Štev. 216.
V Ljubljani, v petek, dne 23. septembra 1910.
Leto XXXVIII.
ea Velja po poŠti: s
I» oelo leto napr*| . K 28'— » pol leta » . » l|-_ za četrt > » . • 1*90 ii en meaao » , » 2*24 aa Nemčijo oeloletao » fría oa talo laoienatre »36*.
— V npravnlštvn: =
Za eelo leto naprej . 112-40 na pol leta » , » u-20 » SBO » 1-60
S1
ia četrt» • za en meaeo » S pošiljanjem aa dom itaoe aa meicc 2 K. Posamezne IL 10 v.
SLOVENEC
inserati:
Enoatolpna petltvrata (72 nua):
aa enkrat.....po 15 »
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . , , . » 10 » za Teč ko trikrat . . » • »
T reklamnih nottoab ataše enoatolpna gannondrrsta 30 vinarjev. Pri večkratna objavljanju primeren popust.
=Izhaja:;
vsak dan, IzTzemil nedelje ta praznike, ob S. uri popolda*.
Uredništvo |e y Kopitarjevi allot iter. 8/m. Rokoplai se ne rrada'o; nefraaklrana pisma ae ne = aprelemajo. — Uredniškega telefona iter. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Cpramlitvo je v Koiltarjevl ullol štev. 9. "M = Sprejema narocu.no, tnaerate in reklamaotje. = 1 ■ Upravnlškega telelona itev. 188.	■
J*" Današnja Številka obsega 6 strani.
O zadružnih porinili tečaiih.
(Poročal Ivan Krcgar v seji trgovske in obrtne zbornice dne 20. septembra 1910.)
Obrtne zadruge so pridobile z določili novega obrtnega zakona dokaj znatnejši pomen. V obilnejši meri jim je sodelovati pri obrtni upravi. Naravno je, da se je vslecl tega pomnožilo poslovanje zadrug in da je postalo težavnejše. Redni tekoči posli pri obrtnih zadrugah stavljajo dandanes do odbora in načelstva večje zahteve, ne samo notranje delo v zadrugi, ki ga povzroča tekoča uprava zadruge, marveč tudi občevanje z oblastvi povzroča znatno delo. Osebam, katerim je kot načelnikom, tajnikom, blagajnikom poverjena vršitev zadružnih opravil, narasle dolžnosti, zvezane z njihovimi mesti v zadrugah. Če naj zadruge uspešno vrše svojo nalogo in zastopajo koristi svojih članov, je v sedanjih razmerah pač potrebno, da so osebe, katerim je kot načelnikom, tajnikom ali blagajnikom skratka kot zadružnim funkcionarjem poverjena skrb za vršitev zadružnih poslov, primerno izvež-bane v zadružnem .«oslovanju in da poznajo glavna in bistvena določila zakonov, ki se kakor n. pr. obrtni red ali zakon o bolniškem zavarovanju tičejo obrtnikov in njih odjemalcev. Poznati morajo delokrog zadruge, namen zadrug, pravice in dolžnosti zadrug.
Spričo te potrebe in računajoč z dejstvom, da utegne marsikatera zadruga pogrešati primerno izvežbanih oseb, se je v zbornici vzelo v pretres vprašanje, ali bi ne kazalo ob priliki prirediti v ^ubljani poučni (informacijski) tečaj za zadružne funkcionarje obrtnih zadrug. Kot zadružni funkcionarji prihajajo vpoštev zadružni odborniki in eventualni zadružniški uradniki, kateri kot zadružni tajniki ali poslovodje opravljajo tajniška in blagajniška dela pri zadrugah proti nagradi.
Taki tečaji so se že vršili v nekaterih drugih deželah in so se obnesli. Namen takih tečajev je dati zadružnim funkcionarjem priliko, da se praktično seznanijo s poslovanjem obrtnih zadrug in s poslovanjem drugih zadružnih naprav ter si pridobe potrebno
znanje onih zakonov, s katerimi imajo opravila v zadružnem poslovanju.
C. kr. ministrstvo za javna dela jc z razpisom z dne 9. novembra 1909, št. 760 XX b izreklo, da namerava priredbo informacijskih tečajev uvažujoč njih umestnost, pospeševati kolikor mogočo. V istem razpisu je c. kr. ministrstvo tudi ugotovilo vodila, mero-dajna za subvencioniranje informacijskih tečajev. Po teh dispozicijah so za priredbo takih tečajev mirno drugih faktorjev poklicane zlasti trgovske in obrtniške zbornice. Po teh načelih naj trajajo ti tečaji maksimalno pet dni, število učnih ur naj prilično znaša 20 dc 24. Poučuje naj se v predmetih, ki imajo za zadr. funkcijonarje praktično vrednost. Število udeležnikov naj ne bo preveliko. O nameravani prireditvi je c. kr. ministrstvo za javna dela potom zadružnega inštr il.torja vsaj štiri tedne pred pričetkom kurza obvestiti ter izročiti učni načrt, imena predavateljev, število udeležnikov in pa proračun. Polaga se važnost na to, da se cela priredba vrši sporazumno z zadružnim inštruktorjem. Ministrstvo jc pripravljeno podpirati take tečaje s konkretnimi razmeram primernimi zneski, vendar praviloma ne daje nad 100 kron za tečaj. Te prispevke se smo porabiti ne le za stroške tečaja, ampak tudi za štipendiranje udeležnikov, ako se dokaže, da ne morejo dobiti podpor od zvezo zadrug ali zadrug spričo premoženjskih razmer Korporacij.
O taki priredbi so se z gospodom zadružnim inštruktorjem vršili ponovno razgovori osebno od strani tajnika g. dr. \Vindischerja in se je od obeh strani smatralo tako priredbo za vrlo potrebno. Obrtni odsek se je s tem vprašanjem pečal v svoji soji dne 26. januarja t. 1. ter jc sklenil, da je tudi pri nas aktivirati tak tečaj, da pa jc pred vsem vprašati obrtni zvezi in obrtne zadruge, ali smatrajo tako prireditev za potrebno in umestno. Od 64. vprašanih zadrug jc odgovorilo 41, od teh se razun 6, pri katerih ni posebnega zanimanja za zadružno poslovanje, vse vneto izrekajo za tako priredbo. 27 zadrug hoče biti udeleženih, nekatere so napovedale celo po več udeležnikov. V seji -"ne 3. maja 1910 se jc obrtni odsek vnovič pečal s tem vprašanjem ter sklenil, da se je obrniti do zadružnega inštruktorja za mnenje, potem pa da je poročati v seji združenih odsekov o tej priredbi in jim pred-
lagati tako priredbo. Obrtni odsek sam je bil od početka mnenja, da je koristnost evidentna in pogreba dana. Obrtni odsek je bil mnenja, da se poučuje zlasti v sledečih predmetih: zadružno poslovanje (tajniško in blagajniško); izbrana poglavja iz obrtnega reda, kakor obrtne zadruge in njih delokrog, delovna in učna pogodba; skrb za vajeniško izobrazbo; pomočniške preizkušnje, bolniško in nezgodno zavarovanje, pridobitno in gospodarske zadruge; obrtno pospeševanje države in drugih faktorjev. Tečaj naj bi se vršil v Ljubljani, trajal naj bi tri do štiri dni. Udeležnikov naj bi bilo kakih 25. Udelež-nikom, za katere zadruga ne more zmagati stroškov, bi so plačali dejanski potni stroški. Po potrebi bi sc jim plačale tudi dnevnice po pet kron na dan, in sicer praviloma le zunanjim udeležencem. Udeležba bi bila dovoljena le osebam, ki so zadružni funkcionarji, bodisi da opravljajo svoj posel kot odborniki brezplačno ali proti nagradi. Udeležniki dobo izpričevalo, da so sc udeležili tečaja. Za najprimernejši čas se je smatralo pozno jesen, drugo polovico novembra.
Zadružni inštruktor je tudi že podal svojo izjavo in pravi, da pozdravi z veseljem prireditev zadružnega tečaja za zadružno funkcionarje v Ljubljani in da jo bo prav rad podpiral na vso moč. V vseh glavnih točkali se strinja z zborničnimi načrti glede uredbe učnega načrta.
Združeni odseki so se v soji dne 31. avgusta pečali s to zadevo in sklenili, častiti zbornici predlagati, da se priredi informacijski tečaj v drugi Jelovici novembra. V imenu združenih odsekov mi je čast staviti sledeče predloge:
1.	Trgovska in obrtniška zl>ornica sklene, prirediti v drugi polovici novembra t. 1. in sicer dne 21., 22. in 23. novembra informacijski tečaj za zadružne funkcionarje v Ljubljani.
2.	Tečaj trajaj tri dni, imej 21 učnih ur, sedem dnevno in obsegaj sledečo predmete:
a)	poslovanje obrtnih zadrug (5ur).
b)	izbrana poglavja obrtnega reda s posebnim ozirom na obrtne zadruge ter na delovno in vajensko pogodbo (r ur).
c)	gospodarska prizadevanja zadrug, gospodarske in pridobitne zadruge (2 uri).
d)	bolniško in nezgodno zavarovanje (2 uri).
o) akcija države in drugih faktor« jev na polju obrtnega pospeševanja (2 uri).
f) izobrazba obrtnega naraščaja, vajenške razstave, vajenške in pomoč, niške preizkušnje; obrtno-nadaljeval-no šolstvo (3 ure).
3.	Število udeležnikov naj ne pre« sega 25, praviloma se sme od vsake zadrugo le en funkcionar udeležiti Udeložniki dobe posvedočbe o udeležbi.
4.	Vnanjim udeležnikom, za katere ne skrbe njih zadruge, se da primerna povračilo potnih stroškov in dnevnic« po pet kron. Ljubljanskim udeležnikom se dnevnice le izjemoma plačajo
5.	Ministrstvo za javna dola se \ zmislu razpisa z dne 9. novembra 1909. št. 760 XX b naprosi za subvencijo.
6.	Proračun v skupnem znesku 920 K (100 Iv za lokal, postrežbo, sna-ženje in kurjavo ter porabo miz in stolov; 100 K za učila; 120 K za nagrade predavateljem; 600 K za. potne stroške in dnevnice) sc odobri ter so stroški, ■* kolikor presegajo subvencijo ministrstva za javna dela, jtokrijejo iz zborničnih sredstev.
7.	Gospode ravnatelja Šubica, za. družnega inštruktorja dr. Blodiga, na-čolnika zvezo kranjskih zadrug E Franchcttija ter zbornična tajnika dr Murnika in dr. VVindischerja je naprositi, da prevzemč pouk, in sicer prvi \ predmetu pod točko 2 f, drugi pod točko 2 b, tretji pod točko 2 a, četrti pod točko 2 e in peti pod točko 2 c in 2 d.
