NO. 134
Ameriška Domovina
z*m* e it ie/%' m— i-io/wiE'
AMCIUCAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 14, 1964
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
Combe poklkai svoje bivše vojake domov
Katanške “žandarje,” ki so
lani pobegnili v Angolo in Rodezijo, bodo vključili v kongoško armado.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Mojse Combe je komaj dobro prevzel predsedstvo kongoške vlade, v kateri je njegov glavni sodelavec njegov nekdanji ka-tanški notranji minister Munon-go, že je poklical njemu zveste katanške “žandarje,” ki so se ob zavzetju Katange po četah Združenih narodov umaknili v Rodezijo in Angolo, domov. M. Čombe je imel svoj čas v Ka-tangi okoli 30,000 teh žandarjev, ki jih je plačeval iz dohodkov bogatih bakrenih rudnikov.
Combe je svoje “žandarje” poslal v provinci Kiwu in Severna Katanga, da strejo uporniško gibanje, ki ga armada prejšnjega ministrskega predsednika Adou-le ni mogla streti. Ko bodo čete opravile to delo, bodo šle preganjat uporniška gibanja v treh vzhodnih kongoških provincah, ki so jih organizirali in vodijo kitajski komunisti iz svojega poslaništva v sosednji republiki Burundi. To je bil razlog, zakaj je Peiping tako hudo protestiral proti temu, da je predsednik Ka-savubu postavil Combeja za ministrskega predsednika.
Combe se hoče na diplomatič-ni način maščevati tudi nad svojimi afriškimi političnimi nasprotniki, posebno nad tistimi, ki se nagibajo na levo proti Moskvi in Peipingu. Odločil se je, da bo spremljal predsednika republike Kasawubuja na sestanek afriških držav v Kairu, ki se začne ta petek. Nekateri afriški politiki se radi tega hudo razburjajo in grozijo, da ne bodo šli na sestanek v Kairu, ako se bo na njem pokazal Combe.
Novi grobovi
Ann Oberstar
Po 6 mesecih bolezni je umrla na svojem domu na 15502 Waterloo Rd. Ann Oberstar, stara 56 let, rojena Pertekel. Zapušča soproga Andrewa, otroke Franka in Andrewa, mater Marj', roj. Valentinčič, brate Ru-dolpha, Antona (Portsmouth, N. Hamp.), Johna in Alberta, sestri Mary Oberstar in Angelo Jazbec, 7 vnukov in vnukinj in več drugih sorodnikov. Oče John je umrl leta 1959. Rojena je bila v Leadvillu, Colorado. Družina se je preselila v Cleveland leta 1918. Bila je članica Protected Home Circle No. 547. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 452 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
James F. Petrovik
Sinoči je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici James F. Petrovik s 5433 Stanard Avenue. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Petroleja v Ameriki še ogromne količine
WASHINGTON, D. C. — Po poročilu notranjega tajništva je v državah Colorado, Utah in Wyoming okoli trilijon sodov petroleja, ki ga je mogoče izkoristiti, čeprav je skrit v tako-^vanem oljnem škrilju. Celotne rezerve tega petroleja naj bi bile šest ali celo sedemkrat večje kot vse ostale v naši deželi skupaj-
Vlada Združenih držav je lastnik okoli 70 odstotkov vsega zemljišča, kjer so obsežne plasti imenovane vrste škriljavca.
Predno bo mogoče ta petrolej pridobivati, bo treba rešiti še vrsto tehničnih vprašanj.
Ayub Kan pojde v Indijo
LONDON, Vel. Brit. — Pred sednik Pakistana Ayub Kan je sprejel povabilo predsednika indijske vlade Šastrija na obisk v New Delhi. Povabilo Šastrija je prinesel njegov finančni mini ster Krišnamačari, ki zastopa Indijo na posvetih britske Skup nosti narodov, ker je Šastri bolan. čas za Ayubov obisk še ni določen, Pakistanec je prepustil to bolnemu Šastriju.
Vodnika Indije in Pakistana bosta razgovarjala predvsem ° vprašanju bodočnosti Kašmir-Ja> ki povzroča že vsa leta nju-116 neodvisnosti napetost med °bema in jima onemogoča tes-nejše sodelovanje na gospodar-skem, tehničnem in političnem Področju. Šastri je izrazil željo, ^ bi skušala Indija in Paki-stan to sporno jabolko le spra-vih s sveta.
Čisto razumljiva sodba
RIM, It. — Vatikansko glasilo “Osservatore Romano” je v posebnem uvodniku, ki ga je napisal glavni urednik Manzi-ni, prijelo industrijo, ker je prišla na trg z ženskimi kopalnimi oblekami brez gornjega
Grki in Turki hitijo na skrivaj na Ciper
Vesti o turškem izkrcavanju na Cipru so utihnile, prav tako grške grožnje, medtem pa pošiljata Grčija in Turčija na otok skrivaj svoje ljudi.
NIKOZIA, Ciper. — Vlada republike Ciper se je obrnila na Varnostni svet Združenih narodov s prošnjo, naj ti preiščejo izkrcavanje turških čet na Cipru. O prihodu Turkov na otok so prišle v javnost prve vesti koncem tedna. Združeni narodi, ki skrbe za mir in red na otoku, sodijo, da je prišlo v zadnjih tednih na Ciper na skrivaj kakih 500 turških častnikov in vojakov. Turška vlada v Ankari tega prav nič ne taji.
Predsednik ciprske republike nadškof Makarios je označil prihajanje turških vojakov na Ci-
Koliko prebivalcev ima rdeča Kitajska?
GUVNI GOVORNIK NA G0P KONVENCIJI ZELO UMIRJEN
CLEVELAND, O. — Po poročilih, ki so jih zbrali Združeni narodi, je imela rdeča Kitajska'
leta 1962 okoli 620 milijonov ( Guv. Hatfield iz Oregona, glavni govornik na re-
prebivalcev, po navedbah raznih časnikarjev na Zahodu in na Vzhodu naj bi jih' imela sedaj do 750 milijonov. Kaj točnega ne ve dejansko nihče.
Vlada rdeče Kitajske je leta 1953 izjavila, da ima Kitajska
publikanski konvenciji v San Francisco, je govoril dosti umirjeno, zavrnil vse skrajnosti in se zavzel za enake pravice vseh državljanov, ker so te dane od Stvarnika.
