LIPA 2011 - 2 VHtncten van Slovenil /d»vl«^e en.SV/»B»*i(o Združenje prijateljev Slovenije Vereniging Vrienden van Slovenie KOLKOR KAPLJIC TOLKO LET 1. Kolkor kapljic, lolko let Bog nam daj na svet živet! Živijo, oj živijo, oj živijo na svet! 2. Naj bo stara al pa mlada, vsaka ima fanta rada. Živijo, oj živijo, oj živijo na svet! 3. Kdor čemerno se drži, ta za našo družbo ni! Živijo, oj živijo, oj živijo na svet! ZOVEEL DRUPPELS ZOVEEL JAREN 1. Zoveel druppels zoveel jaren God late ons leven hier op aarde. Ja, leve het leven op aard! 2. Is ze 'n ouwe of is ze 'n jonge, iedere meid hecft graag 'n jongen. Ja, leve het leven op aard! 3. Is er een zo‘n stuk chagtijn, dan moet hij bij ons niet zijn! Ja, leve het leven op aard! ti* Couplet 1 wordt vaak gebruikt om een jarige toe te zingen. De tvveede regel vvordt dan aangepast en luidt: Bog Tl daj na svet živet (God late JE leven hier op aarde). Tole Zdravljico in prevod (Jan Bongenaar) sem našla v Lipi iz leta 1999. Pa nazdravimo združenju k dvajsetemu rojstnemu dnevu. Deze proost en de vertaling van Jan Bongenaar vond ik in Lipa uit 1999. Laten we proosten ter gelegenheid van de tvvintigste verjaardag van onze vereniging. l Spoštovani bralci in bralke, V rokah imate jubilejno številko glasila Lipa - na čast dvajsete obletnice delovanja združenja- . 7 julija je minilo 20 let od ustanovitve Komiteja za priznanje Slovenie, ki se je maja 1992 preimenovalo v Združenje prijateljev Slovenije. Na kratko smo želeli opisati zgodovino in izpostaviti najpomebnejše dogodke preteklih let. Upam, da nam je uspelo. Hkrati smo pregledali arhivski material in ga uredili. Nekaj članov se je odzvalo na naš poziv v prejšnji Lipi in nam je poslalo fotografije, če jih imate še kaj v albumih, bi si jih radi izposodili, da jih prekopiramo in damo v arhiv. Iz prvih desetih let smo našli zelo malo fotografij, z uvajanjem digitalne fotografije je fotografiranje postalo veliko bolj enostavno, so pa le-te spravljene nekje na računalniku in jih je potrebno izbrskat. Vsekakor, ko boste pospravljali po omarah in našli še kaj zanimivega, preden odvržete računalnik, prebrskajte po slikah in dokumentih ; raje pošljite Mojci kot pa da zavržete direktno v kanto za smeti. Zainteresirani smo tudi v starejše številke glasila Lipa. Igor Žnidaršič je posebej za to Lipo opisal prve dneve osamosvojitve in začetek komiteja. Frank van der Meer je prebrskal Lipe in napisal, kako se je glasilo skozi čas oblikovalo in preoblikovalo. Najstarejša Lipa v arhivu ima letnico 1994. Interneta pred 20 leti še ni bilo, je pa sedaj najbolj hiter in enostaven način komuniciranja. Zato redno poglejte na spletno stran www.lipa-online.org . Tam objavljamo dogodke, pozive, novice in infomacije, ki se nam zdijo zanimivi za Slovenske Nizozemce in Nizozemske Slovence. Za vse fotografije ne vem, kdaj in kje so bile narejene. Zelo bi bila vesela kakršnihkoli dodatnih informacij. Prijetno branje Vam želim in Vas lepo pozdravljam Mojca Nodelijk Guštin Še vedno iščemo nove člane odbora Zainteresirani ? Informacije pri Tanji, Živi ali Mojci Geachte lezers van Lipa, In uw handen heeft u nu de speciale Jubileum Lipa ter gelegenheid van het 20 jarige bestaan van de vereniging. Op 7 juli was het predeš 20 jaar geleden dat het Comite erkenning Slovenie werd opgericht, in mei 1992 is de naam veranderd in Vereniging vrienden van Slovenie. We trachten de geschiedenis in grote lijnen in kaart te brengen en de belangrijkste gebeurtenissen naar voren te brengen. l/Ve hopen dat dit gelukt is. Tegeiijkertijd hebben we het archief materiaal doorzocht en op orde gebracht. Een aantal leden heeft gehoor gegeven aan onze oproep die werd geplaatst in de vorige Lipa en vve kregen aan aantal foto's toegestuurd. Hebt u ook iets liggen? Mogen we ze dan lenen om te kopieren. Hoe dan ook, komt u bij het opruimen van de kasten iets interessants over de vereniging tegen, voordat u de Computer vvegdoet, bekijk de afbeeldingen en documenten of er nog iets van de verenging opstaat; stuur maar naar Mojca ipv direct in de vuilnisbak te gooien. Ook oude exemplaren van Lipa vviilen vve graag hebben. Igor Žnidaršič beschrijft, speciaal voor deze Lipa, het begin van het Comite en de eerste dagen van de onafhankelijkheid. Frank van der Meer heeft Lipa doorgespit en beschrijft hoe deze is veranderd in de loop der tijd. De oudste Lipa die we in het archief hebben, komt uit 1994. Internet bestond 20 jaar geleden nog niet, maar hedendaags is het een snelle en makkelijke manier van communiceren. Bekijk daarom met regelmaat de vvebsite www.lipa-online.org. Op de site zetten vve gebeurtenissen, nieuws, oproepen en informatie, waarvan wij denken dat die interessant is voor Sloveense Nederlanders en Nederlandse Slovenen. Van allefoto's die in deze Lipa verschijnen, weet ik niet van elke, waar en wanneer deze gemaakt zijn. Ik zou heel blij zijn met wat extra informatie hierover. Met vriendelijke groeten en veel leesplezier, Mojca Nodelijk Guštin l/l/e zijn nog steeds op zoek naar nieuwe bestuursleden Geinteresseerd? Neem contact op met Tanja, Živa of Mojca Komite za priznanje Slovenije - Comite erkenning Slovenie Tekst: Mojca Nodelijk Guštin Komite za priznanje Slovenije je bil ustanovljen 7. julija 1991 v Nieuvvegeinu, tako rekoč hkrati s tistimi prvimi težkimi dnevi po razglasitvi samostojnosti. Zavzetost Slovencev in Nizozemcev za Slovenijo, gnus zaradi uporabe nasilja s strani JNA, občutek nemoči in frustracije zaradi obotavljanja s strani mednarodne skupnosti so bili skupni imenovalci, zaradi katerih so se člani povezali v komite. Komite je imal 2 cilja: posredovati humanitarno pomoč žrtvam vojne v Sloveniji in doseči čimprejšnjo družbeno in politično priznanje neodvisne Slovenije. Humanitarna pomoč je neposredno in posredno (po posredovanju Komiteja pri organizacijah Mensen in nood, Rdeči križ, ipd.) dosegla višino nekaj stotisoč nizozemskih guldnov. 