Častiti zbornici si usojam predlagati, da soglasno sprejme te predlog* združenih odsekov.
Moderna rdeča inkvizicija.
V Magdeburgu igrajo zdaj socialni demokrati veliko komedijo, ali če hočete, tragedijo. Zborovali so namreč nemški socialni demokrati iz rajha Vsa toča in jeza in nevolja se je že dol» go zbirala v vrstah staroverskih nemških socialnih demokratov, ki so bili jezni na badenske socialne demokrate, ker so le-ti glasovali v badenskem deželnem zboru za proračun. Stari, sivolasi' socialno-demokraški gromovnik in pisatelj Bobel je izpuščal liki Zevs strelo in grom na garjevo badenske socialno-demokraško krivoverce. Za njim seveda niso zaostali njegovi pristaši in pristašinje, a molčali tudi niso
LISTEK.
Deklfc z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggai .1 Pre vel J. M.
(Dalie.)
XXII. POGLAVJE. Zmagoslavje.
Zopet je minul teden dni in dan zmagoslavja je napočil. Popoldne pred tem velikim dnevom so prišle v Galo-vo hišo šivilje in prinesle seboj oblatilo, ki ga je Mirijam morala ta dan obleči. Bilo je sijajno, kakor je bilo obljubljeno, iz bele svile, pokrito s srebrnimi pločicami in sliko Nikanor-ievih vrat na prsih.
Istega popoldne je prišel h Galu častnik in mu prinesel povelje, kedaj in kje ima jutri izročiti svojo varovanko. Seboj jc prinesel tudi zavitek, v katerem jc bil bliščeč zlat pas. Na zaponi se je svetil ametist, okoli njega pa so bile urezane. besede: »Darilo Do-micijanovo njej, ki bo jutri njegova«.
Mirijam vrže pas po tleh, kakor da hi bila za kačo prijela.
»Tega ne bom nosila,« je rekla. »Ne, ne bom nosila tega; danes vsaj sem še sama svoja gospodinja;« Juli-ja je jcčala in stokala, Gal pa natiho-ma preklinjal . . .
Oni večer jc škof kristjanov v Ri-
mu z imenom Ciril, ki jo bil prijatelj in učenec apostola Petra, obiskal Ga-lovo družino. Temu svetemu možu je Mirijam razkrila vse svoje gorje.
»Oh. moj oče v Kristusu,« je rekla, »prisezam ti, da bi raje usmrtila samo sebe, kakor preživela to sramoto, ako bi ne bila kristjana. Mnogo nevarnosti sem že prestala, toda vse te nevarnosti so pretile samo mojemu telesu, sedaj pa---. Usmili sc me,
in mi povej, kaj mi je storiti.«
»Hči moja,« odgovori resno in prijazno stari mož, »zaupati moraš v Boga. Ali te ni On rešil v Tiru? Ali te ni On rešil na jeruzalemskih ulicah? Ali te ni On rešil ob Nikanorjevih vratih? In On te bo rešil tudi na trgu sužnjev v Rimu. Gospod ti pošlje svojega angelja, da te varuje na vseh tvojih potih.«
Tako jo je potolažil blagovcstnik božji in pomirilo se je dekletu njeno plaho srce.
Škof Ciril jc odšel in tisto noč so Kristjani goreče molili za nesrečno Mirijam.
Zjutraj zgodaj jo Julija zbudi in jo obleče v bliščečo, a zoperno ji obleko. Ko je bilo vse gotovo, sc vsa solzna poslovi od nje rekoč:
»Mirijam, težko mi je, da sc moram ločiti od tebe, ker te ljubim kakor lastno hčer. Iludo mi je posebno zato, ker ne vem, kedaj in kako sc zopet snideva.«
»More biti prej, nego misliš,« odgovori Mirijam, sama sobo osrčujoča. »Za sedaj pa te lepo zahvalim, kor si kakor dobra mati tako ljubeznjivo skrbela za nesrečno deklico. In tebe, Gal še posebno zahvalim, ker si me varoval v tolikih nevarnostih.«
»Upam, draga moja, da te bom še varoval. Ker vpričo tebe ne smem prisegati pri bogovih, obljubim ti pri rimskem orlu, da bom natanko opazoval Domicijana, kako bo ravnal s teboj, ako tc dobi. On ni moj vladar, zato se mi ni treba nanj ozirati in tudi ccsarjeviča zadene meč maščevanja, ako se pregreši nad teboj.«
»Hvaležna sem ti za tvojo ljubav, vendar upam, da ti no bo treba sukati meča, da bi mo maščeval.«
Sužnji in stražniki so žo Čakali z nosilnico na dvorišču. Mirijam se vse-de v nosilnico in kmalu so bili na mestu, kjer se je narod zbiral. Dasi jo bilo še zgodaj, jo bilo mesto že vse živo. Vsak jc hotel videti najslavnejši zmagoslavni sprevod, kar se jih je vršilo v Rimu. Vojaki so imeli posla, polno roko, da so delali prostor po cestah.
Na določenem prostoru stopi Mirijam iz nosilnico in rimski častniki jo dostojno pozdravijo ter vsprejmejo v svoje varstvo. Gal sc je molče poslovil od deklice.
Mirijam jc šla mimo neštetih
množic jetnikov; odvedli so jo v ne» ko hišo. Komaj se vsedc, vstopi že suženj v obleki cesarskih služabnikov in ji prinese v dragocenih posodah najbolj izbranih jedil.
»Deklica z biseri,« reče in se spoštljivo prikloni, »moj gospod Do« micijan ti pošilja pozdrav in to darilce. Posoda jc tvoja in se ohrani zate; naročil mi je pa, da naj ti povem, da boš danes zvečer večerjala kraljeve jedi v zlatih posodah.«
Mirijam sužnju nič ne odgovori. Ko pa je suženj odšel, vrže jezno vso dragoceno posodo na tla, da so jedi razletele na vso strani.
Kmalu vstopi v sobo častnik in povabi Mirijam na prostor, ki je bil njej določen. Krasen jc bil ta dan in solncc je svetlo žarelo. Na onem mestu je bil zbran cvet rimskega mesta, senatorji, vitezi, plemiči, veljaki iz vseh raznih dežela so stali okrog dveh prestolov iz slonovo kosti. Na levi in desni pa jo bilo razpostavljenih na tisočo in tisoče vojakov. Kmalu nato sta so prikazala Vospazijan in Tit v svilnatih oblekah in z lovorovim ven« eoiu na glavi, takoj za njima pa Do-micijan in drugi odličnjaki.
Zbrane množice so zmagovalce >11111110 pozdravljale, in ko sta zasedla svoje prestole, je šumel še pozdrav, kakor šumenje nemirnega morja.
Vospazijan zamahne z roko in tedaj hitro vse potihne. Cesar nagovori
Badenčani, ki so povedali na vsa usta Bebolnu in njegovim zvestim, da so v južni Nemčiji popolnoma drugačne razmere, kakor jih imajo staroverski pruski sodrugi. Pri glasovanju so seveda zmagali Bebelnovi pruski pristaši, ki so sklenili ostro resolucijo proti baden-skim revizionistiškim krivoverskim so-drugom, ker so glasovali za proračun. Morebiti je marsikdo med tistimi, ki so glasovali za obsodbo južnonemške socialne demokracije, tiščal skrivaj figo v žepu, ampak pri socialno-demo-kraških strankarskih shodih jc že tako, da ne pride do veljave pravo mnenje delavskih mas, ampak da mislijo, pišejo in zborujejo ter sklepajo o delavskih zadevah tisti politični in strokovni tajniki, ki jih delavstvo samo plačuje. Ko so obzmerjali pruski socialni demokrati južnonemške, je badenski so-cialno-demokraški poslanec dr. Franck izjavil, da nihče ne zna, kakšno stališče bodo zavzemali v bodoče socialni demokrati pri proračunskih razpravah. Pruska večina je nato predlagala, naj se tisti, ki bi glasovali za proračun, izključijo iz stranke. Dr. Franck jc nato izjavil, da se Badenčani o tem predlogu ne udeleže razprave in je zapustil z 69 delegati zborovanje. Izključilni predlog je bil nato sprejet z 228 proti 64 glasovom.
Magdeburški strankarski shod je zopet pokazal veliko načelno nasprot-stvo med staroverskimi privrženci Marksa in pa med novejšo, takozvano revizijonistiško strujo,ki vedno in vedno naglaša, da ni vse tako res, kakor je to pisal in zahteval duševni ustanovitelj sedanje social. demokracije Marks. Južnonemška socialna demokracija dela že več časa na to, da se prikroji parlamentarnim razmera.m in da za-dobi moč in vpliv po ljudskih zastopih. Na Bavarskem socialni demokrati niso že dolgo več po Vollmarjevem vplivu Cisti socialisti, na Badenskem pa tvorijo združeni liberalci in socialni demokrati vladno večino proti centrumu in proti konservativcem, kar Bebelnu t^i prav, ker sodi, da socialna demokracija v večni opoziciji pridobiva več tal, kakor pa če zvodeni in se izrabi kot vladna stranka. Zavzel se je za republiko, medtem ko podpirajo badenski sodrugi monarhijo.
Magdeburški razkol ined severno lu južno socialno demokracijo je deloma važen tudi za nas Avstrijce. Znano ie, da deluje svoboclomiselstvo z vsemi ■ilami in močmi na to, da bi postali av-trijski socialni demokrati vladna tranka. Avstrijski socialno-demokra-¿ki voditelji bi bili žc gotovo radi preskočili v vladnii tabor, ker jili veseli kulturni boj, ampak boje se, kaj bi reklo rdeče delavstvo, če bi postala avstrijska socialna demokracija popolnoma vladna, ker deloma je že itak in je že ponovnokrat skrbela za to, da ni n. pr. padla Bienerthova vlada.
Brez dvoma ostane, da kolikor toliko vpliiva bo imel magdeburški sklep tudi na c. kr. avstrijsko socialno demokracijo in to tembolj, ker divja boj tudi med češkimi in nemškimi sodrugi v Avstriji. Prav dobro se zdaj socialni
množice, pozdravi posebe 'vojake ter jih zahvali, ker so se tako hrabro bojevali in jim obljubi, da jih za to kraljevo nagradi. Vojaki so mu glasno odzdravljali in odkorakali na gostijo, ki je bila pripravljena zanje. Nato sta cesarja odšla, častniki pa so začeli pripravljati vrste za veliki sprevod. Mirijam ni mogla spregledati vsega sprevoda. Videla je pred seboj več nego dva tisoč judov, ki so bili razpostavljeni v vrstah po osem oseb in zvezani z vrmi.