SAN FRANCISCO, Calif. — Glavni govornik na konvenciji guv. Hatfield je sinoči obsodil in zavrnil vse skrajne 600 milijonov prebivalcev in tr-'skupine, ki “sejejo strup sovraštva” in razdvajajo deželo, dila, da se njeno prebivalstvo' S tem svojim govorom, v katerem je imenoma obsodil tako množi za okoli 2 odstotka na le- znano Birch society (brezarje), Ku Klux Klan in Komuni-to. Na osnovi teh podatkov so stično partijo, se je postavil nekako v sredino obeh skupin računali, da bi morala imeti se-| na konvenciji, ki se borita za vodstvo republikanske stranke daj že nad 750 milijonov ljudi.' in za imenovanje kandidatov. Prvi dan konvencije je med Pri tem izgieda niso upoštevali tem pokazal očitno, da je sen. Goldwafer gospodar položaja sklepa kitajske vlade, da naj o-j in da guv. Scranton ne more več računati niti na “čudež,” stane za dolgo število prebival-! ki naj bi mu prinesel zmago, stva okoli 600 milijonov in da Guv. Hatfield se je poleg obse je ta za izvedbo tega sklepa'sodbe skrajnežev zavzel tudi za tudi dejansko zavzela.	{obrambo civilnih pravic. Vlada
Kitajska nemara ni izvedla ie P° njegovem dolžna te pra-štetja prebivalstva, kot je v na-,vice braniti Proti vsem in vsa-
ni prav nič skrival. Pokazal je, da ne smatra imenovanje sen. B. Goldwaterja za nesrečo za republikansko stranko. Imenovanje je med tem že skoraj gotova
per za “kršenje ozemeljske ne-j vadi v modernih državah Za- kemu. Republikanci imajo zau-dotakljivosti Cipra in kršenjei hoda, ampak ga je verjetno pre-|PanJe v moc	In ieda v
resolucije Varnostnega sveta ZN
od 4. marca letos.” V svoji noti na Združene narode je zatrjeval, da je turška akcija položaj na otoku zaostrila.
Medtem je očitno, da je prišlo na Ciper tudi okoli 4000 grških častnikov in vojakov, ki so pripeljali s seboj celo topništvo. Prišli so na skrivaj in se izkrcali v predelu, ki so ga oboroženi oddelki ciprske republike zaprli ne samo pogledu javnosti, ampak tudi četam Združenih narodov, ki so na otoku odgovorne za ohranitev miru.
je ocenila. Številke so torej pre-| okviru ustave> in 80 Proti vsem’ cej negotove. Nekatere vesti iz'skuhajo uničiti svobodo, pa Hong Konga trdijo, da je Ki- nai bo(I0 zaviti v plašč patiiotiz tajska izvedla novo ljudsko štet
je pretekli mesec.
“Svoji k svojim” velja tudi za republikansko konvencijo
SAN FRANCISCO, Calif. — Nekaj navdušenih prijateljic senatorke Mete Chase Smith, ki tudi kandidira na republikanski konvenciji, leta pridno okoli tistih republikank, ki so delega-tinje na konvenciji, in jim prigovarja, naj volijo Meto.
Delegatinja iz države Washington Mrs. Betty Horne bo celo z govorniškega odra toplo pri-
Ruski delavci bodo delali 5 dni na teden
MOSKVA, ZSSR. — Na Ruskem imajo sedaj uradno 41-urni delovni teden, ki je tako nerodno izkoriščen, da mcrajo delavci delati vseh šest dni. Sedaj je vlada sklenila, da bo predložila najvišjemu sovjetu spremembo zakona: delavci naj delajo 5 dni na teden, vsak dan po osem ur. Sobota naj bo prosta.
Hruščev s tem še ni zadovoljen, obljubil je samo 35 ur dela na teden, za rudarje in podobne delavce pa celo le 30 ur.
dela. To početje imenuje “indu strijsko erotično avahturo”, ki poročala “ženo, ki ...” — kar se je največja sramota za tiste, ki
Naraščanje nesreč na železnicah
CLEVELAND, O. — Po podatkih delavskih unij se število smrtnih nesreč na železnicah v Ohiu veča. Leta 1961 je bilo na železnicah v naši državi mrtvih 106, lani pa že 134. Prav tako je porastlo število ponesrečencev.
ma ali pa v enako napačen plašč vere.
“V našem narodu so prenape-teži, ki širijo strup sovraštva. Te je treba ukrotiti. To se nanaša na Ku Klux Klan, na John Birch Society, na Komunistično partijo in na stotine drugih podobnih ... Mi imamo zaupanje, da bo ameriški sistem prevladal proti komunistični državi, ki nas zalezuje in nas ogroža in proti
fašistični nevarnosti, ki preži, 5cranfOI1 R18d VOliVCl
stvar in večina opazovalcev kon-
vencije je prepričana, da Scran-tona in njegov boj ne more “rešiti več niti čudež.”
Sen. Goldwater ima trdno večino, njegov tabor nadzira celotno konvencijo, pa tudi vse njene odbore.
Danes dooldne bo razprava o i operacijo volivnem programu pred celotno konvencijo. Guv. Scranton in
Iz Clevelanda in okolice
Farni karneval pri Sv. Vidu—
Nocoj se začne 12. letni farni karneval in bazar pri Sv. Vidu na šolskem dvorišču in v avditoriju. Trajal bo do nedelje zvečer. V petek bodo na razpolago ocvrte ribe, v nedeljo pa pečena govedina. Vsak večer bo vsakovrstna zabava za mlade in stare, vožnje na vrtiljakih vseh vrst, okrepčila in osvežila! Ves preostanek bo šel za nov sestrski dom in za nova vrata v šoli. Ne bo seje—
V juliju in avgustu Podr. št. 10 S2Z ne bo imela redne seje.
Iz bolnišnice—
Anton Koren s 175 E. 196 St. se je vrnil iz Euclid Glenville bolnišnice, kjer je prestal težko operacijo. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
Ana Blatnik s 3557 E. 82 St. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave.
X bolnišnici—
Leon Tonejc z 19504 Killdeer Avenue je odšel v Euclid Glenville bolnišnico na težjo očesno
Novo letališče v Lake okraju?—
,	.. .	, v .	Okraja Lake in Geauga, ki
njegovi podporniki skusajo vo- .	^	,	....
..	'imata ze blizu četrt milijona pre-
hvm program spremeniti, ven
dar kaže, da v tem ne bodo uspeli. Njihove sile so veliko premajhne.
-------o------
da bi nas ujela. Mi smo proti obema tema nevarnostima .. je poudarjal glavni govornik konvencije.
Hatfield je dejal, da naj oni, ki nimajo enakih možnosti pri napredovanju v šolanju, zaposlitvi in stanovanju, iščejo pomoči pri republikanski stranki. Poudaril je, da so človeku dane določene pravice od Stvarpika in ne od države, ta jih je le dolžna čuvati in gledati, daj so upoštevane.
Eisenhower ostane nevtralen
Bivši predsednik Eisenhower je v svojih izjavah pokazal, da
daleč pred Goldwaterjem
PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je objavil izid povpraševanja republikancev in neodvisnih volivcev o tem, katerega bi rajše volili: Goldwaterja ali Scrantona.