11. julija 1991 so stalni komisiij parlamenta za zunanjo politiko predali peticijo in 4. septembra je po posredovanju Komiteja slovenska parlamentarna komisija obiskala nizozemske kolege. Nizozemska je Slovenijo kot samostojno državo priznala 24 januarja 1992. Cilj Komiteja je bil dosežen in po spremembi statuta se je 2 maja 1992 Komite za priznanje Slovenije preimenoval v Združenje Prijateljev Slovenije. Igor Žnidaršič je bil na dan osamosvojitve v Sloveniji. Bil je tudi član Komiteja. Svoje občutke o neodvisnosti je opisal v posebnem članku za to Lipo. Het Comite Erkenning Slovenie werd op 7 juli 1991 in Nieuvvegein opgericht, vrijvvel gelijktijdig met de eerste moeilijke dagen van het onafhankelijke Slovenie. De betrokkenheid van Slovenen en Nederlanders bij Slovenie, de afschuvv vvegens het gebruikte geweld door de JLA (het Joegoslavische leger), het gevoel van machteloosheid en de frustratie over de vveifelende houding van de Internationale gemeenschap vvaren gezamenlijke noemers, vvaaronder de leden van het Comite Erkenning Slovenie zich verenigden. Er waren 2 doelstellingen, het verlenen vari humanitaire hulp aan de slachtoffers vari de oorlog en het streven naar een spoedige maatschappelijke en politieke erkenning van onafhankelijk Slovenie. Humanitaire hulp is direct en ook indirect (op het aandringen bij organisaties zoals Mensen in nood en het Rode kruis) een paar honderdduizend gulden gevveest. 11 juti 1991 werd aan de Tweede Kamercommissie voor Buitenlandse Zaken een petitie overhandigd en 4 september heeft op initiatief van het Comite een Sloveense pariementaire delegatie hun Nederlandse collega's bezocht. Nederland heeft Slovenie als zelfstandig land erkend op 24 januari 1992. De doelstelling van het Comite werd bereikt, de statuten vverden veranderd en op 2 mei 1992 werd het Comite omgedoopt in de Vereniging vrienden van Slovenie. Igor Žnidaršič is in Slovenie gevveest op de dag van de onafhankelijkheidsverklaring. Hij is ook Ud gevveest van het Comite. Zijn beleving van de onafhankelijkheid heeft hij mooi omschreven in een speciaal artikel in deze Lipa. Logotip 1991 COMITE ERKENNING SLOVENIE Komite Priznanje Slovenije Dinthcrscucham 41 3442 XT Nieuvregcin Nederland Logotip 1992 LJ Vereniging Vrienden van Slovenie _______Združenje Prijateljev Slovenije_ COMITE ERKENNING SLOVENIE Komite Priznanje Slovenije Dinthcrseschans 41 3432 XT Niemvegein Ncdcrland Vooratter Frank van Krcvcl • .31.1715.1207 * JI 70.3858109 fax ‘31.70.3858183 Vioc-Voorancr Stanislav Blažič ».31 74.773171 » 31 74.424805 fax » 74 502608 Sccrctaris Udija Oosting-Fras »31.3402 65800 opgcricht 7 juli 1991 le Nicuvvcgcin Hcl Gomile Erkcnmng Slovcnic steli zich ten docl het vcrwcrvcn van maatschappclijkc en polilickc slcun voor de onafhankelijkheid van Slovcnic via bcinvlocding van de politick en rclcvantc maatschappclijkc grocpcnngen en instcllingcn. De onalhankchjkhcid van Slovcnic is de kcus van het Slovccnsc volk, tot stand gekomen in dcmocratischc verkic/jngcn en referenda. Op grond san het zclfbeschikkingsrccht der volkeren en de solidarilcii met volkeren dic streven naar vrijheid en democratie vindi hcl comitc dal de onfafhankclijkhcid v an Slovcnic moet wordcn crkend. Wanl allccn cen onafhankelijk zclfslandig Slovcnic kan via stcun van andcrc dcmocratischc Europcsc stalen gcvrijvvaard bltjven van gevvclddadcn van groeperingen dic de Slovcncn het rccht op zclfbcschikking vvillcn onlzcggcn De crkcnning van de onfhankelijkheid is cen voorvvaardc voor hcrstcl van vrede en vrijheid voor de Slovcncn. het Gomile Erkenning Sloveme hccft zich cen aantal taken gcstcld. Dit zijn: 1. Informeren van de Ncderlandse bcvolking 2. Bcinvlocding van de politick 3. Bcinvlocding van maatschappclijkc organisaties 4. Humanitairc hulpvcrlcning De mjddelen om de laakstcllingcn le realiseren zijn: 1. Het optreden in de medla 2. Hcl verzamelen en vcrsprcidcn van informalic uit en over Slovcnic 3. Hcl houden van gcsprekken met cq. het benaderen van opiniemakers uit politick en samcnlcving 4. Het opbouvvcn van conlactcn met politicke en maatschappclijkc organisaties 5. Het vcrkrijgcn van concrctc (financiclc) hulp Het comitc probccn zovccl mogelijk in Ncdcrland levende Slovcncn en sympathiscrcndc Nedcrlandcrs voor deze doclstclling te vvinnen en te verenigen. Het comitc neemt zich voor de leden en sympalhisanten per maandelijkse nicuvvsbricf op de hoogtc te houden van zijn activitcitcn. Hierbij onderschijf ik bovenstaandc oprichtingsvcrklaring cq. doclstclling van het Gomile Erkenning Slovenje. Naam : Adres : Handtekemng : Peticija, predana parlamentu Kraljevine Nizozemske COMITE ERKENNING SLOVENIE Komite Priznanje Slovenije Dinthcrscschan* 41 3442 XT Nicuwegcin Nederi and 03402-65800 Tekst Pctitic, aangchoden Mn de Vasle kamcrcommissie voor buitcnlandse /aken, op donderdag 11 Juli 1991 Gcachtc volksvertegcnu-oordiging. Bij wijze van pctitic vraagt hci Comitt Hrkcnning Slovenit hierbij Uw aandacht voor hcl onafhankelijkhcidsstreven van dc Slovcncn Dc koclc afwijzing waannec Ncderland tot nog toc het uitroeprn van dc onafhankelijkheid hccft bejegend, steli dc m het vomild »ercniguc Slovcncn tliep lelcui NVaarom laat het uesten dat voortdurend het strcvcn van dc Oostcuropcsc volkeren naar vrijheid cn demoeralisenng heeft gcstcund, het afuctcn op hcl moment dat dc Slovcncn en Kroatcn dc kcus van dc Polen. Hongarcn. Oostduitscrs. Tsjechen cn Slownkcn. Rocmcncn, Bulgarcn cn Albanezen willcn volgen’ VVaarom gcldcn er opccns andcrc normen uanneer de Slovcncn cn Kroatcn hun communislischc juk uillen afwerpen cn zich uillen bevrijden? Waarom ontzcgl hcl westen dc Slovcncn cn Kroatcn het rccht op vrijheid cn denocratie waar andcrc Oostcuropcsc volkeren wel met succcs ccn bcrocp op hehben mogen docn? Waarom moči het vrijhcidsstrcvcn van dc Slovcncn cn Kroatcn u-orden opgcoffctd aan dc westcrsc wcns tot behoud van dc kunstmatige stani JocgoKlavic0 Ecn land dat blijkbaar alleen nog kan worden gchandhaafd met militair gcwcld Op dit moment leeft hcl Slovccnsc volk onder de vooridurcndc drcigtng van het fcdcralc leger dat. zoals gcblckcn is. dc fcitclijkc macht hccfl in Jocgoslavie Met het vasthouden aan dc eenheid van Jocgoslavie hccft het u-esten bijgedragen aan de instandhouding van dc« macht De kans dat het leger nog ccn kccr mgrijpt is nog steeds levensgroot Voor dc Slovcncn is het dan ook van levensbelang dat het wcstcn zo snel mogelijk ovcrgaat tol crkcnning van Slovcnics onafhankelijkheid om zo ccn twccdc blocdbad te voorkomen Het Jocgoslavie van Tito, u-aarin dankzij duang dc pohtickc machtsvcrhoudingcn tussen dc verschillende aanzicnlijk cvcnuichtiger u-aren. bcstaat niči meči De afgclopcn jarcn heeft de nco-communistischc partij consequent toegeu-crkt naar herstcl van dc vooroorlogse (Tu-ccdc Wereldooriog) Servische hcgcmonic met ondemocratische mlijvmg van de autonomic gebieden Vojvodina cn Kosovo Vooral het laatstc bloedvcrgietcn gepaard ge gami vanuit