, ki ne trpi romantike niti sentimentalizma.
Pičla dva dneva nikakor ne zadostujeta. da bi se pogovoril s čim-več ljudmi, povprašal za pojasnila in podatke pri tistih, ki imajo oblast in upravljajo te kraje, zlasti na občini v Trbižu in na občini v Nabo-rjetu, na letoviščarski ustanovi, na šolah. Moral bi se več časa ustaviti tudi v Vidmu pri kmetijskem nad-zorništvu, pa tudi, seveda, pri škofijskem ordinariatu. Tam strižejo platno in režejo kruh tudi Kanalski dolini, kot Beneški Sloveniji.
Tokrat sem rajši poiskal domačine v Trbižu, Žabnicah in Ukvah ter se z njimi pogovoril.
«To napiši, pa tega in tega ne smeš pozabiti. In dnevnik nam pošlji ko bo objavljeno.»
«Kar napišite, kar sem vam povedal, le imena mojega ni treba stavit noter, saj veste, kako je tu.» Zato brez imen, da jim ne bodo delali sitnosti in jih gledali postrani.
«Sicer pa, ali ne živimo v demokratični državi? Na Tržaškem in Goriškem se imate bolje kot mi. Tam ste organizirani, imate šole, društva... Tu nimamo več niti verouka v slovenskem jeziku. Tudi v sami cerkvi ne.»
Res je. Slabše kot v Beneški Sloveniji.
Otroci ne govorijo več slovensko
Po vojni, zdaj v zadnjih letih so opravili, kar ni uspelo niti fašizmu. Zastrupili in segli so do samega jedra. Ko začne otrok hrditi v otroški vrtec ne govori več slovensko ali v narečju, celo v družini, s starši.
O tem sem najprej slišal pritožbe, potem pa sem se v nekaterih družinah sam grenko prepričal. Redke so izjeme. In sem se spomnil, kaj mi je pred nekaj leti povedal slovenski oče iz Beneške Slovenije. Ko mu je otrok začel hoditi v šolo, ni več govoril slovensko, ker so ga v šoli «učili in prepričevali»: «Tu sei italiano, la tua lingua è l’italiano».
* * *
Žabnice, v četrtek zvečer. V gostilnici pijem kavo in poslušam v katerem jeziku govorijo. Natakarica ne razume slovensko, pri najbližji mizi se štirje vaščani pogovarjajo po domače, pri drugih mizah itali-
jansko. Približa se mi moški srednjih let: «Oprostite, vi ste iz Trsta? In govorite slovensko. Ste nas pozdravil popoldne po slovensko tam na pokopališču. Saj ste bili vi tisti?
«Jaz sem tisti, vi pa ste prav Žabničan?»
«Seveda. Tu rojen.»
Tako sva navezala pogovor in kmalu ugotovila, da sva se spoznala pred toliko leti, ko je bil on še deček.
«Tedaj sem imel 10-11 let. Ali se spominjate kako je bilo? Hodili smo v farovž, pa nas je g. Rafko Premrl učil moliti, brati in pisati po slovensko.
Zdaj pa mi je težko pri srcu. Veste, imam dva otroka, pa ne marata govoriti po naše, odkar hodita v vrtec in šolo. Tam jih samo laško učijo. To ni prav.»
«In veronauk?»
«Samo italijansko.»
Skoraj nisem verjel in v petek opoldne sem bil pri župniku, župnik Mario černet, po rodu iz Beneške Slovenije, me sprejme zelo vljudno, prijazno in odkrito odgovarja na vprašanja.
V žabnice je priščl ob koncu leta 1962. čez dober mesec ali dva mu je tedanji didaktični ravnatelj v Trbižu sporočil, da ima lahko popoldne v šoli veronauk, ampak da ne sme spregovoriti niti besede po slovensko.
«Kako je pa zdaj?»
«Ni kakor bi moralo biti. Pol ure na teden imam nauk v šoli samo v italijanščini.»
«Izven šole?»
«Tudi samo v italijanščini, ker o-troci ne znajo slovensko. Slovenske molitve pa učim vse tudi v slovenščini. Tudi otroci slovenskih staršev govorijo doma samo italijansko, le kakšno besedo v domačem narečju. Naši otroci v Benečiji znajo več slovensko kot tu. Tam govorijo doma v svojem beneškem narečiu.»
«Kako je pa pri častitih sestrah?»
«Predlanskim in lani so priredile tečaj v slovenščini za slovenske otroke, letos tudi, pa se jih je prijavilo samo šest. Pravijo, da jim v šoli dajejo dosti domačih nalog.»
(Op. Seveda! Obremeniti jih z domačimi nalogami in «tu sei italiano . . .»).
Otroški vrtec pa ima ustanova ONAIRC!
Potem nadaljujeva pogovor. Tako mi še pripoveduje: «V Rablju so hoteli, tako sem slišal, ustanoviti šolo s celodnevno zaposlitvijo. Napravili so prošnjo, da bi popoldne učili otroke v slovenščini in italijanščini. V Rimu so na to pristali, v Vidmu pa zbrisali slovenščino. Potem niso naredili nič, ker da niso dobili prostorov.
Žabnice imajo približno 709 prebivalcev, polovico Slovencev, polovico Italijanov. Žabniška fara je do leta 1700 spadala pod Oglej, do leta 1919 pod Celovec, do leta 1933 pod Goričo, od tedaj naprej pa pod videmsko nadškofijo. Pri maši za Slovence (ob 9. uri) je berilo in pridiga v slovenščini in na kratko v italijanščini, pri maši za Ita-
I
COMU S E m	TARVISIO
*»•*•!!• K. 4
SO
I I_I S I H) .A. O O
Vista la legge 20-XII-1932 n. 1.849, sulle servitù militari ed il relativo regolamento approvato con R.D. 4-V-1936 n. 1388;
Visto decreto del Ministero della Difesa - WMNCWtr n. .1.355.in data..30»7* 19 66.—.
NO TIPICA
essere, dopo IO giorni dalla presente notificazione, sottoposti a servitù militari nei modi sottoindicati gl’immobili indicati nel seguente specchio :
INDICAZIONE DEL PROPRIETARIO
fi	f	P7
“mi nato
'46
\
Indicaz. catastali	
o g II	narrerò di mappa (precisare se servitù
3	parziale o totale)
12	1787 t.
12	1792 tj
p. « SERVITO PARZIALE L = SERVITO TOTALE
INDICAZIONE DEI GRAVAMI IMPOSTI
GK A VAMI IMPORTI
a)	- divieto «fi api ite sbatte, ad eccezione dei|e 1793 tj strade a IìvjIIo ;
b)	- divieto di Lbbiic uè muri o « Mic’, o ette -tuare sopiaeievaaiom di m«ni ilaiti esment ;
c)	- divieto di fare elevazione dì l me o di atti i materia e condolte o canali sopraelevati:
d)	- livieto tii aprire ed esercita« cave di tft«-lu.upie specie o altri vani;
e)	- divieto di impiantare alberi eJ attmsti;
I) - divieto di fare fossi o canaliz taztoni aventi sezione superirc :t mq. 0.!,
. con tutti gii allegati è visibile
Annotazioni


Il predetto decreto n. 1355 in data. 3.0«7. 1966 al pubblico presso rUfficio Comunale nelle ore d'Ufficio.
Gli eventuali	4 della legge) devono essere presentati, con una copia dello specchio
sopraesteso, in carta WNWW, nel termine di 10 giorni dalia presente notificazione, al suddetto Ufficio Comunale.
Addi 2 4 DIO im
■ Ftmì
<Sejue la relazione di notificazione).
» *« m r.
Taka so obvestila županstva o novi vojaški služnosti
lijane (ob 10.30) pa v italijanščini in na kratko v slovenščini. Pri pogrebih za domačine v slovenščini in na kratko v italijanščini in nemščini, za Italijane pa v italijanščini in na kratko v slovenščini.
Šolski pouk je seveda samo v italijanščini. Dvakrat na teden imajo popoldne na šoli pouk nemščine za vse učence. Do lani so imeli «corsi di lingua tedesca in orario aggiunto riservato agli allogeni di lingua tedesca». Italijani so protestirali, zakaj samo za «nemške tujerodce», in so dosegli, da se tudi njihovi otroci lahko naučijo nemščine, ki pride prav ob meji z Avstrijo v trgovini in turizmu.
V	Trbižu pa že tretie leto prireja «Consorzio per l’istruzione professionale» (Konzorcii za poklicno izobrazbo) večerne tečaje slovenščine in nemščine (za odrasle). Te tečaje obiskujeto večinoma trgovski nameščenci, financarji, vojaki.
Peticija iz Ukev
in obljuba videmskega
nadškofa
Tudi v Ukvah nimajo verouka v slovenščini. Dosedanji župnik bo menda kmalu odšel v pokoj, ali bi moral že oditi, po njem pa domačini, kot kaže, ne bodo žalovali. Pred kratkim so sestavili in podpisali peticijo, ter jo izročili osebno novemu videmskemu nadškofu, da bi jim poslal slovenskega duhovnika. Odgovoril je delegaciji: «E’ nostra intenzione mandare un sarcerdote che sappia lo sloveno.» (Imamo namen poslati duhovnika, ki bo znal slovensko). Kje, kako in koliko pa se učijo slovenščine semeniščniki v videmski nadškofiji? Morda bo sedanji videmski nadškof tudi za to bolje poskrbel, kot njegov prednik. Na račun župnika v Ukvah sem med drugim slišal tudi to, da prireja v farovžu plese za mladoletnike, namesto da bi jih učil verske resnice v materinem jeziku, kot pravi božja zapoved: «Pojdite in učite vse narode!»
Glede materine govorice otrok pa so mi povedali tudi drugod, da je v Ukvah nekoliko bolje. Ukve imajo nekaj nad 140 hišnih številk in približno 350 prebivalcev. Tu imajo tudi zadružno mlekarno, v katero prihaja mleko iz vse Kanalske doline (2500 do 3000 litrov na dan). Izdelujejo odličen sir, ki gre dobro v prodajo (v Milan) in maslo. Mleko plačujejo živinorejcem po 100 lir. V vasi je sedaj približno 400 glav goveje živine. Pred leti je bilo dosti več živine v Ukvah in sploh v Kanalski dolini. Tu imajo več živine kot v Žabm-cah, ker imajo več travnikov in planinskih pašnikov.