Za Scrantona se jih je izjavilo
bivalstva in sta med prvimi v rasti v vsej državi Ohio, potrebujeta po mnenju župana Mentorja novo, moderno letališče, ki naj bi bilo po svoji velikosti nekako tako, kot je letališče Hopkins na zahodni strani Clevelanda. Župan Brewster, ki je demokrat, je napovedal z državnim poslancem C. Straderjem, republikancem, načrtno kampanjo za izvedbo te zamisli.
Prošnja za stanovanja—
Sava, društvo slovenskih katoliških visokošolcev, bo imelo letos v Clevelandu svojo letno
med republikanci 60 odstotkov, ,	„
zo Goldwaterja pa le 34. medtem!	0db°r ^ave prost
ko se ostali niso mogli odločiti.!
Med neodvisnimi se jih je izja-
Unije trdijo, da železniške'se ne nhsii mešati v boj proti
so jo izmislili in omogočili.
na naših konvencijah ne sliši družbe to stanje skrivajo pred!sen- Goldwaterju, čeprav svoje vsak dan.	[javnostjo.	I naklonjenosti do guv. Scrantona
vilo za Scrantona 61 odstotkov, za Goldwaterja 26, 13 odstotkov pa jih je bilo neodločenih.
Gallupovo povpraševanje bo imelo na odločitev delegatov na konvenciji v San Francisco, ki
| slovenske družine v Clevelandu, da bi sprejele kako dekle ali fanta na stanovanje v dneh konvencije, petega in šestega septembra. Kdor bi mogel napraviti študentom to dobroto, naj to sporoči Mileni Osenarjevi EX 1-6964 ali Tonetu Mravljetu EN 11-0280. — Odbor se vsem do-
MONTGOMERY, Ala. — Se-nat zveznega sodišča je od-redil, Ja morajo državne °blasti Alabame pospešiti
desegregacijo šol, odklonil pa je vsako podrobno odredbo o tem.
Cirkus na republikanski konvenciji se je začel
Jasno in milo. Najvišja temperatura 75.
CLEVELAND, Ohio. — Včeraj smo lahko na televiziji videli, kako so republikanci začeli svojo konvencijo. Spored prve seje je potekal po programu, ki ga niso določili republikanski prvaki, ampak dolgoletna tradicija. Zato zanj ni bilo med delegati prevelikega zanimanja, — končno je San Francisco vendarle lepši kot pa dvorane v Kravji palači. Ker je vseh delegatov 1,308, se ni tako hudo poznalo, kdo manjka. Ni bilo pa tudi nikogar, ki bi se zanimal za odsotne delegate. Zvečer so začeli z govori. Tudi ti govori so prišli na spored po tradiciji, zato delegate niso preveč zanimali. To pa govornikov ni motilo. Po 4 letih so zopet imeli priliko, da se postavijo s svojimi idejami pred vso Ameriko. Žal njihove ideje niso bile take, da bi navdušile preko mere navzoče republikanske delegate. Kaj bo nanje rekla ameriška politična jav-
nost, bomo videli te dni.
demokratskemu kandidatu Wil- vanja. Ako zmaga pri njem B.
Kot je navada, so se med sejo sonu, toda že leta 1920 je bila Goldwater, bo konvencija pre-sprehajali delegatje vse navskri- zopet na nogah, prišla v Belo hi- koračila vrhunec, žem, večkrat v spremstvu ali pa šo in tam vladala dolgih 12 let. | V četrtek bo zopet slamnat pod kontrolo svojih zakonskih Danes se bo začel boj za vo- boj za kandidata za podpredsed-polovic. Tudi to je tradicionalen livno platformo. Beseda se bo nika. Tradicija je taka, da ima privilegij vsakega delegata. Ta- kresala ob besedo, toda v res- pri postavljanju kandidata za ko dobi vsakdo med njimi, ki je niči bodo govorniki ponavljali podpredsednika glavno besedo spreten, priliko, da pride na te- le to, kar so člani odbora za plat- kandidat za predsednika, sedaj levizijo in se potem doma lahko' formo premlevali že par tednov recimo, da bo to senator Gold-postavlja, kako važno vlogo je pred konvencijo. Goldwaterjevi water. Ta se še ni izdal, na koga igral na konvenciji.	j pristaši so pokazali svojo spret- misli. Verjetno tega niti sam še
Med nami povedano, pa vloga nost: sprejelil so vse glavne zah- ne ve. Konvencija se namreč v ni bila ravno preveč važna. Vseh teve svojih nasprotnikov vsaj v podrobnostih lahko zasuče tako,
1,300 delegatov je naravno ka- načelu. Pri sestavi besedila vo- da bo v zadnjem trenutku moral zalo zadovoljne in navdušene livnega programa so pa pustili menjati svojega kandidata. Tu-obraze, kot se to spodobi za od- toliko lukenj, da se skozi nje di pokojnemu Kennedyju se je lične strankarske politike ob lahko stlači vsaka Goldwater-. to pripetilo, vseh slovesnih prilikah. V gla- jeva dosedanja izjava, tudi naj-l V petek bodo običajni načelni vah je vladala zmeda, v srcih bolj konservativna ali celo reak-^ govori kandidatov in delegatje pa zaskrbljenost. Ako bo Gold-'cionarna. S tem je boj za injse bodo začeli razhajati v zave-water zmagal — o tem večina proti besedilu volivnega pro- sti, da so opravili dobro svojo delegatov ne dvomi, — kaj po- grama dejansko zgubil svoj srni- dolžnost. Ali so jo res, bo poka- MOSKVA, ZSSR. — Nikita tem? Javnost napoveduje zgubo' sel.	j zala politična bodočnost naše de-
za republikansko stranko, toda1 V sredo bo pa glavni dan. Po žele.
pravih dokazov ne nudi. Verjet- programu bo pet govornikovi Razume se, da bo konvencija no gleda prečrno. Tudi pred 52 predlagalo pet kandidatov z go- okrašena s celo vrsto zabav za leti — leta 1912 — se je republi- vori, ki si bodo vsaj po obliki javnost, pa tudi s celo vrsto in-kanska stranka razcepila v dva podobni kot dolar dolarju. Po-'trig za kulisami. Tudi to spada
bodo jutri volih predsedniškega, ,	,	,	...
,	.	, ...	.	. i brotnikom vnaprej lepo zahvali
kandidata republikanske stranke, komaj kak vpliv. Goldwater! Zt‘ us u§°-ima potrebno število delegatov! N3 obisku
po splošni sodbi trdno na svoji|	^č. Ljerka Kolenc je prišla
stranj	j iz Zagreba na obisk k svojemu
_______(J_____ I stricu Johnu Cernelichu na 18105
Marcella Rd. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kol-lander. Dobrodošla!