het uesten is er nauuclijks op deze brute ondcrdrokking gcrcagcerd. In Jocgoslavie warcn dc Slovcncn dc cnigen dic zich tegen dit Servische machtsslrcv hen dc uoedc van Sem e heeft opgclcvcrd rschillende dcclsutcn van Scrvic _ van de Albanezen reven hehben verzet uat Sem* hccft zich verdci gcconccntrccrd op uitbreiding van zijn macht. bijvoorbcrld in dc fcdcralc regenng Na Vojvodina. Kosovo en Montenearo was het gcmengd Kroatisch-Servische gebied in Kruatie aan dc bcurt. Via terrcuractics probeert Servit nu net dcmocratisch gekozsn regine in Kroatit te destabiliscren in zijn itreven naar de vorming van ccn Oroot-Servic. Aan dc andcrc kant hccfi met name Slovcnid zich dc afgclopcn dne jaar sterk gemaakt voor dc dcmocraliscnng cn libcralisatic van Jocgoslavie naar uesten voorbeeld Maar allc voorstcllcn in dir nchting zijn consequcnt door dc Servische cn communislischc coalilic geblokkccrd Daamaast heeft Slovenit zich voortdurend hard gemaakt voor dc vorming van ccn confederatie met grotcrc autonomic voor de dcelrcpubhckcn Maar ook dit voontcl u-erd steeds afgeuezen Uitcindclijk heeft SlovcniC dc rest van Jocgoslavie ccn ultimatum gcstcld binnen zcs maanden ccn confederatie of onafhankelijkheid Toen hicr tijdens dc vele rondc tafcl-gesprckkcn gecn cnkclc posilievc rcactic op kwam hccft Slovenit uitcindclijk dc knoop doorgehakt cn via dcmocratische wcg dc onafhankelijkheid uitgerocpcn Slovcnie wil nicts anders dan vrijheid en dcmocratic, icts wat het uesten toch zou moeicn steunen Binnen dc Jocgoslavischc fcdcratic is vrijheid cn dcmocratic nict mogelijk gcblckcn De in het comitd vcrcmgdc Slovccnsc Ncdcrlandcrs docn daarom ccn bcrocp op dc dcmocratische gczindheid van de Ncdcrlandsc volksvcrlegcnwoordiging om bij dc Ncdcrlandsc regenng te plcilcn voor crkcnning van Slovenit als zelfstandige strnit < (>n /<■ ftenlr »mi t 'vi' aniiHn-hl artikel 2 van de Statuten - člen 2 iz statuta DOEL EN MIDOELEN 2.1 e. De vereniging Vrienden van Slovenie, voortaan te noemen als vereniging, is een zelfstandige en onafhankelijke landelijke orgonisatie, velke zich ten doel stelt om met neme op cultureel, aconoraisch en maatschappelijk gebied de samenwerking tusscn Nederland en Sloveniš respectievelijk Nederlenders en Slovenen te bevorderen en zo mogelijk te initieren en ondorhoudcn.————— b. Do vereniging beschouvt zichzelf als de geeigende pleats voor ontmoetingen tussen Nederlanders en Slovenen. De vereniging wil voorts in het bijzonder een ontmoetingsplaats zijn voor de Slovenen in Nederland.---------------------------------------- Zij trecht deze doel steli ing ondermeer te bereiken door:--------- - het organiseren van activiteiten voor ha ar leden;-—---------- - het veratrekken van informatie over Sloveniš en over de semen- werking tussen Nederland en Sloveniš aan haar leden;---------- het verstrekken' van informatie over Sloveniš en over de samen-werking tussen Nederland en Slovenie aan het Noderlandsc publiek, opiniemakers en relevante instcllingen;-----------------------— - het onderhouden ven contacten met verwante organisaties in Nederland en zo nodig daarbuiten;— — ------------------------- - het onderhouden van contacten met relevante organisaties in Slovenie,--------------------------------------------------—— Vrienden van Slovenie Logotip 2009 1 1 ' " " Le kako bi lahko ostal ravnodušen ?" Nizozemski novinar Igor Žnidaršič (54), slovenskega rodu, obuja spomine na leto 1991, ko je osamosvojitev Slovenije doživljal od blizu. Svojo nalogo je videl v tem, da Nizozemcem pojasni, zakaj si je Slovenija to želela. Besedilo: Igor Žnidaršič, prevod: Mojca Guštin Konec leta 1990 se je skoraj devetdeset odstotkov Slovencev z referendumom odločilo za neodvisnost. Ta rezultat je slovenska politika postopoma spremenila v realnost. Prvi vrhunec na poti osamosvojitve je bil Amandma 99, ki ga je slovenski parlament 20. februarja 1991 sprejel z veliko večino. Slovenija seje s tem postavila v konfederalni položaj in predlagala, da se Federativna republika Jugoslavija v roku šestih mesecev "v medsebojnem soglasju razdeli na dve ali več držav'. Temu zgodovinskemu dogodku je na tiskovni tribuni v parlamentu prisostvoval natanko eden novinar iz Zahodne Evrope: jaz. Tik pred tem dogodkom sem kot svobodni novinar odpotoval v Ljubljano, da pripravim poročilo o slovenski poti k neodvisnosti. Članek je bil kmalu zatem objavljen v HP/De Tijd. Vendar nisem imel občutka, da bi imel kaj dosti vpliva. Nihče si tedaj še ni mogel predstavljati, da bi Jugoslavija prenehala obstajati. Čeprav si služim kruh s pisanjem člankov, bi tega napisal tudi zastonj. Bilo je več kot le delo. Šlo je za deželo, v kateri sem se rodil in preživel velik del svojega otroštva. Šlo je za mojo družino. Šlo je za mojo državo in moj narod, čeprav sem že 23 let (od enajstega leta dalje) živel na Nizozemskem. Očitno je ta občutek globoko zakoreninjen. Slovenija je želela na pot do svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, kar v okviru jugoslovanske federacije očitno ni bilo mogoče. Kmalu bodo Slovenci verjetno prvič gospodarji na svoji zemlji. Le kako bi lahko ostal ravnodušen? Moral sem biti tam. Želel sem prispevati svoj delež. Zato sem junija 1991 ponovno odpotoval v Ljubljano, tokrat zato da bi se udeležil napovedane osamosvojitve Slovenije in da bi svetu pojasnil, zakaj si Slovenija to želi. Kako zelo je bilo slednje potrebno, mi je postalo jasno, ko sem nekega večera s kolegom sedel na terasi ob večerji. Uro poprej je slovenski parlament sprejel tri zakone, s katerimi je država definitivno razglasila neodvisnost. Neki novinar nemške javne radiotelevizije me je vprašal, ali se je to že zgodilo. "Ja, pred eno uro,« sem odgovoril. "Res?" seje začudil. "Mislil sem, da bodo ljudje prišli na ulice in mahali z zastavami. Ampak tu je tako tiho. Jaz tega ne razumem." In ta novinar je moral nemškim televizijskim gledalcem pojasniti, kaj se dogaja, vtem ko še njemu ni bilo prav nič jasno. Še sanjalo se mu ni, da je bila pred tem korakom dolgoletna težavna pot, polna groženj, provokacij in agresije iz Beograda. Lahko bi mu bil rekel: glej na to kot na ločitev po dolgoletnem zakonu - takrat se tudi ne vriska po ulicah. A tovrstne metafore sem seveda ohranil za lastne članke. 