Za. njimi je korakal oddelek vojakov; za temi pa so uvrstili Mirijam. Za njo pa je stopal mračen mož v beli halji in ogrnjen s plaščem iz škar-lata. Ko se Mirijam nanj ozre, ga takoj spozna. Bil je Simeon, član San-hedrima. ki je razglasil njeno smrtno obsodbo. Tako sta se srečala sodnik in obsojenka, vjeta. v rimski mreži. Ko je sprevod za hip obstal, oglasi se Simon:
»Ali nisi ti Mirijam, vnukinja Be-nonijeva?«
»Da, in ti si Simon, ki si me ob-Bodil na smrt, pa sem se rešila —.«
»Bešila zato, da moraš sedaj v svojo sramoto korakati v sprevodu. Bolje bi ti bilo, da bi bila umorjena od judov.«
»Bolje bi ti bilo Simon, da bi bil fi umrl v domači zemlji, nego da te Rimljani vržejo zverem v žrelo.«
»Tako se zgodi,« odgovori Simon. »Toda. ne boj se, ura maščevanja vdari tudi za Rimljane.«
Tedaj pa se je sprevod zopet raz-crstil in vojaki so ju ločili in odslej aista več govorila.
demokraciji ne godi. Rušijo so njeni načelni temelji. Boj med jugom in severom v Nemčiji, boj med Nemci in Čehi v Avstriji. Vse to kaže, da se morebiti prej, kakor kdo misli, poruši zdaj še ponosna socialno-demokraška zgradba. Socialna demokracija počasi odpoveduje in deloma je to dobro, deloma pa tudi slabo, ker se je bati, da pridobijo med po socialni demokraciji tolikokrat varanim delavstvom anarhisti.
V načelno razdvojenem socialno-demokraškem taboru ni mesto za .delavca. To lahko izprevidi vsak, ki jasno gleda. Mesto delavčevo je v strankah z zastavo krščanske pravice in ljubezni. Naj se to ne pozablja tudi med nami Slovenci. Dela naj se vztrajno in pridno za to, da pristopa delavstvo Jugoslovanski Strokovni Zvezi, slovenski železničarji pa k Prometni Zvezi. Skrbi naj se, da se širi med delavstvom naše časopisje: »Slovenec« in »Naša Moč« sta. in bosta vedno z vso odločnostjo bolj kakor socialno-demokraški plačanci zastopala delavske koristi. Širite ju, osobito mecl delavstvom!
Velike vaje avstrijske volne mornaric«.
Velike vaje naše vojne mornarice so bile jako poučne. Vodil jih je poveljnik vojne mornarice admiral grof Mon-tecuccoli. Vaje so imele namen, da pokažejo, kako braniti avstrijsko obrežje proti sovražniku, ki vdere v Jadransko morje. Naša mornarica je bila razdeljena v dva dela: obrambeni in napadalni del. Obrambeni stranki je poveljeval kontreadmiral' vitez pl Mviller. Imela je tri vojne ladje .eno križarico in več torpedovk katerim je neposi'edno poveljeval pl. Miiller sam, kakor tudi še tri križance, več torpedovk, katerim je poveljeval kontreadmiral vitez pl. Kohen. Ko so se pričele velike vaje, je bilo brodovje obrambene stranke ločeno. Napadalni stranki jc poveljeval kontreadmiral Hans. Imel je tri vojne ladje, več križaric, torpedovk in pomožnih ladij. Napadalec je izkušal obram-beno stranko tako poraziti, da prične bitko še predno se združi ločeno obrambeno brodovje. Izkušal je tudi, da si pribori za svoje nadaljnje operacije opirališče ob dalmatinskem obrežju. Napadalec je blokiral v dalmatinskem otočju pl. Kohena brodovje, a pl. Kolienu se je posrečilo, da je v temni deževni noči ušel sovražniku in se združil z brodovjem svojega poveljnika pl. Mullerja, ki mu je jadral s severa na pomoč. Ker je bilo vreme skrajno neugodno in ker so bile noči zelo temne, so poizkušale torpedovke obeh bro-dovij nenadno napadati sovražnikove ladje. Lepe uspehe so imeli tudi podmorski čolni. Ob vajah je postopala naša mornarica skrajno drzno. A kljub slabemu vremenu se ni zgodila nobena nesreča. Ko sta si stala nasproti sovražna brodovja pred morsko bitko, je ukazal admiral grof Montecuccoli od trobiti. Mornariški poveljnik je izdal mornarici pohvalno povelje, ki naglaša, da se kljub megli, kljub temnim nočem, kljub temu, da so ladje hitro vozile z zakritimi lučmi, ni pripetila nobena nesreča.
Fram^onslca doba na Portugalskem.
Iz Lizbone se poroča: Liberalno-republikanska zveza, ki v sedanjem času vlada po ministrskem predsedniku Teixeira na Portugalskem in ki hoče uprizoriti v tej državi po vsej sili kulturni boj po francoskem zgledu, more bil jeziti pet novih uspehov. Ti so:
1.	Nameravani boj proti cerkvenim družbam in redovom sc je pričel z dovoljenjem kralja in dvora s tem. da so bratje Alcleie da Ponte, ki so španski podaniki, dobili povelje zapustiti v 14 dneh portugalsko državno ozemlje.
2.	Kralj je odrekel avdijeneo nekemu voditelju konservativne stranke, ki mu je hotel pojasniti sedanji položaj, ker so kralja poučili (!) liberalci, da baje konservativci intrigirajo proti njemu v družbi s princem Miguelom iz Bragan-ce. 3. Kralj je na željo vlade imenoval 16 novih liberalnih članov v gosposko zbornico, tako da ima tudi ta zbornica liberalno večino. 4. Kralj sc je na željo svojega liberalnega kabineta izrekel, da hoče dovoliti amnestijo za tiskovne in politične prestopke. Vsled tega bodo uživali popolno svobodo tudi vsi republikanci. ki so poveličevali kraljev umor. 5. Kralj jc pritrdil zahtevi, da sme ministrski predsednik Teixeira zaključiti zasedanje parlamenta takoj po otvoritvi, ako bo imel nezadostno večino ter ga otvoriti šele čez šest tednov. S tem dobi vlada dovolj časa, da »rek-tificira« množico dvomljivih volitev v
prid liberalcem. S tem Je v gotovem smislu sankcijonirana nezaslišna vo-livna sleparija, ki jo hoče izvršiti vlada napram konservativcem in katolikom. — Iz vsega tega je razvidno, da drči portugalska država z vso hitrico po strmini, na katero je zašla po umoru don Karla.
DEŽELNI ZBORI.
V	koroškem deželnem zboru so vložili posl. dr. Waldner in drugi samostojen predlog, ki se tiče poizvedovanj in poročila dež. odbora o stanju Centralne blagajne kmetijskih zadrug in o posledicah njenega gospodarskega poloma za deželo.
V	nižjeavstrijskem dežel-n e m z b o ru niso pri novih volitvah v odseke volili krščanski socialci v noben odsek Hrabo ali Axmanna. Axman-na niso volili tudi v narodnostni odseki v katerem je zastopal, kakor znano, takozvano »lex Kolisko«.
G a 1 i š k i dež. z b o r je bil ot.vor-jen včeraj. Dež. maršal grof Badeni jc izjavil, da se bodo v tem zasedanju bržkone nadaljevala posvetovanja o novi volivni reformi, ki ima namen, pritegniti najširše sloje k deželni reprezentanci, vendar brez prevrata in uničevanja zveze s preteklostjo. Omenjal je tudi vodne zgradbe ter je po-vdarjal, da se prenvotriva to zadevo samo z gospodarskega in političnega stališča dežele, kar naj ne nudi boja posameznim strankam, temveč le okrepi stališče poljske delegacije v parlamentu.
KAJ STORE ÖEHI?
Zdaj, ko jc gotovo, da so se Čehi in Nemci vsaj toliko sporazumeli, da bo zboroval češki deželni zbor, dunajski vladni listi vabijo Čehe, naj prisedejo k vladni mizi. Zelo so veseli, ker mislijo, da so porazili Nemci Čehe. Kakor mrzli curek je pa vplivala na vse nemško svobodomiselno vladno časopisje izjava bivšega ministra dr. Fiedlerja, ki naglaša, naj se ne prorokuje preveč o tem, kar donese bodočnost, ker se morajo še odstraniti velike zapreke, preden postane delozmožen češki deželni zbor.
SKUPNO MINISTRSKO POSVETOVANJE.
.Skupni ministrski svet je včeraj sklenil, da se skličejo delegacije 12. oktobra na Dunaj. Letos bodo delegacije sklepale pred vsem po starem proračunu, potrditi bosta morali zgolj aneksij-ske stroške. Pravo delo bodo rešile delegacije še le bodoče leto, ko se skupni proračun zadostno izpremeni. Uresničiti namreč nameravajo zahteve armade in mornarice. Stroški dveletne vojaške službene dobe ne bodo tako veliki, kakor se jc splošno pričakovalo. De-legacijsko zasedanje otvori cesar s pre-stolnim govorom. Ministri so se tudi posvetovali, kaj naj se skupno ukrene proti vedno večji draginji.
S SRBSKEGA DVORA,
Kralj Peter namerava koncem novembra obiskati italijanski in najbrže tudi dunajski dvor. Princ Jurij zopet trmoglavi. Predno je došel v Belgrad je postal stotnik in vojni minister ga je imenoval za poveljnika kaeaške posadke. Princ pa noče odpotovati na svoje mesto in hoče ostati v Belgradu. Zaprl se je v svojo sobo in ne pusti nikogar k sebi.
RUMUNIJA OBOROŽUJE PROTI BOLGARIJI.
Rumunija organizira v Dobridži nov 15. armadni zbor z mrzlično naglico. Naglaša se, da se Rumunci boje, da bi ob slučaju kakih balkanskih zmed Bulgari zasedli Dobridžo.
NEMŠKI SOG. DEMOKRATI ZA REPUBLIKO.
Na magdeburškem strankarskem shodu nemške soc. demokracije je naglaša 1 Noske, da bodo nasproti, absolutizmu zahtevali soc. demokrati republiko.
BOMBE V LIZBONI.
V Lizboni o zasledili veliko bombno zalogo 171 dinamitnih bomb. Revolucionarji so nameravali s streh metati bombe na kralju zveste vojaške čete. Z revolucionarji so baje zvezani tudi nekateri častniki. Zarote proti kralju dolže republičane.
Dnevne novice.