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša ob 2. obletnici smrti.
Seja—
Klub upokojencev za St. Clair-sko okrožje ima v četrtek, 16. julija, ob dveh popoldne važno sejo v SND na St. Clair Avenue.
Štrajk pri gradnji cest končan—
Unija obratovalcev težkih strojev za gradnjo cest je pristala na nov dogovor, s čimer je štrajk pri gradnji cest v državi Ohio, ki je obsegal okoli štiri petine celotnega dela, končan.
Zadnje vesti
JACKSON, Miss. — Včeraj so našli v Mississippiju še drugo truplo, vendar oblastem ni uspelo dognati, kdo naj bi to bil. Sodijo, da bi utegnili biti trupli dveh črncev, ki sta izginila koncem aprila ali prve dni maja.
BJUMBURA, Burundi. — Le-vinčarski plemenski uporniki so s puščicami uganali oddelek kongoške vojske v vzhodnem delu dežele. Zavzeli so železniško središče Kaballo in ogrožajo menda zopet tudi Bukavu, glavno mesto pokrajine Kivu.
dela, kar je omogočilo zmago tem bo prišlo do prvega glaso- v tradicijo.
Hruščev je v tri in pol ure trajajočem govoru napovedal pred vrhovnim sovjetom vrsto ukrepov, ki naj povišajo življenjsko raven prebivalstva Sovjetske zveze. Objavil je, da bo letos prvič
dobilo okoli 30 milijonov kmetovalcev na kolhozih pokojnino ter da bodo vsi javni uslužbenci dobili povišanje plač, nekateri do
40%.
Ameriška Dommm
» IVTI I I/ I C- .% %— MOW ■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
v ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
/■? Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
( nited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
oo	No. 134 Tues., July 14, 1984
Ciprska bilanca
Ciprska kriza se je ponovno zaostrila, ne morda na frontah ciprske državljanske vojne, ampak na diplomatskem področju. Na frontah državljanske vojne vlada trenutno neke vrste premirje. Grčija je namreč poslala na otok svojega znanega generala Grivasa in mu dala dvojno nalogo: mora spraviti pod skupno poveljstvo razne grške oborožene sile, ki se udeležujejo državljanske vojne kar na svojo pest in brez ozira na kogarkoli. Te oborožene sile so v veliko nadlego ne samo četam ZN in Turkom, ampak celo grški vladi, ker ji večkrat prekrižajo račune. Grška vlada misli, da je avtoriteta generala Grivasa še zmeraj tako velika, da ga bodo ubogali tudi tisti grški gverilci, ki se ne menijo ne za nadškofa Makariosa ne za grško vlado, še manj seveda za čete ZN.
General Grivas ima še drugo nalogo: prevzeti oblast od nadškofa Makariosa, kadar bo postal padec Makarioso-ve vlade neizogiben. Makarios je pravi političen kockar. Kockanje se mu je do sedaj imenitno obneslo. Vkljub svoji sreči postaja zmeraj bolj plen grških zagrizencev na otoku. Je že odvisen od njih in zato javna uprava njegovega režima ne funkcijonira več ne na turški ne na grški strani. Njegova odvisnost od grških zagrizencev na Cipru se vidi tudi v njegovi zunanji politiki. Kar na lepem je “razveljavil” mednarodne pogodbe, ki so temelj ciprske neodvisnosti in ustavnosti in pri tem ni niti iskal pristanka tistih držav, ki so svoj čas podpisale pogodbe in sedaj jamčijo za njihovo izvrševanje. To so Grčija, Turčija in Anglija.
Turčija je na Makariosovo politiko takoj reagirala in se pripravlja, da izrabi pravide, ki jih ji dajejo pogodbe za obrambo interesov turške manjšine na otoku. Pogodba ji namreč daje pravico, da pošlje na Ciper določeno število svojih čet v varstvo turške manjšine. Grčija sicer ne trdi, da Turčija nima take pravice, zato pa hoče podobno pravico izrabiti tudi zase. Kako bi se grške in turške čete gledale na otoku, kdo ve. Čisto gotovo pa je, da ne bi mogle potem sedeti grška in turška delegacija kot “zaveznici” v NATO.
Da prepreči tak razvoj, je poseglo vmes naše državno tajništvo. Najprvo je poskusilo, da vpreže v ta posel Združene narode. Akcija je imela vsaj ta uspeh, da kri teče le poredkoma na Cipru in da tam še ni ne grških ne turških čet. Diplomatska akcija ZN se je pa ponesrečila na celi črti. ZN so poslali na Ciper kar tri vrste posredovalcev, toda nobeden ni dosegel pri Makariosu ničesar.
Ko je naša administracija uvidela, da se pri Makariosu ne da doseči ničesar in da vse kaže, da so njegovemu režimu šteti meseci, se je spustila v pregovore s Turčijo in Grčijo. Poslala je tja svoje najbolj sposobne diplomate, ki pa tudi niso opravili ničesar, ne v Ankari, ne v Atenah. Kot zadnji korak, ki bi “moral” roditi uspeh, je bilo povabilo, naj prideta turški predsednik Inonu in grški predsednik Papandreou na obisk v Washington, da bi jih predsednik Johnson lahko osebno primerno obdelal. Johnson je videl oba predsednika kar za povrstjo v 4 dnevih, toda tudi on ni pri svojih gostih dosegel ničesar, razen nepotrebnega ponižanja.
Oba predsednika, turški Inonu in grški Papandreou, sta jo namreč iz Amerike mahnila kar naravnost v Pariz na posvet z generalom De Gaullom in sta ob svojem prihodu v Pariz izjavila, da upata, da bo De Gaulle našel čudežno formulo, ki naj zaceli ciprsko krizo. Ali je bilo Turku in Grku res treba javno reči v Parizu, da upata na pravi nasvet samo od De Gaulla, tega navadna pamet razumeti ne more. Vsekakor je bil De Gaulle previden, ni izjavil ničesar, kar bi prejudiciralo njegovo mnenje o ciprski krizi, ni pa tudi dodal nobene besede, ki bi izražala veselje nad neokusnostjo grške in turške diplomacije.
Kot se vidi, je naše državno tajništvo šlo gladko preko vsega tega in poslalo bivšega državnega tajnika Deana Achesona v Evropo reševat ciprsko krizo. Da bi res kaj dosegel v Atenah, Ankari in Nikoziji, v to more upati samo optimist.