26. junija zvečer sem stal na velikem trgu pred poslopjem parlamenta in videl, kako letala JNA nizko preletavajo množico ljudi, medtem ko je imel govor predsednik Kučan. "Smo miroljubni ljudje," je dejal. "Nobene potrebe ni, da se nad nas pošiljajo letala." Svečano so dvignili zastavo Republike Slovenije, zazvenela je nacionalna himna. Potem se je v Ljubljani celo noč praznovalo. Bil sem zraven in užival na vso moč. Naslednje jutro je bila vojna. Tanki so grmeli po Celovški cesti. Vojska je zapustila vojašnice in hitela proti mejnim prehodom z Avstrijo in Italijo. Druge enote JNA so v državo prišle iz Hrvaške, tako sem slišal po radiu. Prvi streli so bili izstreljeni. V naslednjih dneh so bili po vsej državi težki spopadi med JNA in enotami Teritorialne obrambe (slovenska vojska). Letališče Brnik je bilo bombardirano. Vse dostopne poti do Ljubljane so bile zabarikadirane z avtobusi in tovornjaki, ki so bili naloženi s kamenjem. Medtem ko sem v središču Ljubljane čakal na parlamentarca za intervju, so pred mojimi očmi razstrelili helikopter JNA. Najbolj mi je iz tistih dni ostal v spominu občutek stalne grožnje, kjerkoli sem bil. Vojaško letalo MiG se nenadoma spusti, se ti nevarno približa. Za vsak slučaj se skriješ v predverje. Za hišo se nenadoma zaslišijo streli, ljudje preplašeni stečejo v vse smeri, vlečejo za seboj otroke, tudi sam brž poiščeš varno zatočišče. Medtem ko je bilo nekaj mesecev prej novinarsko središče praktično prazno, se je zdaj zbralo več kot tristo tujih novinarjev. Nasilje je privabilo celotni svetovni tisk. Mnogi so verjetno najprej pogledali v atlas, da bi našli, kje je Slovenija (in da je ne bi zamenjali s Slovaško). Kasneje sem na Nizozemskem gledal poročila iz tistih dni, z neumnimi komentarji kot recimo: 'In tako se Slovenija vse bolj pogreza v močvirje etničnih konfliktov..." V tem konfliktu ni bilo prav nič etničnega. Ob koncu tedna se je zdelo, da se bo vojna še stopnjevala. Prevladovala je bojazen, da se bodo zračni napadi razširili na civilne cilje. V Ljubljani so ljudje ostali v zakloniščih in ponoči je bilo mesto zatemnjeno. Misel, da v kratkem morda ne bo več mogoče zapustiti mesta, se mi je vedno pogosteje vsiljevala. Ko sem slišal, da mednarodni vlaki še vedno vozijo, sem stopil na vlak za Miinchen in naslednji večer sem bil doma v Haarlemu, še zmeraj poln adrenalina. Napisal sem članek o Slovencih in njihovih motivih za osamosvojitev, kije bil kot coverstory objavljen v reviji De Groene Amsterdammer. Ugledni mesečnik De Vrije je objavil celotno poročilo mojega tedna v Sloveniji. Dnevnik de Volkskrant je objavil moj čustveni zagovor za priznanje samostojne Slovenije. Svetovni voditelji, vključno z nizozemsko vlado, so v tistem času še vztrajali pri ohranitvi federativne Jugoslavije. Zaradi članka v časopisu de Volkskrant, so me povabili, naj se pridružim Komiteju za priznanje Slovenije, ki gaje ustanovila skupina na Nizozemskem živečih Slovencev z namenom 'pridobiti družbeno in politično podporo za neodvisnost Slovenije preko vpliva na politične in relevantne družbene organizacije in institucije'. Na prvem srečanju smo sestavili peticijo, kije bila predana Parlamentarni komisiji za zunanje zadeve. Citat: "Zakaj nas Zahod, ki je doslej vedno podpiral prizadevanja vzhodnoevropskih narodov za več svobode in demokracije, zapušča ravno v trenutku, ko so se Slovenci odločili, da gredo po isti poti kot Poljaki, Madžari, Vzhodni Nemci, Čehi in Slovaki, Romuni, Bolgari in Albanci?" To je bilo edinkrat v mojem življenju, da sem se neposredno politično angažiral. Če je na kocki usoda tvoje domovine, si očitno sposoben narediti marsikaj. Celo pisati pisma urednikom časopisov, da s tem popraviš nepravilnosti v poročanju. Skoraj vsa moja pisma so bila tudi objavljena. 7. julija je bil podpisan Brionski sporazum, oktobra so še zadnji vojaki JNA zapustili državo. Nedolgo zatem je pri Združenih narodih zaplapolala slovenska zastava in se je Slovenija začela pripravljati za pristop k Evropski uniji. Napisal sem še nekaj člankov: o slovenskem transportem sektorju, ki je komaj čakal vstop v Evropo, o identitetni krizi jugoslovanskih restavracij na Nizozemskem in o turističnih znamenitostih Slovenije. Potem je bila moja naloga opravljena. Bil sem tam in dal svoj - minimalen - prispevek. Moj prvi roman Diepgevroren makrelen se dobi pri založbi Uitgeverij PMA (www. oaradigma-media-advies. ni) ali v knjigarni oziroma v spletni trgovini (bol.com. bruna.nl. eci.nl ako.nl. selexvz.nl. itd.). ISBN 978 90 78840 220. Če ste radovedni, si lahko pogledate tudi mojo spletno stran: www. ioorznidarsic. ni 'Hoe kon ik hier afzijdig van blijven?' De Nederlandse journalist Igor Žnidaršič (54), van oorsprong Sloveen, kijkt terug op het jaar 1991, toen hij de afscheiding van Slovenie van nabij volgde. Hij zag het als zijn taak om de Nederlanders uit te leggen vvaarom Slovenie dit vvilde. Tekst: Igor Žnidaršič Eind 1990 koos bijna negentig procent van de Slovenen middels een referendum voor onafhankelijkheid. Die uitslag werd daarna door de Sloveense politiek stapsgevvijs omgezet in de realiteit. Met als voorlopig hoogtepunt amendement 99, dat op 20 februari 1991 door het Sloveense parlement met een verpletterende meerderheid werd aangenomen. Daarmee plaatste Slovenie zich in een confederale positie en stelde voor om de Joegoslavische federatie binnen zes maanden 'met vvederzijds goedvinden te ontbinden in twee of meer staten'. Deze historische gebeurtenis werd op de perstribune bijgevvoond door vvelgeteld een VVesterse journalist: mijzelf. Ik was vlak daarvoor als freelance journalist naar Ljubljana afgereisd om een reportage te maken over Slovenie's weg naar zelfstandigheid. Die verscheen even later in HP/De Tijd. Maar ik had niet de indruk dat het artikel veel impact had. Niemand kon zich toen nog voorstellen dat Joegoslavie zou ophouden te bestaan. Hoevvel het schrijven van artikelen mijn broodvvinning was, had ik de reportage ook voor niks gemaakt. Het was meer dan werk. Dit ging o ver het land waar ik was geboren en waar ik een groot deel van mijn jeugd had doorgebracht. Dit ging over mijn familie. Dit ging over mijn land, mijn volk, ondanks dat ik al 23 jaar (sinds mijn elfde) in Nederland vvoonde. Dat zit blijkbaar heel diep. Slovenie vvilde de weg van vrijheid, democratie en mensenrechten in slaan, iets wat binnen de Joegoslavische federatie niet mogelijk was gebleken. Binnenkort zouden de Slovenen vvaarschijnlijk zelfs voor het eerst baas zijn in eigen huis. Hoe kon ik hier afzijdig van blijven? Hier moest ik bij zijn. Hier vvilde ik mijn steentje aan bijdragen. Daarom reisde ik in juni 1991 vvederom naar Ljubljana, dit keer om Slovenie's aangekondigde afscheiding mee te maken en de vvereld uit te leggen vvaarom Slovenie dit vvilde. Hoe nodig dat was, werd mij nog eens duidelijk toen ik op een avond met een collega op een terrasje zat te eten. Een uur daarvoor had het Sloveense parlement drie vvetten aangenomen vvaarmee het land zich definitief onafhankelijk had verklaard. Een journalist van de Duitse publieke omroep vroeg ons of het al gebeurd was. 