OBISK  V   ANGORI
Dobro počutje rodi uspehe
Tisti, ki smo se pogoste/e mudili v bližini obrata de-lovne organizacije Tekstil, tozd Angora, in smo bili vajeni dokaj klavrne podobe zgradbe in njene oko-lice, smo lahko že nekaj tednov krepko presenečeni. Zgradba je prepleskana in obnovljena, okolica ure* jena, dvorišče asfaltirano. Vse skupaj pa pripomore k dobremu počutju delavk.
Naše sogovornice Pepca Poga-čar, Marija Stanojevič, Zalka Pi-sek in Ana Strgar ter Franc Golu-bič so še dahes zadovoljni, da so se takrat delavke, predvsem pa mladinci, odločile in s prostovolj-nim delom očistile prepleskano zgradbo in njeno okolico.
Dela ne manjka. Kljub težavam, ki jih imajo z oskrbo z domačimi surovinami. Pa so v pogovorji priznali, da se v nabavi krepko pobrigajo, da stroji ne bi stali. Le čedalje slabša kakovost surovin jih moti.
Z delom za tujega naročnika ni-majo težav. Vse več je naročil in
zato je treba marsikdaj potegniti v drugo ali tretjo izmeno ter čez soboto in nedeljo. Pa to ni težko, saj v sedanjih resnih gospodar-skih časih človek ne more biti ne-jevoljen, če ima naročil dovolj in preveč.
Dobre delovne razmere jih niso uspavale. Nasprotno. Po nekajlet-nih pogovorih o gospodarnejšem izkoriščanju delovnih prostorov in strojev so se nedavno odločili, da bodo delala v dveh izmenah le še pletilnica, konfekcija pa bo prešla na eno izmeno. Zaradi var-čevanja z energijo. Prestavili so garderobo, postavili na pridoblje-no mesto dodatne mize in dobrih deset delavk se je pridružilo veči-ni v ptvi izmeni.
Zaradi kratkih dobavnih rokov za tujega naročnika so primorane večkrat podaljšati delo. Ker pa se kdaj pa kdaj zgodi, da surovina ne dospe pravočasno, izkoristijo pre-koračene ure. Tako so se izognili naduram.
Še posebno so v obratu Rakov-nik veseli, če se je zdramila mladi-na. Predvsem tistim, ki iščejo prvo zaposlitev v proizvodnji, ne zapirajo vrat. Mladi jim to vračajo s pripravo modnih revij Angori-nih pomladno-poletnih oziroma jesensko-zimskih kolekcij za 1. maj in 29. november. To potezo mladih so zelo dobro sprejeli. Tu-di zato, ker vsi skupaj vidijo, kaj pravzaprav ponujajo tržišču in kako spretne so njihove rokč.
Priznavajo, da v kolektivu že
dolgo ni bilo tako dobrega vzduš-ja. Ena sogovornic je to ugotovi-tev poudarila s prirejenim ljud-skim rekom »potrkati moramo, da bi tako tudi ostalo«.
Pa bi radi v Angorinem obratu še več resnosti pri delu in odgo-vornosti. K temu jih je spodbudi-la ena od reklamacij tujega naro čnika, pa tudi vse slabša kakovost domačih surovin. Zato so samo-upravni organi sprejeli sklep o poostritvi delovnih navad in načrt gospodarnejšega ravnanja s surovinami. Kljub vsemu je izme-ta še vedno preveč, so menili vsi sogovorniki.
Uresničitev teh akcij bo pripo-mogla k boljšemu razumevanju v kolektivu in še bolj spodbudnim osebnim dohodkom. Te bi sicer lahko še povečali, a menijo, da previdnost še nikdar ni škodila.
S. J.
• Okrog 270 delavk in de-laveev Teksttta, tozda An-gora, je lani (po oceni) ustvarilo 345 miUjonov pri-hodka doma in v tujini. Do-segli so 21,2 milijona dinar-jev konvertibilnega tn 68,5 milijona klirinškega izvoza. Akumulacija je dosegla 24, sklad skupne pofabe pa 6 milijonov dinarjev. Pov-prečni izptačani osebni do-hodek je dosegel 12.991,15 dinarja. Še odstotkovnepri-merjave s planom za leto 1982: prihodki 123, prihodki na tujem trgu 163, konverti-bilni izvoz 141, kiirinški izvoz 170, akumulacija 300 odstotkov. V primerjavi z letom 1981 je osebni doho-dek porasel za 125 odstot-kov.