«Nobena noče kmeta...»
t «Dve gori imamo,4 . ml pripoveduje Franci Prešern «Plajer», «živine pa je zmeraj manj. Ne splača se, če izračunaš. Vse je vedno bolj drago, krma in stroji. Imeti moraš vsaj trideset glav, da greš lahko skozi. Vse je drago, mesarji pa se nam v obraz smejejo in ponujajo nizke cene. I-mam vola, pa ga ne morem prodati, saj mi ne dajo niti 600 lir za kg. Da bi videl, koliko živine smo imeli pred leti. V starih časih je bilo v planinah 40 sirarn, ob počitnicah so prišli pomagat tudi študentje. Današnja mladina si išče druge službe. S kmetom se noče nobena možit. Fantje, če se hočejo ženit, morajo na Kranjsko, Gorenjsko in Bovško. Saj jih je še precej v vasi za oženit, pa se ne marajo.»
«Vse bolj mrtvo je v vasi, kot je bilo včasih,» pripomni soseda.
«Leta 1930 je bilo v vasi trideset fantov in 75 deklet».
«Pa kako so prepevali po vasi.»
«Ob nedeljah popoldne so v gostilni sedeli pri eni mizi očanci, pri drugi mladi gospodarji, pri tretji fantje, ob strani pa so stali fantiči. Ko so prišli v svoja leta, so dobili botra in pojedli poper, so lahko šli v fantovsko družbo.»
No, pa še pojo. Dokler narod poje, živi. Če ne poje več, umre. Pravi Franci, in ima prav. Povsod se lomi, pevski zbor drži še nekaj pokonci.
V	Ukvah marsikaj očitajo tudi pokrajinskemu kmetijskemu nadzorni-štvu. Pravijo, da se prispevki dežele
maj
za kmetijstvo ustavijo v Kamiji. Niso prejeli obljubljenih prispevkov za nakup močnih krmil, nihče jim ne pomaga pri prodaji živine.
Nezadovoljstvo jusarjev
Za kmete po vsej dolini sta dva glavna gospodarska stebra živinoreja in gozd ali les. Tudi z gozdovi ni vse v redu in pritožb ne manjka. Le nekateri lunetje imajo večje ali manjše površine svojega gozda, vse vasi in tudi Trbiž, pa imajo že več kot sto let v obsežnih gozdovih jusarske pravice, ali «bližnje soseščine» (Nach-barschaft), kot jim tu pravijo. Po obsegu kmetije je vsaka hišna številka s cesarskim patentom dobila pravico do točno določene količine lesa (toliko za kurjavo, za pohištvo itd.). Upravičenci so skupno vknjiženi na parcelo, ki je bila določena za vsako srenjo. Gozdove upravlja «Azienda dello Stato foreste demaniali» (Državna gozdna uprava), lastnik pa je «Sklad za kult» (beri Vatikan). Upravičenci dobivajo vsako leto določeno kvoto lesa, oziroma si ga morajo sami preskrbeti in spraviti domov, ali pa ga lahko prodajo; spori pa nastajajo, ker upravičencem delajo razne težave, ker upravičenci nimajo nobene možnosti kontrole umnega in načrtnega izkoriščanja gozdnega bogastva, do katerega imajo pravico in očitajo omenjeni upravi, da je precej gozda že preveč izčrpala. Z ju-sarskimi pravicami, oziroma krivicami, se srečujemo tudi na Tržaškem, zadeva gozdnih upravičencev v Kanalski dolini pa je še bolj zapletena, ker gre za velike površine in večje bogastvo.
Nove vojaške služnosti
Druga boleča rana, ki se noče zaceliti in se celo širi po Kanalski dolini, do vojaške služnosti. Lastniki zemljišč, ki sploh niso bila še podvržena vojaški služnosti, prejemajo od županstev obvestila, da na tej in oni in tretji... parceli ne smejo delati novih poti, zidati stavb in zidov, ali jih celo zvišati, da ne smejo napeljati zemlje in zvišati zemljišča, odpirati in izkoriščati kamnolome, saditi drevja in grme, izkopati kanale itd.
«Vojska dela svoje, in je ni moči, da. bi kaj pomagala».
Vse to še ni dovolj. Kanalska dolina ni široka, obdelovalne zemlje je malo, gradbenih zemljišč pri naseljih še manj. Zato so bolj občutna in škodljiva razlaščanja in «začasne zasedbe». To zadevo dobro poznamo že več let tudi na Tržaškem, kaže pa, da je zdaj v Kanalski dolini tako, kot je bilo pri nas prva leta.
Deček in deklica iz Ukev, ki še govorita slovensko
......
Motiv iz Žabnic. Z vozičkom pelje krmo za svojo živino
Za zemljišča, ki jih je pobrala nova ozirema razširjena cesta pred vojno, niso prizadeti lastniki še dobili odškodnine. Pred dvema letoma so zgradili del nove ceste in nadvoza med Ukvami, Žabnicami in Trbižem. Speljali so jo čez travnike in najlepše njive. Kdo je dobil pravično odškodnino? Zdaj dokončujejo metanovod Trbiž - San Dona di Piave. Predsednik deželnega odbora odv. Comelli je 29. oktobra 1973 podpisal dekrete o «začasni zasedbi» zemljišč. Nekateri so se baje dogovorili, drugi pa ne, in niso še prejeli sporočila o ponudbi. Nekateri lastniki iz Žabnic so prejeli obvestilo, da bo letoviščarska usta-
niiililiiiliniiiiiiiiiiliiiiiiiiilillliiiliHlIiiilllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiniillliiiiiliiiiiiiiiiliiiiiliiiiiililiiiiiiiiliiiiiiiiii
V Žabnicah je umrla Frida Ehrlich rojena Ahac
l četrtek zvečer. Rodila se je 7. i
Frida Ehrlich
Ob veliki udeležbi svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev ter vaščanov in domačinov iz Kanalske doline so včeraj popoldne spremili na njeni zadnji poti pokojno Frido Ehrlich roj. Ahac, ki je po dolgi in mučni bolezni umrla v
četrtek zvečer. Rodila se je 7. julija 1889 v Bistrici na Žili, 2. junija 19C8 pa se je poročila z Albinom Ehrlichom, s katerim je dolga leta vodila znano gostišče «Pri pošti v Žabnicah». Imela sta 7 o-trok, od katerih je živih še pet, med njimi Janez, misijonar v Indiji, Gabrijela, misijonska zdravniška sestra, Alojzija vdova po pok. dr. Dolharju, Valerija vd Mazzoli in Albin, ki je po smrti očeta (januarja 1936) prevzel domačijo in skrbno vodi veliko posestvo.
Gospo Ehrlichovo, ali Ehrlichovo mamo, ki je bila zavedna Slovenka in mila ženska, polna srčne dobrote in človeške topline, so vsi domačini visoko cenili, s hvaležnostjo pa se je bodo spominjal, nešteti romarji, ki jih je sprejemala z odprtimi rokami med potjo na Višarje, kakor tudi nekdanji slovenski študentje, ki so prihajali v Kanalsko dolino in pri Ehr-lichovi mami vedno našli zatočišče ter bodrilno besedo.
Naj počiva v miru in naj ji bo lahka koroška zemlja.
Svojcem in sorodnikom izražamo globoko sožalje.
A. B.
nova iz Trbiža uredila po njihovem zemljišču smučarsko stezo «Pista di Prampero». Na nekatere parcele so že prišli s stroji, zruvali so smreke in odvrgli material, ne da bi sploh kaj plačali prizadetim lastnikom.
Brez moči
pred razlastitvami
«če ne date, vam bomo vzeli», pravijo, kot so že pred leti grozili našim kmetom.
Še ne zadostuje. Po tej dolini bodo zgradili, tako pravijo, novo avtomobilsko cesto Videm - Trbiž. Načrti so baje že izdelani in že iščejo stanovanja za delavce.
«Tako nam bodo vzeli vse», se pritožujejo v Žabnicah. Tu stara cesta Ht~ž«le-znica, tam nova cesta in metanovod, tam steza, tam daljnovodi, tam še nova avtocesta, vojaške služnosti. In kaj še?
Na koga naj se obrnejo?
V	Kanalski dolini dobijo nekateri domačini, ne vsi, nekaj tudi od turizma. Lahko bi kaj več zaslužili, če bi si zgradili hišice in jih oddajali turistom. Energetska kriza pa je pritisnila tudi na turizem in gostinstvo. Do kdaj ne bodo prihajali turisti z avtomobili ob nedeljah in praznikih pozimi in poleti?
Tudi trgovina je začela pešati, mi je pravil Simon Prešern, trgovec v Trbižu. Največ jih je prihajalo iz Jugoslavije in še prihajajo, toda zmeraj manj in manj kupujejo, ker se je vse podražilo, ker so začeli štediti. ker razne stvari lahko kupijo doma in bolj poceni.
«Mihce se ni pobrioal...»
Da ne pozabite. Se nekal napišite. Tole: «Po zadnji vojni se nihče ni pobrigal za preporod slovenskega življa v Kanalski dolini. Zato smo zdaj v takih razmerah». Tako mi je dejal možakar v Kanalski dolini, ko sem se poslovil.
«Dokler narod poje — živi», je rekel Franc Prešern iz Ukev.
V	Žabnicah imajo pevski zbor «Višarski zvon», v Ukvah «Planinka». «Če ne poje več — umre».
A do kdaj bo pel v Kanalski dolini?
ALBIN BUBNIČ
oooooooc
^->^^>0<;;;;^;><^>^;^x30>000000000>000c>000<z><c>0cx3<c>0c>cxzx0000cx^0>000c>0cx^0000cxp»cxix^>0cx2>cxl>c>000>0' OC>OC^OxOOX JXJX_><O<^O0>0><00><0C>C->OO0>OO'0OOCXDOOCXI>OC>0C>O;_>C^ 00>00>000<I>0 O C > >. OOOO'OO
« TRŽAŠKI KMETJE
7.	(PABtjRKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
Po okolici so poleg godb okoličanskega bataljona začeli nastajati pevski zbori, ki so tradicionalno peli po cerkvah, množično pa pri procesijah. Ravno ti pevski zbori, sprva samo meški, so postali zametki poznejših čitalnic in drugih organi zacij. V teh zborih in v čitalnicah se je posvetni izobraženec srečal s svojimi ljudmi, spoznal razmere in okoliščine v katerih so živeli, se seznanil s težavami in številnimi potrebam: kmečkih delovnih ljudi.
Odvračanje kmetov in sploh slovenskih ljudi od oblasti in ustanov, je močno oviralo njihov razvoj. Misel na reševanje lastnih družbenih problemov z lastnimi močmi in sredstvi in v samopomoči, se je začela uveljavljati.