+ Kljubovanje pa takol Četrtkov »Narod« v uvodnem članku zeio zabavlja nemškemu Viljemu, Češ, da je prišel inspicirat v Avstrijo, ako je vse tako, kakor bi on imel rad. In isti »Narod« pravi, da je moral biti najvišji nemški gospod avstro-ogrske mejne grofije nedvomno popolnoma zadovoljen, kajti vsa zunanja in notranja politika Avstvn-Osreke gre po narečilu »Vilje-
movem dosledno za tem, da uniči Jugoslovane in tako pripravi pangerman-skim stremljenjem pot na jug, do Adri-je, na Balkan. Zato ni res, kar so te dni pisali listi, da Viljema pozdravljajo vsi avstro-ogrski narodi, pozdravili so ga le Nemci in Mažari, drugi narodi ne. Zlasti pa ne Slovenci, ki vidijo v njem nositelja tendenc, katerim bodo kljubovali, dokler se bodo še mogli ganiti. Sedaj pa prosimo vso častitljivo slovensko javnost, naj se spomni, kdo se je ravno sedanji Bienerthovi vladi, ki se res zdi, kakor bi dobivala direktivo naravnost iz Berolina, — kdo se je in se še ravno tej vladi tako suženjsko meče pod noge in ji liže podplate, bodisi za 900.000 kron, bodisi za kake druge skrivne skorjice in oblizke; kdo opravlja tej vladi rabeljsko delo proti možati in neizogibni slovanski in posebej slovenski kljubovalni taktiki v državnem zboru. Ali niso to ravno »Narodovi« možje: Hribar, Ploj, Biankini, Tresič in tovariši? Da, to so res krasni »kljubovalci«!
+ Iz kože hoče skočiti »Alldeutsch. Tagblatt«, ker se na Jesenicah izdajejo dvojezični vožni listki in se »Feldkir-ehen« na Koroškem navaja kot »Trg«. Ves iz sebe kliče vsenemški list: »Trg — Fcldkirchen na Koroškem! Ja, kako daleč pa naj še tira avstrijska za-bitost?« — Ne skoči iz kože, vsenemški kolega, zakaj zima se bliža in treba se ti bo na svetu še marsičemu privaditi! Ker se pa glasilo vsenemških prismo-jencev sklicuje na uradni krajevni imenik ki da pozna samo Feldkirchen, bodi ob ti priliki zopet opomnjeno, da bi bil skrajni čas, da se ti uradni krajevni zaznamki o slovenskih deželah očedijo nemških skovank, oziroma opremijo tudi s slovensko označbo.
-f Kolesarska veselica ▼ Velodro. mn v Gorici zopet prepovedana! Vlada j c zopet kapitulirala pred laško cestno sodrgo ter prepovedala nedolžno kolesarsko prireditev v Velodromu. Rekurz proti prvi prepovedi je bil odbit, ali napravljena je bila druga prošnja in veselica v Velodromu dovoljena. Tukajšnje glavarstvo je dovolilo veselico za 25. t. m., ali namestništvo jo je prepovedalo z odlokom 21. t. m., številka P. 1699. »in sicer iz vzroka javnega miru in reda«. Dekret pravi, da »vzroki, ki so bili merodajni za prepoved enake, za 11. dan t. m. nameravane prireditve obstojajo še danes v celem obsegu in so imeli za posledico, da so se v Trstu prepovedale' cestne dirke kolesarskih društev »Balkan« in »Circolo sportivo internazio-nale«. Lahi so zakričali, »Čorriere« je hujskal in slovenska veselica v Velodromu je prepovedana! — Zopet smo Slovenci ponižani na ljubo laškim kri-čačem, in dobe se še med nami ljudje, ki hočejo ob takih nasilstvih še »izpre-menjeno taktiko«, kar bi imelo le to posledico, da bi Lahi za plačilo dobili še laško univerzo. Mi hočemo nastopati proti nasilstvom brez rokavic!
+ Istrske občine za hrvatstvo na Reki. Reški municipij je zabranil v reškem mestnem območju nošenje vseh hrvaških znakov. Nato so se dvignile mnoge istrske občine in sklenile protest proti temu odloku. Sedaj je storila to tudi občina Volosko - Opatija in zahtevala, da reški magistrat umakne gornjo prepoved, inače stori volosko-opatijska občina enak sklep proti italijanskim znakom.
-f- Andreje Gabršček pretaka v »Soči« krokodilove solze, ker je moral, pa ne prostovoljno, kakor pravi sam, odložiti predsedstvo in odborništvo pri »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Gorici. Ta pod dr. Tumo cvetoči in zdravi zavod je, kakor se govori, na robu propada, tako, da se že dalje časa, zvija v smrtnih bolečinah kar čivkajo v Gorici vrabci na strehi. Za temi kulisami je marsikaj zanimivega. Če bo Gabršček poizkušal zavijati, pa bomo brez ozira razkrili vse.
—	Zborovanje. Podružnica »Slomškove zveze« za kranjski in radovljiški okraj zboruje 4. oktobra popoldne ob 1. uri v Naklem pri Kranju. Vlak pride iz Kranja v Naklo 10 minut pred eno, odide pa ob treh in zvečer ob tri četrt na sedem. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Na Rovih bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 4. uri popoldne javna telovadba Orlov kamniškega okrožja. Udeležite se, vrli bratje, tega sestanka v najobil-nejšem številu! Pohitimo raznetit navdušenje in odločnost naše mladeni-ške telovadne organizacije med naš najmlajši odsek na mejo kamniške dekanije! Na zdar!
—	Telovadni odsek Orel v St. Vidu pri Vipavi priredi v nedeljo dne 25. septembra t. 1. s sodelovanjem ženskega odseka »Bogomila« veselico. Na sporedu je tamburanje, petje in igra Antona Medveda: »Stari in mladi«, ljudska igra v SMrih dejanjih. Ker se bo omenjena igra igrala ta dan prvič
v vipavski dolini, opozarjamo slavno občinstvo, da ne zamdi te lepe prilike, ter se v obilnem številu vdeleži orlovske veselice. Šentviški Orel najvljudneje vabi. Na zdar!
—	Državni poslanec Pogačnik pri železniški nesreči pri Rottenmannu ni ušel tako poceni, kakor se nam je prvotno poročalo. Dotično poročilo ne odgovarja resnici. Gospod poslanec si j« pretresel pri tej nesreči mozek in sploh celo živčevje (Nervencliok).
—	Aretacije radi lahonskih demonstracij 4. septembra v Trstu. Doslej je aretiranih 31 oseb radi demonstracij in napadov. Pri aretiranih so se izvršile hišne preiskave. Izid hišnih preiskav je bil nepričakovan! Našlo se popolne garibaldinske uniforme, razne dekrete, s katerimi je bil ta ali oni imenovan za kako vojno šaržo z naslovi brigadir, poročnik, stotnik itd. Kdo pa je imenoval te poveljnike morebitnih prostovoljcev? Našlo se je tudi mnogo pesmi, vsebujočih razžaljenje Veličanstva — In še veliko drugega jako kompromitu-jočega materijala.
—	Opatija v mažarskih rokah? Nedavno so poročali listi, da je južna železnica vse svoje hotelske naprave v Opatiji prodala neki »avstro-ogrski delniški družbi«. Ta družba pa ni prav nič avstro-ogrska, marveč samo ma-fcaraka, in sicer je to »Ogrska bančna in trgovska delniška družba« v Budimpešti, čije ravnatelj je nek Eleky, ki ni toliko znan kot, bančni strokovnjak kolikor kot liajliuši mažarski šoven. Saj je splošno znano, kako se Mažari na vseh straneh rinejo k morju in skušajo oteti Hrvatom njih starodavno Primor-je. Tudi po Dalmaciji stezajo svoje poželjive roke. Zato ni dvoma., s kakšnimi nameni je navedena peštanska družba kupila opatijska posestva južne železnice. Izrabila bo to gotovo skrajno v mažarsko-nacionalne irnpe-rialistiške svrhe in s tem pregnala iz Opatije in njenega obližja še tiste odlične goste, ki so še ostali zvesti ter tako ponižala sijajno svetovno kopališče opatijsko v navadno židovsko-rnažarsko gnezdo zadnje vrste. Kdor se je malo ozrl po naših avstrijskih kopališčih in letoviščih, zlasti pa v Opatijo ali pa v velika mestna središča, n. pr. na Dunaj, ta prav dobro vč, kako se ostalo občinstvo boji in izogiba mažarsko-židovskih gostov. Kjerkoli se v večjem številu pokaže ta naduta obskurna družba, pa vse beži Btran; v lokale, kamor zahajajo Ma-Eari, se drug človek ne pokaže več. Ti »izletniki« in »letoviščarji« so navadno pomažarjeni Židje, njih nastop je ba-hašk in kričav, zunanjost je kakor »kmečke neveste«, a pri plačilu so umazanci prve vrste. Navadno najamejo le sobo, za hrano pa si skrbe sami r- dober je tudi suh krompir, samo da Be morejo dlje šopiriti po letovišču. Zato se jih boje tudi hotelirji in lastniki penzionov. Da, istina je, da tje, kamor zahaja ta družba, ne pride niti več mažarski aristokrat in sploh boljši Mažar. In ti ljudje so torej sedaj dobili v roke prekrasno avstrijsko riviero! Upajmo, da stvar še ni perfektna in avstrijska vlada ne potrdi pogodbe z mažar sko družbo, kakor je to že enkrat storila
—	»Kat. Udruga« se razide? »Hrvatska Sloboda« z dne 22. t. m. priob-čuje vest, da se namerava »Kat. Udruga« v Bosni raziti, a njeni člani stopijo v »Stranko Prava«.
—	Kašman In »Lega«. Znani tenorist Kašman je nedavno zopet pel v korist »Lege« in to na hrvaških tleh — na Lošinju. Tužna mu majka Slava!
—	»Rdeč« odnesel 600 K. Blagajnik soc. demokraške organizacije v Da-ruvaru je nedavno izginil in z njim 300 K krvavih delavskih grošev.
—	Gibanje bosenskih železničarjev. Bosensko - hercegovski železničarji se le dolgo bore za izboljšanje svojega položaja. Sedaj so poslali spomenico baronu Burianu in zahtevali odgovor (lo 1. oktobra. Ako se njihove zahteve odbije, stopijo v štrajk. Časopisje poziva industrijce, obrtnike in trgovce, da si > pravem času preskrbe potrebno Dlago.
—	Stradalni šrajk v koperski kaznilnici. Minolo nedeljo so začeli koperski kaznjenci, 140 po številu, štrajk z iakotjo in odklonili hrano kot nevžit-lo. Zahtevajo drugega kuharja. Neka-:ere štrajkujočih so zaprli v samotne celice.
