Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI T.jkarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVII - N. 3 (340) Udine, 15. februarja 1966 Izhaja vsakih 15 dni Pismo SKGZ italijanski in jugoslovanski vladi Položaj Slovencev v Italiji Ravnanje s slovensko manjšino ne ustreza niti črki, kaj šele duhu sporazumov Vladi Republike Italije ROMA Izvršnemu svetu SFR Jugoslavije BEOGRAD Izvršni odbor Slovenske kulturne-gospodarske zveze je že večkrat razpravljal o izvajanju določb Posebnega statuta londonske Spomenice o soglasju v odnosu do Slovencev na Tržaškem. Ob desetletnici podpisa Spomenice je izvršni odbor izčrpno obravnaval položaj tržaških Slovencev in o tem podrobno obvestil v pismu z dne 20, novembra 1964 predsednika vlade Republike Italije posl. Alda Mora z željo, da bi se v polnosti izvajali vsi členi Posebnega statuta. Izvršni odbor SKGZ si je štel v svojo dolžnost, da na svoji seji, dne 3. februarja 1966, o stvari ponovno razpravlja spričo neuspelega 12. zasedanja mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora za izvajanje Posebnega statuta. Ta neuspeh je tem huje prizadel pripadnike slovenske skupnosti na Tržaškem in v Italiji nasploh, ker se je zadnje zasedanje mešanega odbora vršilo neposredno po obisku predsednika Alda Mora v Beogradu, kjer je bila v skupnem poročilu izražena želja, da bi « dosegli nadaljnji napredek z namenom, da se obema narodnostnima skupinama zagotovi ravnanje, ki ustreza ne samo črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov ». Slovensko prebivalstvo je z zadoščenjem sprejelo to zagotovilo, ki je pomenilo priznanje z najvišjega mesta, da se ti dogovori pomanjkljivo izvajajo in je hkrati napovedalo novoobdobjev tem pogledu. Zato je bilo utemeljeno zaupanje, ki je spremljalo delo 12. zasedanja mešanega odbora, na katerem bi se morale v praksi uveljaviti želje, izražene v tako pomembnem dokumentu. Ponoviti je namreč treba, da se mnogi členi Posebnega statuta na Tržaškem v odnosu do slovenskega prebivalstva ne izvajajo, da v zvezi z drugimi členi niso bili sprejeti potrebni ukrepi in da je izvajanje nekaterih členov pomanjkljivo. Torej ravnanje s slovensko manjšino ne ustreza še niti črki, kar hkrati samo po sebi potrjuje, da je to ravnanje še daleč od duha Posebnega statuta. Izpolnjevanje sprejetih obveznosti je predvsem stvar politične pripravljenosti, v prvi vrsti najvišjega predstavniškega in izvršnega organa v državi. Izraz razpoloženja v tem oziru sta dejstvi, da Spomenice o soglasju parlament italijanske republike ni formalno ratificiral, zaradi česar so ji sodniki in uradniki odrekali veljavo državnega zakona in s tem možnost izvajanja določb Posebnega statuta, in da niso bili spremenjeni obstoječi in sprejeti novi zakoni, ki bi zagotovili pravice slovenske manjšine v duhu Posebnega statuta. Spričo takega stanja ni bila lahka naloga mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora, ki ga določa čl. 8 Posebnega statuta z namenom, « da bi pomagal in dajal nasvete o vprašanjih, ki se tičejo zaščite obeh narodnostnih skupin in proučeval prošnje teh skupin ter obiskoval področja ». K še manjši učinkovitosti odbora je prispeval tudi njegov pravilnik, po katerem je, med drugim, upravičen obravnavati pritožbe pripadnikov narodnostnih skupin in organizacij pod pogojem, « da je potekel rok šestih mesecev od vložitve nadrejenim oblastem ». Naša ocena dvanajstih zasedanj mešanega odbora temelji na vsakdanjih izkušnjah o tem, kaj se izvaja in kaj ne, ter na neposrednih izkušnjah naše Zveze in njenih članic, ki nam pričajo o pičlih rezultatih dela mešanega odbora in o njegovi neučinkovitosti. O neučinkovitosti odbora so prepričani pripadniki slovenske narodnostne manjšine in slovenske organizacije na Tržaškem, ki se vedno v manjši meri poslužujejo določb čl. 5 pravilnika, ki daje pravico vlagati pritožbe na mešani odbor. Če « menijo, da so jim bile kršene pravice, ki jih Posebni statut priznava » in naslavljati na odbor vprašanja, « ki se nanašajo na neskladnost zakonodaje z določbami Posebnega statuta ». Naša Zveza in njene članice so na primer v prvih petih letih obstoja mešanega odbora naslovile osemnajst vlog, dočim je bila vložena v naslednjih treh letih samo ena. Ponovno lahko poudarimo težavne okoliščine, v katerih odbor dela, toda izrazi, kot « ozračje medsebojnega razumevanja », « medsebojno razumevanje in sodelovanje » in podobno, ki se, ne glede na izide, v uradnih sporočilih o zasedanjih odbora vztrajno ponavljajo, vzbujajo ob neizpolnjevanju številnih in bistvenih določb sporazuma, pri Slovencih v Italiji nerazpoloženje, dvom in nezaupanje. Poleg tega so bila ta sporočila skopa in splošna, kolikor jih je sploh bilo. Tržaški Slovenci v Italiji na splošno ter z njimi naša Zveza so se vedno trudili, da bi po svojih močeh prispevali k utrjevanju dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Iskreno tudi žele, da bi bili element zbliževanja, toda menijo, da je odkritost v sporočilih boljša pot do uresničitve pogodbenih določb in da je urejevanje položaja narodnostnih skupin, posebno če je le-to medsebojno pogodbeno urejeno, bistveni element za medsebojno razumevanje in sodelovanje. Posebno zaskrbljenost pa vzbuja pri tržaških Slovencih metoda linearne reciprocitete, katere se mešani odbor pri sklepanjih dosledno poslužuje. Posebni statut sloni na priznanju pravic, ki veljajo v enaki meri za italijansko skupnost pod jugoslovansko upravo in slovensko skupnost pod italijansko upravo, kar je povsem na- Nadaljevanje na 3. strani) Problem, ki močno zaskrbijo našo skupnost Beg liudi z gora Velik padec prebivalstva v zadnjih petnajstih letih - Od hribovskih krajev avtonomne dežele Furlani ja-Julijska Benečija je bila zabeležena največja emigracija v Beneški Sloveniji - Preti nevarnost, da izgine v kratkem času slovenski živelj v Furlaniji Leta 1951 so imeli furlanski hribi oziroma hribi dežele Furlanije-Julijske Benečije, ker pokrajini Gorica in Trst nimata goratega področja, 132.678 ljudi napram 520.246 na gričevitem svetu in 573.197 na ravnini. Leta 1961 je isto prebivalstvo doseglo komaj 119.616 enot v hribih, 508.050 na gričih in 563.632 na ravnini, kar znači, da se je število prebivalstva skrčilo v hribih za 9,9%, na gričevitem svetu za 8,4 % in majhen porast na ravnini. Ti podatki zadostujejo, da dokažemo, da je treba proces depo-pulacije zasledovati in ga preprečiti, ker bodo gore v drugem primeru ostale ne samo brez mladih moči, ampak bodo morale tudi kljubovati krizam, ki bodo zapletle vse svoje strukture in kompromitirale prihodnost. Ce prištejemu temu tako vidnemu padcu prebivalstva tudi prisotno prebivalstvo, ugotovimo, da je emigracija težak problem, ki mora biti znanstveno analiziran iz vseh vidikov in rešen, ker bo drugače usoda hribov definitivno prejudicirana. Dovolj je, da pomislimo, da doseže permanentna in sezonska e-migracija v Julijskih Predalpah (v hribih Beneške Slovenije), v Karnijskih Alpah in Karniji kar 60 tisoč enot oziroma 30% rezi-dentnega prebivalstva. Gotovo bo naše čitatelje zanimalo predvsem kakšen je položaj v hribovskih predelih Beneške Slovenije. Večkrat smo pisali in z neizpodbitnimi podatki dokazali, da je tam stanje najslabše. In res, od leta 1951 do leta 1961, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, se je število prebivalstva skrčilo kar za 14,7%. Točno sliko, kako je padalo število prebivalstva v zadnjem desetletju, vam bo pokazala razpredelnica, ki jo ob strani objavljamo. Naj tudi dodamo, da podatki zadnjega ljudskega štetja še niso uradni in so mnogo nižji kot smo jih navedli. Ugotovljeno je bilo namreč, da so prenekate-re hribovske občine štele med bivajoče prebivalstvo tudi ono, ki se je že pred