Stvar je namreč treba postaviti na realna tla in ne gledati pri tem, da bo radi tega nastala zamera. Nadškof Makarios je kršil mednarodno pogodbo kar na svojo roko. Trdi, da se turški podpredsednik ciprske republike dr. Ku-čuk ni držal obvez in z zlorabljanjem veto pravice umrtvi-čil izvrševanje ustave in redno poslovanje javne uprave. Morda je to res, toda to še ne daje Makariosu pravice, da kar sam prekliče svoj podpis in se ne meni za ostale sopodpisnike.
Še bolj nesprejemljivi so cilji Makariosove domače politike. Hoče namreč vpeljati na otoku centralistično ustavo, ki bi v njenem okviru 20'/, turška manjšina bila samo privesek brez pravega političnega soodločanja in vpliva-Makarios sicer ponuja turški manjšini varstvo tujih držav, toda vsakdanja e' usnja govori, kako malo je tako varstvo
vredno. Makarios pa noče niti slišati o federaciji ali konfederaciji, kar bi verjetno zadovoljilo vsaj zmerne struje med grškim in turškim prebivalstvom.
Da bo kriza še bolj zavozljana, je treba vpoštevati, da nimata ne Grčija ne Turčija politično močne vlade. Vlada predsednika Papandreou-ja nima v parlamentu take večine, da bi se lahko uprla zagrizenim grškim nacijonalistom. V Ankari pa je na krmilu manjšinska vlada, ki ji grozi nevarnost nove revolucije od strani mlajših vojaških poveljnikov, ki bi radi šli iz NATO, obrnili turško zunanjo politiko v nevtralne vode, ciprsko vprašanje pa rešili z divizijami.
Vse to kaže, da ciprske krize ne bo konec, dokler se s pomočjo političnih viharjev ne razčisti ozračje v Ankari in Atenah in v obeh prestolicah pridejo na vlado ljudje, ki niso odvisni od zagtizencev. Ni nobenih znakov, da bi se to kmalu zgodilo. Tako dolgo bo pa naše vojno brodovje v Sredozemlju moralo skrbeti za mir, ki ga naša diplomacija ne more ustvariti.
kapelice, da bo to -kraj pietete in molitve.
Darila sprejemajo vsi odborniki, posebna pooblaščenca pa sta blagajnik inž. Jože Lekan, 1113 East 66 St., in tajnik Franc Sfiligoj, 1197 East 61 St., tel. EN 1-1119.
Fr. Sfiligoj
Genocidno zastrupljanje na Koroškem
Spomini na romanje v Lemont
Cleveland, O. — Ko se človek vrne z romanja ali potovanja, se tako rad spominja vsega, kar je doživel. Vtisi mu ostanejo živo v spominu.
Naše letošnje romanje v Lemont na ameriške Brezje je bilo Slovencev sploh ni in da po-
“Družina,” v Novi Gorici v Jugoslaviji izhajajoči list, je v eni zadnjih številk prinesla sledeči zanimiv članek o raznarodovanju koroških Slovencev:
“Naši razgledi” so že v lanski decembrski številki prinesli zanimiv zapisek “O koroških Slovencih”, v katerem izvemo, kako je na zborovanju Unije evropskih manjšin 1956. leta ob Baškem jezeru na Koroškem univ. profesor dr. A. Hilckman iz Mainza zavrnil trditve nemških nacionalistov, češ da na Koroškem
“Lojze in Janez” na šentviškem karnevalu
Cleveland, O. — Gornja slika aluminijasto poletno pohištvo.
predstavla dobro znana muzikanta “Lojzeta in Janeza”, Pe-cona in Trebarja, ko sta nastopila lani na šentviškem farnem karnevalu. Letos bosta zopet nastopila, predvidoma v četrtek zvečer. Čitatelje AD opozarjamo, na kupon na zadnji strani lista. Nekdo, ki bo navzoč na karnevalu in bo- ta kupon izročil tam, bo dobil zastonj 3-delno
Karneval se bo začel jutri, v sredo, zvečer in se nadaljeval do nedelje zvečer. Ves letošnji preostanek karnevala bo šel v sklad za nov sestrski dom in za nova vrata po celi farni šoli, ki morajo biti po predpisih varna proti ognju, pa tudi za novo čitalnico v šoli sv. Vida.
Veselja bo dovolj za vse, mlade in stare. Vsi prav prijazno vabljeni!	M. K.
Spominska kapelica
Cleveland, O. — Blagoslovitev spominske kapelice na Orlovem vrhu Slovenske pristave in z njo združeno proslavo spomina padlih lahko štejemo med izredne in važne prireditve slovenske skupnosti v Clevelandu.
Pomen te proslave presega delokrog Slovenske pristave in tukajšnje slovenske skupnosti. Sodelovanje ameriške uradne in celo drugorodne ameriške jav- man st. $10, nosti bo povzročilo, da bo vest o nas in o našem spomeniku prišla v svet. Naj izve naš narod doma in izven domovine, da smo še živi in budni in da izvršujemo del naloge, ki je doma ne morejo.
no) $40, Jože Abram $20, Rozi Kral $5, Jožefa Kuhar $15, Franc Lončar $10, Lojze Bajc $20, Peter Jelar $1, Albin Longar $20, Miha Vrenko $25, Ivan Hočevar $25, Neimenovani $30, Jože Štepec $10, Franc Tominc $30, Frida in Frank Grčar (ponovno) $15, Lojzka Preša $20, Lojze Šef $10, Lojze Modic $5, Jože Žnidaršič $10, Jože Križ-Jože Križman ml. $15, Milko Pust $10, Pavle Borštnik $10, Karel Zajec $5, Lojze Zajec $5, G. in ga. Janez Varšek $10, Franc Kristanc $25, Emil Mauser $5, Lojze Hribar $20, France Zupan $10, Jernej Zupan (ponovno) $20, Jože Starič $30, Anton Vogel $20, Maks Stanonik $20, Rozka Lapp $25, Ivo Zajc $10, Jože in Julka Klamer $5, Stane Grdin $20, John Pianecki $25, France Boh $20, Janez Jaklič (ponovno) $10, Mary Marinko $10, Družina Kete $5, Vili Bitenc $20, Vili Zadnikar $20, Lojze Modic $5, Rev. Jošt Martelanc, sliko Brezij anske Matere Božje, Frank Mlinar $10, Rose Culkar $5, France Grum (Rochester) $50, Janez Škrab e c $5, Anton Slak $10, Peter Trpin $10, John Suhadolnik $10, Stane Hočevar $10, Jakob Videtič $5, Janez Lovše (Alberta) $20, Janez Mramor (Lorain) $5. Carst Memorial Co. iz Waterloo Rd. je darovala mramornato ploščo in vklesala letnice na isto. Ga. Francka Cerar je prevzela stroške za križ v kapelici, Franc Zalar $10, Franc Vehovec $25, Lojze Kosmač $20, Slavko Miller $10, Ferdo Gospodarič $10, Franc Kremžar $10.