Izobraženci so začeli posredovati na pristojnih mestih in izvajati pritisk na vlado, da je začela izdajati ustrezne zakone, ki so bili nujno potrebni za legalno delovanje organizacij, od kulturnih, gospodarskih in strokovnih do socialnih in političnih. Tako so začele nastajati prve «Mrtvaške bratovščine», gostilne na zadružni podlagi, ki so točile vino domačih vinogradnikov, čebelarske zadruge, zadruge za govejo živino, zadružne mlekarne in razne strokovne organizacije. Pozneje so nastale prve hranilnice, ki so tako kmeta kot obrtnika in malega trgovca rešile raznih oderuhov.
Navidezno drzna zamisel dati preprostim ljudem lasten časopis, se je izkazala posrečena. Verdelski je namreč «Ilirski Primor jan», ki je izšel 1. 1866, namenil prav kmečkim ljudem ia katerih je sam izšel in zato poznal njihove probleme.
Tak je bil pričetek rasti in postopen razvoj ravni slovenskih kmečkih in delovnih ljudi na vseh družbenih področjih. To seveda ni bilo povšeči reakcionarnim krogom, ki so imeli v svojih rokah ne samo oblast ampak tudi vsa ogromna gospodarska in denarna sredstva.
S spretnimi intrigami proti čitalnicam 1) in s pritiskom na vodilne osebe so onemogočili njihovo delovanje. Okoliški bataljon, ki jim je že skoro celo generacijo bil trn v peti, so kompromitirali, da je bil ukinjen. Ilirski Primorjan, ki je nastal po zamisli, trudu in stroških Verdelskega, je pod imenom Primorec, na vsestranski pritisk, prenehal.
Tako lahko rečemo, da je ukinitev brambovskega bataljona, čitalnic in Primorca bila ponovna, sicer pa začasna zmaga reakcije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
ŽIVLJENJE IN DELO NAŠIH KMETOV do prve svetovne vojne
Na Tržaškem je bilo zaradi ugodnega podnebja mogoče gojiti razne kmetijske kulture. To pa je zahtevalo od kmeta vsestransko usposobitev že od najstarejših časov.
V zavetnih in sončnih krajih so uspevale oljke, trte, fige, breskve in legi primemo mnogovrstno drugo sadje. Značilno, da Mainati v svojih pogovorih posveča prav trtam in oljkam največjo pozornost. Znano je, da je Trst plačeval z vinom svoj davek Benetkam.
Pred nastankom emporija pa je bilo nujno pridelati vso osnovno prehrano, kot žitarice, koruzo, krompir, fižol in grah. Z uvedbo organiziranega prevozništva so kmetje začeli polagoma opuščati žitarice, so pa posvetili večjo pozornost povrtnini in cvetju. Povpraševanju v mestu so prilagajali pridelke.
Kolikor mu Je površina lastne zemlje dopuščala je kmet zase še vedno sadil vsaj krompir, koruzo in fižol, kar je potem delno uporabil za prehrano domačih Živah.
Ta razvoj pa ni bil tako nagel. Še v prejšnjem stoletju so sejali lan, ga sami predli in tkali. Pozneje so prejo nosili v mestno sirotišnico, kjer so imeli statve in tkali. Tudi z ovčerejo so se še bavili v prejšnjem stoletju. Po griču Šančlinu, kjer je danes psihiatrična bolnišnica, so svetoivanski mandrjar-ji Grapajci pasli svoje ovce in doma predli volno.
Ko je zmrzal uničila v ožji okolici oljčna drevesa, niso več obnovili nasadov. Ni se splačalo deset do petnajst let čakati na pridelek. Zemljo so raje uporabili za pridelovanje povrtnine in cvetja, kar je bilo mogoče letno pridelati in takoj vnovčiti. Spomin na stare čase nam v ožji okolici še vzbujajo redka oljčna drevesa, ki so za okras našim vrtom. Danes gojijo oljke samo še po sončnih bregovih širše okolice.
Ce je novo nastajajoče mesto odrinjalo kmete od oblasti in odklanjalo tudi najmanjše sodelovanje na enakopravni ravni, jim pa ni odrekalo zaposlitve. Celo potrebovali so ljudi, sposobnih vrtnarjenja.
Mestni bogataši so kupovali zemljo od izumirajočih patri-cijev in zidali v ugodnih legah po sončnih vzpetinah svoje vile, obdane z vrtovi. Razmah na tem področju se je začel nekako v začetku prejšnjega stoletja, Odvišna delovna sila s kmetij je dobila po teh vrtovih bodisi občasno, kot tudi stalno zaposlitev pod relativno ugodnimi pogoji.
S takimi vilami je bil posejan sprva grič Sv. Vida, ki je bil najbližji mestu, potem grič Sv. Andreja, škorklja, vsa Ulica Rossetti, obronki Bošketa proti Sv. Ivanu. Prav razkošne so bile vile Bottacin, Kronest, Miramar, Revoltella, Giuliani in še druge. Caprin, Goracucchi, Loewenthal in drugi so ta razvoj obširno popisali v svojih knjigah.
Realno sliko iz časov tega intenzivnega obdelovanja zemlje na Tržaškem najdemo v pesmi, priobčeni v «Ilirskem Primor-janu» v prvih dveh kiticah. 2)
Kmet trudi se v vinogradu marljivo od rane zarje, da mu sonce ugasne.
Iz gošč pustotih dela vrte krasne, ledino preobrača v plodno njivo.
Ko se poti in dela neutrudljivo, prepevajo mu tiče pesmi glasne, pošilja sonce iz višine jasne vesele luči dar mu ljubeznivo.
Sicer precej romantično obarvano, vendar je poudarjeno trdo delo in marljivost naših kmetov.
Še je v navadi, kot v preteklosti, primerjava med kmetom in meščanom na vse prej, kot objektiven način. Prvemu se očita uboštvo in zaostalost, drugemu pripisuje kulturno in ugodno gmotno stanje.
V	pogovoru mi je stara že pok. Marička od čmegojev — Marija Krekič por. Črnigoj — med drugim rekla: «če gledamo z današnjega stališča moramo priznati, da smo takrat bili ubogi. Toda takrat se nismo čutili uboge!» Rojena je bila o-krog leta 1890. V tej izjavi je mnogo resnice.
V	gmotnem oziru je bil mandrjar na boljšem od mestnega delavca, ker je skoro vedno imel lasten dom. Najemnina mu ni odjedala dohodkov. Bil je celo na boljšem od nameščenca s stalnimi dohodki, ki je moral vzdrževati določen standard. Če pri tem še upoštevamo široko možnost zaposlitve, stabilnost valute in lastnosti kmečkih ljudi, kot so skromnost in varčnost, dobimo vse prej kot porazno sliko o takratnem njihovem življenju.
1)	Jadranski koledar za leto 1968 str. 123, Nastanek in vzpon kmeò kih čitalnic v tržaški okolici 1. 1863-1869, prof. Samo Pahor-
2)	ILIRSKI PRIMORJAN št. 3 str. 11, leto 1866.
(Nadaljevanje sledi)
rimorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
13. januarja 1974
Anketa «Športnik leta 73» - Anketa «Športnik leta 73» - Anketa «Športnik leta 73» - Anketa «Športnik
SONJA MILIČEVA: «V PRETEKLEM LETU SEM IMELA V ŠPORTU MNOGO ZADOŠČENJA»
maturi na šolo za telesno vzgojo in še naprej nastopi za zeleno mizo
Silvana Vesnaverjeva: «Najraje nastopam v mešanih dvojicah»
v
Zelja: naslov državne mladinske prvakinje
] r~ Kateri tvoj uspeh v preteklem
Večji?6 bil 1)0 tv°jem mnenju naj-
‘Najbolj pri srcu mi je zmaga prvakinjo Lanki, ki je E ceJ znana v evropskem merilu, premagala sem jo, ko sem igrala reprezentanci v tekmovanju za evropski pokal.»
ton Katerega športnega cilja v pre-^ leto nisi dosegla?
Hn«; i In’ (la v zvezi s tem nisem sai VS a v.eéjega razočaranja, saj DinnSem *mela v preteklem letu v,™!0 zadoščenja s svojimi nastopi. k.1a setn pričakovala nekoliko Venet0 uvrstltev le na državnem pr-nih aVU -^d članicami in v meša-mh dvojicah.»
tam nisi uspela? r sem v tistem času preveč nastopala,, medtem ko bi morala
nati! aVa meseca Prej več počivati, rt-;., P3 se pripravljati samo na dm ul00 Pvvenstvo, ne pa tudi na J n^ma tekmovanja.» lo v„au končala srednjo solarn nameravaš potem?
Miličeva med
eno in drugo
tekmo
Imena najboljših zamejskih športnikov v letu 1973 so torej znana. Zapisana so v končni lestvici naše ankete «Športnik meseca». Miličeva, Vesnaverjeva in Marušič, trije naši igralci, ki so si priborili pot v sam vrh italijanskega športa, so zasluženo na najvišjih mestih. To pa seveda ne pomeni, da v naših vrstah ne manjka še drugih zaslužnih športnikov, ki prav tako pomagajo večati ugled slovenske zamejske telesne kulture doma in po svetu.
Naše uredništvo je letos podelilo še dva naslova: za «trenerja leta» je izbralo našega znanega košarkarskega delavca Branka Lakoviča, ki ima največ zaslug, da se je ta šport v zadnjih letih tako razširil med našo mladino; za «ekipo leta» pa je proglasilo žensko namiznoteniško ekipo Krasa, ki je z uvrstitvijo v italijansko A ligo, z zgolj lastnimi silami, dosegla enega največjih uspehov v dosedanji zgodovini našega športa.
Z našimi najboljšimi športniki smo ob tej priložnosti pripravili nekaj intervjujev, ki jih priobčujemo na tej strani.
«Če bom uspešno opravila maturo, bom šla na univerzo; rada bi postala telovadna profesorica.»
— Boš z aktivnim športom nadaljevala?
«Seveda, saj menim, da še nisem prestara, šport mi ugaja in imam z njim mnogo zadoščenja.»
— Kakšni so pogoji za trening v Zgoniku, glede na to, da je to majhno naselje?
«Nič niso slabši, kot drugod, saj nam je naš športni krožek, skupno z zgoniško občino, priskrbel dve dobri mizi in primeren prostor v o-snovni šoli, in kar je najvažnejše: tudi najboljšega trenerja, ki ga lahko dobimo na našem področju.»
— Meniš, da bi bili tvoji uspehi večji, če bi trenirala v kakšnem večjem kraju?
«Ne, ker to nima nobenega vpliva na moj trening. Pomembno je trenirati z 'voljo in vztrajnostjo, treba je imeti prijateljske odnose s soigralkami. Sicer pa imamo kljub temu dobre stike z namiznoteniškimi društvi iz Slovenije in pri nas ter pogostoma nastopamo na turnirjih tudi v večjih krajih.»
— S kakšnim loparjem igraš?