desetletji izselilo za stalno v inozemstvo ali druge kraje po Italiji. To so napravile občine zgolj zaradi tega, da bi bile deležne večjega deleža prometnega davka, ki ga daje država posameznim občinam na podlagi re-zidentnega prebivalstva. Zato lahko sklepamo, da je padec prebivalstva v Beneški Sloveniji znatno večji neko ga prikazujejo razne uradne statistike. V zadnjih petih letih, to je od 1961 pa do konca leta 1965, pa se je beg ljudi iz hribovskih krajev še povečal. Padec se je tudi v teh letih najbolj občutil v Beneški Sloveniji in prav posebno v za-padnem predelu, kjer se je število prebivalstva v nekaterih vaseh zmanjšalo več kot z.a polovico, nekateri zaselki kot na primer Breg, Flipan, Vile, Debeleži pa so skoraj izginili. Te številke so zadostne, da more kdorkoli razumeti, da predstavlja emigracija iz vsakega vidika evolucije hribovske skupnosti negativen faktor, kajti sčasom bi bil njen vpad tolikšen, da bi kompromitiral družbeno strukturo samo. Ce se ne bo zaustavilo beg ljudi z gora, bodo glavne posledice de-populacije sledeče: občutna neuravnovešenost med rezidentnim in prisotnim prebivalstvom; naraščanje neaktivnega prebivalstva z ozirom na aktivno in višji davki družbenih stroškov v skupnosti; pomanjkanje delovne sile in neprestan odhod inteletualne sile in bi se zaradi tega zaustavila druž- bena evolucija hribov; potrebno bi bilo ridimenzionirati strukture gorskih skupnosti z ozirom na različne odnose rezidentnega prebivalstva, ki bi v dobi dvajsetih let mogle pasti zelo nizko, beneški Slovenci bi pa izginili. To bi bile težke posledice de-populacije, ki ne morejo uiti komur sledi te probleme, ki bi morali biti, po našem mnenju, predmet študije in diskusij, da ne bi šli naproti neprijetnim presenečenjem. OBČINA URADNA LJUDSKA ŠTETJA 1921 1951 1961 AHTEN (Attimis) 4.327 3.270 2.911 BRDO V TERSKI DOLINI (Lusevera) 2.923 2.228 1.810 DREKA (Drenchia) . . . . 1.562 1.392 1.128 FOJDA (Faedis) 5.409 4.566 4.100 GORJANI (Montenars) 2.356 1.465 1.065 GRMEK (Grimacco) . 1.780 1.737 1.645 NEME (Nimis) 6.165 4.398 3.599 PODBONESEC (Pulfero) . . . 4.066 3.735 3.306 PRAPOTNO (Prepotto) 2.316 2.036 1.536 REZIJA (Resia) 3.695 3.350 2.830 SV. LENART (S. Leonardo) 2.637 2.283 2.077 SV. PETER (S. Pietro al Natisone) 3.544 3.088 2.842 SOVODNJE (Savogna) 2.143 2.077 1.741 SREDNJE (Stregna) . . . . 1.908 1.883 1.554 TAVORJANA (Torreano di Civid.) 3.607 3.404 2.918 TIPANA (Taipana) 3.597 2.841 2.258 SKUPAJ 52.035 43.753 37.320 iiiiiiiimiiimiiiiimimiiiiitiiimiHimmmmmiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Začela se je izvajati decentralizacija deželnih uradov Prisedništvo za kmetijstvo preselili iz Trsta v Videm Tekom lega leta bodo preselili v Videm še več deželnih uradov, med lemi tudi resor za programaeijjo. za javne ustanove (Enti Locati), turizem in resor za personal Administrativni organi avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija so se začeli decentralizirati. Zaenkrat so preselili iz Trsta deželno prisedništvo za kmetijstvo, ki je najvažnejše, v Videm in sicer v palačo konzorcija « Ledra-Taglia-mento » v ulici Caterina Percoto 7 (na vogalu kolodvorskega drevoreda, v neposredni bližini, kjer se tiska « Matajur »). To je vsem pogodu, posebno pa nam. Ker se more z Vidma vsega dotakniti z roko, pričakujemo, da bosta tudi Beneška Slovenija in Kanalska dolina deležni večje pozornosti s strani deželnega prised-ništva za kmetijstvo, kateremu želimo dobro delo in dosti uspeha, seveda tudi za naše zapuščene doline in našo narodno skupnost. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da bodo preselili v Videm tudi druga prisedništva in sicer najprvo prisedništvo za turizem, prisedništvo za kontrolo nad krajevnimi organi in prisedništvo za personal. Decentralizacija deželne uprave bi se morala polagoma nadaljevati, tako da bi v Trstu ostalo le predsedstvo deželne skupščine, predsedstvo deželnega odbora in dva prisedništva: za finance in industrijo in trgovino. Beneški Slovenci želijo, da bi de- želna vlada upoštevala tudi njihove zahteve in sicer, da bi jim bile dane vse pravice, ki jim pritičejo po ustavi in posebnem statutu dežele in da bi zato sorazmerno zaposlili v deželne urade tudi pripadnike njihove jezikovne skupnosti. Do danes niso vzeli v službo, razen ene same izjeme, nobenega beneškega Slovenca. iiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Visoko italijansko odliki»vanje Pelru Stamboliču Pred nedavnim je predsednik zveznega izvršnega sveta Socialistične ljudske republike Jugoslavije Peter Stambolič sprejel veleposlanika Italije v Beogradu Roberta Duccija. Ob tej priložnosti je veleposlanik Ducei izročil predsedniku visoko italijansko odlikovanje « viteza velikega križa za zasluge », s katerim ga je predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat odlikoval « za zasluge pri utrjevanju in razvoju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ». V zahvali za visoko italijansko odlikovanje je predsednik Stambolič izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo še nadalje razvijali v interesu obeh držav in miru na svetu. Dežela Furlanija-Julijska Benečija je dala čedadski občini več kot dva milijona lir za šolsko asistenco in sicer: 330 tisoč za povrnitev občini, ki je posodila denar za prezov dijakov in za nakup šolskih knjig za obvezno osemletno šolanje; 574 tisoč lir za študijske nakaznice (assegni di studio) in 70 tisoč za potne stroške dijakom srednje šole in šole druge stopnje. Enake prispevke so dobile tudi druge občine čedadskega okrožja. Avtomobilska dirka na Staro goro Sklenjeno je bilo, da se bodo letošnje leto vršile avtomobilske tekme na Staro goro dne 25. maja. Dirke je organiziral ACI (italijanski avtoklub) s sodelovanjem lokalnega turističnega društva. Na dirke se lahko prijavijo tudi tuji avtomobilisti. PRAPOTNO SVEŽ GROB V TUJINI Vsem je postalo zelo tesno pri srcu, ko smo zvedeli, da se ne bo nikdar več vrnila v rodni kraj 41 letna Marija Markulin poročena Makorič iz Bodigoja. Ni dolgo od tega, da se je izselila z možem Linom in dvemi otroki v Avstralijo, kamor so odšli na delo kot nešteto drugih iz naših krajev. V Bodigoju jo bodo ohranili v svetlem spominu, saj je bila vedno tako dobra in prijazna žena. Naj ji bo lahka tuja zemlja. POROKE Tale mesec so se poročili sledeči iz naše občine: 26 letni delavec kazalo 50% na stroške, ki znašajo 27 milijonov lir. POMANJKANJE PITNE VODE Zaradi mraza in tudi zato, ker že nekaj časa ni deževalo, so ostali v nekaterih vaseh brez pitne vode. Najbolj prizadete so bile vasi Kal, Gorenja vas in Cicigoj. Ljudje bi radi videli, da bi ojačili vodovod in da bi tako prenehale težave, ki nastanejo tako pogostoma zaradi pomanjkanja vode. SV. LENART Bilanca konzorcija srednje šole Upravni svet lokalnega konzorcija srednje šole je sprejel obračun za finančno leto 1964-65, ki je uravnovešen. To se pravi, da je bilo enako izdatkov kot dohodkov. Največ so potrošili za prevoz šolarjev iz štirih občin in sicer iz Sv. Lenarta, Grmeka, Sre-denj in Dreke do Škrutovega, kjer obiskujejo srednjo šolo. AHTEN Obupal je nad življenjem Zelo je vse presenetila novica, da je obupal nad življenjem 44 letni invalid Ermenegildo Tornada. Pred dnevi so ga našli njegovi domači obešenega v nekem seniku. Pokojni je kazal znake umske zmedenosti že dlje časa in se je nekaj časa tudi zdravil v umobolnici. Zadnje čase pa se je njegovo stanje še poslabšalo, kar je bilo tudi vzrok, da je napravil ta obupni korak. KLODIČ NESREČA V čedadsko bolnico so morali peljati 83 letnega Vigija Vogriča iz Grmeka, ker je pri delu v hlevu tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil več reber in dobil tudi hudo rano na glavi. Ozdravil bo v enem mesecu. DREKA LISICE DELAJO ŠKODO Dreške gospodinje se zadnje čase zelo pritožujejo, ker jim lisice kradejo kokoši. Največ jim jih pokradejo ponoči iz kokošnjakov. Lovci bodo sedaj sklicali občni zbor, da se bodo zmenili kaj morajo ukreniti, da bodo zatrli te zvite škodljivke. 