Še potrebujemo Vaše pomoči. Na vrsti je sedaj vprašanje strelovoda, razsvetljave, oltarne in druge notranje opreme,
Navajamo imena darovalcev ; ki so prispevali po zadnji objavi: Franc Tratnik $20, Dr. Maks Rak $100, Polde Zupančič $25,
Ciril Štepec $10, John Hainrihar $10, Milan Dolinar (ponovno)
$10, Jože Sojer $20, Dušan Mar-šič $10, Janez Stefančič $50,
Matija Grdadolnik $15, Rudi Merc $5, Janez Skubic $20, Jože Malovrh $20, Franc Možič $10, Tone Orehek $10, Miro Er-dani $10, Martin Erdani $10,
Ivan Berlec $5, Jože Dolenc $50, Stane Vrhovec $10, Tone Košir (ponovno) $10, Pavle Košir (ponovno) $10, France Rupnik $10, Jože Leben $10, G. in ga. Frank Majer $10, Stane Janežič $10, Ivan Cugelj $10, Ignacij in Alenka Hren $50, Darinka in Leopold Debevc $10,
Karol Bojc $20, Franc Pavšič $20, Franc Kastigar $20, Lojze Jarem $10, Jože Kokalj $10, Florijan Mrkun (Joliet) $2, Milan Pavlovčič $50, Jože Bojc $10,
Roza Jaklič (ponovno) $5, Tone Kocijan $15, Jože Lekan st. in družina $30, Ignac Ošaben $10,
Tony Sterle $10, Stane Krevh $5, Lovro Urbanija $20, Tone Nemec $20, Milan Jager $50,
Anton Meglič $20, Aleksander .zavarovanje pred zimo. Nadalje _ V Maroku namakajo okoli Prelog $10, Miha Sršen (ponov- je treba urediti prostor okrog pol milijona akrov površine.
zelo lepo in zadovoljivo. Naj malo opišem, kako smo se imeli.
Avtobus smo imeli naročen za soboto, 4. julija, za pol peto uro zjutraj. Vsi romarji smo bili pravočasno na mestu, le avtobusa ni bilo od nikoder. Z nejevoljo smo čakali, ker je bilo dokaj hladno jutro. Končno je avtobus le privozil, ura je kazala že deset minut čez pet. Voznik se je opravičeval, da je imel zamudo. Hitro smo zasedli sedeže in se odpeljali proti St. Clair ju. Pred Baragovim domom so romarji tudi že težko čakali našega prihoda. Ko smo se vsi vsedli, je bila vsa nejevolja pozabljena.
Vožnjo smo imeli prijetno. Družba je bila vesela. V Lemont smo se pripeljali nekako ob pol dveh popoldne. Ko smo dobili sobe za prenočišče, so nam lemontski bratje in nekaj žena lepo postregli, saj smo lačni dospeli na cilj. Naj v imenu romarjev in romaric izrečem o-sobju iskreno zahvalo za vse. Deležni smo bili prijetnega sprejema in prave, prijazne slovenske postrežbe. Vsi smo rekli, da prihodnje leto zopet poj-demo na Ameriške Brezje.
V Lemontu sem se srečal z mnogimi rojaki. Vsi so rekli kako radi čitajo Ameriško Domovino, ki izhaja v Clevelandu. Še meni so naročali, naj še kaj napišem, da radi čitajo moje dopise. Pa bom, če Vam ustrežem!
Srečal sem se z nekdanjim faranom sv. Lovrenca z Mr. in Mrs. Joseph Smrdel. Oba' sta bila nekoč dobra odrska igralca. Sedaj stanujeta nedaleč od Lemonta. Sta še oba čila, vesela in prijazna. Jože in njegova žena, Mrvarjeva Fanica, sta me spraševala, kako je pri nas v Clevelandu. Vse sta želela vedeti. Pozdravljata vse rojake po Newburghu. Tudi onadva rada čitata Ameriško Domovino. Lepo je, da tu rojeni rojaki tako radi čitajo slovenske časopise.
Govoril sem tudi s Frankom Trlepom iz Jolieta. Zelo je bil radoveden, kako žive rojaki iz Št. Vida pri Stični. On je doma iz vasi Podboršt, fara Št. Vid. Lepo pozdravlja vse Šentvidča-ne. Tudi Mr. in Mrs. Goljuf, ki sta doma iz Žubne, fara Št. Vid, vse Šentvidčane prav lepo pozdravljata. Pa še mnogo drugih pošilja znancem pozdrave.
Tako je v zadovoljnosti potekel čas. V nedeljo ob petih popoldne smo se poslovili od znancev in prijateljev in od čč. duhovnikov ter zopet zasedli avtobus. Resničen je rek: Slovenec povsod prijatelje ima!
Na poti domov smo imeli v avtobusu pravi koncert. Petje sta vodila Math Tekavec in Frank Grčar. Res, lepo in prijetno je bilo.
Vsem romarjem in romancam pošiljam najlepše pozdrave. Upajmo, da bo Marija Pomagaj uslišala naše prošnje, da bi bili vsi drugo leto živi in zdravi, da bi zopet lahko pohiteli k Njej in se ji zahvalili za vse neštete dobrote.
Vsem najlepša hvala in ■ prijazen pozdrav!
Jakob Resnik
menijo tako zvane dvojezične šole samo nasilje nad Nemci. Take in slične trditve so tudi nam že dobro znane in so za Hilckmana najboljši dokaz, da se je nad koroškimi Slovenci vršilo nasilje in raznarodovanje in da sta nemški narod i n avstrijska vlada dolžna popraviti to zgodovinsko krivico. Težnje po takem vcepljanju manjvrednostnega kompleksa manjišini in po tem naglejšem odtujevanju manjšine lastnemu jeziku in tradiciji označuje Hilckman zelo posrečeno celo s posebnim iz razom “zastrupljanje duš” (Seelenvergiftung). Da, to je posebno zastrupljanje množic in morda še edino te vrste v Evropi.
Z žalostjo ugotavlja Hilckman take tendence na Koroškem. Sprašuje se v svojem članku, zakaj si danes komaj še kdo upa prijaviti svojega otroka v dvojezično šolo, ki naj bi po zlomu nacizma skrbela za ohranitev slovenske narodnosti. In kdo bo še obiskoval leta 1957 ustanovljeno gimnazijo za Slovence v Celovcu ob stalnem nazadovanju obiska dvojezičnih šol. Vzrok temu je zastrupljanje duš, ki ga vrše nemško-nacionalni krogi in pa domači renegati, ki jih pa tudi Hilckman smatra za hujše poturice nego
Klub slovenskih upokojencev - St. clairsko okrožje
nekdanje janičarje. Razen tega nemški avtor izrecno ugotavlja, da so še zmeraj na odločilnih mestih pri oblasteh večinoma isti ljudje, ki so “1942. leta vodili izseljevanje Slovencev in čisto javno razglašali svoj namen, popolno iztrebljenje slovenstva”. Tak genocidni, rodomorni značaj ima seveda tudi Hilckmanovo zastrupljanje duš, ki je torej isto kakor genocidno zastrupljanje.