'Ves, an hour ago/ antvvoordde ik. 'Really?' reageerde hij verbaasd. 'I thought people vvould go out on the streets, vvaving flags. But it's so quiet. I don't understand it.' Deze man moest de Duitse televisiekijker gaan uit leggen wat er aan de hand was, maar hij snapte er helemaal niets van. Hij had geen idee dat hier een jarenlange moeizame weg aan was voorafgegaan, vol dreigementen, provocaties en agressie vanuit Belgrado. Ik had hem kunnen zeggen: zie het maar als een scheiding na een lang huvvelijk - dan ga je ook niet juichend over straat. Maar dit soort metaforen bevvaarde ik natuurlijk voor mijn eigen stukken. Op 26 juni stond ik 's avonds op het grote plein voor het parlementsgebouvv en zag de Migs van het J NA dreigend laag over de menigte scheren, tervvijl president Kučan zijn toespraak hield. 'Wij zijn een vreedzaam volk,' zei hij. 'Het is niet nodig vliegtuigen op ons af te sturen.' De Sloveense vlag werd ceremonieel gehesen, het volkslied klonk. Daarna vierde Ljubljana de hele nacht feest. Ik was erbij en ik genoot met volle Sloveense teugen. De volgende ochtend was het oorlog. Tanks denderden over de Celovška cesta. Het JNA had de kazernes verlaten en stoomde op richting grensovergangen met Oostenrijk en Italie. Andere eenheden trokken vanuit Kroatie het land binnen, hoorde ik op de radio. De eerste schoten vvaren al gelost. De komende dagen vonden door het hele land hevige gevechten plaats tussen JNA-eenheden en de Territoriale Defensie (het Sloveense leger). Vliegveld Brnik werd gebombardeerd. Alle toegangswegen tot Ljubljana waren inmiddels gebarricadeerd met bussen en vrachtwagens volgeladen met stenen. Tervvijl ik in het centrum van Ljubljana stond te wachten op een parlementslid dat ik wilde interviewen, werd voor mijn ogen een JNA-helikopter uit de lucht geschoten. Wat ik me vooral herinner van die dagen is de voortdurende dreiging, vvaarje ook was. Een Mig duikt opeens omlaag, komt recht op je af. Voor de zekerheid schiet je maar een portiek in. Achter een huis vallen opeens schoten, mensen rennen in paniek alle kanten op, kinderen meesleurend, en zelf zoek je ook maar een veilig heenkomen. VVaarenkele maanden geleden het perscentrum nog uitgestorven was, puilde het nu uit met meer dan driehonderd buitenlandse journalisten. De hele vvereldpers was op het gevveld af gekomen. Velen hadden vvaarschijnlijk eerst in de atlas moeten opzoeken waar Slovenie (niet te vervvarren met Slovvakije) lag. Later zag ik in Nederland de journaaluitzendingen van die dagen terug, met onzinteksten als 'En zo zakt Slovenie steeds verder weg in het moeras der etnische conflicten...' Er was niets etnisch aan het hele conflict. Aan het einde van de week leek het erop dat de oorlog verder zou escaleren. Er werd gevreesd voor luchtaanvallen op civiele doelen. In Ljubljana verbleven mensen in schuilkelders en de stad werd 's avonds verduisterd. Straks kom ik hier niet meer weg, was een gedachte die mij steeds meer bezighield. Toen ik hoorde dat internationale treinen nog wel reden, stapte ik op de trein naar Miinchen en de volgende avond was ik thuis in Haarlem, nog steeds vol adrenaline. Ik schreef een stuk over de Slovenen en hun motieven, dat als cover story werd geplaatst in De Groene Amsterdammer. Een uitgebreid verslag van mijn week in Slovenie verscheen in opiniemaandblad De Vrije. In de Volkskrant kon ik een emotioneel pleidooi voor erkenning van Slovenie's onafhankelijkheid kwijt. De vvereldleiders, inclusief de Nederlandse overheid, hamerden op dat moment nog steeds op het behoud van de federatie Joegoslavie. Naar aanleiding van het artikel in de Volkskrant werd ik uitgenodigd om lid te vvorden van het Comite Erkenning Slovenie, dat zojuist was opgericht door een aantal Slovenen in Nederland en als doel had 'het vervverven van maatschappelijke en politieke steun voor de onafhankelijkheid van Slovenie via beinvloeding van de politieke en relevante maatschappelijke groeperingen en instellingen'. Tijdens die eerste bijeenkomst hebben we een petitie opgesteld, die daarna werd aangeboden aan de Tvveede Kamer-commissie voor buitenlandse zaken. Citaat: 'VVaarom laat het VVesten, dat voortdurend het streven van de Oosteuropese volkeren naar vrijheid en democratisering heeft gesteund, het afvveten op het moment dat de Slovenen de keus van de Polen, Hongaren, Oostduitsers, Tsjechen en Slowaken, Roemenen, Bulgaren en Albanezen willen volgen?' Dit was overigens de enige keer in mijn leven dat ik mij direct met politiek heb bemoeid. Als je geboorteland op het spel staat, ben je kennelijk tot alles in staat. Zelfs tot het schrijven van ingezonden brieven naar kranten, om de kromme berichtgeving te corrigeren. Bijna al die brieven zijn ook geplaatst. Op 7 juli werd het Akkoord van Brioni getekend, in oktober verlieten de laatste JNA-troepen het land. Niet lang daarna vvapperde bij de Verenigde Naties de Sloveense vlag en kon Sloveniš zich gaan opmaken voor een toetreding tot de Europese Unie. Ik schreef nog een aantal artikelen: over de Sloveense transportsector die popelde om Europa te betreden, over de identiteitscrisis van de Joegoslavische restaurants in Nederland en over de toeristische attracties van Sloveniš. Toen zat mijn taak erop. Ik was erbij gevveest, ik had mijn - minieme - bijdrage geleverd. Mijn debuutroman Diepgevroren makrelen is verkrijgbaar bij Uitgeverij PMA (www.paradigma-media-advies. ni) of via de reguliere boekhandel of vvebshop zoals bol.com. bruna.nl. eci.nl ako.nl. selexvz.nl en noem ze maar op. ISBN 978 90 78840 220. Nieuwsgierig? Kij k dan alvast op mijn website: www. iaorznidarsic. ni r> r' ViifinikMi v,k- Sk»vi'nH 20 let glasila LIPA, podoba Združenje Prijateljev Slovenije je bilo ustanovljeno v začetku devetdesetih let. Nekdanja jugoslovanska republika je že trdno zakorakala po poti samostojnosti in pri Slovencih na Nizozemskem je rasla nacionalna zavest. Združenje je želelo prispevati svoj delež