1KMTKE VEST! TAVORJANA - V bolnico so morali peljati 42 letnega Alojza Be-natija iz Tojana, ker se je pri sekanju drv močno urezal v levo roko. Ozdravil bo v treh tednih. SV. LENART - Pretekli teden se je pričel tečaj za mlade obdelovalce zemlje. V ta tečaj se jih je vpisalo precej, a še več bi jih bilo, če bi bili vsi pri hiši. ČEDAD - Ni dolgo tega, da so neznanci vlomili v gostilno pri kolodvoru, prejšnji teden pa se je vlom ponovil. Na enak način so iz kolodvora vdrli skozi okno in tudi to pot odnesli 170 zavojčkov cigaret in nekaj steklenic likerja. KRMIN - Pretekli teden je bil v Novi Gorici krminski župan. Obiskal je predsednika novogoriške občinske skupščine Jožka Štruklja in se pogovarjal z njim o medsebojnem sodelovanju. Hkrati ga je povabil, naj s svojimi sodelavci obišče Krmin. Predsednik Štrukelj je vabilo sprejel. Dogovorila sta se tudi, da bo novogoriška delegacija obiskala Krmin v drugi polovici februarja. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Novi predpisi za promet čez mejo Od 24. januarja do 2. februarja je v Trstu zasedala mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija za izvajanje videmskega sporazuma. V tem času je komisija preučila in soglasno rešila vsa vprašanja, ki so bila obsežena v 11 točkah dnevnega reda. Pogovori so zadevali vprašanja funkcioniranja videmskega sporazuma v celoti, nekatere valutarne in carinske olajšave funkcioniranja pomorskega in avtobusnega prometa in tudi vsa druga vprašanja, ki sta jih predložili obe delegaciji v razpravo. Med najbolj pomembnimi sklepi, ki jih je sprejela komisija, so tisti, ki se tičejo povečanja dinarskih zneskov in količine živil, ki jih uporabniki obmejnih prepustnic lahko nosijo s seboj ob prehodu meje, dalje vprašanje dinarskih tarif v pomorskem prometu, vzajemna preskrba obmejnih območij z vodo in električno energijo in drugo. Komisija je prav tako sklenila predložiti vladam obeh držav, da skleneta sporazum, ki bi pospešil in poenostavil izvajanje pravne pomoči. Po podpisu zaključnega dokumenta sta oba predsednika delegacij v pozdravnih govorih poudarila pomen opravljenega dela, ki je potekalo v prijateljskem in delovnem ozračju. Po njunih besedah se je tudi na tem zasedanju pokazala učinkovitost in obojestranska korist, ki jo nudi videmski sporazum obmejnemu prebivalstvu, hkrati pa prispeva tudi k utrjevanju odnosov med obema državama. Na koncu je vodja italijanske delegacije Poscucci Righi po nalogu italijanskega veleposlanika v Beogradu in v imenu italijanske vlade izročil vodji jugoslovanske delegacije Franju Mičetiču odlikovanje red viteza za zasluge italijanske republike. Med sklepi, ki naj prispevajo k nadaljnji okrepitvi sodelovanja v okviru videmskega sporazuma, naj omenimo zgoli nekatere: jugoslovanski lastniki obmejnih prepustnic bodo odslej lahko namesto dosedanjih 50 novih dinarjev, nosili s seboj čez mejo 100 novih dinarjev, lastnikom tako imenovanih kmetijskih prepustnic pa bo dovoljeno nositi čez mejo po tisoč starih dinarjev dnevno. Povečujejo se tudi dovoljene količine živil, ki jih lahko uporabnik obmejnih prepustnic nabavijo na drugi strani meje. Tako bodo lahko ob vsakem prehodu nosili s seboj 4 kg riža, namesto dosedanjih 2 kg, 8 kg testenin (doslej 4 kg), 12 kg južnega sadja, namesto dosedanjih 8 itd. Med drugimi dovoljenimi količinami in vrstami živil so po sklepu komisije naslednje: 1 kg svežih rib, pol kilograma surovega masla, 1 kg čokolade, pol litra žganih pijač itd. Glede mesa in vina so ostale dovoljene količine nespremenjene: pol kile mesa in 1 liter vina ob vsakem prehodu meje. Ti sklepi bodo postali veljavni, ko jih bosta potrdili vladi obeh držav. Od. 1. februarja 1966 dalje sta v veljavi dve novi vrsti obmejnih prepustnic: enolet- na in triletna. Valutne olajšave za jugoslovanske imetnike propustnic in druge olajšave pri prenosu raznega blaga čez mejo. Zemlja in Luna povezani - beneški Slovenci odrezani Človeštvo je doseglo nov veličasten uspeh v osvajanju vesoljskih daljav. Sovjetskim znanstvenikom se je posrečilo tisto, kar je poglavitno pri vesoljskih potovanjih — srečen pristanek. Sovjetska vesoljska postaja « Luna 9 » je tako pristala na Luni, ne da bi se karkoli poškodovala. Avtomatska postaja je oddajala tudi prve fotografije z neposredne Lunine površine. Zdaj je povsem točno ugotovljeno, da je Lunina površina trdna, vsaj tam, kjer je avtomatska postaja pristala, in to je na območju kraterjev Reiner in Marius. Lunina površina je polna kamenja, večjega in manjšega, zelo ostrega, okrog postaje so jamice, skratka, nekako tako je kot kje na krasu, kjer niti trava ne raste. Same fotografije so zelo jasne in jih zdaj znanstveniki proučujejo, da bi ugotovili še druge značilnosti Luninih tal. In seveda ne bi bilo uspeha, da ne bi bilo okrog njega tudi kakšnih zapletov. Tako so npr. v Veliki Britaniji — v observatoriju Jodrell Bank — tudi sprejeli fotografije neposredno iz sovjetske avtomatske postaje na Luni ter jih objavili še preden so to storili v Sovjetski zvezi. Sovjetski znanstveniki so namreč sporočili svetu, na kakšnih valovnih dolžinah oddaja ta avtomatska vesoljska postaja — niso pa povedali vseh podatkov tako, da so britanske slike z Lune za približno dvainpolkrat izkrivljene. Sovjetski akademik Biagonravov je to zamero tudi javno povedal. Če pustimo te človeške marnje ob strani, je ta sovjetski uspeh nepre- cenljivega pomena za raziskave Lune in vesolja sploh. Zdaj je torej točno ugotovljeno in preskušeno, da bi tudi človek lahko pristal na Luni, še ne- koliko lažje, ker bi sam upravljal zaviralne naprave. Drugič se odpirajo možnosti za zgraditev vesoljskih laboratorijev in opazovalnic na Luni, kjer ni ozračja pa je tudi podoba zvezd in ozvezdij veliko jasnejša. Nekateri že kujejo načrte o « diamantnih rudnikih», ki da bi jih odkrili na Luni, če ni že samo kamenje iz čistega zlata in srebra. Kajpak so to le pravljice in tvezenja, da zabavajo neuke bralce, čisto iz trte pa le niso domneve, da bi nekoč v daljnji prihodnosti izkoriščal člo- vek tudi Lunina rudna bogastva. Toda najprej mora še stopiti na Luno, da bi lahko verjeli takim ugibanjem. Pa se spet postavlja že staro vprašanje: kdo je prvi v vesoljski tekmi. Nekateri so za Ruse, ker so pač najdlje v vesolju in uperili svoje oko predvsem na našega večnega spremljevalca. Drugi pravijo, da je izid neodločen, ker so Američani dlje s krmarjenjem vesoljskih ladij, saj jim je uspelo, da sta se njihovi ladji Gemini 6 in 7 približali na nekaj centimetrov. Tisti, ki se bolj spoznajo na vojaške reči, zatrjujejo, da so Američani celo v majhni prednosti. Na pot okrog Zemlje lahko pošljejo ladjo, posadko pa izmenjujejo in bi taka ladja nenehno krožila okrog Zemlje, fotografirala vse, kar se dogaja na njej, poročala o gibanju ladij na morjih, o vlakih in še o vsem drugem mogočem, v kar vojaški strategi tako radi vtikajo svoj nos. Skratka, po teh mnenjih so Američani vojaško v prednosti. Pripominjajo le to, da njim, se pravi Američanom, še zdaleč ni uspelo zgraditi raket s tolikšno potisno močjo, kot Sovjetom, ki so že poslali na vesoljska potovanja dve ladji, od katerih tehta vsaka več kot deset ton. No, že ta vesoljska avtomatska postaja, ki je pristala na Luni, je bila težka poldrugo tono. Dve orjaški postaji z napisom Sovjetska zveza pa letita zdaj po začrtani poti proti Veneri, proti tisti zvezdi, ki je tako svetla in mila na večernem nebu in ki ji čisto po domače provimo