«S takim, ki mi omogoča napadalno igro. Ima lahek les, na katerega je prilepljena .hitra’ in občutljiva guma. S takim loparjem dobi žogica večji in raznovrstnejši učinek.»
— Koliko stane tak lopar?
«Od 6 do 12 tisoč lir.»
— Pred časom je bila italijanska reprezentanca na Kitajskem. Imeli smo vtis, da bi tedaj morala z njo odpotovati tudi ti. Meniš, da
tedaj ni bilo vmes tudi nekoliko diskriminacije?
«Mogoče nekoliko, res. Eno izmed igralk, ki so tedaj odpotovale na Kitajsko, sem namreč dotlej pre-magala vedno, razen enkrat samkrat. Diskriminacija je bila prav v tem, da so za sestavo te reprezentance upoštevali le razultate na državnem prvenstvu, kjer nisem dosegla najboljših rezultatov, toda že mesec dni kasneje sem premagala vse najboljše igralke v državi, razen Santifalerjeve. Kljub temu pa me niso poklicali v reprezentanco.
— Zaradi svojih nastopov si v šoli često odsotna. Imajo ravnatelj in profesorji razumevanje za tvoja potovanja?
«Še preveč, in sem zadovoljna, da me pri tem res nič ne ovirajo.» — Kaj pa tvoji šolski uspehi?
«Prizadevam si, da čim prej nadoknadim to, kar zgubim, ko sem odsotna, zlasti letos, ko me čaka matura. Sicer pa se mi ne zdi, da bi športna aktivnost ovirala moje šolsko delo.»
— Znano nam je, da ti pri treningih pomaga tudi brat. Je ta njegova pomoč «prostovoljna», ali ga moraš včasih tudi «mobilizirati»?
«0 ne, je kar prostovoljna, saj mora tudi on trenirati. Tekmuje namreč za Sokol v C ligi in na raznih turnirjih. Seveda pa je tudi on zadovoljen (kot moj .pomočnik’) če se vrnem s kakega turnirja domov s tem ali onim uspehom.»
— In za konec še eno vprašanje: na kakšno mesto računa Kras v letošnji ženski A ligi?
«Na 3. mesto.»
Klasove namiznoteniške igralke predstavljajo trenutno po uvrstitvi v italijansko namiznoteniško žensko A ligo najuspešnejšo in najkakovostnejšo zamejsko slovensko športno ekipo
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuunjiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii»
Jordan Marušič: še vedno v skupini najboljših mladih igralcev v državi
Biti dober košarkar pomeni tudi trenirati skoraj vsak dan
Septembra smo pisali, da je Jordan Marušič, 17-letni košarkar mladinske ekipe Patriarce nastopil za državno reprezentanco «kadetov» v Grenoblu v Franciji, kjer je italijanska ekipa odigrala turnir s špansko in francosko reprezentanco.
V teh štirih mesecih pa je Jordan Marušič, ki živi skupno z družino v štandrežu, precej napredoval in si priboril, poleg drugega, stalno mesto v prvi ekipi Patriarce, ki
l,ll'''''ii'il|lllllllllliiii,,IIIIIIIIIII|lll|ll,ll,,l,,,,liII,niiiiiiiiiilillllllliillllllllllllllllllllllllllllllll|llilllllllllnnllllillllllllllllllllllllllllllllllnlllnllllllllllllllllllllllliIIIIIIIIIIIIIIIIII,l,Illlllllll,ll,l,IIIIIIIII„lllll„lilll,lllll,l
NA «TURNEJI TREH DEŽEL» V RELJAKU
SMUČARSKI skoki
Čehoslovak Balzer najboljši
Med Jugoslovani je bil najboljši Stefančič (6.)
Na skupni lestvici vodi Avstrijec Schwabl
Zer j^^K- 12. — čehoslovak Bal-'aniu 5magal na drugem tekmo-skiiDni i tomeje treh dežel», na je Dr», , to'ici tega tekmovanja pa Kaidnp-6 v<>dstvo Avstrijec Schwabl. vjet T,Sl skok dneva je dosegel So-
«« ("'s m>-2 Balzer (ČSSR)
i
‘ sap’
209,1
207.0
201.0
10. Jančič (Jug.)	199,0
H. & .Pudgar (Jug.)	194.0
sec :°Ysek, 13. Demšar, 14. Me-Jugoslavija).
Sehu,3Upni lestvici vodi Avstrijec štefa ?( Pred Sovjetom Klimenkom, M A	^>ra8° Pudgar pa 6.
Jug^j pipami vodi Avstrija pred Tou V1^° *n ČSSR.
Čilo ^’yauje se bo danes zaklju-v Mariboru.
V m
ligajL ' kolu jugoslovanskega prvo-5o	košarkarskega prvenstva
Juvmo take izide: rWastika - Industromon-Rg^a	169:70
Boraen'^l-~ Beograd 85:70
Pa,
Metalac
..iCua,cu;	100:83
žefc — Olimpija	98:99
Lottar - Zadar	74:72
Tei. toniva — Crvena zv. 90:92 <iigr8]. Badnički — Bosna bodo o-Na , danes.
lestvici še vedno vodita Za-
nje uteži
•^NES v SLOVENIJI
Dviga
jj^MžALg. dvoboj 1. ZL Olirapi-ipkules (Bač), komunalni Vgf (10.00).
Vonii»n K; 1- ZL Rudar — Sla-J ’ Rudarski dom (10.00).
Bučanje
Ooteh^^OšE: 17. tekmovanje «Po Pfosu, Partizanske Jelovice» (8.30 a in 9.30 tekmovanje).
h°kej na ledu
IHa^KJANA: 2. ZL-Z Triglav -
JÈsJ'vpk av.80).
ta r^ICE: 2. ZL-Z Kranjska go-Lm^voli (17.30).
0ljm ..KdANA: mladinci Slavija —
jfcuo.30).
ta	mladinci Kranjska go-
Medveščak (10.00).
*0ŠARKA
v&LJANA: 2. ZL Slovan - Ko ^tohna (19.00).
dar in Crvena zvezda z 18 točkami, pred Jugoplastiko, ki ima 16 točk.
* « *
V 1. ženski košarkarski ligi je v Novem Sadu tamkajšnji Partizan premagal Olimpijo ^s 86:70.
Izida slovenskih moštev v 2. zvezni jugoslovanski ligi:
Rudar — Oriolik	86:70
Domžale — Ilirija	82:76
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v zadnji tekmi svoje kanadske turneje premagala neko tamkajšnjo študentsko reprezentanco s 6:3. To je bila peta zmaga jugoslovanske reprezentance v devetih nastopih v Kanadi.
ODBOJKA
V	1. italijanski moški odbojkarski ligi je Pneus Piacenza premagal Are Lineo s 3:1 (14:16, 15:6, 15:6, 15:10).
« * *
V	ženski B ligi je v Comu Briantea
premagala Bor s 3:0.
* « «
V	moški C ligi je v Nabrežini Dell'Acqua premagala Kras s 3:1 (16:14,
15:5. 9:15, 16:14).
# * #
V	ženski C ligi je v Noventi Vicentini Breg premagal Primavero s 3:2 (15:13, 9:15, 15:11, 12:15, 15:4).
nogomet
V italijanskem nogometnem prvenstvu C Uge je v v A skupini Gavi-
novese premagal Savono z 1:0.
* * •
V' prvenstvu 3. amaterske nogometne lige je Bar Veneto igral z Olimpijo neodločeno 0:0.
OBVESTILA
Šport na slovenskem radiu
Popoldanska oddaja «šport in glasba», ki je na sporedu ob 16. url, je osredotočena predvsem na nogomet in zimske športne igre. Na prvem mestu so seveda prvenstveni nogometni boji, predvidena pa so tudi obširna poro-fila o amaterskem nogometu. Po telefonu bo redakcija povezana z Bocnom, kjer igra Triestina, medtem ko je neposredni prenos predviden z nabrežinskega igrišča za srečanje Devin - Juven-tina. Glede na zimske športe je tokrat v središču pozornosti skakalna turneja treh dežel, ki se konča danes na Pekrski gorci pri Mariboru. Obširno poročilo o tej
zanimivi prireditvi je pripravil Sergej Pahor. V ostalem bo govor še o vrhunskem smučanju za svetovni pokal, košarki, odbojki in dnevnih dogodkih.
SMUK ZA SP
Zmaga Colombina
MORZINE - AVORIAZ, 12. — Švicar Colombin je zmagal v smuku za SP. Lestvica tega tekmovanja je taka:
1.	Roland Colombin (Švi.) 1’48”31
2.	Franz Klammer (Av.)	54/100
zaostanka
3.	Philippe Roux (Švi.) 87/100 zaostanka
4.	Erwin Stricker (It.)	TU”
5.	Bernhard Russi (Švi.)	T16”
6.	David Zwilling (Av.)	T19”
7.	Karl Cordin (Av.)	2’42”
8.	Don Rowles (ZDA)	2’43”
9.	Stefano Anzi (It.)	2’57”
10.	Andreas Sprecher (Švi.)	3’01”
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA TEKMO V FRANKFURT!
Jugoslavija in Španija se bosta 13. februarja v Frankfurtu spet srečali med seboj. Tekma bo odločilnega pomena, saj je od nje odvisno, katera državna reprezentanca bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo letos poleti v Nemčiji.
Za tekmo vlada tako v Jugoslaviji kot v Španiji izredno zanimanje in so vsi letalski prevozi že vnaprej razprodani. Kljub temu pa je turističnemu uradu «Aurori» uspelo dobiti na razpolago reaktivno letalo družbe «INEX ADRIA», s katerim želimo pripeljati ljubitelje nogometa na tekmo v Frankfurt.
Pokroviteljstvo nad potovanjem v Frankfurt je prevzelo športno uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, zaradi česar je tudi cena potovanja izredno nizka. Kot je iz programa razvidno, znašajo vse usluge le 44.000 lir oziroma 1,091.00 Din (za Jugoslavijo). Za ilustracijo naj povemo, da stane navadna železniška vozovnica 2. razreda Trst - Frankfurt in nazaj 39.270 lir! Torej res ugodna cena!
Program našega izleta na «tekmo stoletja» pa je naslednji: SREDA, 13. FEBRUARJA 1974 Ob 12.00 zborno mesto vseh navijačev na letališču Brnik pri Ljubljani, kjer se lahko pustijo avtomobili na parkirnem prostoru pod nadzorstvom.
Ob 12.45 odhod posebnega letala DC-9 za Frankfurt. Zakuska na letalu.
Ob 13.55 prihod v Frankfurt. Prestop v avtobus in krožna vožnja po mestu. Daljši postanek za morebitne nakupe, nato prevoz z avtobusom na stadion.