—	Nesreča. 19. t. m. popoldne se fe peljal mesar in posestnik Stravs v Idriji s svojim vozom iz mestne klavnice. Ko je zavil v ozko ulico, kjer je njegova, hiša, so se nenadoma splašili \onji. Voz se je prevrnil na Stravsove rri otroke, ki so bili na cesti. Dva sta so znatno poškodovala na glavi in ro-iah, tretjemu pa se ni ničesar zgodilo.
—	Povodenj v Idriji. Vsled znatnega deževja 20. t. m. jc v Idriji tako
narasla Idrijca in potok Nikova, da je pretila mestu povodenj. Del državne ceste, ki vodi v Logatec, je bil pod vodo. Pri Kogovškovi elektrarni je voda odnesla priprave za betoniranje. Pri kovaču Trevnu je voda udrla v kleti hiše. Da ni voda udrla v prodajalno Kat. gospodarskega društva, so preprečili le, ker so pravočasno vodo zagra-dili. Posamezne vrtove je voda popolnoma preplavila. Pod vodo je bil tudi veliki most, ki pelje čez Idrijco. Ker je v noči 22. t. m. deževje prenehalo, je voda precej upadla
—	82. kongres nemških naravoslovcev in zdravnikov zboruje v Ivra-ljevcu. Znani specialist za notranje bolezni dr. Adolf Schnee je predaval na tem kongresu o svoji novi metodi za masiranje s stroji, ki more skoro popolnoma nadomestiti dosedanjo masažo z rokami. Masaža po novi metodi ne učinkuje samo intenzivnejše, ampak tudi istočasno dobrodejno, prijetno in pomirjevalno za živce.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Cle-velandu je umrl petega septembra Slovenec Anton Pele, doma iz Podtabora na Dolenjskem.
—	Preveč gimnazijskih suplentov. »Zeit« poroča, da je za posamezne stroke v srednješolskem pouku toliko profesorskih kandidatov, da. vzbuja to število resne pomisleke. Tako je n. pr. v zadnjih tednih prosilo za eno samo suplentsko mesto na Dunaju za matematiko in fiziko nič manj kot 45, za neko drugo mesto iste stroke pa 68 izpra-šanih kandidatov. Za izpraznjena mesta matematike na srednjih šolah je preskrbljeno z učnimi močmi za več let naprej.
—	Šola v Novem mestu. Dne 19. t.
m. je m. g. prošt dr. Elbert blagoslovil za višjo dekliško šoAo kupljeno hišo in vpeljal čč. šolske sestre iz Šmihela. Letos bo ta šola imela že dva razreda, 6. in 7. razred; prihodnje leto pa dobi še 8. razred; v doglednem času se bo spremenila v meščansko šolo; pozimi se prične še poseben te<\aj za ročna dela. Na tej šoli delujejo kot učne moči: S. Marija Kosfcka Ivušar kot voditeljica, S. Marija Ambrozija Zorko, gdč. Pia Gandini in kot učitelj petja g. Ignacij Hladnik. Pri otvoritvi so bili navzoči: gg. okrajni glavar baron Rech-bach, Karel Rosman kot predsednik okrajnega šolskega sveta, in zastopnik mesta, p. Gottard Podgoršek, voditelj deške šole in veliko odličnega občinstva. Proštu dr. Elbertu se je posebna zahvala izrekla radi njegove vstrajno-sti in požrtvovalnosti, ki ne odneha, dokler ne pride do si nostavljenega cilja. G. prošt se je pa zahvalil slavnemu mestnemu zastopu. ki je blagovolil to prekoristno in prepotrebno podjetje podpirati.
—	Kraljeve strelske tekme v Zagrebu se vrše 1. in 2. oktobra t. 1.
—	Dragocena zgodovinska hrvaška knjižnica je postala deželna last Hrvaške. Vlada je namreč za 10.000 K kupila knijžnico rodbine Garanjin - Faufonja v Trogiru, v kateri se nahaja mnogo dragocenih zgodovinskih rokopisov.
—	Prodaja smrekovega In bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda smrekov in bukov les iz gozdnih okolišev Rečica, Prenj-Glogovo, Točila, Ugar, Vrbanja in Bjela. Pismene ponudbe je vložiti pri deželni vladi v Sarajevu za okoliš Rečica in Prenj - Glo-govo do 14. novembra, Vrbanja in Bjela ter Ugar do 29. oktobra in za okoliš Točila do 10. novembra 1910, do desete ure dopoludne. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Izpod Storžca. Goriče in Trstenik sta vložila prošnjo, da se preložita na cesti v Kranj tenetiški klanec in klanec na, Mlaki. Nedavno je poslal deželni odbor inženirja, da si ogleda položaj. Izrekel se je, da kaže izpeljati novo cesto od Primoža v Tenetišah naravnost čez ravnike ob stezi, ki vodi na bližnjico na Mlako. Ta načrt bi bil najbrže prav pameten, cesta bi imela le majhen strmec in poleg tega bi bila krajša kakor dosedanja. Da bi se le stvar tudi v bližnji prihodnjosti izvršila!
—	Slovensko šolstvo v Trstu. Naval otrok na slovenske šole v Trstu je tak, da jc v vsak razred vpisanih povprečno po 60 otrok.
—	Vinska letina na Hrvaškem je kakor povsod drugod jako slaba. Vinogradniki, ki f,o lani pridelali 300 do 400 lil vina, bodo letos pridelali komaj 50 do 100 bi. Mošt bo letos po 40 do 42 K hI. ko je lani stal 16 do 18 K. Dunajski in budimpeški veliki trgovci so bili o pravem času opozorjeni in so že pred meseci pokupili v hrv. Zagorju 80.000 hI vina.
—	Ogenj. V soboto (17. t. m.) zvečer zgorel je v Ajdovcu hram Franceta Papeža, pod domače Kotarja, ki jc bil
daleč na okrog znan radi svoje posebnosti in šegavosti. Stanoval je sam v hramu v Borštu radi svojega vinograda; bil je na ta hrani bolj podoben kakemu brlogu, ko stanovanju za človeka. France Papež se je rešil v obleki, katero je imel ravno na sebi, drugo mu je vse zgorelo, ostale so le njegove tri nmčke, ki so bile njegove ljubljenke.
—	Birma v djakovskl občini je za letos odgodena, ker je škof Krapac nekaj obolel in obstaja tudi nevarnost za-nešenja kolere.
—	Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo oddala za leto 1911. po javni ponudbi dobava cunj, volne, prediva, pozamentarijskega in krojnega blaga, špirita, vrvarskega, usnjarskega, steklarskega, ščetarskega in drugega blaga. Podrobni dobavni pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu (oddelek 4). Ponudbe je najkasneje do 25. oktobra t. 1. do 12. ure opoludne vložiti pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Beljaku.
—	Zakupni razglas. C. in kr. vojaško oskrbovališče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da razpisuje c. in kr. intendanca 3. vojn v Gradcu zagotovitev kruha in ovsa za leto 1911. Zakupne razprave se bodo vršile v raznih krajih v času od 7. oktobra do 5. novembra t. 1. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trg. in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Svarilo. V mariborski »Straži« čitamo: Pred štirinajstimi dnevi je prišel mlad pisatelj iz Ljubljane k meni in rekel, da pojde v Radgono h gospodu uredniku »Ljubljanskega Zvona« mu pomagat dovršiti septembersko številko »Ljubljanskega Zvona« in me je potem vprašal, ali bi smel priti potem, da bi mu pomagal dovršiti povest »Plug in knjiga«. Rekel sem mu, da imam svojega posla dovolj in da nisem lepo-slovee. Drugi dan si je za pot izprosil 10 kron posojila. Kratko nato se je vrnil in rekel, da po dr. Šlebingerja nasvetu misli na našem Pohorju nabirati narodne pravljice in pripovedke. Peljal sem ga k sosedu, gospodu profesorju Ivoprivniku, ki ima v svoji knjigi o Pohorju nekaj takega blaga zbranega. Peljal sem ga tudi v Fram h gospodu dr. Turnerju, ki se je poprej brigal za to stvar. Ta mu je nasvetoval, naj se napoti k ruškim učiteljem, ki so se pečali s tem. Drugi dan je res odšel v Ruše in nastopnega dne zopet prišel k meni, rekši, da se je z starši dijaka Janka Huterja pogodil za stanovanje in za hrano za 30 K na mesec, da pojde v Ljubljano v Narodno tiskarno po nakazani honorar v znesku 150 kron in me je prosil za 20 K posojila. Dobil jih je. Izposodil si je tudi tri knjige. — Ni bilo res, da bi ga bil gospod dr. Šlebin-ger poslal za. »Ljubljanski. Zvon« nabirat narodno blago, ni se pogodil v Rušah za stanovanje in mi mojega posojila tudi ni vrnil. Temu pisatelju — ime mu je Josip P r e m k — kije sotrudnik »Ljubljanskega Zvona« in »Narodnega Dnevnika«, naj nihče nič ne veruje. Cvet modernizma! — Dr. Glaser.
—	Poročil se je občinski tajnik v Naklem g. R e n č e 1 j z gdčno Ivanko G o m b a č e v o v Škocjanu pri Divači.
—	Novo mestno gledališče v Celovcu so včeraj slovesno otvorili.
Štajerske novice.
š Gostija prodancev. Nemci v Te-harjih so te dni priredili na vrtu Schul-vereinove šole v Teharjih gostijo onim »deutschfreundlich« volivcem, ki so glasovali pri zadnjih občinskih volitvah za nemške kandidate. Tudi delavstvo iz Štor se je moralo udeležiti te žalostno gostije, ki se je vršila v senci frankfutarskih zastav. Slovenski govor na prodance je imel nadučitelj Z m e -rešek, ki je slavil tiste Slovence, ki so pri volitvah izdali svoj narod. Res trdno mora biti prepričanje »nemških« volivcev na Teharjih, da se ga mora zalivati s pijačo.
š Cesar v Marijinem Celju. Kakor se poroča, obišče cesar slovesno božjo pot Marijino Celje. Cesar je bil že dvakrat tam: 1. 1832. in 1. 1857.