Večernica. Človek je čisto zares začel osvajati vesolje. Pred desetimi leti je spadalo vse takole pisanje med čisto fantazijo, ob kateri si se le nasmehnil kot ob branju romanov častitljivega strička Julesa Verna, bral si pa le. No, če sedaj pogledamo s teh vesoljskih perspektiv na to « solzno dolino » smo spet pri Slovencih videmske pokrajine, ki ne uživajo nikakih narodnih pravic. Povedali bomo še več: na vse načine skušajo nadaljevati s staro prefašistično in fašistično politiko, ki ima za cilj raznaroditi slovensko govoreče prebivalstvo na področju Beneške Slovenije in Kanalske doline. Res je, da zadnja leta ne postopajo tako brutalno kot za časa fašizma, toda njihovo delo je bolj učinkovito, ker je podtalno. To, kar so dosegli proi raznarodovanju v zadnjih dvajsetih letih, niso dosegli preje v osemdesetih, to je od leta 1866, kar so beneški Slovenci pod Italijo. Toda Slovenci videmske pokrajine se kljub temu niso in se ne bodo odpovedali borbi za svoje nacionalne pravice in so trdno prepričani, da kot napreduje znanost, bodo napredovale tudi tiste politične sile v Italiji, ki jim bodo dale vse pravice, ki jim pri-tičejo po ustavi in človeškem pravu. Res je sramotno, da se v dobi, ko se človek pripravlja na polet na Luno, zanika beneškim Slovencem pravico do pouka v materinem jeziku in preprečuje njihov ekonomski in kulturni razvoj. * * : i SV. PETER SLOVENOV Bonifikacija ob Kosci in Aborni Pretekli teden sta šla šempeter-ski župan Gino Koredič in šenle-narški župan Jožef Sidar k deželnemu odborniku za kmetijstvo adv. Comelliju, da sta mu obrazložila v kakšnem stanju se nahajajo njive in travniki med Škrutovem in Ažlo, kjer ob vsakem večjem dežju Kosca naraste, prestopi bregove in dela seveda veliko škodo, ker odnaša s seboj pridelke in zemljo, prinaša pa prod. Povedala sta mu, da bi se moral do konca zgraditi rečni nasip, katerega so začeli graditi že pred več leti in še do danes ni dograjen. Furlanska ustanova za gorsko gospodarstvo je že pripravila načrt za sanacijo pasu ob Kosci in Aborni, ki predvideva okoli 150 milijonov lir stroškov. Odbornik Comelli je obljubil, da bo dežela Furlanija-Julijska Benečija s posebnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago za bonifikacijo gorskih krajev, tekom dveh let napravila tudi to potrebno delo. PRISPEVEK DEŽELE ZA CESTO V HLJEVE Deželni odbor za kmetijstvo bo dal naši občini poseben prispevek za ureditev poljske poti, ki veže Dolenji Brnas z gorskim zaselkom Hljeve. Za to delo predvidevajo okoli pol milijona lir stroškov. ZA KANALIZACIJO Zvedeli smo, da je dežela nakazala naši občini prispevek 11 milijonov lir za gradnjo kanalizacije v Špetru in Petejahu. Z deli bodo pričeli, čim bo vreme ugodno. UMRLA JE UČITELJICA EVGENIJA ZABRIESZACH Pretekli teden je umrla po kratki bolezni v čedadski bolnici učiteljica v pokoju Evgenija Zabrieszach. Rajnka je učila dolgo let v osnovni šoli v Špetru in po drugih vaseh Nadiške doline. Njenega pogreba se je udeležila velikanska množica ljudi, saj je bila med vsemi priljubljena in spoštovana. ČEDAD DVA MILIJONA ZA ŠOLE Graziano Zanuttig iz Prapotnega z 22 letno Lucijo Chetta iz Gallipoli (oba rezidentna v Švici), 68 letni kmet Anton Bon iz Gagliana pri Čedadu z 61 letno Erminijo Mar-kolin iz Čale in 28 letni delavec Tomaž Dus iz Sovodenj s 44 letno Carmelo Eleno Turco iz Pojane. Znanci želijo vsem novičem obilo sreče v zakonskem življenju. CESTA BODIGOJ - FRDJEL Pričela so se dela za ureditev ceste Bodigoj-Frdjel. Odprli so delovni kantir, ki ima na razpolago za izvedbo tega dela 600 tisoč lir. Zaposlili bodo 20 delavcev. FO J D A JAVNA DELA Našemu županu so sporočili, da je deželni odbor, kot predvideva deželni zakon, sprejel prošnjo občinske administracije za dosego prispevka za gradnjo kanalizacije. Deželna administracija bo prispevala za to delo 5% na celotne stroške. Kanalizacijo bodo zgradili v sledečih vaseh: v Čeneboli, ki bo stala 15 milijonov 14 tisoč lir, v Ron-kih (9,318.000) in v Čampeju (8,485.000). Te vasi so resnično najbolj potrebne, da se izvede to javno delo in zato je prav, da je dežela ugodno rešila njihovo prošnjo. AVTOBUS DO ČENEBOLE Pretekla nedelja je bila za gorsko slovensko vas Čenebole velik dan, saj je prvič do tja privozil avtobus. Sedaj, ko bodo povezani z dolino, jim bo prihranjenega mno- go napora. Avtobusno linijo upravlja podjetje SAITA. Inavguracije se je udeležil poleg mnogih zastopnikov oblasti tudi predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti. PODBONESEC MALI OBMEJNI PROMET Mali obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo je bil tudi meseca januarja jako zadovoljiv. V Štupci so zabeležili iz italijanske strani povprečno kar tisoč prehodov dnevno. Skozi vse obmejne prehode v Beneški Sloveniji pa je bilo vsega skupaj 42.254 prehodov in sicer 29.810 iz italijanske strani in 12.444 iz jugoslovanske. Čez posamezne obmejne prehode pa je bil promet takšenle: skozi obmejni prehod v Štupci je bilo 40.138 prehodov, skozi Učjo 82, skozi Most na Nadiži 492, skozi Polavo pri čeplesiščih v sovodenj-ski občini 452, skozi Solarje pri Dreki 452, skozi most Mišček pa 668 prehodov. DEŽELNI PRISPEVEK Deželni odbor za javna dela je dodelil naši občini svoj prispevek k stroškom 25 milijonov lir, ki jih bodo potrošili za gradnjo kanalizacije. Dežela bo tudi dala urediti pokopališče in kapelo v Briščih, ki je bila poškodovana pri zadnji povodnji. Za zadružni hlev v Roncu V kratkem bodo dogradili zadružni hlev, katerega živinorejci tako težko pričakujejo. Prav tele dni je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporočilo, da je na- Končno ima tudi slovenska vas Čenebola, ki leži ob vznožju Ivanca v občini Fojda, asfaltirano cesto, katero je preteklo nedeljo inavguriral predsednik deželnega odbora Alfredo Berzanti. Ob tej priliU i je privozil v vas tudi prvi avtobus, ker so podaljšali avtomobilsko progo iz Fojde do Čenebole. V dvorani Isntoli*ho kulturne šole v Vicinili Ljubljanski nadškof Pogačnik predaval o oglejskem patriarhatn in Slovencih V prisotnosti številnih uglednih poslušalcev iz kulturnega življenja Furlanije in Beneške Slovenije je visoki cerkveni gost orisal v svojem govoru dobre odnose slovenskega naroda do oglejske cerkve Preteklo nedeljo je bil na obisku v Vidmu, kamor ga je povabil videmski nadškof msgr. Giuseppe Zaffonato, ljubljanski nadškof msgr. dr. Jože Pogačnik. V Vidmu je v katoliški kulturni šoli v dvorani « Brosadola » imel ob tej priliki zanimivo predavanje z naslovom « Oglej in Slovenci ». Dvorana je bila nabito polna uglednih poslušalcev, posebno zgodovinarjev, ki proučujejo zgodovino Furlanije, profesorjev, u-čiteljev in seveda tudi mnogo duhovščine iz Furlanije in Beneške Slovenije. Konferenca, ki jo je imel ljubljanski nadškof, je zelo ugajala . vsem poslušalcem in to je dokazalo tudi njihovo pozorno poslušanje. Govornik, ki je predaval v dokaj dobri italijanščini, je najprvo omenil ustanovitev latinske kolonije v Ogleju kot rimski branik proti vzhodnim in severnim narodom Evrope. Nato je analiziral pereči problem: zgodovinsko dejstvo legende, ki smatra Sv. Mohor- ja za prvega oglejskega škofa. S tem je predavatelj prikazal drugačno tezo, kot jo prikazujejo videmski zgodovinarji, a to ni bila pravzaprav temeljna točka njegovega predavanja. Še bolj zanimiv del njegovega predavanja je bil drugi, ko je nadškof, potem ko je omenil naseljevanje Slovencev ob Dravi, Savi in Soči, povedal zgodovino njihovega počasnega in postopnega pokristjanjenja. Za spreobrnitev Slovencev so mnogo pripomogli misijonarji, ki so prihajali iz Ogleja in Salzburga. Povedal je tudi, da oglejski misijonarji niso nikoli skušali raznaroditi Slovencev, kakor so to delali nemški. Oglejski