k prepoznavnosti nove države pri Nizozemcih in biti hkrati tudi stičišče za Slovence, ki živijo na Nizozemskem. Tekst: Frank van der Meer, prevod: Mojca Guštin Glasilo LIPA K združenju sodi glasilo. To je kaj kmalu zagledalo luč sveta pod imenom "LIPA", ki se nanaša na enega od nacionalnih simbolov nove države. Postati je moralo glasilo za Slovence in Nizozemce s skupnim interesom za novo državo. Vsakdo bi lahko prispeval svoje članke, povzeti so bili članki iz slovenskih in nizozemskih medijev, in sicer predvsem tisti, ki so se navezovali na dogodke v Sloveniji, sodelovanje med mesti in na festivale. Prav tako je glasilo moralo vsebovati prostor za osebna poročila s potovanj in seveda za slovenski humor in uganke. Združenje je moralo (in še mora) delovati izključno na prostovoljni osnovi, vendar je LIPA kljub temu v prvih letih izšla kar vsak drugi mesec. Silva Hagen-Škoda in Marjeta Tomšič sta se v tistem času zelo trudile in postavile na noge spoštovanja vredno glasilo. Kasneje se je število izdaj v letu zmanjšalo na 4, 3 in 2 na leto in glasilo je postalo bolj tematske narave. V zadnjih letih se tematsko usmerjene publikacije dopolnijo z novicami na kratko: 'Lipov list', kije razposlan dvakrat letno. S prizadevanji prostovoljcev, ki se spoznajo na oblikovanje, je glasilo izkoristilo potenciale rastoče se organizacije. Vsekakor lahko govorimo o širjenju. Vseskozi se prijavljajo novi člani, tako Slovenci na Nizozemskem, Nizozemci slovenskega rodu in Nizozemci, ki se zanimajo za Slovenijo. Ta rast je glasilu dala z leti drugačno podobo. Glasilo je v celoti dvojezično, tako da je berljivo tudi za tiste, ki nizozemščine (še) ne obvladajo dovolj dobro, in za tiste, ki se želijo uriti v slovenščini. Zanimanje je prišlo tudi iz diplomatskih krogov. Zatem ko se je odprlo slovensko veleposlaništvo v Flaagu, so se veleposlaniki redno udeleževali srečanj, kot je naprimer Prešernov dan. To je seveda vodilo do izčrpnega poročanja v glasilu in tudi veleposlaniki so prispevali svoja besedila. Dejavnosti za člane Poročila o dejavnostih so osrednje teme v glasilu LIPA. V spremstvu fotografij je vsako srečanje opisano v glasilu. Najbolj očiten je Prešernov dan, ampak tudi letni piknik in razna druga srečanja, kot je pokušina slovenskih vin in prigrizkov in literarni popoldnevi in večeri. Od slednjih se integralno objavljajo tudi dvojezična besedila. Na Nizozemskem in v Flandriji se kar precej ljudi ukvarja s prevajanjem slovenske poezije in literature, veliko prevodov je bilo objavljeno v LIPI. Platform Takšen program je seveda zelo zanimiv. Veliko ljudi na Nizozemskem se je zaljubilo v deželo na "sončni strani Alp" in radi gredo tja na počitnice. Od samega začetka v glasilu LIPA že beremo poročila s potovanj, ki so jih napisali nizozemski turisti in v katerih opisujejo svoje izkušnje v Sloveniji. Rubrika recepti so prav tako stalnica v LIPI. Bojan Gorički nas je dolga leta učil slovenskega kuhanja v rubriki "kuhajmo z Bojanom", dandanes pa recepte ponuja Mojca Guštin. Slovenija pozna dostojno in zelo variirano kuhinjo z edinstvenim stilom, ki seje razvil skozi stoletja različnih vplivov. Na srečanjih so slovenske dobrote vedno na voljo, z malo kuharske žilice si vsak tudi doma lahko marsikaj sam pripravi. Bojan je svojo rubriko dopolnil z "na kosilu v Sloveniji", kjer nam je namignil, kje se dobro je. V letih, ko še ni bilo interneta, oziroma ko ta ni bil dostopen vsakemu, je Alexander Vink iz Slovenije poročal o aktualnih rečeh v Sloveniji. Kdor se je podajal v tisti konec, je bil tako na tekočem o cenah bencina in letalskih vozovnic, Alexander pa je rubriko doolnil tudi s presenetljivimi dogodki. Zadnja leta se takih informacij ne objavlja več, na internetu so te enostavno dosegljive in povrhu malce bolj aktualne. Spletna stran Združenje mora imeti svojo spletno stran. Ta (dvojezična) stran torej tudi je, in sicer www.lipa-online.org. Na spletni strani najdemo več povezav, vključno z novicami, napovedjo dogodkov in poročili. Tudi na Facebook-u najdemo povezavo na Združenje. Nataša Golob je pred nekaj leti ustanovila skupino 'Slovenci na Nizozemskem', kije bila prvotno namenjena Slovencem, ki začasno živijo na Nizozemskem in zato ne postanejo redni člani združenja. Preko te skupine so na tekočem o aktivnostih Združenja in dobijo vabila za dogodke. Skupina se navezuje na spletno stran združenja in ima sedaj že več kot 400 članov. Naj povzamemo: LIPA se je zadnjih dvajsetih letih razvila iz preprostega poročanja za člane v polnovredno revijo za Nizozemce in Slovence, ti pa jo tudi sami ustvarjajo. Oblikovanje je vedno lepše in članki precej raznoliki. Ker se je ta formula izkazala za uspešno, je tu poziv za sodelovanje. Če ste kaj doživeli ali naredili in bi to želeli deliti z nizozemskimi Slovenci ali s Slovenci na Nizozemskem, je LIPA idealna priložnost. 20 Jaar LIPA, een beeld De Vereniging Vrienden van Slovenie werd begin jaren negentig opgericht. De toenmalige Joegoslavische deelrepubliek was reeds druk bezig stappen te zetten richting van onafhankelijkheid en Slovenen in Nederland groeiden in hun nationale bevvustzijn. De vereniging vvilde dan ook haar bijdrage leveren aan de bekendmaking van het nieuvve land aan de Nederlanders en eveneens een platform zijn voor in Nederland vvonende Slovenen om elkaar regelmatig te ontmoeten. Tekst: Frank van der Meer Het ledenblad LIPA Bij een vereniging hoort natuurlijk een ledenblad. Dit werd al spoedig in het leven geroepen onder de naam 'LIPA', vervvijzend naar een van de nationale symbolen van de nieuvve staat. Het moest een ledenblad vvorden voor en door Slovenen en Nederlanders met een gemeenschappelijke interesse in de nieuvve staat. ledereen kon zijn of haar bijdrage leveren en verder vverden er artikelen inzake Slovenie overgenomen uit Nederlandse en Sloveense media, zoals gebeurtenissen in Slovenie, stedenbanden en festivals. Ook moest er ruimte komen voor persoonlijke reisverslagen en natuurlijk Sloveense humor en puzzels. De vereniging moest (en moet) het hebben van vrijvvillige inzet, maar niettemin kwam de LIPA in de eerste jaren maar liefst elke twee maanden uit. Met name Silva Hagen-Škoda en Marjeta Tomšič hebben zich de eerste jaren enorm ingezet voor het blad, vvaardoor het al snel een professioneler aanzien kreeg. Het kwam later drie a vier keer per jaar uit en werd meer thematisch. De laatste jaren wordt deze thematisch getinte uitgave aangevuld