š Plnj pred volivci. Bombastično se je razglaševal Plojev shod pri Veliki Nedelji. Slogaški valpeti so vpili nad svojimi podložnimi in jih vlekli z veliko energijo na shod, gledat slogaš-kega generala iz brinja slavnoznane-ga Ploja. Če pride v vas »ringelšpil«, ni takega vika in krika, kot je bil od plojaško strani pred nedeljskim hof-ratovim shodom. Izdano je bilo vrhovno povelje, da morajo vsi liberalni in »logaški junaki na shod. da >e pokaže plojaška slava in moč v najmočnejši luči! A presenečenje! Ilofrat jc raču-
nal, da bodo kmetje kar na tla popadali, ko bodo njega zagledali, kot pred svetopisemskim bleskom. A nasprotno! Nekdanji Plojevi volivci, ki jim je on tako velikodušno pokazal fige, so nastopali proti hofratu. Bridke je moral poslušati ubogi Ploj od kmetov in kaplana Stuheca. Ščitili so ga edino advokat dr. Srnec in garda liberalnega učitoljstva, ki izdaja naše emi-nentne narodne šolske zahteve. Preplašen, pobit in od jeze izmučen se je vračal Ploj s shoda, na katerega je stavil toliko nad.
š Schulverein. Na Teznu pri Mariboru so otvorili 17. t. m. šulferanjsko šolo. Slavnosti so se udeležili mnogi zastopniki mariborskih vsenemških društev, poslanec \Vastian, nadzornik nemških šol Stering, dr. Schmiederer in več takih. Schulverein oklepa krofj Maribora vedno močnejšo verigo nemških mučilnic za slovenske otroke. V Ciršaku ob Muri je začel Schulverein že staviti novo nemško šolo. Kmetje nočejo niti za denar voziti stavbene potrebščine za šolo. Najeti si mora podjetnik na on stran Mure voznike.
š V Fram. Mariborski »Orel« priredi prihodnjo nedeljo 25. t. m. izlet v romantičen Fram. Tam se bo vršila ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Turner veselica. Na sporedu je petje, govor, tamburanje tamburašev iz Slivnice pri Mariboru in nastop mariborski!) Orlov. Vabimo vse naše somišljenike mariborske okolice, da se v velikem številu udeleže te prireditve. Agitirajtc med mladino!
š Iz mariborske sodne dvorane. Pred mariborskimi porotniki so stali dne 21. septembra trije mladi obtoženci: Trančar Janez, star 26 let, Koster-\vein Janez, star 20 let in Ilrženjak Jožef, star 21 let, doma iz Goričaka pri Ptuju. 19. junija je ubil Trančar Janez v gozdu spečega P1 ran ca Majhen v Dre-novcu v ptujskem okraju. Med Majhe-nom in Trančarjem je vlada že precej časa neka napetost, ki se je razvila v pravo sovraštvo. V Turšakovi gostiilni se je Majhen napil in je šel v gozd spat. Trančar, Kostervvein in Ilrženjak .«o tudi v tem vinotoču popivali. Ko se jc Trančar za nekaj časa odstranil v gozd, je tam z močno gorjačo udrihal po glavi in ostalem truplu spečega Majhena. K temu dejanju sta mu prigovarjala Kostervvein in Ilrženjak s tem, da sta ga podžigala z besedami, da se lahko nad Majhenom to noč maščuje. Trančar je šel še enkrat potem iz gostilne in je zopet tako dolgo po Majhenu udrihal, da je oni izdahnil. Prebil mu je na več mestih črepinjo, potrl rebra in mu prizadejal tudi več drugih notranjih poškodb, ki so smrtnonosne. Obravnava je trajala pozno v noč. Porotnikom so stavili štiri glavna vprašanja. Prvo vprašanje, če je Trančar kriv umora so z vsemi glasovi zanikali. — Drugo glede uboja z 9 glasovi potrdili. — Tretje vprašanje glede Kostenveina so z 8 glasovi potrdili. — Četrto glede Hrženjaka so z vsemi zanikali. Sodni dvor je obsodil Trančarja zaradi uboja na šest let težke ječe, poostrene z enim postom vsakega četrt leta. Janez Kostervvein se obsodi na 18 mesecev težke ječe in vsakega četrt leta post. Hrže-njak se oprosti. — Oba obsojenca sta žrtvi nesrečnega alkohola: Šnops, ki je po zaslugi ptujskih Štajerčevih očetov tako hudo razširjen v ptujskem okraju, nosi krivdo da se leto za letom ugonab-lja vedno več naše madine.
š Morilec Kmetec zopet pred sodi» ščem. Dne 22. septembra se je pred mariborsko poroto zopet pričela obravnava proti 21-letnemu Ant. Kmctecu, ki je bil že v zadnjem porotnem zasedanju obsojen na smrt na vislicah. Ker je njegov zagovornik vložil ničnostno pritožbo in prošnjo za zopetno novo razpravo, je najvišje sodišče tej zahtevi ugodilo. Govori se, da je prva sodba zato razveljavljena, ker je baje en porotnik tekom obravnave in ob govoru zagovornika spal. Kmetec je obdolžen, da je 25. junija 1909. na večer ustrelil svojo ljubimko Marijo Frangeš in jo nato zavlekel na progo železnice blizu Pragerskega. Ogrski tovorni vlak jc odrezal Mariji Frangeš levo roko in nogo. Ljudje so sodili, da se je Frangeš sama vlegla na progo iz samomorilnega namena, a izkazalo se je. da jo je Ivme-ter ustrelil s pištolo v bližnji pšenici, kjer so našli lužo krvi in jo je potem zavlekel na železniški tir. Obravnavi, ki bo trajala tri dni (22., 23. in 24. t. m.), predseduje višji sodni svetnik dr. F. Voušok, državno pravdništvo zastopa dr. Duhatsch, zagovornik je dr. E. Mravlag. Povabljenih je zelo veliko število prič. Porotna dvorana je polna radovednega občinstva.
š Mariborska dijaška kuhinja ja imela v torek dne 20. septembra svoj občni zbor. Iz poročila posnemamo, da se je v dijaški kuhinji pogostilo vsak dan povprečno 63 diiakov z obedom.
Skupno .se je podelilo v šolskem letu 1909/10 16.002 obeda med uboge dijake. V odbor so Izvoljeni ti-le gospodje: Predsednik dr. Mlakar, podpredsednik dr. F. Rosina, tajnik dr. A. Medved, blagajnik kanonik Jakob Kaučič, oziroma profesor Ivan Kociper. Dijaško kuhinjo so posebno pridno podpirali slovenski denarni zavodi.
š Umrl je v Ljutomeru posestnik g. Janez Vavpotič, star 68 let.
š Poizkušen umor. 54-letni premožni Franc Mittereger v Riitzu blizu Gradca se je oženil z 18-letno Marijo Rucker, hčerjo nekega delavca. Toda že za nekaj tednov sta se pričela kregati; mlada žena je pustila moža in odšla v Gradec; ta je pa vložil tožbo za ločitev. Dne 17. septembra sta kuhali dve ženski, neka Wohlsclineider in Rabel kavo za Mittereger j a, ki se je peljal v Gradec. Slednjemu je postalo nato v mestu, žensikama pa doma slabo po kavi. Bil ji je primešan strup. Kakor se je dognalo, sta skušala 18-letna Mittereger jeva žena in njen oče neljubega starega moža zastimpiti, da bi se potem lahko polastila njegovega premoženja.
š Trikraten zločin. Pred porotnim sodiščem v Gradcu se je zagovarjal 22. t. m. 28 letni Engelbert Schuss, rojen v Krki in že večkrat kaznovan zaradi tatvine. 23. julija je vlomil v Kogel-hofu v lopo Marije Baloh ter ukradel iz nekega kovčka 587 K in več drugih stvari, kar je skril v bližnjem gozdu. Še isti večer je nadaljeval svoj , pot proti Birkfeldu. Na poti je napadel neko mlado učiteljico, katero je pobil s pestjo na tla, ji uropal denarnico ter izvršil nad njo zločin po §§ 125. in 126. Obsojen je bil na 20 let ječe, poostrene s temnico.
š Nogloma je umrl v Mariboru občinski svetnik, ravnatelj deželnega po-izkuševalnega zavoda Edmund Schmid. Bil je »velik Nemec«.
š Prememba posesti ob slovenski meji. Od gospoda Ivana Kranjca v Št. Ilju pri Velenju je kupil gospod Ogrin veleposestvo vredno 80.000 K in tako preprečil da posest ni prišla v nemške roke. Gospod Ogrin, rojen Vrhničan, se je povrnil iz Brazilije, kjer si je pridobil precejšnje premoženje in ima zdaj tvornico za izdelovanje kož.
Ljubljanske novice.
lj »Jugoslovanska Strokovna Zveča« ima v torek zvečer ob 6. uri svojo sejo v posvetovalnici »Zadružne Zveze«. Šlo se bo za velevažno zadevo. Odbor J. S. Z. je namreč sklenil, da priredi v Ljubljani najbrže meseca februarja socialno poučni tečaj, ki bo trajal najmanj celi teden. Kurza se bo udeležilo lahko največ 30 udeležencev. Druge podrobnosti se še naznanijo.
lj Moški zbor »Ljubljane« opozarjam še enkrat na današnjo vajo, da se je polnoštevilno udeleži, ker se gre za važne ukrepe glede prihodnjega koncerta, kar se more zgoditi le sporazumno z zborom. Novi pevci dobrodošli! Treba je požrtvovalnega, smotrenega, energičnega in naglega dela. — Zborovodja.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo, 25. t. m. izlet k Sv. Katarini, h kateremu vabi vse člane in prijatelje. Odhod bo ob 7. uri zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Pri Sv. Katarini bo sv. maša, pri kateri bo pel društveni pevski zbor.
lj »Poklanjanjc«! Piše se nam: Notica v »Slovenskem Narodu« glede p o -klanjanja (!!) ljubljanskih ljud-skošolskih voditeljev bivšemu županu ni povsem resnična, ampak prav po »Tovariševsko« zlagana. Voditelji so bili le vabljeni, da se poslove od bivšega predsednika c. kr. mestnega šolskega sveta. — Sploh pa nima ljubljansko učiteljstvo prav nič vzroka, da bi se poklanjalo možu, o katerem vsi vemo, kako je podpiral ne učiteljstvo splošno, ampak le posamezne svoje trabante. To se je pokazalo, ko se vabljeni niso v s i odzvali, pač pa nevabljeni. Sicer pa je za 1 i b eralno stranko dovolj značilno, da meni v svojem glasilu, da se svobodno učiteljstvo Njemu mora poklanjati!	_
lj Preuredba pometanja ljubljanskih ulic. Doslej so mestni pometači pričeli pometati ljubljanske ulice, oko-lu sedme ure zjutraj. Če so otroci šli v šolo, morali so skozi oblake prahu, pa tudi za odraslo občinstvo nikakor ni bilo prijetno, takoj navsezgodaj napolniti si grla s prahom. Pa to je spadalo k takozvanemu vzornemu gospodarstvu in zato Hribar tega nikakor ni
hote! izpremeniti. Vladni komisar g. vladni svetnik vitez Laschan, je te dni sklical mestne pometače ter jih vprašal ako bi ne mogli s pometanjem pričeti nekoliko prej. Vsi so pristali na to. G. vitez Laschan pa se je pri tej priliki spomnil tudi na to, da ni častno in ne socialno za mestno občino če ima ravno ona najslabše plačane delavce. Mestni pometači so dobili znatno povišane plače. Tako je prav — skrbeti se mora tudi za nižje, ne pa samo za gotovo žlahto, kakor je bila doslej na magistratu navada. Občinstvo pa je kaj hvaležno, da ga je vladni komisar rešil Hribarjevega prahu, ki so ga morali vsako jutro požirati Ljubjančani, tako, da so že navsezgodaj morali misliti na Hribarjevo gospodarstvo.
lj 70. rojstni dan praznuje zaslužni slovenski skladatelj, glasbeni ravnatelj g. Fran G e r b i č , dne 5. oktobra t. 1.