To zastrupljanje ni fizično, hitlerjansko, je pa tem bolj učinkovito in trajno, in je v obdobju enega stoletja nekdanjo večinsko mejo slovenstva na severu Koroške potisnilo do današnje manjšinske meje na jugu dežele. Kam naprej? Pri tem je v zvezi z lansko Spomenico koroških Slovencev najvažnejše nadaljnje dejstvo, da postajajo v novejšem času takemu genocidnemu zastrupljanju nemalo naklonjene tamdšnje cerkvene oblasti prav v tistem predelu dežele, kjer bi bilo to najmanj umestno. To ugotavlja tudi dr. Hilckman, ki je objavil svoje ugotovitve v katoliški reviji in je sam katoličan. V članku piše: “Žalostno je, da se mora ugotoviti, da cerkvena oblast neke cele narodnostne skupine veruje, da mora nadaljevati z germanizacijskim delom nacistov”. Hilckman misli kajpa na celovški ordinariat, v katerem stopa prav v tem pogledu v tako značilno ospredje nam že dobro znani dr. Josef Kadras, generalni vikar krške škofije in cerkveni steber nemštva v deželi.
Izrazito težnjo po takem genocidnem zastrupljanju naših ljudi izpričuje tudi tisti propagandni letak “Unsere Heimat”, ki so ga, kot smo že poročali, nasprotniki Spomenice bili razposlali “katoliškim gospodinjstvom” po južni Koroški. Že sam način pisanja hoče vzbuditi v bravcu vtis, da je vse, kar bi bilo rado na Koroškem še “slovensko”, samo očitna ali le spretno prikrita laž in prevara.
Cleveland, O. — Na zadnji seji, ki se je vršila 8. julija, je naš odbor sklenil, da klub priredi piknik na SNPJ farmi v' Cleveland, O. - V četrtkovi
sredo, 12. avgusta 1964. SNPJ lzda^ A'D' 9' iuhia t' lJe Ja“ farma leži nedaleč od Rt. 6, ali
H knjigi “Po Severu in Jugu”
Cleveland, O.
Chardon Rd.
Avtobus bo odpeljal ob enaj-tih dopoldne, vrnemo pa se s farme ob sedmih zvečer. Vse člane našega kluba lepo prosimo, da so pravočasno na mestu. Za člane in članice je vožnja brezplačna, za nečlane pa znaša en dolar. Kdor se želi pripeljati s svojim avtom, je tudi dobrodošel. Udeležite se te naše edinstvene prireditve, veselega piknika v lepi naravi. U-pamo, da nas bo veliko, da se malo pomenimo, da obudimo spomine na mlada leta.
Na farmi bo na razpolago o-kusno kosilo za samo en dolar, pa tudi druge dobrote, saj imamo odlične kuharice in točaje. Kdor bo želel balinati, bo lahko, pa tudi zapeli in zaplesali bomo. Jamčimo vam, da se boste ves čas prijetno zabavali in da boste zadovoljni odšli z našega piknika.
Mar ni lepo, da stari upokojenci tako radi pridemo skupaj? Bodimo složni in prijazni drug do drugega, dokler še živimo. Pridimo v velikem številu na piknik Kluba slovenskih upokojencev st. clairskega okrožja.
nez Sever v svojem članku o tej knjigi omenil glede cene knjige, to je, da se trenutno še ne ve, kako je s ceno knjige. Ker sem med tem dobil sporočilo od Mohorjeve družbe glede cen, sem se odločil za $5, četudi so pri Mohorjevi mnenja, da bi z ozirom na vezavo in vsebino bila cena lahko višja.
H knjigi želim pripomniti tole in to predvsem glede Rusije; o njej pisati danes je težava in ni nič čudnega, da se je nekdo baje premislil kaj pisati o Rusiji. Rad verjamem, ker svet danes zelo sovraži Rusijo; tudi nekateri Slovenci. Mene to ni motilo, niti da ne bi šel v Rusijo, četudi so me nekateri proglasili za komunista. Prav tako me ni odvrnilo od namere, da ne bi o tej Rusiji napisal, kar mislim, da je res, in kar po mojem ni res. Če jo drugi brcajo, jaz jo ne bom, pač pa sem ji hvaležen, ker mi je nad 4 leta dajala kruha in mi tudi pomagala do srečnega povratka v domovino.
Rad verjamem, da marsikomu ne bo všeč, kar sem napisal; toda dejstvo je dejstvo:	Rusija
vstaja v novo življenje. Če je Mati božja v Fatimi naročala
^trem pastirčkom, naj molijo za Kdor želi imeti kaka zadevna |Rusij0 to je ta Rusija na p0_
pojasnila, naj se obrne na Johna ti v iepo bodočnost. In Tebi,
Tavčarja ali na Josepha Okorna.
Člani in članice, prisrčno dobrodošli na našem pikniku. Vaš vdani prijatelj
Anton Logar
Slovenec, ki Rusijo sovražiš, pravim: Moli zanjo, če si res — Slovenec in Slovan.
Jože Grdina,
1133 Addison Rd., Cleveland, O. 44103
KANADSKA DOMOVINA
Newtorontske novice
Samo še ob zidanju cerkve so župijani Brezmadežne pokazali toliko navdušenja za (prostovoljno delo, kot so ga ob priliki nove maše preč. g. Jožeta Plevnika, S. J. Vse je delalo: mini-strantje so zbirali duhovni šopek za novomašnika in se vadili v cerkvenih obredih za slovesno mašo. Pevke in pevci so se pod vodstvom preč. g. F. Sodje, C.M., skrbno vadili v petju. Žene in dekleta Katoliške Ženske Lige so pripravljale vse potrebno v kuhinji ter krasile dvorano in cerkev. Možje in fantje so postavili pred cerkev po slovenski navadi velike mlaje. Najbolj vneti med vsemi župljani so bili pa seveda Posavci, ožji novomašnilkovi rojaki. In tako je nova maša v cerkvi Brezmadežne v nedeljo, 21. junija, res lepo potekla. Pevski zbor je pel tako lepo, da je profesor J. Sever iz Clevelanda predlagal, naj bi samo petje eden od poslušalcev posebej opisal. Novomašni govornik g. profesor Lojze Ambrožič je v svoji pridigi lepo razložil pomen duhovnika kot ■ftiašnika, ki opravlja najsvetejšo daritev. Ganljiv je bil prizor, ko je novomašnik obhajal najprej svojo mater, ki je bila toliko let ločena od svojega sina, sedaj je bila pa za plačilo deležna tolilke duhovne radosti tako na novi maši v cerkvi kakor na novomašni gostiji v dvorani. Cerkev Brezmadežne je bila polna kot še nikdar doslej in bo ostala vsem, ki so se je udeleži li, v najlepšem spominu.