met de 'Lipov list', een nieuvvsbrief die twee keer per jaar vvordt rondgestuurd. Door de inzet van vrijvvilligers met verstand van opmaak kreeg het ledenblad alle potenties van een blad van een groeiende vereniging. Dat groeien was namelijk wel degelijk het geval. Er meldden zich in de loop van tvvintig jaar steeds meer leden aan, zovvel Slovenen in Nederland, Nederlanders van Sloveense afkomst en belangstellende Nederlanders. Deze groei van de vereniging gaf het blad in de loop der jaren een ander aanzien. Het blad is dan ook volledig tvveetalig, zodat het ook leesbaar vvordt voor diegenen, die de Nederlandse taal (nog) niet zo goed machtig zijn en diegenen die Sloveense taal vvillen oefenen. Ook vanuit diplomatieke hoek kvvam er belangstelling. Zogauvv er een Sloveense ambassade in Den Haag was, gaf deze steeds vaker act-de-presence op activiteiten, zoals de Prešerendag. Dit leidde uiteraard tot een uitgebreid verslag in het ledenblad, vvaarbij de ambassadeur zelf ook een geschreven bijdrage leverde. Ledenactiviteiten Verslagen van activiteiten behoort overigens tot de 'corebusiness' van de LIPA. Vergezeld van foto's vvordt elke bijeenkomst samengevat in het ledenblad. Het betreft hier uiteraard de Prešerendag, maartevens dejaarlijkse picknick en diverse andere bijeenkomsten, zoals het Sloveense vvijnen proeven met Sloveense hapjes en literaire middagen en avonden. Van deze laatste verschijnen tegenvvoordig ook de integrale teksten in tvvee talen in het ledenblad. Er bleken zich in Nederland en Vlaanderen heel vvat mensen bezig te houden met het vertalen van Sloveense poezie en literatuur en hiervoor vverd de LIPA steeds meer een platform. Platform Zo'n platform is natuurlijk erg leuk. Veel Nederlanders hebben namelijk hun hart verpand aan de 'zonnige zijde van de Alpen’ en gaan er graag op vakantie. Vanaf het bestaan van de LIPA zijn er dan ook reisverslagen te lezen van Hollandse toeristen en hun belevenissen in Slovenie. Tevens zijn er steeds vaker recepten te vinden in de LIPA. Bojan Gorički had een tijdlang zijn eigen rubriek 'Koken met Bojan’ en tegenvvoordig levert Mojca Guštin regelmatig recepten voor de invvendige mens op zijn Sloveens. Slovenie heeft namelijk een behoorlijke 'cuisine' met een geheel eigen stijl, voortgekomen uit invloeden van de vele mogendheden die er gezeten hebben in de loop der eeuvven. Op de ontmoetingsdagen zijn deze natuurlijk te proeven, maar een beetje keukenprins(es) kan ook zelf een aardig eind komen. Voor in het land zelf, vulde Bojan zijn rubriek aan met 'Uit eten in Slovenie'. Hier vvaren tips te vinden, waar het ter plekke goed eten is. In de jaren dat nog niet iedereen ruim toegang had tot het internet, vulde Alexander Vink een rubriek met praktische, actuele informatie uit Slovenie. Wie die kant opvvilde, vond een overzicht van de sta n d van zaken rondom benzineprijzen en vliegtarieven. Deze rubriek werd vervolgens aangevuld met opmerkelijk nieuvvs uit Slovenie. De laatste jaren is de praktische informatie niet meer nodig. Via het internet vind je tenslotte de info, die nog net een tikje actueler is. Internet Bij een echte vereniging hoort natuurlijk ook een vvebsite. Deze (tvveetalige) site is er dan ook, namelijk www.lipa-online.org . Deze webpagina heeft diverse links naar onder meer de agenda van de vereniging en verslagen. Ook op Facebook is een link naar de vereniging te vinden. Nataša Golob richtte enkele jaren geleden de groep 'Slovenci na Nizozemskem' op. Deze is met name bedoeld voor Slovenen, die tijdelijk in Nederland zijn en daarom geen lid worden van de vereniging. Via de groep krijgen ze dan wel de agenda van activiteiten en een uitnodiging hiervoor. De groep verwijst naar de website van de vereniging en heeft inmiddels al meer dan 400 leden. Samengevat is de LIPA in de loop van tvvintig jaar uitgegroeid van een simpel bericht met ledennieuvvs tot een volvvaardig magazine voor en door Slovenen en Nederlanders. De lay-out vvordt steeds mooier en de artikelen gevarieerder. Aangezien de formule van een platform succesvol blijkt, hierbij een oproep om iets in te sturen. Mocht je iets meegemaakt of gedaan hebben, dat je graag aan Nederlandse Slovenen of Slovenen in Nederland kenbaar wil maken, is de LIPA de ideale mogelijkheid. Internet - spletna stran !&Slovenija Wie lang zoeken op internet naar interessante Sloveense sites wil voorkomen (en daarmee telefoon-tikken wil besparen) maken we graag attent op een nieuwe activiteit van onze vereniging. Een Internet Club die vvekelijks bijgewerkt wordt. Bent u in de gelegenheid om eens te kijken, ga dan naar: http://vrienden.clubs.nl/ slovenie Hier vindt U ook een link naar: TIPAOn-Line" N nlangs Is er een Interactleve Webslte gestart, dle de mogelljkheld bledt om ervarlngen uit te vvlsselen bij het leren van de Sloveense taal. Bezoek en neem GRATIS deel aan: http://net.clubs.nl/sloveens 2002 2001 2010 www.lipa-online.ore facebook I Slovenci na Nizozemskem Openbeie yoep 4)0 leden 60 f«, (kxt Berkht sthiljven Folo/vldeo toevoegen Vreeg »tel len Schrijf iets... Pregled delovanja - overzicht aktiviteiten Tekst: Mojca Guštin, slike: arhiv afbeeldingen : archief Slovenska kultura in literatura -Sloveense cultuur en literatuur V preteklih dvajsetih letih smo organizirali veliko aktivnosti, s katerimi smo pozitivno vplivali na vidnost slovenske skupnosti in slovenske kulture na Nizozemskem. Poleg vsakoletnega srečanja v počastitev Prešernovega dneva smo organizirali srečanja z nizozemskimi organizacijami in tako razširili krog obiskovalcev. Srečanja so se v devedesetih letih odvijala v Delftu, ki je bil izbran zaradi osrednje lege, kasneje so se srečanja prenesla na različne lokacije-Amsterdam (med drugim de Balie), Haag , Landgraaf, Heerlen in Venlo. Najbolj odmevni so bili 'Slovenski teden v Holandiji', dnevi slovenske kulture v sodelovanju s slovenskim zborom ZVON in slovensko plesno skupino Nizozemska. Zahvaljujoč se finančni podpori Stichting Lize smo enega od dogodkov organizirali v Haagu v počastitev slovenskemu predsedovanju Evropski skupnosti. Tega dogodka se je kot častni gost udeležil tudi tedanji nizozemski državni sekretar za zunanje zadeve gospod Frans Timmermans. Predstavitev knjige Milene Mulders 'S trebuhom za kruhom' smo pripravili skupaj z muzejem Limburg v Venlu. Priložnostna razstava o življenu in delu Slovencev v Limburgu je tam bila še nekaj časa na ogled, nato pa je potovala po