Ob 19.30 začetek nogometne tekme JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA. Takoj po tekmi se vsi navijači spet zberejo pri avtobusu, s katerim se odpeljejo na letališče. Možnost nakupov v trgovinah izvencarinskega območja.
Ob 22.50 odhod letala iz Frankfurta za Ljubljano. Večerja med poletom.
Ob 24.00 prihod v Ljubljano (Brnik) in konec našega potovanja.
CENA POTOVANJA JE 44.000 LIR NA OSEBO,
V	KAR JE VŠTETO:
1. Potovanje z letalom DC-9 iz Ljubljane v Frankfurt In nazaj; 2. Avtobusni prevozi v Frankfurtu in ogled mesta; 3. Ogled nogometne tekme Jugoslavija - Španija — oštevilčeni sedeži na tribuni; 4. Večerja na letalu; 5. Spremstvo.
• • •
Vse ljubitelje nogometa prosimo, da se prijavijo čimprej, najkasneje pa do torka, 15. januarja, ko zapade rok za najem letala. Ob prijavi je treba plačati 20.000 lir, ostanek pa vsaj en teden pred začetkom potovanja. Zaželeno bi bilo, da bi prijave iz okolice sprejemala naša športna društva in jih potem direktno posredovala turističnemu in potovalnemu uradu «AURORA», ki skrbi za celotno organizacijo in ki tudi sprejema prijav posameznikov.
Kolikor bi bilo do torka premalo prijav, si pridržujemo pravico, da potovanje odpovemo.
V	Ljubljani sprejema rezervacije TTG BIRO na Titovi cesti.
Jordan Marušič je vsekakor zastavonoša slovenskega kakovostnega športa na Goriškem. Z vztrajnim delom se je prebil ceto v državno mladinsko košarkarsko reprezentanco
nastopa v prvenstvu B lige in trenutno zaseda drugo mesto.
Stopili smo do Marušičevih, da bi kaj podrobneje izvedeli kako in kaj je z Jordanom. V popoldanskih u-rah smo v hiši dobili samo Jordanovo mamo, ki je povedala, da sin trenira na štandreškem košarkarskem igrišču.
Ko se je Jordan vrnil smo ga vprašali, kako se počuti v prvi e-kipi, v družbi starejših in znanih igralcev, kot so Pieric, Mauri in ostali. Povedal je, da je ekipa kot velika družina, kjer so vsi med seboj prijatelji. Dobijo se vsak večer na treningih, ki jih imajo dnevno od 19. do 20.30, razen ponedeljkov. To se pravi, da je Jordan skoraj ves teden zvečer zaseden zaradi košarke. Kljub temu mu to pri študiju ne dela preglavic, kajti mladi košarkar zna dobro uskladiti oboje. V prvenstvenih tekmah nastopa Marušič kot rezerva in ga pošljejo na igrišče le v izrednih primerih. To
ZLATA
KNJIGA
1973
1.	SONJA MILIČ
2.	SILVANA VESNAVER
3.	JORDAN MARUŠIČ
1972
1.	SONJA MILIČ
2.	NINO MAVER
3.	SILVANA VESNAVER
1971
1.	SONJA MILIČ
2.	VOJKO CESAR
3.	KLAVDIJ VELJAK
pa ga nič ne moti, saj je do lanskega leta nastopal v mladinski e-kipi in že samo dejstvo, da igra v B ligi, je precej razveseljivo.
Kar se pa tiče nastopov v državni reprezentanci je Jordan Marušič povedal, da nima mladinska košarkarska reprezentanca v tem času nobenih meddržavnih tekem na programu. Kljub temu pa se najboljši mladinci iz vse Italije dobijo vsak mesec za dva dni v Forliju, kjer imajo skupne treninge. Z Jordanom potuje v Forli še neki drug mladi goriški košarkar, iz vse dežele pa jih je šest, 2 iz Gorice, 3 iz i Vidma in 1 iz Trsta.
Rudi Pavšič
GOST ANKETE
Marko Oblak: dijak, klasik, športnik, košarkar. Borovec.
«Katere vesti v našem dnevniku najprej prečitaš?»
«Športne.»
«Bi bil pripravljen plačati za o-bisk kakega tekmovanja tudi zelo visoko ceno vstopnice?»
«če bi bila tekma tega vredna...»
«Katero športno panogo bi odpravil, če bi to mogel?»
«Avtomobilizem.»
«Zakaj?»
«Ker terja preveč smrtnih žrtev.»
«Je po tvojem mnenju nogometni sodnik tiuli športnik ali ne?»
«Da, ker mora tudi on trenirati in je pravzaprav edini amater na igrišču.»
«Kaj pa odbojkarski sodnik, ki ves čas sojenja sedi na stolu?»
«Ne, on pa ni športnik, ker za tako sojenje ni potrebno trenirati.»
— S kolikimi leti si se začela u-kvarjati z namiznim tenisom?
«Z dobrimi enajstimi leti.»
— Kdo te je nagovoril, da si se posvetila temu športu?
«Moja soigralka Sonja Miličeva.»
— Bi si izbrala kak drug šport, če bi imela za to možnost?
«Tenis.»
— Treniraš, ker ti je to všeč, ali zato. ker je to pač dolžnost vsake ga dobrega športnika?
«Predvsem zato, ker mi je všeč, vendar tudi za to, da sem v formi in pripravljena za razna tekmovanja.»
— Na katerih mizah igraš najraje?
«Na takih, ki imajo hiter odboj in so primerne za napadalno igro.»
— Če udariš žogico na mrežico in s tem dosežeš točko, se nasprotnici opravičiš?
«Seveda, saj sodi to k osnovam športne vljudnosti.»
— Kaj meniš o svoji igri v ženskih dvojicah?
«Tu si mnogo bolj prizadevam, kot med posameznicami. Prepričana sem, da lahko tu dosegam svoje najboljše rezultate.»
— In v mešanih dvojicah?
«Brez dvoma igram tu še raje, ker igram proti moškim, ki imajo učinkovitejšo in močnejšo igro. Tako lahko res pokažem česa sem zmožna.»
----Misliš, da boš tudi ti dosegla
Sonjine uspehe?»
«Ne, čeprav bom skušala doseči cilje, ki si jih želim.»
— Sq ti potovanja po svetu všeč, ali raje igraš v bližini doma?
«Po pravici povedano, raje mnogo potujem, ker si želim spoznati diAage igralce in tuje kraje.»
— Kakšna je tvoja športna želja v letu 1974?
«Najraje bi osvojila naslov državne mladinske prvakinje, rada bi pa tudi čim več prispevala k čim boljši uvrstitvi Krasove ekipe v ženski A ligi.»


»s-ssai»
Silvana Vesnaverjeva se v zadnjem času vztrajno prebija v vrste najboljših mladih italijanskih namiznoteniških igralk in so nanjo postali pozorni tudi v Rimu
Anketa Primorskega dnevnika	
ŠPORTNIK MESECA	
— december	—
1. SONJA PERNARČIČ (odbojka)	13
2. Jordan Marušič (košarka)	12
3. Adrijan Sosič in Valter Vatovec (oba košarka)	5
5. Boris Tence (nog.)	4
6. Peter Žerjal (koš.)	3
7. Branko Grgič in Sander Tence (oba nog.)	2
9. Anica Žigon (n. tenis), Marjan Babuder in Danilo Štoka (oba nogomet)	1
KONČNA SKUPNA LESTVICA	
ZA LETO 1973 L SONJA MILIČ	123
2. Silvana Vesnaver	79
3. Jordan Marušič	48
4. E. Podberšček in D. Petaros 6. M. Kraljič	42
7. A. Macarol	34
8. V. Cesar	33
9. Z. Hrovatin in S. Pernarčič	31
11. P. Sedmak	30
12. I. Strnad - N. Maver	22
14. B. Fabjan - A. Sedmak	21
16. A. Germani, A. Križnič, P. Ota in Fabij Ruzzier	16
20. N. Rebula - S. Udovič	15
22. F. Guštin in L. škerlavaj	14
24. D. Blazina, A. Sosič in D. Švab	12
27. K. Ožbot, T. Pavletič, A. Žigon in K. Kostnapfel	11
31. V. Kralj in B. Škrk	9
33. L. Caharija in P. Žerjal	8
35. Plesničar, A. Sedmak in L. Fučka	7
38. M. Grgič, K. Starc in V. Vatovec	6
41. M. Milič D. Jelinčič, B. škerk, M. Klanjšček, M. Dell'Almo in A. Sosič	5
47. S. Verginella, G. Husu, N. Radovič, M. Kiabjan, A. štrekclj, L. Šušteršič in B. Tence	4
54. E. Guštin, F. Mene-ghetti, V. Veljak, K. Bavcon, M. Žagar, I. Plesničar in B. Grgič	3
61. B. Furlan, V. Pertot, S.	Antoni, A. Starc, D. Štoka, E. Pertot, T.	Devetak, G. Vesel, N. Raubcr, A. Kralj, M. Renar, N. Zidarič, D. Slavec in S. Tence	2
75. A. Zavadlal, M. Kralj, M. Ban, E. Kraus, O. Pavletič, L. Lovrečič, F. Favento, R. Tence, G. Marson, G. Sanna, E. Štoka, D. Daneu, A. Kapun, A. Čuk, Mira Grgič, S. Benčina, K. Purič, B. škerk, E. Purič, D. Štoka in M. Babuder	1
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiimiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiininiiiiiiJiiMiii
Branko Lakovič: «Resen odnos do dela in navdušenje nad košarkarsko igro»
Zamejski trener mora biti požrtvovalen, navdušen, zaveden
— Kako je prišlo do tega, da ste postali iz igralca trener?
«Pred dvema letoma sem si poškodoval hrbet. Igrati nisem mogel več. Lotil sem se tako samo treniranja.»
— Mora imeti tudi košarkarski trener kondicijo? V kakšni obliki? Je to telesna ali tudi duševna kondicija?
«Mislim, da mora trener, ki trenira mlajša moštva, imeti tudi telesno kondicijo, saj mora malim košarkarjem več elementov osebno pokazati. Za mladinske in članske e-kipe pa mora biti predvsem športni psiholog. Naša mladina živi v takem obdobju, ko trda palica in diktatorsko ravnanje sploh ne zaležeta. Z igralci je treba biti predvsem prijatelj, seveda ne pretirano.»
— Pri svojem delu ste gotovo «specialist» za eno od trenerskih «disciplin», kot je to večina trenerjev. Kaj je vaš «konjiček»? Kondicija, forma, tehnika, disciplina, taktika ali kaj drugega?