1 j Barje poplavljeno. Zadnje deževje je povzročilo, da je ljubljansko Barje zopet deloma poplavljeno. Odpreti so morali zopet jez ob Gruberjevem kanalu in nadalnja poglobitev Gruberjevega kanala je zopet za kakih 14 dni preprečena. Ta poglobitev je res taka, da bi človek kaj takega ne pričakoval v XX. stoletju, tako počasi poglobujejo kanal, ker tvrdka nima nikdar toliko delavcev, kolikor bi jih ob takem delu moralo biti. Nasproti polžovemu poglo-bavanju Gruberjevega kanala tvrdka Pittel in Brause\vetter zelo hiti z deli za novi most čez Gruberjev kanal, ki bo vezal Poljansko cesto s Hradeckijevem predmestjem ali kakor še vedno pravijo Ljubljančani, s Kurjo Vasjo in pa s Štepanjei, Bizovci in s prebivalci iz drugih vzhodnih vasi desnega brega Ljubljanice. Zelo zanimivo bi bilo morebiti primerjati, kako dela tvrdka Pittel, kako pa tvrdka Czeczowizeka.
lj Kolesarska vest. Jugoslovanski prvak za leto 1909. g. Milan Meniga iz Zagreba, je vozil danes iz Ljubljane v Gorico poti kontrolo in sicer je odšel iz Ljubljane ob 9. uri 19 minut dopoldne ter došel v Gorico ob 1. uril 5 minut popoldne. S tem je dobil prvenstvo tudi za 1910., ako se ne priglasi tekom 14 dni nihče drugi ki bi dirkal ter prekosil Menigo.
lj Divji kostanj ljubljanskih drevoredov daje otrokom ubožnejših slojev precej dobička, katerega jim pač nihče ne zavida. Vse graje pa je vredno postopanje nekaterih nabiralcev kostanja, ker hodijo kostanj trest in pri tem prav po nepotrebnem lomijo veje. Drevje vsled tega mnogo trpi. ne daje v poletnem času dovolj sence in pre-rano usahne. Varnostni organi imajo strog nalog, vsakega takega škodljivca naših drevoredov brez usmiljenja ovaditi pristojni oblasti. Sploh pa je plezanje po drevju itak silno opasno.
lj Prvo ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja častite člane na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto 24. t. m. v Perlesovi restavraciji, Prešernova ulica, ob 8. uri zvečer. Na. dnevnem redu je tudi razgovor o sedanji neznosni draginji.
lj Zasačen žepni tat. Ko se je pred par dnevi v neki gostilni v Kolodvorski ulici nek dninar krepčal, se mu pridruži 27 let stari, brezposelni brivski pomočnik Viktor Pretiner, rodom iz Dunaja. Ko je dninar zapustil gostilno, ga je Prettner spremil ter mu med potjo natvezil, da. ima na prodaj zelo cenen gramofon. Na Bleivveisovi cesti pa mu seže. previdno v žep in ukrade denarnico, v kateri je bilo 22 K 66 v denarja. Dninar je sicer to čutil, a si ni upal tujcu takrat ničesar reči, pač pa je pozneje zadevo prijavil policiji, ki je kmalu tatu izsledila v »praterju« ter ga are-tovala in izročila sodišču.
lj Našla je delavka v tobačni tovarni Magdalena Uršičeva srednjo vsoto denarja ter jo oddala pri policiji.
l j Cvetoča jablana je na vrtu »Bavarskega dvora«. Danes nam je poslal cvetje z jablane sinček f. Kurnika.
lj Za inštrukcije ljudskošolskih učencev prosita dva revna dijaka. Naslova pove naše uredništvo. Priporočamo ju!
KOLERA.
V Belgradu so konstatirali na nekem potniku iz Ogrske prvi slučaj kolere.
Iz Ogrske poročajo iz Bacz-Aimas: Neka žena imenom Kocsis je obolela z .znaki kolere. Ugotovili so azijsko kolero. V Budimpešti so včeraj prinesli v bolnišnico nekega Koskeny-ja, ki je obolel z znaki kolere.
V	Budimpešti je umrl na koleri neki tja došli delavec. Dva druga so prepeljali v bolnišnico, ker sta obolela na znakih kolere.
V	Mohaču na Ogrskem je včeraj zopet obolela ena oseba na koleri. Doslej je v Mohaču obolelo na koleri 36 oseb in 18 umrlo.
Na Dunaju je za sumljivimi simptomi obolela služkinja Elizabeta Knapf, ki je te dni prišla iz Ogrske.
Iz Italije poročajo, da je v Apuliji včeraj na novo obolelo 16 oseb, umrle so pa štiri osebe.
Iz Carigrada poročajo: V Trape-zuntu je 20 novih slučajev kolere, ena oseba je umrla.
Razne stvari.
Cesar krstni boter. Na cesarjev rojstni dan 18. avgusta letos jo, žena nadporočnika VVachtlerja pri 65. peš-polku v Miskolczu povila krepkega dečka. Nadporočnik je v kabinetni pisarni zaprosil, da bi pri krstu njegovega prvorojenca kumoval cesar. Prošnja je bila uslišana in 20. t. m. so je slavnostno izvršil krst, pri katerem je bil navzoč ves častniški zbor miskolške garnizije. Cesarja je zastopal polkovnik Seipka, ki je v cesarjevem imenu podaril materi krščenca, dragoceno zapestnico s 45 briljanti, kot dar otroku pa vrednostni list za 2000 K.
ttazredna in mala loterija. Letos ¡unija meseca je izjavil finančni minister pri razpravi o državnem proračunu, da finančno ministrstvo namerava vpeljati namesto malo loterije razredno. Tozadevno je že toliko pripravljenega, da se lahko stavijo gotovi predlogi. V prvi vrsti bo treba, rešiti vprašanje, ali naj razredno loterijo obdrži država v lastni režiji ali pa naj jo d A v najem kaki družbi. Mala loterija prinaša sedaj Arsako leto 16 do 17 milijonov kron čistega dobička. Tega dobička bi v najboljšem slučaju ne prinesla .razredna loterija, zlasti ne v prvih letih. Zato se namerava poizkusiti, vzdržati nekoliko časa obe loteriji, da, bi se potem opustilo razredno, a.ko bi no nesla. Bržkone pa bi v nadalje obstale obe loteriji.
Velikanske povodnji imajo na Španskem. Voda je narastla za 8 metrov,
Hofrichter umobolen. Bivši nadporočnik Hofrichter, ki je bil zaradi znane afere s strupenimi pilulami obsojen na 20 let težke ječe v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu, neprestano zatrjuje v kaznilnici ljudem, s katerimi pride v dotiko, da je nedolžen. Ravno tako jadikuje Hofrichter tudi v svojih pismih na sorodnike, ki jih vedno prosi, naj zahtevajo obnovitev njegovega procesa. Vojaški zdravnik kaznilnice v Mollersdorfu je mnenja, da postaja Hofrichter umobolen.
NESREČE V REŠKEM PRISTANIŠČU.
V sredo je divjal na Reki močan vihar, vsled česar so je zgodilo v pristanišču več nezgod. Neka jadrnica, naložena z lesom, se je prevrnila in potopila. Tudi neka druga jadrnica, ki je hotela pripluti v pristanišče, se je potopila. Moštvo ladje se jo. rešilo s plavanjem po velikem trudu. Ladji bodo dvignili iz morskega dna.
NEÖUVENA NASILSTVA PROTI SLO-VENCEM, Gorica, 23. septembra. Tu jo veliko ogorčenje med slovenskimi dijaki in slovenskim občinstvom. Slovenskih gimnazijcev se je priglasilo veliko več kot lani. Lahov je bilo sprejetih 70, Slovencev le 50. Slovenske profesorje in slovenske dijake so potisnili v nemški razred!
PASIVNI ODPOR NA PROGAH DRŽ.
ŽELEZNIC V BOSNI. Sarajevo, 23. septembra. Pasivni odpor na progah državnih železnic se je opolnoči pričel ter se že jako občuti na prometu.
VOJNI MINISTER SCHÖNAICH ZA MAŽARSKE ZAHTEVE! Dunaj, 23. septembra. »Reichspost« poroča, da je pri ministrskih konferencah bil tudi razgovor o novi voj. postavi. Mažari zahtevajo mažarski razprav-ni jezik pri vojaških kazenskih zadevah, odpravo naziva »državni vojni minister« in zahtevajo, naj se reče odslej le »vojni minister« in ugoditev znanih mažarskih zahtev glede zastav in em-
blemov. »Hejchspost« pravi', da je vojni minister Schönaich že pridobljen za inažurske zahteve in da je pripravljen jih zastopati.
KOLIKO JE VELJALA ANEKSIJA BOSNE IN HERCEGOVINE?
Budimpešta, 23. septembra. V včerajšnji ministrski konferenci se je sklenilo, stroške ki so bili izdani za aneksi-jo Bosne in Hercegovine, zahtevati od delegacij v obliki oboroževalnega kfe-dita 235 milijonov kron. Ocl te vsote odpade na Ogrsko 85 milijonov kron. Delegacijam bo poleg tega predložen tudi znani zapisnik s Turčijo ,po katerem dobi Turčija kot odkupnino 74 milijonov kron.
KOLERA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 23. septembra. Tu so se pojavili zopet trije kolera sumljivi
slučaji.
NESREČA NA ŽELEZNICI. 40 MRTVIH.
Fort Wayne, 23. septembra. Na progi Wabash-Valley pri Kingslandu se je včeraj pripetila velika nesreča. Kolikor se je ugotovilo, je bilo ubitih 40 oseb.
KRQPLJE TOPOV SKRITE POD REKO.
