MLADI NA KRIVIH POTIH
Poiskati načine za vrnitev v družbo
Osnovne organlzacije zveze socla-llstlčne mladine morajo ob pomoči ustreznih strokovnlh služb (psiholo-gov In soclalnih delavcev) poskrbotl za člm manj boleče vključevanje mla-dinskega prestopnika v svoje vrste. Do 15. aprila pa se morajo mladl o tem pogovarjatl na mladlnskih urah. Tako so konec marca zaplaall o m/a-dlnski delinkvencl v sklepe svojega seminarja v Portorožu mladlncl naše občine.
O prestopništvu mladih se niso pogovarja-li kar tako, saj se prekrški med mladimi širijo 12 dneva v dan. Menda se kar tretjina vseh kaznivih dejanj v Sloveniji zgodi v Ljubljani, precej tudi v naši občini.
V prirrterjavi s prejšnjimi leti se je mladin-ska delinkvenca povečala, spremenila pa se je tudi struktura kaznivih dejanj. Govorimo o kaznivih dejanjih, ker je to edini kazalec, po katerem lahko vodimo evidenco o pre-stopkih. Za tiste mladč, ki pa jih pri njihovih prestopkih niso odkrili organi javne varno-sti, sploh ne verao. Lani je bilo med mladimi prestopniki največ kaznivih dejanj zoper družbeno lastnino, precej pa se je povečalo tudi število kaznivih dejanj zoper javni red in mir. Če to prevedemo v razumljivejši je-zik, lahko ugotovimo, da je na naših ulicah in v naseljih čedalje več vlomov, tatvin, raz-grajanja in nasilniškega ravnanja.
Večina prestopnikov v Sloveniji je starih ... od 18 do 25 let. Gre torej za mlade ljudi, ki jih je življenje že zgodaj popeljalo na stran-pota.
Ob teh podatkih se vedno znova vpraša-mo, kako taka dejanja preprečiti. Č« kje, potem je tukaj umesten pregovor, da je po toči zvoniti prepozno. Nihče se ne rodi pre-stopnik. To šele postane ob najrazličnejših spletih okoliščin. Ko se sprašujemo, kdo je kriv: družina, šola, prijatelji, sosedje ali neka
imaginarana »družba«, prav gotovo ne bo-mo mogli s prstom pokazati na nikogar.
Pravimo: kriv je razvoj družbe. Industria-lizacija in urbanizacija sami po sebi še ne prinašata prestopništva. Vzrok pa so lahko njune posledice. V velikih mestih in novih stanovanjskih soseskah se med seboj ne poznamo, drug od drugega smo odtujeni in niti na misel nam ne pade, da bi se med seboj tlružili tako, kot je to povsem nekaj običajnega v manjših krajih in na vasi. Če pa ob tem še pomislimo, da so dandanes starši polno zaposleni in nimajo več toliko časa za otroke, kot bi ga otroci potrebovali je zbir vzrokov, ki otroka pripeljejo na kriva pota, tukaj.
Zanimivo je, da največji odstotek mladin-skih prestopnikov odrašča v tako imenova-nih popolnih družinah, torej v družinah, kjer imajo tako mater kot očeta. Le malo je takih, ki živijo samo z enim od staršev ali pa so brez staršev. Pač pa so mladi prestopniki precej pogosto, sinovi in hčere ljudi, ki hla-stajo za denaijem, za visokim položajem v družbi in delajo kariero, kot temu pravimo.
Včasih je vzrok za to, da postane mladost-nik prestopnik, tudi slab učni uspeh. Ker mu v šoli ne gre, se odloči raje za »šprica-nje«, pohajkovanje po mestu in na cesti kaj hitro sreča sebi podobne tovariše.
O tem, kako se preventivno boriti proti temu pojavu, je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Položaj pa se kljub temu slabša in se tudi bo vse do tedaj, ko ne bomo spre-rrienili naše miselnosti, ko ne bomo najprej skrbeli za naše najbližje in šele potem za denar in napredovanje v službi. Tistim mla-dim, ki pa se vračajo v »normalno« življenje, pa moramo pomagati prav vsi. Morda največ njihovi vrstniki, sošolci, tovariši, ki naj se jih ne izogibajo, ampak naj jih sprejemajo med-se. In prav pri tem ima še posebej pomemb-no vlogo mladinska organizacija.Janja Klasinc