«Vse več ko prebiram košarkarske knjige ali prisostvujem treningom znanih trenerjev, spoznavam, da o košarki vem še zelo malo. Trenutno sem spoznal, da je a-gresivna obramba v košarki predvsem za mlade izredne važnosti: fante nauči trdega dela, moralno pa skromnosti. Vsekakor pa mislim, da je prav taktika moja največja hiba. Sem slab strateg.»
— Sestavite nam idealno slovensko zamejsko košarkarsko peterko.
«Kot zunanja igralca bi izbral Petra Starca (Kontovel) in Adrijana Sosiča (Polet), na mesto kril bi postavil Borisa Fabjana (Bor) in A-leksandra Sirka (Bor), za centra
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
pa gotovo Jordana Marušiča (Patriarca).»
— Bili ste na izpopolnjevalnem tečaju tudi v ZDA. Kaj ie tam zapustilo na vas največji vtis?
«Predvsem resen odnos do dela in navdušenje za košarkarsko igro ter skromnost slavnih «šampionov», kot so Oscar Roberstson, John Green in Bryan Taylor.»
— S kolikimi leti naj se začne ukvarjati mlad človek s košarko?
«Če redno telovadi v šoli ali pa v društvih, pri dvanajstem letu. Sicer pa lahko tudi pri šestem letu.»
— Povejte svoje mnenje o tako razvpiti «košarkarski grbi»
«Vprašanje košarkarske grbe je zelo razvpito v Evropi, ker se košarkarji pri vodenju žoge napačno držijo. Pravilna drža pri vodenju pa je prav tista, ko ima košarkar hrbet vzravnan. Pri tem pa smo v glavnem krivi mi trenerji, saj mlajše učimo napačne drže.»
— Kaj pri trenerju najbolj cenite?
«Že od mlajših let mi je bil vzor za trenerja Učo Jurkič, ki je skromen, požrtvovalen in navdušen. Kasneje pa sem zelo cenil Maria, zaradi velikih organizacijskih sposobnosti in skromnosti.»
— Kaj pa pri igralcu?
«Borbenosti»
— In pri gledalcu?
«Športnost!»
— Zanima nas vaše stališče o a-materstvu in profesionalizmu v športu sploh.
«šport se je, žal, prilagodil družbi. Amaterstvo je danes utopija. Stvarnost je, žal, taka.»
— In pri trenerjih?
«San absolutno proti temu, da trenerje tako bajno plačujejo. S tem so trenerji zgubili pravi odnos do športa in športnikov.»
— Naštejte nam značilnosti, ki jih mora imeti slovenski zamejski trener.
«Veliko mero požrtvovalnosti, zavednosti in navdušenja.»
— Kaj vas izven športa najbolj zanima?
«Vprašanja v zvezi z našo manjšino. Rad bi pa postal dober časnikar.»
— In še zadnje vprašanje: za katero željo želite, da bi se v našem zamejskem športu uresničila v letu 1974?
«Da bi šport dobil v zamejstvu tisto mesto, ki mu po svoji pomembnosti pripada.»
Košarkarski trener Branko Lakovič
Uredništvo, oprava, oglasni oddeieK,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374

13. januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pn Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-I.
Glavni urednik Stanislav Renko	k. A
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Lclaja in tisKa ^	^ ZTT
PO PETKOVEM POSEGU TAJNIKA KD FANFANIJA
Kljub živahnosti zelo korektna polemika o referendumu o razporoki
KPl očita Fanfaniju, da ni odgovoril na laične pobude za spremembo zakona Fortuna-Basiini - Treba je nadzorovati televizijske oddaje
RIM, 12. — Z včerajšnjo izjavo tajnika KD Fanfanija so se dejansko razblinili še zadnji upi, da bi lahko s sporazumom med laičnimi strankami in KD preprečili izvedbo referenduma o razporoki. Pač pa se ni polegla polemika okrog tega vprašanja, glede katere pa je treba ugotoviti, da je kljub živahnosti dokaj umirjena, če izvzamemo nekatere posege najbolj klerikalnih in fašističnih krogov.
Predstavnik KPI Bufalini na primer zelo vljudno odgovarja Fanfaniju v strankinem glasilu «L’Unità»: pri tem se sklicuje na izjave tajnika KD, po katerih je tudi krščanska demokracija želela preprečiti referendum, da pa to ni bilo mogoče: Bufalini v tej zvezi ugotavlja, da so laične stranke sprožile vrsto pobud za spremem-bo zakona Fortuna Basiini, da pa KD teh pobudo sicer ni zavrnila, pač pa ni nanje odgovorila, niti hi dala protipredlogov. Jasno je, poudarja Bufalini, da je v takem položaju nemogoče najti kompromisno rešitev.
Tudi tajnik PSDI Orlandi v svoji izjavi pojasnjuje Fanfaniju tri točke: prvič trdi, da razporoka ne more biti vzrok uničenja družine, pač pa le posledica, saj je le sredstvo za ublažitev posledic že propadlega zakona. Drugič Orlandi ugotavlja, da ne gre za nasilje nad verskimi čustvi, ker so verniki svobodni, da se ravnajo po cerkvenem pravu, saj jim nihče ne vsiljuje razporoke. Pač pa pomeni nasilje nad čustvi nekatoli-čanov, če bi jim hoteli vsiliti cerkvene norme. Končno tajnik PSDI ugotavlja, da je tudi del KD, in sicer levičarska struja «base», mnenja, da ne more biti «omikane in napredne državne ureditve, ki ne bi predvidevala možnosti ločitve zakona.
Veliko posegov v razpravo pa je posvečenih načinu, kako naj se laične sile pripravijo na volilni boj. Minister Matteotti (PSDI) je na primer poudaril, da bi se morali med volilno kampanjo izogibati vsega, kar bi lahko škodi-
PROTEST
Smetarji vasice Villabate pri Palermu so se danes odločili za svojevrsten protest: v službo so šli v spodnjih hlačah. Čeprav je na Siciliji zima mila (najnižja temperatura je bila včeraj 10 stopinj) v jutranjih urah, ko se začne delo smetarjev, vsekakor brije mrzla sapica. Zato so občinski u-službenci omejili protestno akcijo na nekaj minut, kar pa je bilo dovolj, da je o svojskem protestu poročal kronist, ki je iz solidarnosti res vstal zgodaj, njegova požrtvovalnost pa ni segla do take meje, da bi tudi cm slekel hlače.
Smetarji so protestirali, ker jim občina ne daje delovne o-bleke zastonj, zlasti pa ker jim še ni izplačala trinajste plače z izgovorom, da ni razpoložljivih sredstev.
KRUTOST
Ali sodišče lahko obsodi nekoga zaradi krutega ravnanja i rakci. To vprašanje tare v teh dneh škotske sodnike potem ko je neka zoofilska družba sprožila sodni postopek proti nekemu dekletu, češ da je kruto ramala z rakci. Kaj je iztuhtcd škotski De Sade v mi-nikrilu? Metal je še žive rakce v vrelo vodo.
Zagata na škotskem sodišču je bila tako velika, da je o-dložilo proces za nekaj mesecev, da bi se lahko posveta vaio z izvedenci.
lo vladni akciji ali jo oviralo. Socialist Labriola je poudaril nujnost posebnega nadzorstv:. nad radiotelevizijskimi oddajami v zvezi z razporoko, saj se je že sedaj začela kazati pristranost RAI-TV glede tega vprašanja. Socialist Signorile pa je opozoril pred nevarnostjo ustvarjanja dveh nasprotujočih si blokov, laičnega in katoliškega: tudi demokratični katoličani, znotraj KD in izven nje, bi se morali namreč po njegovem mnenju angažirati v boju za zaščito laičnega značaja demokratične države in za obrambo svobode vesti katoličana. Predmet referenduma je neki državni zakon, nadaljuje Signorile, zato ne gre za versko vprašanje, pač pa za zaščito avtoritete parlamenta in za potrditev demokratičnih vrednot, ki jih vsebuje ustava.
Zaradi popolnosti naj navedemo tudi stališče misovskega tajnika Almiranteja: dejal je, da bo referendum koristen, ker se bo morala KD omejiti od komunistov in od vse levice. Nato je opozo-rfl, naj nihče ne upa v revizijo zakona Fortuna - Basiini ; v tem primeru bi morali namreč v razmeroma kratkem času odobriti nov zakon, misovci pa bi z obstrukcio-nizmom to preprečili. Jasno je, da neofašisti hočejo za vsako ceno izvedbo referenduma, ker tipajo, da bo ostra polemika med
KD in ostalimi strankami privedla do premika politične osi na desno.
Pripadniki razpuščen«^ «Ordine nuovo» ustanovili slično organizacijo?
RIM, 12. — Član vodstva socialistične poslanske skupine Colucci je danes poslal notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o dejavnosti skupine Movimento socialista nazionale. Gre za novoustanovljeno politično grupacijo, ki se je doslej omejila le na delitev letakov. Kaže pa, da so jo ustanovili pripadniki neofašistične skupine Ordine Nuovo, ki je bila pred nedavnim razpuščena na podlagi zakona Scelba.
Guverner jugoslovanske narodne banke: Dinar v kratkem konvertibilen
BEOGRAD, 12. — Guverner narodne banke Jugoslavije je v posebni izjavi za sarajevsko Oslobo-djenje, dejal, da je uresničitev konvertibilnosti dinarja zelo blizu. V zadnjih dveh letih se dinar na mednarodnem tržišču nenehno krepi, kar je po sodbi guvernerja banke posledica močnejšega prodora jugoslovanskega blaga na svetovno tržišče. Med pomembnimi dejavniki je omeni! tudi devizne prihranke jugoslovanskih delavcev, ki jih pošiljajo iz tujine in nalagajo v jugoslovanskih bankah.
Jugoslavija je v minulih dveh letih dosegla določen presežek v plačilni bilanci s tujino, kar je po sodbi mednarodnega denarnega sklada odločilnega pomena za oceno položaja neke valute.
Guverner narodne banke je še dejal, da je bilo jugoslovansko gospodarstvo v zadnjih dveh letih, kljub mnogim težavam, vidno u-smerjeno k uresničitvi konvertibilnosti dinarja. Sedanje devizne rezerve znašajo okoli ene milijarde in 600 milijonov dolarjev.
šem pogovoru sta proučila nekatera aktualna vprašanja družbeno-po-litičnega pclcžaja v Jugoslaviji in Sloveniji ter dejavnost zveze komunistov. Pogovora se je udeležil tudi predsednik komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za mednarodna gospodarska in politična vprašanja Vlado še-stan. Gost iz Kanade se bo mudil v Slovenili do ponedeljka.