različnih mestih v regiji. Z društvom Most Univerze Leiden smo organizirali Slovenski večer s poezijo in glasbo. S člani Umetniškega kluba iz Haaga pa smo uživali v glasbenem popoldnevu z Marcosom Finkom in Vido Matičič ter v literarnem programu z Dragom Jančarjem. Slovenska literatura ima zelo pomembno mesto tudi v glasilu Lipa. Objavili smo prevode pesmi Borisa A. Novaka in pesmi in pravljic Svetlane Makarovič. Letos pa smo naredili še en korak naprej in izdali CD s prevodi pravljic Svetlane Makarovič, ki jih je prebrala nizozemska igralka Margijn Bosch, vključen pa je tudi odlomek v slovenščini, ki ga je posnela avtorica. Er werden afgelopen 20 jaar talloze activiteiten georganiseerd die de zichtbaarheid van de Sloveense gemeenschap en Sloveense cultuur in Nederland in belangrijke mate hebben verhoogd. Naast de jaarlijkse viering van "Prešernov dan"- Sloveense culturele feestdag op 8 februari - zijn regelmatig ook activiteiten in samenvverking met Nederlandse organisaties totstand gekomen vvaarmee bet publiek is verbreed. In de jaren negentig was de locatie voor de activiteiten in Delft gekozen wegens de centrale ligging, later vonden de bijeenkomsten ook in andere steden plaats: Amsterdam (onder andere in de Balie), Den Haag, Venlo, Landgraaf en Heerlen. De meeste vveerklank hadden: Sloveense week in Holland, Dagen van de Sloveense cultuur die we samen met de Sloveense zangkoor ZVON en de Sloveense volksdansgroep Nizozemska hebben georganiseerd. Mede dankzij de financiele steun van Stichting Lize werd een van de Sloveense dagen in Den Haag gehouden ter gelegenheid van de Sloveense voorzitterschap van de EU. Op deze bijeenkomst was de toenmalige Nederlandse Staatssecretaris van buitenlandse zaken, de heer Frans Timmermans, aanvvezig als eregast. Gezamenlijk met Museum Limburg in Venlo hebben we de presentatie van het boek 'Met de buik het brood achterna' van Milena Mulders georganiseerd. Deze presentatie was vergezeld van een tentoonstelling over de geschiedenis van Slovenen in Limburg. De tentoonstelling was daarna nog een maand te bezichtigen en is later als reizende tentoonstelling in meer Limburgse steden te zien gevveest. Met de vereniging Most van de Universiteit Leiden hebben we een Sloveense avond met poezie en muziek georganiseerd. Samen met de Haagse Kunstkring genoten we van een optreden van Marcos Fink en Vida Matičič en van een literair programma met Drago Jančar. In het verenigingsblad Lipa hebben we veel aandacht voor de Sloveense literatuur. Gedichten van Boris A. Novak en enkele sprookjes van Svetlana Makarovič zijn in de Nederlandse vertaling gepubliceerd. Dit jaar gaan we nog een stapje verder: we brengen van luister-CD uit, met Nederlandse vertaling van sprookjes van Svetlana Makarovič, voorgelezen door de Nederlandse actrice Margijn Bosch; op de cd is ook een fragment in het Sloveens te beluisteren dat de schrijfster zelfheeft ingesproken. Vabila / uitnodigingen i r . , "/ 1- SLOVEENSE VVEEK in IIOLLAND Thcmamiddag •coamaiacfee *Minenwcrking Ncdcrlend • Slovenit klcdci*Kh«cn ce -ulk»*yih Me Tmtj tiar Zlt» Slemitf frttfrm tSyfw Jiumrmujf Udi.- Mdnt 'MmUnt 'Stmemci ei .\uot*mt(/m' t ‘Ummtmamt, drtat-m ut/rur it tvmpdj ladm gtLlta Trim, vOftuUatce Sltmnjt v Haag ■ § Imam. ‘Vrati ziStrnile*pc nvm* t B '=~~ i —... «#► Dag ven tlc Slovccnsc culluur in Ncdcrland Pertyctntnim SlrtrpcrkriiK Slreepmlreel 66. i*wjn»embcl Brgunjv -J m Fotografije/ foto's Delft : nastop folklorne skupine 'Nizozemska'/ optreden sloveense dansgroep 'Nizozemska' Delft 1999 Den Haag 2008 G.Klemenčič, N. Michon, M.Michon Čebin , Leiden 2009 U.Malnarsic, V.Maticic Amsterdam de Balie 2010 G.Krmac Den Haag 2011 Vida Matičič Picknick - Piknik Piknik je srečanje neformalne narave in osrednja stvar je seveda zabava in dobra hrana. Dolga leta je bil piknik v rekreacijskem parku blizu Austerlitz, zadnja tri leta pa je v Utrechtu. Vedno je tudi program, bodisi slovenska glasba - harmonikar Jos Arentz, ansambla Moja Slovenija in Lipa, Duo Pohorje, bodisi gledališče, kakor leta 2010 z nastopom skupine Kraški komedijanti iz Sežane. De Picknick is een informele bijeenkomst, deze draait vooral om gezelligheid en lekker eten. Tot drie jaar geleden werd deze steeds gehouden in het recreatiepark nabij Austerlitz, maar voor het gemak zijn we de iaatste jaren uitgeweken naar het centrum van Utrecht. Bij de picknick hebben we ook altijd een programma, bijvoorbeeld muziek - met Jos Arentz, ansambel Lipa, Moja Slovenija en Duo Pohorje - ofzoals in 2010 theater met de groep Kraški komedijanti uit Sežana. Vabila/ uitnodigingen SLOVEENSE BARBECUE zaterdagmiddag 26 juni om 14.00 uur met muziek van Jos Arentz dagrccrcatietcrrein Austerlitz (in de buurt de piramide) ZflOR ČLANOV IN SLOVENSKI PIKNIK UDENVF.RCADEKIKG EN SLOVEENSE PICKNICK 27.6.2010 14.00- 17.00 MALIEHAAN 13 UTRECHT ~ t S fr. vr i«mo. a« I OmttOEN VAN SlOVMiNSE CROEP: "KRAŠKI K0M6M|ANTl" SrtANA li'H« tL*, in* »ui-u ii» H H« ■ pem Mimi Fotografije / foto's Austerlitz Utrecht Duo Pohorje Sloveense borrel - Nazdravimo po slovensko V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se redno organizirali 'Nazdravimo po slovensko', kjer se je govorilo predvsem slovensko (a kot beremo v vabilu lahko tudi nizozemsko ). Čeprav se prav čudno sliši, da je med Slovenci zanimanje za kozarček upadlo, so ta srečanja zaradi premajhnega števila zainteresiranih ponehala. Leta 2008 smo organizirali' pokušino slovenskih vin' v SLO Mouse of Amsterdam. Lokal je bil odprt le nekaj mesecev, Slovenci pa so radi zahajali tja na kozarček. Dandanes pa se na Facebook-strani 'Slovenci na Nizozemskem' redno pojavljajo pozivi za 'skodelico kave' in 'kriglo piva'. In de jaren negentig werd met enige regelmaat Sloveense borrel georganiseerd, waar de voertaal Sloveens ivos (maar Nederlands mocht ook, zo lezen we in de uitnodiging). Een beetje vreemd is het wel, maar Slovenen hadden steeds mlnder behoefte in een "borrel", tenminste in deze vorm. In 2008 werd een Sloveense vvijnproeverij georganiseerd in SLOHouse in Amsterdam. Het lokaal was enkele maanden open en Slovenen kvvamen daar bij elkaar om een vvijntje te drinken. Vandaag de dag wordt op de Facebook-pagina "Slovenci na Nizozemskem" regelmatig een oproep geplaatst om bij elkaar te komen voor een 'skodelica kave' (kopje koffie) of 'krigla piva' (biertje). SLOVEENS BORRELUURTJE l^kker klelsen in de SLOVEENSE TAAI. (Nederlands is ook tocgcstaan) 7ii