misijonarji so delovali vedno s spoštovanjem do jezikovne in etnične individualnosti slovenskega naroda. In ta čut spoštovanja so obdržali tudi potem, ko so Slovenci prišli pod posvetno oblast oglejskega patriarhata. Oglejski patriarhi in njihovi vikarji so vedno pokazali globoko spoštovanje do slovenskega naroda, ki so Položaj Slovencev v Italiji ravno in pravilno. Mehanično uveljavljanje načela recipročnosti pri dogovarjanju v izpolnjevanju medsebojnih obveznosti je nemogoče, skrajno krivično in nenačelno. Ne upošteva namreč položaja obeh narodnostnih skupin, ki ne more biti ob vsakem času enak, ker je urejevanje položaja narodnostnih manjšin predvsem stvar notranjega razvoja in manj mednarodnih sporazumov, ne upošteva njihovih realnih potreb in različnih državnopravnih ureditev. Danes občutijo krivico tržaški Slovenci, ker se odbor z dosedanjim načinom dela odpoveduje sklepati o številnih določilih Statuta, ki se na Tržaškem ne izvajajo. Če bi se nadaljevala ta metoda dela tudi v bodočnosti, potem ne morejo tržaški Slovenci pričakovati, da se bodo v odnosu do njih po posredovanju mešanega odbora uveljavila važna načela, ki jih vsebuje Posebni statut. Ne bo mogoče doseči zadovoljivega uveljavljenja členov 2c, 2e in 5, ki določajo enakost v ravnanju pri uporabi jezika, svobodno uporabo slovenskega jezika v osebnih in uradnih stikih ter javne napise v slovenskem jeziku. Ne bo mogoče doseči prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje, kakor določa člen 3; prosvetnim, kulturnim in športnim organizacijam pa primerne in pravične pomoči iz javnih sredstev s trajnimi obveznostmi kakor določa člen 4c. Vsega naštetega za Slovence v Italiji ne bo mogoče po tej poti doseči, ker je za italijansko narodnostno skupnost v SFR Jugoslaviji danes vse to urejeno z zveznimi in republiškimi zakoni, podrobno pa s statuti občin. Ta metoda je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je predmet razgovorov na zadnjih zasedanjih odbora prenesel na sicer koristna, toda manj važna področja izven Spomenice, ker so bili doseženi tudi pozitivni rezultati, kar bi bilo samo po sebi hvalevredno, če ne bi ostalo neuresničenih toliko drugih važnejših in bistvenih določil Posebnega statuta, o katerih bi moral mešani odbor sklepati, ker je bil za to tudi ustanovljen. Načelno je pa metoda recipročnosti na tem področju nevzdržna, ker ne sloni na izvajanju priznanih pravic do človeka in manjšine, ki ji pripada; se pravi, na odnosih subjekta manjšine s subjektom državo, marveč ne sporazumih dveh držav od primera do primera, v katerih postane manjšina in z njo posamezniki, ki jo sestavljajo objekt. Zgornji pregled neizpolnjevanja določil Posebnega statuta v odnosu do Slovencev na Tržaškem ni popoln; sicer pa je bilo ob drugih prilikah to področje podrobno obdelano in predloženo na pristojna mesta. Po spodbudnih zaključih ob priliki obiska predsednika Alda Mora v Beogradu in po zaskrbljujočem neuspehu 12 zasedanja mešanega odbora, ki mu ni uspelo sporazumeti se niti glede ustanovitve dveh slovenskih strokovnih zavodov industrijske in trgovske stroke v Trstu, ki bi nadomeščali ukinjene strokovne tečaje enakih zvrsti, katere je šolska reforma spremenila v enotno nižjo srednjo šolo, ima pričujoče pismo predvsem namen opozoriti ne vprašanja, ki so za tržaške Slovence življenjsko važna. Slovenska kulturno gospodarska zveza se sklicuje na omenjeni beograjski dogovor med predsednikom vlade Republike Italije Aldom Morom in predsednikom Izvršnega svota Socialistične federativne republike Jugoslavije Petrom Stamboličem, da bo ravnanje z narodnostnima skupinama ustrezalo črki in duhu obojestranskih dogovorov. Zato Slovenci v Italiji upravičeno pričakujejo novo obdobje v izpolnjevanju določil Posebnega statuta in ustrezen način delovanja mešanega odbora, da bo v resnici izpolnjeval nalogo v duhu dogovorov. S spoštovanjem. Trst. 4. februarja 1966 IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE PREDSEDNIK: (Boris Race) bili pod njihovo jurisdikcijo. Skrbeli so za cerkveno organizacijo s tem, da so ustanavljali župnije in samostane, bili so široki napram cerkvam in dobrodelnim ustanovam in tudi nikoli niso usiljevali italijanskega jezika. Zgovoren dokaz za to — je nadaljeval gornik — je dal stari patriarh Grimani, ko je prišel v Videm in hotel iti v Slovenijo, da bi tam prisostvoval cerkvenemu obredu v glagolici. Leta 1420. so Benetke vojaško zavzele Furlanijo in tako je prenehala posvetna oblast patriarhov. Zato so takrat ustanovili ljubljansko škofijo, da bi združili vse Slovence, ki so živeli med Savo in Sočo. Škofija pa je ostala še naprej pod jurisdikcijo oglejskega patriarhata. Šele po dokončni ukinitvi patriarhata, to je bilo leta 1752, so se Slovenci definitivno ločili od oglejske cerkve. Ob koncu njegovega zanimivega predavanja je ljubljanski nadškof še dodal: Zdi se, da se bo dolgo skupno versko občestvo, ki je trajalo skoraj tisoč let, danes zopet prižgalo, da bo združilo Furlane in Slovence v pripravah na veliki dogodek, ki se bo slavil v Vidmu čez kakšno leto: Evharistični kongres ». Ljubljanski nadškof se je zadržal v Vidmu tudi naslednji dan ter nato odšel v Benetke. ............. Vedno tesnejši odnosi med obmejnim prebivalstvom Pred nedavnim se je vršil v Kopru peti seminar italijanskega jezika in kulture. Med drugimi sta bila prisotna tudi opolnomočni minister Pascucci Righi in dr. Mitja Vo-šnjak oziroma vodji italijanske in jugoslovanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Ob tej priliki je Pascucci Righi dejal: « To je nov dokaz vitalnosti vseh iniciativ, ki streme k izboljšanju in utrjevanju odnosov med narodnostnima skupinama. Mislim, da so se manifestacije, naj si bo to na kulturni ravni ali na ravni drugih dejavnosti življenja obeh skupin, kakor tudi trgovske, turistične in gospodarse, utrjevale v teh zadnjih časih; in drug dokaz za to vidimo v rezultatu dvanajstega zasedanja mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki se je zaključilo v Trstu in katerega rezultat je ta, da se bodo sedaj še bolj utrjevali in izboljševali trgovski odnosi med prebivalstvom, ki živi na sosednjih področjih. Seveda se morajo naši napori, da bodo rezultati tega sodelovanja še boljši, nadaljevati in to na kulturni kakor na trgovski in gospodarski ravni ». Potem je dr. Vošnjak izjavil, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo postali v sedanjem viharnem svetu dokaz, kako morejo države z različno družbeno ureditvijo živeti v prijateljskih odnosih in prijateljsko reševati vse probleme, ki izhajajo od medsebojnih odnosov. Mislim, da je takšen način reševanja stvari prišel do izraza tudi ob priliki obiska predsednika italijanske vlade Alda Mora v Beogradu med razgovori z našim predsednikom izvršenega sveta Petrom Stamboličem »; in je zaključil: « Tukaj se je sodelovanje raztegnilo na večje število prebivalcev obmejnih področij. Danes (sklicuje se na mali obmejni promet) moremo govoriti o sodelovanju med državljani ene in druge strani tiste meje, ki nas ne loči več, ampak nas obojestransko zbližuje. France Prešeren ■ ti n jej/orn pe.vem Dne 8. februarja 1849. leta je umrl najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren. Takrat je usahnilo plodno življenje velikega Slovenca, ki se je z vsem srcem boril za napredne ideje in ki je želel svojemu narodu samo dobro. Iz leta v leto praznujemo obletnico njegove smrti, praznujemo jo iz globoke hvaležnosti in občudovanja. Prešeren je bil pesniška osebnost, ki se lahko meri z največjimi evropskimi pesniki. Bil je prvi Slovenec, ki je v skladu z zavestjo svojega pesniškega poslanstva znal izraziti svojo osebno in narodno nesrečo. Ko je uvedel v slovensko književnost vrsto novih