Predstavniki arabskih emiratov v Beogradu
BEOGRAD, 12. — Na vabilo zveznega tajnika za ljudsko obrambo je danes prispela v Beograd delegacija obrambnega ministrstva združenih arabskih emiratov Abu Dhabi, ki jo vodi državni podtajnik, šejk Falsai Sultan El Quasimi.
Ognjeni zublji in piameni se visoko dvigajo iz naftnih rezervoarjev «tank farme» pri Fort Nechesu. Požar je uničil šest hranilnikov preden je gasilcem uspelo zajeziti ognjeno reko
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA ORGANIZACIJE OPEČ
Skupna korist proizvajalcev in potrošnikov: nadzor nad cenami in varčevanje z gorivi
V ZDA ostri napadi na velike petrolejske družbe, ki ao v zadnjem letu imele ogromne dobičke - Izmišljena kriza
Predsednik kanadske KP na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA, 12. — Predsednik kanadske komunistične partije William Kashtan, ki je kot gost predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na večdnevnem obisku v Jugoslaviji, je danes v Ljubljani obiskal sekretarja sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franca Šetinca. V dalj-
ŽENEVA, 12. — Generalni tajnik OPEČ (organizacija držav, ki izvažajo petrolej) Abderrahman Khene je v intervjuju švicarskemu listu «Tribune de Geneve» izjavil, da zahodni industrijci napačno trdijo, da so se proizvodi industrijske dejavnosti podražili zaradi podražitve petroleja. V tej zvezi je poudaril, da ta trditev odgovorja resnici le v določeni meri. Po mnenju tajnika organizacije je nedavno povišanje cen surovega petroleja vplivalo na industrijsko dejavnost poprečno le za eden ali dva odstotka. Zato ni mogoče opravičiti z argumentacijo petroleja zvišanje od 20Ò do 300 odstotkov cen proizvodov v zahodnih industrijah.
Khene je priznal, da so nekatere države proizvajalke petroleja bistveno zvišale cene te surovine. Pristavil pa je, da gre na vsak način za zvišanje, ki je v bistvu zmerno. «Če bi upoštevali popraševanje, bi osnovna cena za sodček ne znašala 7 dolarjev temveč bi dosegla 15 ali celo 20 dolarjev.» Po Khene-jevem mnenju so države, ki izvažajo petrolej, dokazale svoj velik smisel odgovornosti. Zato te države pričakujejo, da bodo tudi države
potrošnice zavzele enako odgovorno stališče s tem, da bodo brzdale cene svojih proizvodov ter znižale potrošnjo petroleja.
Generalni tajnik OPEČ je nadalje dejal, da so petrolejske družbe izkoristile sedanje razmere ter nesorazmerno povečale svoje dobičke in cene svojih proizvodov. Pri tem gre za dobičke, ki prihajajo iz prodaje dokončnih proizvodov čistilnic. Zato pripada potrošniškim državam dolžnost, da uvedejo strogo nadzorstvo nad petrolejskimi družbami. Tem pa se v nobenem primeru ne sme oporekati njihova zelo važna vloga na tem področju, ker bodo morale še nadalje delovati ter prejemati za svoje delo pravičen zaslužek.
Glede vprašanja «enotne fronte potrošnikov», ki jo zastopajo nekatere zahodne države, pa je generalni tajnik OPEČ dejal, da bi bilo po njegovem mnenju napačno, če bi postavili vprašanje na raven konfrontacije. Menil je, da svetovna energetska kriza zahteva sodelovanje držav, ki proizvajajo petrolej in držav potrošnic. Za ene kot za druge je važno, da se izvaja politika varčevanja v pričakovanju
■iiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
PRAVOSODNI MINISTER SI NE ŠTEJE V DOLŽNOST, DA BI POSEGEL
Bivši komisar F. Greco spravil rimske sodnike na zatožno kiop
Med zasliševanjem pri preiskovalnem sodniku Galiucci ju obtožil korupcije sodnike, ki so imeli opravka z «eksplozivnimi» preiskavami
RIM, 12. — Načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča svetnik Achille Gailucci je danes zaslišal Francesca Greca, elektronskega izvedenca in bivšega policijskega komisarja, ki je obtožil korupcije in obrekovanja generalnega pravdnika pri rimskem sodišču dr. Carmela Spagnuo-la. Kaže, da je Greco izročil sodniku tudi magnetofonski trak, ki bi dokazoval njegove obtožbe proti Spa-gnuolu.
Kot je znano se je vsa zadeva začela lani poleti z atentatom proti kvestorju Angelu Manganu. Po nekajmesečni preiskavi je preiskovalni sodnik dr. Imposimato izdal zaporni nalog proti znanemu mafijskemu bos-su Franku Coppali, katerega dolži, da je manda tor atentatorjev, materialne izvedbe napada na kvestorja pa krivi Sergia Bossija in Uga Boffija. Kazalo je, da bo preiskava gladko stekla, kljub nekaterim pomislekom, da je Coppola res organiziral atentat. Prejšnji teden je kot strela z jasnega udarila obtožba Coppole prod Magnanu, da mu je izsilil 18 milijonov lir z obljubo, da bo prikril domnevne odgovornosti «debelih rib». Dan nato je počila druga bomba: Salvatore Ferrara, ki dolži Coppolo, da je pripravil atentat na Mangana, je obtožil generalnega pravdnika pri prizivnem sodišču dr. Spagnuola, da je vpleten v vso zadevo in da je imel vlogo posrednika med Magna-nom in Coppolo.
Še ostrejši je bil tehnik Francesco Greco ,ki je obtožil dr. Spagnuola korupcije in protizakonitega posega v nekatere eksplozivne sodne postopke. Danes je Greco šel ie dlje. Poleg Spagnuola je obtožil tudi preiskovalnega sodnika Alibrandija, ki vodi preiskavo o zadevi ANAS, da se je dal podkupiti ip pribil, da je prisluškovalno napravo v and sodnika Im-
posimata vtihotapil neki namestnik državnega pravdnika.
Po vesteh iz rimske sodne palače kaže, da dr. Gaiucci ni prekinil sodnih postopkov, ki jih vodijo obtoženi sodniki. Omejil se je le na odprtje novega sodnega postopka, katerega akte je poslal kasacijskemu sodišču. Kot predpisuje zakon mora vrhovno sodišče odločati o dodelitvi nekega sodnega postopka, ko je v zadevo vpleten tudi sodnik. Kasacijsko sodišče mora že odločati o postopkih, ki so jih sprožili Ferrara, Greco in Spagnuolo in zelo verjetno je, da bo vse te postopke poenotilo. O zadevi naj bi razpravljalo v začetku prihodnjega tedna.
Obtožbe in protiobtožbe med Gre-com. Ferraro in dr. Spagnuolom so zaostrile do skrajnosti krizo rimskega sodišča, v katerem so izbruhnili v zadnjih letih številni škandali: od izginitve magnetofonskih posnetkov, ki so dokazovali kako razpredena je v Laziu mafijska mreža, do tatvine drugega dokaznega gradiva, od protizakonitega prisluškovanja v uradu nekega sodnika do obtožitve skupine pretorjev in tajnikov, ki naj bi bili odgovorni za vrsto izsiljevanj. Spopad med Grecom in Spagnuolom je odraz te krize, dokaz, da se dve nasprotujoči si grupaciji merita za nadvlado ali za obstanek.
Gre za primere, ki žalijo pravico in ki bi terjali hiter poseg vseh pristojnih organov od pravosodnega ministra do višjega sodnega sveta. Doslej pa si nobeno od teh ustavnih teles ni štelo za dolžnost, da poseže.
Nobene sledi za rimskimi bombaši
RIM, 12. — Orožniki in policija nadaljujejo preiskavo, da bi odkri
li atentatorje, ki so odgovorni za včerajšnje bombne eksplozije. Edina sled, ki so jo imeli za neidentificiranimi bombaši, se je razblinila. Izkazalo se je namreč, da je bila evidenčna tablica fiata-124, ki so ga videli pred poslopjem v Ulici Campagna nekaj minut pred a-tentatom, ponarejena in da je le po naključju odgovarjala tablici avtomobila admirala v pokoju Carla Sollingera.
razvoja drugih virov energije.
Prav ta tematika visokih dobičkov petrolejskih družb je povzročila v zadnjih dneh žolčne nolemike v ZDA. Ta polemika s« je posebno razbesnela potem, ko so bili objavljeni podatki o bajnih dobičkih največjih petrolejskih družb v orvih devetih mesecih lanskega leta. Od tedaj je ameriška petrolejska industrija na zatožni klopi in ne izključujejo možnosti, da ne bi kongres ZDA, ki sedaj še ne razpolaga s točnimi podatki, o današnjih zmogljivostih naftnih proizvodov, sprejel «kazenske» ukrepe proti petrolejskim družbam «sedmih sester» in drugim multinacionalnim družbam, ki še vedno bogatijo kljub energet ski krizi.
Ali je energetska kriza resnična, ali pa le izmišljena? Na to vprašanje javnost odgovorja, da je izmišljena. Med drugim navajajo dejstvo, da so rezerve surovega petroleja v ZDA znašale konec lanskega leta 251,2 milijona sodčkov, to je tri milijone sodčkov več kot konec predlanskega leta. Kljub temu pa se dogaja, da ni bilo pred bencinskimi črpalkami in prodajalnami naftnih proizvodov nikoli toliko ljudi v vrsti, kot sedaj. Pripominjajo nadalje, da petrolejska industrija dela danes z zmanjšano zmogljivostjo. Vse to dokazuje, da nekateri krogi hočejo namerno znižati proizvodnjo petrolejskih izdelkov, zato da bi lahko dvignili njihove cene.
Nadalje trdijo, da arabski embargo praktično ni prizadel ameriškega uvoza surove nafte. Dokazano je, da je bil ta embargo zelo blag in da so ZDA kljub vsem težavam utegnile uvoziti velike količine surove nafte.
Gre torej za umetno krizo, ki naj bi povzročila še nadaljnji porast cen naftnih proizvodov.
Petrolejske družbe so že začele svojo ofenzivo. Pred nekaj dnevi je ena od največjih družb «Exxon» zvišala cene svojih proizvodov, kar pa so druge družbe storile že prej. Poleg tega pa je «American Petroleum institute», ki zastopa največje ameriške petrolejske družbe napovedal vrsto tiskovnih konferenc, ki se bodo pričele prihodnji teden. Družba «Texaco», ki je ena od najpomembnejših «sedmih sester» je objavila podatke o svojih operaci-
jah, vštevši skladišča surove nafte in rafiniranih proizvodov. Sledile so ji včeraj «Mobil», «Gulf», «Shell» in «Standard Oil». Zanimivo pa je, da bodo te družbe v kratkem sporočile, da bodo investirale dobršen del svojih dobičkov v raziskave novih virov petroleja. Domnevajo, da se te družbe skušajo s tem izogniti plačevanju večjih davkov na ogromne dobičke v lanskem letu.