Moskva, 23. septembra. V nekem predmestju Moskve so našli v strugi Moskve skrivno zalogo krogelj za topove. Doslej so vzdignili 77 krogelj, ostalo jih je v strugi še 100.
SMRTNA KOSA.
Praga, 23. septembra. V minoli noči je v starosti 58 let umrl vsled kapi dr. Bohuslav Raymann, redni profesor kemije na češkem vseučilišču.
PariZj 23. septembra. Umrl je tukaj znameniti cerkveni govornik do-minikanec Ollivier v starosti 75 let.
2750 kilogr. samo tehta
iandard Foldiag
pisalni stroj iz aluminija. Pripraven za potovanje, kakor tudi pisarno. Vse moderne vrline! Trpežna konstrukcija! Zahtevajte cenik in razkazovanje stroja od
zastopstva Standard Foldina
Ljubljana, Turjaški trg 4,11. n.
2759
Globoko potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi riaSo iskreno ljubljeno hčerko
ki se je danes, dne 22. septembra ob 2. uri popoldne po kratki mučni bolezni v nežni dobi 3 let in 3 mesecev preselila med krilatce.
Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri na tukajšnjem pokopališču.
Črnomelj, 22. septembra 1910.
Josip Masten, c.kr.davčni asistent; Štefanija Masten, roj.Sdiemltsdi
stariSi.
		
		
majhna se proda iz proste, roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2623 12
Vinski trgovci m krčmarji
Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje, se priporočani, da se obrnete name. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zlato krono, medaljo in križcem ter častno diplomo. Tržim tudi s krompirjem. Na razpolago je več pohvalnih pisem v moji
pisarni. Vrhu tega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v moji kleti niso naravna in pristna 1000 kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Orande št. 318 in 320 (Istra). — Se priporočani udani
Martin Srebot.
2739 2
7 I 7 IKO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena sc dobi samo pri H. SUTTNER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKOM.
7 I 7 IKO
707
Književnost.
* Za naše ljudstvo je izšla naslednja knjiga, ki mu bo pripomogla k priučenju spretnega dopisovanja. Naslov knjige je: Kako naj se pi-Sejo zasebna pisma. Obrazci rodbinskih, prijateljskih, voščilnih, sožalnih, opominjevalnih, snubilnih in drugih pisem. Sestavil Janko Dolžan. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 40 h, vez. 2 K. — Mnogokrat pride priprost človek v zadrego, kadar mora poleg raznih svojih opravkov pisati tudi pisma. Zato je gotovo koristno, da je izdala bukvama imenovano knjigo, v kateri najdeš obrazce raznih pisem, potrebnih za zasebno življenje. Po teh obrazcih, ki so prirejeni za razne prilike in slučaje, bo lahko vsakdo brez truda in izgube časa posnel in sestavil pravilna rodbinska, prijateljska, voščilna, sožalna, opomi-njevalna, snubilna in druga pisma. Z dovršenim pismom si najložje pridobimo prijateljstvo in naklonjenost ljudi, ki nam mnogokrat pomagajo, da se srečno prerijemo do zaželjenega cilja. Kdor torej še ni vešč dovršenega dopisovanja, temu naj bo v pomoč in navodilo ta knjiga, ki je najboljša te vrste in obsega veliko izbiro vsakovrstnih pisem. Kdor bo prebral večje število takih dovršenih pisem ter okušal po njih sestavljati liste za svoje dopisovanje, ne bo delal tega brez uspeha, kajti navadil se bo, da bo znal tudi sam brez pomoči obleči svoje misli v lepe besede in dovršeno obliko.
Mtelev^alice: „(i lirist olielni Slovencem"
Q/4?rmva/l&
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 10C6 -
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša liri in je re-konvalescentora in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus«
«■■HflDmOBME ttattUUMMBU
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. ==
fc!S3BUH31lSH!l^SlHSiS>äSEtt3aHa3SI
: Haroiaite „Slovenca".:
iWnin y'jw^^wijf^j
Kurzi efektov> in menjic.
rine 22. septembra lOlO.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	3340
Skupna 4°'n konv. renta, januvar	
-julij...........	9340
Skupna 4-2°/o papirnn renta, fe-	
bruar—avgust ........	9725
Skupna 4-2<>/0 srebrna renta, april	
—oktober.........	9725
Avstrijska zlata renta.....	11610
Avstrijska kronska renta 4«'0 . .	9340
Avstrijska investic. renta 3 '/j°'o ■	8340
Ogrska zlata renta 4°/o ....	11185
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9180
Ogrska investicijska renta 3>/j%	8110
Delnice avstrijsko-ogreke banke	1836
Kreditne delnice.......	66280
London vista........	24012 i/j
Nemški drž. bankovci za 100 mark	11745
20 mark..........	2350
20 frankov.........	1907
Italijanski bankovci......	9460
Rublji...........	254 i/a
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
23
Cas op> iovanj«	Stan|< baro-n:eLra v mm	Temperaturi po Cd z II u	Vetrovi	Nebo	!1¡ p: X K
9. zveč.	736 0	9-6	sr. szah.	dež	
7. zjutr.	360	88	sr. jvzb.	oblačno	1-6
2. pop.	359	121	sr. jjvih.		
Srednja včerajšn		a temp. 9 4". norm. 13 9'.			
Na prodaj je:
v Vodicah nova hila Maju mesarija,
poslopje, katero stoji ob cesti, kjer je velik pro-
V lahoviah hiša
z gospodarskim poslopjem In dva velika lesena poda. Kupci naj se zglasijo pri lastniku Franc Ambrožu „Ježovcu", Lahovče p. Komenda pri Kamniku.	2721
Proda se na najlepšem in prometnem prostoru na Bizeljskem ob dveh cestah
hiša
z gospodarskim poslopjem in zraven okoli pet oralov zemljišča. V tej hiši je dobro upeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti,
ledenica in hlevi ter zraven tudi kegljišče. — Natančnejša pojasnila daje lastnik Josip Uršič, trgovcc v Brcžicah.
2754 4
Št. 29317.

2761 3
Da se poškodovanje drevja divjega kostanja s klatenjem in otre-sanjem prepreči je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 26. septembra 1905 sklenil, oddati gospodu Viktorju Rohrmanu, trgovcu v Ljubljani vse na javnih mestnih prostorih in v drevoredih se nahajajoče drevje divjega kostanja do 30. septembra 1915 v najem, da po svojih uslužbencih ali po najetih drugih osebah pobira odpadli zreli sad teh dreves.
To se daje na javno znanje z dostavkom, da ne sme nihče klatiti in pobirati divji kostanj, ki nima za to privoljenja najemnika. Proti neopravičenim nabiralcem in pa proti kupovalcem neopravičeno pobranega divjega kostanja se bode postopalo kazenskim potom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. septembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo vpisovanje učencev v trgovsko gremijalno nadaljevalno šolo
26., 27. in 28. septembra
vsaki dan od treh do šestih popoldne v gremijalni pisarni, Krojaška ulica 5, II.
Učenci, ki na novo vstopijo, naj prineso s seboj: zadnje šolsko spričevalo in krstni list, razun tega pa tudi K 10'— sprejemnine in K 4-20 kot prispevek za učila.	2756 2
m den!
Lahek zaslužek za vsakogar bodisi v mestu ali na deželi, tudi v najmanjših krajih. Pošljite svoj naslov na dopisnici tvrdki Jak. König, Dunaj VII 3 Postamt 63.	2735 10
z dvema ali tremi malimi sobami in priti-klinami za november-termin. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod P. F. št. 47.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano ||n|
črno Dalmatinsko vino BO Siffl najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
rujave barve sc je izgubil, ki čuje na ime ,sultan1. Kdor ga pripelje, dobi nagrado pri I. Peršinu v Stožicah štev. l4 pri Ljubljani.	2765 1
IBM
Zahvala in priporočilo
B
Dne 18. avgusta 1910 uničil je požar podpisanemu posestniku tri poslopja in vse premičnine. Zavarovan sem bil pri naši že dobroznani
„Dunav" na Dunaju
ki mi je izplačala polno zavarovalno svoto K 1500'— vkljub temu, da za tekoče leto še nisem plačal dotekle zavarovalnine.
Za ta čin izredne kulantnosti izrekam najtoplejšo zahvalo zgoraj imenovani družbi, kakor tudi njenemu glavnemu zastopniku gospodu
Rudolfu Kokalj v Kranju
ter iz lastne izkušnje priporočam najtopleje vsem posestnikom
c. kr. priv. avsfr. zavarovalno družbo „Dunav".
Sv. Ana pri Tržiču, 1. septembra 19 1 0.	2757 2
Jane Franc, 1. r.
priča.
: findrej Napref,
jio meni zavarovanec.
Ivan Ankele, I. r.
priča.
r
€-
flnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
Letnik
2525
naše,Družinske pratike1
fe ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso PctriCič in i v. Korenfan; v Trstu: prodojalna „Katoliško tisk. društva'-. — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.
Za jesensko in zimsko sezijo
prispelo nad 30 000 kom. svežega blaga, in to : nad woo kom. oblek za qospode od K 8 — naprej, oblek za dečke od K 6 — naprej.
200O 2000 1000
oblek za otroke od K 4 — naprej, posameznih hiaC za gospode od K 4 — naprej.
pelerin iz volblodne dlake od K 6 -naprej.
površnikov, raglanov In zimskih sukenj.
posameznih modnih telovnikov od K 3 - naprej
konfekcije za dame in deklice, kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Angleško skladišče oblek
0. Bernatovlč, Ljubljana, Mestni tro
Priznano nizke cene.
1500
18000
JOSS
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ul. 6.
Telefon interurb. §t. 129.	Telefon interurb. St. 129.
Priporoča pšeničn® moko izvrstne ka-kouosfi, otrobe in driske snlsushe izdelke.
Prodaja.
bo prodajala v nedeljo 2. oktobra ob 3. uri popoldne draibenlm potoni na
licu mesta svoje
2745 3 prikladno za kako obrt.
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
liiaMI
M lajSaločlh, slez razHraiajočih)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni Naročila po :-: povzetju. :-:
v Skofji Loki št. 36 na glavnem trgu se takoj proda. Pripravna za vsakega obrtnika. Pismene ponudbe pod ,,zanesljivost" na upravništvo „Slovenca"	2671
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti
77a/bol/. kosm. Zobo čistil, sred-
stvo
Jt
© * ^^Izdelovatelj
0. Cftydl
Ljubljana, Stritarjeva olica 7

a.
2732
		
	priporoča vsak Am isueže	
		
		
		
Izborita kuhinja


ti .••••'•	»J?
tnalna vinska klet
S'ti V'