pesniških oblik, je postavil slovensko poezijo na raven sodobne Evrope. S Prešernom je slovenska književnost, književnost zamudniškega naroda, dohitela evropske narode. V Prešernu je doživela hkrati svojo renesančno, klasično in progresivno romantično dobo. Prešeren je poiskal njene korenine pri ljudstvu, v ljudski pesmi, ki mu je postala izhodišče vsega nadaljnjega pesniškega ustvarjanja. Prešernova pesem je tako domača, ljudska, naravna, notranje resnična, prepričevalna, hkrati pa klasično izbrana in svetovljanska, da jo zmeraj rad bere kmet, delavec ali izobraženec in da v njej uživa tudi izobraženi tujec. Pomen Prešerna, pesnika in umetnika, pa ni samo v njegovi popolni poeziji, temveč tudi v tem, kako je pesnik izpovedal revolucionarno - demokratična, socialna in filozofska gesla svoje dobe. V svoji poeziji je razvil moderna umetnostna, politična in narodnostna gesla. Globoko je dojel in natanko opredelil svoj položaj umetnika v družbeno zaostalem okolju, povezal svojo osebno nesrečo z nesrečo svoje domovine ter po kazal slovenskemu ljudstvu njegovo vlogo v krogu ostalega človeštva. Prešernovo plodno delo je bilo kratko. Po daljši bolezni je izdihnil 8. februarja 1849. leta. Z njim smo Slovenci izgubili velikega moža, ki je bil s svojimi poezijami eden prvih budnikov slovenskega ljudstva. Dolžni smo mu globoko zahvalo in zato se ga ob obletnicah njegove smrti spominjamo z globokim spoštovanjem. ......................................................................................... imi.........umu........... ................................................... 1111111111111.....1..................................................... mulim......11111 Kotiček za emigrante SOCIALNE GARANCIJE NA OBMOČJE MEC Iz Bruslja so nam sporočili, da je izvršni odbor Skupnega evropskega trga (MEC) predlagal šestim vladam skupnosti odredbo sistemov socialnega skrbstva v korist delavcev in njihovih družin, ki se priselijo iz ene države MEC v drugo: Francija, Nemčija, Italija Luksemburg, Holandska in Belgija. V Belgiji so se namreč te zadnje tedne vršile velike manifestacije, da bi se preprečilo zaprtje šestih rudnikov premoga in niso manjkali niti mrtvi. Obveščamo, da se glavni predlogi tičejo družinskih doklad, brezposelne podpore in invalidske ter starostne pokojnine. Gre namreč za več ukrepov, ki interesirajo okoli dva milijona Evropejcev, katerih večina so Italijani. Namen ukrepov je dati družinam, ki ne spremljajo emigranta, zakonito asistenco, ki je v veljavi v državi rezidence. Če bo predloge izvršnega odbora MEC sprejelo šest držav, bodo lahko plačane cele brezposelne podpore po razpredelnicah, ki so v veljavi v državi, kjer je delavec vpisan v uradu za nameščanje in za čas, ki je predvideno. Brezposelni, tudi tisti, ki so re-zidentni na obmejnih področjih, bodo lahko dvignili družinske doklade in uživali bolniško asistenco v katerikoli kraj bi se preselili na območju MEC. Kadar zakonodajstvo rezidenčne države predvideva minimalno pokojnino, ki je zagotovljena vsakomur, ki se je držal temeljnih predpisov, se bo delovni čas, ki ga je emigrant preživel v raznih državah skupnosti, štel za pokojnino. V Švici preprečili manever proti tujim delavcem Skoraj gotovo je, kot so nas obvestili iz Berna, da bodo prihodnjega meseca marca prišle v veljavo nove odredbe za tujo delovno silo v Švici. Marca bo namreč potekel dekret, ki je določeval pet procet-no redukcijo. Treba je videti, če bo dekret podaljšan, da bo prišlo tudi letos do pet procentne redukcije kot bi to hotela sindikalna organizacija uslužbencev, ali pa se bo omejil na odredbe, ki zahtevajo, da se obdrži na isti višini celotno število tuje delovne sile. Naj na tem mestu omenimo, da je prišlo zaradi omenjenega poteka dekreta, ki ga je izzvala neka tujcem sovražna družba, do hrupnega dogodka, ker je predstavila bernski vladi prošnjo, katera je med drugim zahtevala nič manj kot takojšno 30 procentno redukcijo kontingenta tujih delavcev v Švici. Švicarska vlada na srečo ni privolila tej zahtevi, ki je dišala po tako nizkotnem manevru. Pel tisoč emigrantov na Švedskem Koncem leta 1965 je bilo na Švedskem nad pet tisoč italijanskih delavcev. Na Švedskem je izmed tujcev največ Fincev, katerih je okoli 67 tisoč. Stran 4 «MATAJUR” —.-.. ■■■■ > ■ Štev 3 Un doverono panno dell9 Union e Culturale Economica Slovena I)eliisi«me e amarezza per i risultati «Iella XII riunione «Iella Coni missione mista Ni eliiede elie i punti dello Statuto speciale vengano integralmente applicati mità allo spirito del documento in parola. Di fronte a tale stato di cose non è stato facile il compito della Commissione mista italo-jugoslava prevista dallo art. 8 dello Statuto speciale, che le affida « l'incombenza di assistenza e consultazione sui problemi delle due comunità nazionali, di esaminare i reclami degli appartenenti a questa comunità e di visitare le relative zone ». A rendere meno efficiente il funzionamento della Commissione ha contribuito anche il suo regolamento in base al quale esso può, tra l’altro, prendere in considerazione i ricorsi degli appartenenti alle minoranze nazionali e delle loro organizzazioni alla condizione che siano decorsi almeno sei mesi dalla loro presentazione alle autorità direttamente competenti. Il nostro giudizio sulle dodici riunioni della Commisisone mista sinora svoltesi poggia sulla quotidiana esperienza di quanto viene applicato o meno, e anche sulle constatazioni dirette della nostra Unione e dei suoi associati. Tutto sta a testimoniare che scarsi sono i risultati della attività della stessa e che inefficace ne è l’opera. E' infatti convinzione generale degli appartenenti alla comunità slovena e delle organizzazioni slovene del Territorio di Trieste che la Commissione è manchevole, tanto è vero che si registrano sempre meno ricorsi, previsti dall’art. 5 del suo regolamento, che danno diritto di appellarsi alla Commissione mista <■ quando si ritenga che sono stati violati i diritti riconosciuti dallo Statuto speciale » e di sottoporre alla Commissione problemi che riguardano « la non concordanza della legislazione con le norme dello Statuto speciale ». La nostra Unione e le organizzazioni ad essa associate hanno ad esempio indirizzato nei primi cinque anni dell’esistenza della Commissione mista 18 ricorsi, mentre nei tre anni successivi ne hanno presentato solamente uno. Perplessità, dubbi e sfiducia ha suscitato la mancata applicazione di essenziali disposizioni Possiamo anche riconoscere le difficili circostanze nelle quali la Commissione lavora, tuttavia i termini come « atmosfera di reciproca comprensione », « reciproca comprensione e collaborazione » e simili che vengono sistematicamente ripetuti — a prescindere dai risultati delle riunioni della Commissione — suscitano presso gli Sloveni del Territorio di Trieste in vista alla mancata applicazione di numerose ed essenziali disposizioni dello Statuto speciale, perplessità, dubbi e sfiducia. I comunicati se in genere emessi, sono sempre laconici e generici. Gli Sloveni del Territorio di Trieste e in Italia in genere, e con essi la nostra Unione, hanno dato sempre il proprio contributo, nei limiti delle loro forze, per intensificare e consolidare i buoni rapporti tra l'Italia e la Jugoslavia. Sinceramente desiderano di essere elemento di avvicinamento, tuttavia ritengono che la chiarezza dei comunicati è il mezzo migliore di realizzazione degli accordi e che la regolazione della sistemazione dei gruppi nazionali — specie se ciò si fonda su accordi — è elemento essenziale nelle reciproche intese e collaborazioni. Presso gli Sloveni di Trieste desta particolare preoccupazione il metodo della lineare reciprocità a cui la