Medtem poročajo iz Brazzavilla (Kongo), da je kongoški parlament sprejel zakon, ki predvideva nacionalizacijo lastnine osmih družb, ki skrbijo za prodajo petrolejskih proizvodov. Dejavnost teh družb bo opravljala odslej naprej kongoška družba «Hydrokongo».
ZARADI DOMNEVNIH PETROLEJSKIH VRELCEV
Spor o «Peščenih otokih» v Južnokitajskem morju
Za suverenost nad otočjem Nanša se potegujejo Saigon, Kitajci in Filipinci
HONGKONG, 12. — časopisna a-gencija Nova Kitajska je danes objavila sporočilo ministrstva za zunanje zadeve LR Kitajske v katerem je rečeno, da se Kitajska ne bo nikoli odrekla suverenosti nad otočjem Nanša v Južnem kitajskem morju.
S to kitajsko izjavo se je začelo na področju Južnegakitajskega morja novo poglavje v ozemeljskih sporih vseh držav, ki mejijo nanj. Spor ni nov, saj njegove korenine segajo daleč v preteklost. Sedaj pa je postal aktualen, ker so baje odkrili pomembna ležišča petroleja. Tako energetska kriza povzroča tudi na tem področju politične zapletljaje, ki se bodo verjetno v bližnji prihodnosti še zaostrili.
Otočje Nanša je Evropejcem bolj znano pod imenom «Spratly Island», šteje pa okoli 90 otokov, otočičev in atolov. Otočje leži jugovzhodno od vietnamske obale, severno od Bornea ter zahodno od filipinskega otoka Palawan.
Kitajska je vedno trdila, da to otočje spada pod njeno suverenost, kar je še vedno zabeleženo na kitajskih zemljepisnih mapah. V resnici pa ta država ni izvajala praktično te suverenosti, čeprav se je Tajvan (Formoza) polastil nekaterih otočkov. Današnji kitajski protest pa zadeva predvsem Južni Vietnam, to se pravi saigonsko vlado, ki vlada nad nekaterimi otoki. Pripomniti je še treba, da so nekateri drugi otoki pod nadzorstvom in upravo Filipinov, ki si prav tako lastijo oblast nad tem področjem. V preteklosti so na otokih Nanša («Spratly») vladali tudi Japonci, pozneje so prišli tja Francozi, a tudi Holandci so zahtevali določene pravice (v časih, ko so še izvajali svojo oblast v Indoneziji).
Kot smo pa že dejali, se do včeraj nihče ni zanimal za te majhne otočke, ki tako rekoč tonejo v velikem Kitajskem morju. Pozornost svetovnega javnega mnenja pritegujejo šele sedaj, ko so se prizadete države zavedle, da so ti otočki baje bogati na nafti. Do včeraj so bili skoraj neobljudeni, občasno so prihajali tja samo ljudje, ki so nabirali gvano (gnojilo iz iztrebkov morskih ptic).
Vlada LR Kitajske obtožuje Južni Vietnam, da je kršil kitajsko suverenost nad več kot desetimi o-toki otočja «Južnih peskov — Nan-
ša». V svoji izjavi je glasnik kitajskega zunanjega ministrstva dejal, da je saigonska vlada pred kratkim sporočila, da so omenjeni otoki pod upravo južnovietnamske
pokrajine Phuoc Tuy. Glasnik Pf je pribil, da so ti otoki vedno pripadali Kitajski, kakor pripadajo Kitajski tudi vsa naravna bogastva bližnjih morskih voda. «Kitajska vlada ne bo dopustila nikakršne kršitve svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti.
Japonci na Kitajskem
TOKIO, 12. — Japonska časopisna agencija «Kyodo» javlja, da J* kitajski ministrski podpredsednik Teng Hsiao Ping sprejel delegacij® japonskih parlamentarcev. Po pi^' nju japonske agencije, naj bi Ki« tajsko in Japonsko ogrožal pritisk s severa (Sovjetska zveza) in d« bi se obe državi morali združiti v boju proti tej nevarnosti. Teng Hsiao Ping je govoril predstavnikom japonske liberalno demokratske stranke, ki jo je vodil Take® Kimura. V svojem govoru pa Je pripomnil, da se odnosi med obema državama razvijajo preveč P®" časi. Zaželel je, da bi čimprej prišlo do podpisa mirovne pogodb? med LR Kitajsko in Japonsko. Kimura je izjavil časnikarjem, da s® Kitajci namignili na možnost večjega izvoza petrolejskih proizvodov na Japonsko, potem ko bodo rešena vprašanja zračnih prevozov ter pristaniških olajšav.
Teng Hsiao Ping v politbiroju?
uv politbiroja kitajske KP. uveljavljanje ministrskega pod'
PEKING, 12. - Ime kitajskega ministrskega podpredsednika Teng Hsiao - Finga je prišlo spet na površje. Zdi se in neuradnih poročil, da je bil vključen v seznanim novi« članov novo
predsednika je prišlo do izraza posebno ob pogrebu pokojnega pomočnika ministra za obrambo Wang S® Šenga, ki je v starosti 69 let umri 7. januarja. V seznamu osebnosti, ki so bile na pogrebu, oziroma s® poslale vence, je bilo tudi ime Teng Hsiao - Finga.
Iranski študentje v ZRN so danes uprizorili množično manifestacijo proti režimu perzijskega šaha Reze Fa-hlcvija. Policija je napadla demonstrante z brizgalkami in solzilnimi bombami, da bi jih razpršila. Pri «opravljanju dolžnosti» im so se policaji s pridom poslužili tudi svojih «kopit»
luiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiniiiuiiMiiHiiiHiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii«110
PO IZREDNEM PORODU V CAPETOWNU
Južnoafriški šesterčki krepki in zdravi
Mlada zakonca Rosenkowitz (25-letna Sonan in 27-letni Colin) sta imela že dva otroka
CAPETOWN, 12. — Zdravniki, porodnišnice v Capetownu so sporočili, da se Susan Rosenkowitz in njeni šesterčki počutijo dobro. Novorojenčki trije dečki in tri deklice, ki so skupno tehtali nekaj več kot 11 kilogramov, imajo vsi temne lase in doslej ni bilo opaziti na njih znakov komplikacij. Mati, ki se kljub carskemu rezu počuti še kar dobro, jih je danes videla prvič.
Južnoafriško javno mnenje sledi z zanimanjem rasti prvih šesterčkov ki so se rodili v državi. Tisk pa doslej ni utegnil nasititi ljudske radovednosti, saj so zdravniki porodnišnice odredili zelo strogo nadzorstvo nad oddelkom, ki so ga dodelili novorojenčkom. Poleg tega pa je oče šesterčkov sklenil z neko južnoafriško revijo pogodbo, v kateri bo zanjo napisal v ekskluziji zgodbo novoro
jenčkov. Pozna se, da je 27-letni Golin Rosenkowitz trgovski človek, saj mu, je pogodba z omenjeno revijo, nesla kar 80 tisoč randov (okrog 80 milijonov lir). Srečni očka je časnikarjem izjavil, da se je zjokal, ko je videl šest tako lepih otrok. «Nisem mogel verjeti —je poudaril — da je njihovo zdravstveno stanje tako zadovoljivo. Težko je opisati z besedami občutke, ki so me navdajali ob pogledu nanje».
Rosenkowitzovi imajo tako osem o-trok. Pred izrednim porodom se jima je redila Samanta, ki ima sedaj šest let. nato pa je prišel Antony, ki je star pet let. Susan, se je po drugem porodu zdravila proti sterilnosti (čemu to zdravljenje, še ni bilo pojasnjeno) in izredni poro« šesterčkov je veijcuio posledica tega zdravljenja, Že od vsega začetka so
Rosenkowitzovi vedeli, da bo porod izreden ,ker so na roentgenskem pregledu zdravniki razločili štiri pare rok. Pozneje pa so ugotovili, da gre za šesterčke. Zdravniki so skušali podaljšati čim več je bilo mogoče nosečnost, da bi se šesterčki okrepili, kljub temu pa so se rodili v začetku devetega meseca nosečnosti. Spričo izrednega primera, so se zdravniki odločili za carski rez. da šesterčki niso trpeli pri porodu.
čeprav so še kar krepki, so se zdravniki odločili, da bodo hranili za nekaj časa šesterčke s fleboklizo. Včeraj so jim iz previdnosti pomagali pri dihanju s kisikom, takoj pa se je izkazalo, da imajo novorojenčki dobra pljuča in da kričijo kot vsi ostali o-troci. Vsekakor pa so v porodnišnici mobiTzirah za izreden porod vse raz. i pir-zljho osebje, tako da je vsak od
šesterčkov dodeljen posebni zdravstveni ekipi.
V kliniki so uvedli izredne varnostne ukrepe, da bi preprečili nepoklicanim vstop v oddelek, ki so ga dodelili šesterčkom. Okrepili so nadzorno službo pri vhodu, zamenjali ključavnice, po hodnikih pa stalno stražijo stroge bolničarke. Strogo je prepovedan vstop fotografom in tudi starše ostalih novorojenčkov so prosili, naj ne hodijo v kliniko s fotografskimi aparati.
Colin Rosenkowitz je izjavil, da je takoj po izrednem porodu obvestil o dogodku starejša otroka, ki sta trenutno pri sorodnikih. «Najprej sem govoril s Samantho, nato pa še z Anthony jem, ki je bil zelo redkobeseden. Bil je presenečen kot jaz, saj je vest, da so se rodili šesterčki udarila kot strela z jasnega».
Izdelan osnutek nove srbske ustave
BEOGRAD, 12. - Komisija zastavna vprašanja srbske skupščin® je danes izdelala osnutek republiške ustave, ki ga bo poslala v pretres republiški skupščini. Med dvodnevnim delom je komisija vnesi® več sprememb v predlog nove r®' publiške ustave. Po sprejetem pr®' dlogu bo nova skupščina imela tri svete: svet združenega dela s 16® delegati, svet občin z 90 delegat* in družbenopolitični svet z isti1® številom delegatov.
Komisija je sprejela tudi predlog ustavnega zakona za izvajanje u' stave, po katerem bodo volitve z® republiško skupščino do 25. april®’ prva seja skupščine pa bo sklican® do 6. maja. Takoj po konstituiranju bo skupščina izvolila predsedstvo SR Srbije in izvršni svet. Trideset dni po konstituiranju bo skup ščina izvolila tudi člane sveta republike. Neposredno do sprejem® ustave bo skupščina razpisala volitve za svet družbeno * politični** skupnosti.