Commissione mista sembra uniformarsi. Lo Statuto speciale si basa sul riconoscimento dei diritti, che valgono in misura uguale e per il gruppo italiano sotto amministrazione jugoslava e per il gruppo sloveno sotto amministrazione italiana, il che è del tutto naturale e giusto. Una meccanica applicazione della reciprocità nella trattazione degli obblighi reciproci è peraltro assurda, sommamente ingiusta e priva di principi. Con essa infatti si rende impossibile di tener conto della contingente situazione delle due comunità, che può non essere sempre identica, perchè la regolazione della situazione delle minoranze è più questione dello sviluppo interno e meno problema di accordi internazionali. Oggi gli Sloveni del Territorio di Trieste ritengono si commetta nei loro confronti ingiustizia, perchè la Commissione mista, con il metodo sinora seguito di fatto, rinuncia a trattare e concludere in merito alle numerose disposizioni dello Statuto, purtroppo non ancora attuate. Se tale metodo dovesse venire seguito anche in futuro, gli Sloveni di Trieste non possono attendersi la realizzazione nei loro confronti degli importanti principi stabiliti dallo Statuto speciale, tramite la Commissione mista. Non sarà in tal modo possibile una soddisfacente attuazione degli articoli 2c, 2e e 5 dello Statuto che sanciscono l’uguaglianza di trattamento nell’uso delle lingue, il libero uso della lingua slovena nei rapporti personali e ufficiali con le autorità e le iscrizioni pubbliche in lingua slovena. Non sarà possibile conseguire la proibizione della incitazione all'odio nazionale e razziale, come previsto daH'art. 3; nè le organizzazioni educative, culturali e sportive potranno ottenere giusti contributi a carattere continuativo dai mezzi pubblici ai sensi deH'art. 4c. Quanto enumerato non potrà essere raggiunto a favore degli Sloveni in Italia per la via intrapresa, mentre per la comunità nazionale italiana nella R.F.S. di Jugoslavia tali questioni sono state già risolte con leggi federali e delle singole repubbliche e nei particolari con gli statuti comunali. Il descritto metodo di lavoro è stato una delle cause per cui le trattative nelle ultime riunioni si sono spostate verso campi utili sì, ma meno importanti ed e-sulanti il Memorandum. Si sono conseguiti anche risultati positivi e di per sè lodevoli, se però, non fossero rimaste insolute tante altre importanti ed essenziali disposizioni dello Statuto speciale di cui la Commissione mista si sarebbe dovuta occupare, poiché a tal fine è stata istituita. In linea di principio il metodo della reciprocità nel campo in esame non è sostenibile, perchè non si basa sull’applicazione dei diritti riconosciuti all'uomo e alla minoranza cui questi appartiene, vale a dire sui rapporti tra il soggetto-minoranza con il soggetto-stato, ma su accordi di due stati caso per caso, neH’ambito dei quali la minoranza e con essa gli individui che ne fanno parte diventano mero oggetto. I sopra enumerati casi di inadempimento delle norme dello Statuto speciale in favore degli Sloveni nel Territorio di Trieste non sono completi poiché in altre occasioni tali questioni sono state e-laborate nei loro particolari e trasmesse alle istanze competenti. Dopo i promettenti risultati della visita dell'on. Aldo Moro a Belgrado ed il preoccupante insuccesso della XII riunione della Commissione mista — che non è stata in grado di accordarsi nemmeno sull'istituzione a Trieste di due Isti- tuti tecnici a indirizzo industriale e commerciale con lingua d'insegnamento slovena in sostituzione dei corsi dello stesso carattere soppressi dalla riforma scolastica, perchè incorporati nella scuola media inferiore unica — la presente lettera intende soprattutto richiamare l'attenzione sui problemi che sono per gli Sloveni di Trieste di importanza vitale. La Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione culturale economica slovena) si appella alla intesa raggiunta a Belgrado tra il Presidente del Governo della Repubblica Italiana, on. Aldo Moro, ed il Presidente del Consiglio esecutivo della Repubblica Federativa Socialista di Jugoslavia, Petar Stambolič, che cioè il trattamento delle minoranze corrisponda e alla lettera e allo spirito dei relativi reciproci accordi. Perciò gli Sloveni in Italia giustamente attendono una nuova era nella applicazione e nell'attuazione di quanto previsto dallo Statuto speciale ed il conseguente più consono funzionamento della Commissione mista, affinchè essa possa realmente e secondo lo spirito degli accordi assolvere i compiti assegnatile. Con tutta stima. Il Comitato esecutivo della Unione Culturale Economica Slovena Il Presidente (Boris Race) iiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinuiiiiiiiiiH i in Beli Il Comitato esecutivo della Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione culturale economica slovena) ha esaminato e discusso ripetutamente la questione dell’attuazione delle norme dello Statuto speciale allegato al Memorandum di Londra nei confronti degli Sloveni del Territorio di Trieste. In occasione del decimo anniversario del Memorandum d'intesa di Londra, il Comitato esecutivo ha analizzato compiutamente la situazione degli Sloveni di Trieste, dandone dettagliata relazione nella lettera del 20 novembre 1964 al Presidente del Governo della Repubblica Italiana, on. Aldo Moro, ed esprimendo nella circostanza il desiderio che tutti i punti dello Statuto speciale venissero integralmente applicati. Il Comitato esecutivo dell’Unione ha ritenuto suo dovere di riesaminare la questione nella sua seduta del 3 febbraio 1966 in vista dell'insuccesso della XII riunione della Commissione mista italo-jugoslava. E tanto più tale carenza di risultati ha colpito gli appartenenti del gruppo etnico sloveno a Trieste ed in Italia in genere, in quanto l'ultima riunione della Commissione è stata immediatamente successiva alla visita dell’on. Aldo Moro a Belgrado. In tale occasione venne e-spresso in un comunicato comune il desiderio di « raggiungere ulteriori progressi, al fine di riservare alle due minoranze etniche il trattamento che rispecchi non solo la lettera, ma anche lo spirito degli accordi bilaterali ». La popolazione slovena ha accolto ciò con soddisfazione in quanto veniva così implicitamente riconosciuto in sede qualificata che gli accordi di cui trattasi sono attuati diffettosamente e veniva preannunciata nel contempo a tale proposito una fase nuova. Fondata era, pertanto, la fiducia degli Sloveni che ha accompagnato l’inizio della XII riunione delia Commissione mista durante la quale si sarebbe dovuti in pratica realizzare i voti espressi nel predetto comunicato di tanta importanza. Giova invero ribadire che molti articoli dello Statuto speciale per il Territorio di Trieste non vengono affatto applicati nei confronti della popolazione slovena, che poi ad altri non è stata data esecuzione con opportuni provvedimenti e che infine l'applicazione di molte parti dello stesso statuto è manchevole nonché insufficiente. Il trattamento nei confronti della minoranza slovena non risponde quindi, nemmeno alla lettera degli accordi, il che non fa che confermare che tale trattamento è ancora molto lontano, dallo spirito dello Statuto speciale. Adempiere agli obblighi è questione di volontà politica L'adempimento degli obblighi assunti è primariamente questione di volontà politica, a cominciare dal più alto organo rappresentativo ed esecutivo. Indice dell’atmosfera dominante a questo riguardo è il fatto, che il Memorandum d'intesa non è stato formalmente ratificato dal Parlamento della Repubblica Italiana, per cui i magistrati ed i funzionari statali non attribuiscono all’accordo la validità di una legge dello Stato e negano, per conseguenza, l'applicabilità dello Statuto speciale. Non vi è stata d'altra parte alcuna modificazione di leggi esistenti o emanazione di nuove al fine di assicurare i diritti della minoranza slovena in confor- lllllllllll«l«lllllllllllllillillllllllillIlllllllllI«lllllllllllllllllllllllllllllllllllll«llllllllllllllll«ll«lll«lll«llllllllllll«llllllllllllllll«lll*lllllllllllll«llllll«llllllllllllllll«llllllllllllllllll«llllllllll«lll«lllll«llll«lllllllllll«llllll«IIHIIillHllilllllll«l*llllll®**lllllllllllllllllllllll*ll*llllll*l*llll®IIIIIIIIIIIIIII*lllllllllll*** •IlllllllllllllllllllllUllllllllllliHlllllllliiilll« Dal nostro ufficio d'informazioni di Bruxelles apprendiamo che il Belgio è, dopo la Svizzera, tenuto naturalmente conto delle proporzioni territoriali, il Paese in cui c’è maggior concentrazione di lavoratori italiani, e precisamente ottantamila il che corrisponde complessivamente, con le famiglie, a una presenza italiana di oltre 220 mila unità, cifra che aumenta ogni anno di circa ottomila membri. L’aumento riferito sta dunque a dimostrare che le possibilità di lavoro in Belgio sono migliorate. E mentre nel 1954 la quasi totalità degli emigranti italiani si recava a lavorare nelle miniere di carbone, oggi non sono più molti coloro che si occupano come minatori. Infatti buona parte di lavoratori trova sistemazione nel- Ecco la snella e invitante valle di Savogna con le meravigliose creste dei suoi monti. Sul fondovalle la strada asfaltata e su, in alto a destra, un vezzoso grappolo di case: è Vernassino uno dei più attraenti e riposanti villaggi montani. le varie industrie: nella siderurgica, nelle aziende tessili, nell'edilizia, nelle vetrerie e anche nelle attività alberghiere. F' da poco che il sottosegretario on. Storchi ha esaminato con i responsabili del governo belga i molteplici aspetti della situazione emigratoria dopodiché si stabilì di continuare i contatti allo scopo di pervenire alla conclusione di un accordo che riguardi l'insieme dei problemi relativi agli emigranti italiani e alle loro condizioni di vita nel Belgio. L'ultimo accordo italo-belga è del 1954 e riguardava soltanto il settore minerario e soltanto nel dicembre 1963 veniva adottata in Belgio una legge che inseriva la silicosi — malattia che si contrae nelle miniere — fra le malattie professionali e prevedeva l'istituzione di un fondo speciale destinato a consentire ai lavoratori italiani malati di godere di un trattamento preferenziale nel quadro del sistema generale di previdenza previsto per i lavoratori Nei bacini carboniferi belgi sono attualmente occupati sedicimila minatori ita liani ma molti di essi, dato l'orientamen to del governo belga verso la progressiva chiusura delle miniere di carbone, temendo di perdere prima o poi il poste chiedono di essere ammessi a corsi di qualificazione professionale così da poter trovare occupazione in altri settori. Intatti lo scorso mese in Belgio venne confermata la chiusura di ben sei miniere di carbone che all’incirca occupane cinquemila operai dì cui quasi la mete italiani; e ciò ha dato luogo a delle vio lente manifestazioni (vi furono due mor ti, vari feriti e parecchi arresti tra cui parecchi italiani) nonché alle dimission del Governo. Le manifestazioni, appoggia te da tutte le organizzazioni sindacali e sorrette dalla solidarietà delle popolazio ni, hanno ottenuto soltanto qualche sue cesso parziale. Purtroppo prima o poi, ac una ad una, tutte le sei miniere verranne chiuse. Altra nota amara: in due divers giacimenti metalliferi due minatori italia ni sono stati di recente travolti e uccisi Ilove si ilevono puntare gli oeehi SUBIR FRUIR E BIL RESI! Situazione zwoteeniea e »popolamento Più modestissima risulta nella zona montana l’attività commerciale che nella maggior parte si limita a scambi interni e con la pianura friulana; e circa l’arti-gianato si limita alla fabbricazione di botti e vasi vinari appena sufficienti per il fabbisogno locale. Non va dimenticato che un altro fattore contribuisce a rendere più seria e pesante la situazione nella zona montana e precisamente il problema delle servitù militari che pongono le nostre povere popolazioni nelle condizioni di non poter eseguire alcun lavoro. Infatti sono in atto queste disposizioni: a) divieto di fabbricare muri o edifici e di sopraelevare manufatti esistenti; b) divieto di fare elevazioni di terra o di altre materie; c) divieto di aprire strade; d) divieto di aprire o di esercitare cave di qualsiasi genere; e) divieto di fare nuove piantagioni arboree o di alto fusto; f) divieto di distruggere o diradare boschi o piantagioni arboree di alto fusto; g) divieto di impiantare linee elettriche, condotte di gas o liquidi infiammabili; h) divieto di impiantare o esercitare teleferiche; i) divieto di effettuare canali di irrigazione o di variare comunque il regime naturale dei corsi d’acqua; 1) divieto di effettuare operazioni campestri che possano variare la pendenza naturale del terreno. Tutto insomma sembra quasi fatto apposta perchè in loco non rimanga proprio nulla da fare se non la valigia per andare raminghi per il mondo in cerca di un posto di lavoro che garantisca di che vivere. In conclusione circa la zona montana (Slavia Friulana), che è quella che maggiormente ci interessa, dove come si è denunciato, palese è l’arretratezza dell’agricoltura e dell’allevamento del bestiame, la deficienza di strade e di acquedotti, la povertà delle abitazioni e la mancanza di industrie e di commerci, è nostro dovere invocare ancora il concreto intervento dello Stato, della Regione e dei vari Enti; intervento inteso a creare le basi necessarie per lo sviluppo economico e sociale dell’intero territorio considerato le cui popolazioni devono anche contare sull’applicazione e sulla tutela dei diritti riservati alle minoranze linguistiche compreso quello di impartire nelle scuole l’insegnamento nella lingua materna, che costitiusce il mezzo più valido per tener viva la tradizione che ha origini lontane e onorevoli. Studiosi appassionati e obiettivi ancora quindici anni addietro hanno portato a termine uno studio approfondito dal quale si rileva che allora, per creare le basi di una vera rinascita economica nelle Alpi Giulie, era necessaria la somma di lire 2.082.500.000, somma che oggi, in confronto alle vere necessità della zona ed in rapporto alla svalutazione della moneta, appare quasi irrisoria. E tale somma, più di due miliardi, era così suddivisa: per contributi a carico dello Stato lire 442.500.000, per opere di competenza statale lire 1.640.000.000 cui vanno aggiunte lire 931.000.000 per opere di competenza privata. Tra le opere di competenza statale figuravano i rimboschimenti, i rinfoltimenti (700 ha), la sistemazione dei pascoli (2300 ha), la sistemazione delle frane (20 ha), la difesa delle sponde (10 km.) e gli imbrigliamenti (3000 me.), le trasformazioni fondiarie (250 ha) ed i miglioramenti fondiari di interesse collettivo e più precisamente la viabilità interpoderale, l’approvvigionamento idrico, le canalizzazioni e le sistemazioni dei vivai forestali; e tra le opere di competenza privata e rimboschimenti di terreni saldi, cespugliati e prativi, e miglioramenti dei pascoli e dei prati di monte (spiegamento, decespugliamento e canalizzazioni) e trasformazione fondiaria ivi compresi i fabbricati sociali: caseifici, cantine sociali, ammassi e conservifici per frutta ed essiccatoi per castagne. Queste buone intenzioni rimangono valide anche oggi; anzi, con la spinta della Regione, esse dovrebbero ampliarsi con la costruzione di qualche stabilimento industriale e di alberghi per favorire lo sviluppo turistico. Fine