Kakor je bilo v cerkvi vse slovesno in polno pietete, tako Je bilo v dvorani na gostiji vse domače in veselo. Dvorana je bila zelo okusno okrašena. Na steni nad novomašnikovim sedežem kelih s hostijo, ob strani Pa grozdje in pšenično klasje ^red kipi velikih slovenskih škofov: Barage, Slomška, Jegliča in Rožmana so bili bujni pu-^eljci rdečih nageljnov. Obed bil zelo okusno pripravljen, osavci so imeli svojo mizo in so vidno izstopali med vsemi gosti. Na obrazih si jim bral, ako so vesejj jn ponosni na svojega rojaka-novomašnika Jožeta Plevnika, S.J. Spored govorov po obedu je duhovito vo-d profesor preč. g. Lojze Am-rožič. Najprej je dal besedo svojemu očetu Lojzetu “starej-scmu”, da je prebral pismo g. aneza Gruma, iki na novo mašo di mogel priti, še pred tem pismom je pa g. Ambrožič prebral Pismo bivšega župnika na Je-plci> g- Janeza Puclja. V imenu osavcev je novomašniku govo-11 zel° lePo g. Marjan Jakopič.
V imenu slovenske farne skupnosti v Hamiltonu, v katero spada tudi novomašnikova sestra ga. Marija, poročena Suhadolc, je govoril dr. Lojze Tomc. Poleg resnih misli v pesniški o-bliki, ki so veljale novomašniku, je zabaval goste z duhovitimi dovtipi, da so se od srca nasmejali. Pisec teh vrstic je spregovoril v imenu slovenskih misijonarjev in v imenu župljanov župnije Brezmadežne ter je novomašniku in župljanom iskreno čestital k tako lepo uspelemu novomašnemu slavju. Kot zadnji je govoril novomašnik sam, ki je najprej zahvalil Boga za milost poklica; od ljudi pa je izrazil zahvalo najprej svoji sestri Marici in svoji materi. Ganljivo je bilo, ko je novomašnik pripovedoval, kako se je tudi njegov oče, ki je že vse gledal v luči večnosti (bil je namreč že zelo težko bolan in je kmalu potem umrl), nazadnje vdal, da bo rod Plevnikov izumrl, ko se je še zadnjji sin, ki je ostal pri življenju, odločil za duhovniški stan. Z iskreno zahvalo vsem, ki so mu kakor koli pripomogli do cilja in do tako lepo uspelega novomašne-ga slavja, je novomašnik končal govor in obed zaključil. Nato so bile še v cerkvi slovesne pete litanije Matere božje z zahvalno pesmijo. Novomašnik je še enkrat vsem navzočim podelil novomašniški blagoslov. Nato so se pred cerkvijo še nekaj časa prijatelji in znanci pogovarjali in se začeli počasi razhajati. Ostal nam je svetel spomin na to novo mašo, ki nam bo pomagal, da na novomašnika ne bomo pozabili, ampak se ga bomo radi spominjali v svojih molitvah pred oltarjem.
SLOVENSKI NARODNI PLES — Poizor z nastopa plesne skupine NAGELJ na sporedu Katoliškega dneva v Torontu.
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
World Travel Servite
Ltd.
GRUPNO potovanje z ladjo
LaVgUSta do 23' oktobra iz
Montreala v Le Havre ali Rotterdam in nazaj $333.-.
ROžIč: New York - Ljubljana |n nazaj, kombinirano avion ° Nemčije, potem vlak — OS $369... Datum: 12. dec. do januarja.
R°sebne imigrantske cene, 21 ni z avionom ali 30 dni z ladjo.
Pošiljke denarja, bankovci. — °tni listi in vizumi. — Prodaja kovčkov. — Pišite:
258 College St., Toronto 2b VVA 3-4868	WA 3-4261
Poleg nove maše smo kmalu nato doživeli še eno zelo lepo slovesnost na Slovenskem letovišču pri Boltonu:	Katoliški
dan, posvečen slovenski mladini. Ker so bili župljani župnije Brezmadežne zelo zaposleni s pripravo na novo mašo, je glavno breme priprave Katoliškega dne odpadlo na župljane župnije Marije Pomagaj. Vendar so tudi župljani župnije Brezmadežne po svojih močeh sodelovali in doprinesli svoj delež. Zlasti bi rad omenil našega žup-Ijana g. Franca Ostroniča, ki je sam osebno izdelal zelo lep križ in ga je poklonil za Slovensko letovišče. Sam ga je tudi pomagal zasaditi v zemljo na najvišjem kraju Slovenskega letovišča na večer pred Katoliškim dnem. Ob zaključku Katoliškega dne smo križ slovesno blagoslovili in smo slovensko mladino spomnili, da mora ostati križanemu Kristusu zvesta, ker je seme tistega izkrvavelega slovenskega naroda, ki se je re-
venske mladine kot še nikdar poprej; tudi k obhajilu jih na Slovenskem letovišču še ni nikdar toliko pristopilo kot ta dan. Nastopali so sami mladi, ponaj-več otroci tako pri službi božji kakor pri popoldanski kulturni prireditvi, številna udeležba — večja kot kdajkoli doslej — je pokazala, da Slovenci razumejo pomen slovenske' mladine v Kanadi in da so ji s svojo udeležbo hoteli dati priznanje. Gotovo moramo biti hvaležni prav vsem, ki sodelujejo v katoliških organizacijah pri vzgoji slovenske mladine. Katoliški dan naj bi dal samo novega zagona tako vzgojiteljem kakor slovenski mladini. Prečastiti g. Ignacij Kunstelj, ki je bil na obisku v Torontu in se je Katoliškega dne udeležil, bo lahko povedal Slovencem v Londonu in po o-stalih krajih Zapadne Evrope, da se kanadski Slovenci s svojimi duhovniki na čelu trudijo, da bi slovenska mladina v Kanadi ostala zvesta Bogu, Cerkvi in slovenstvu, in da so nekaj zunanjih sadov tega prizadevanja pokazali tudi na Katoliškem dnevu, ki je bil prvič v celoti posvečen slovenski mladini.
Cerkveni odbor župnije Brezmadežne je na vrtni veselici v soboto, 27. junija, podelil nagrado v zneslku $500 ge. Miji Ferku!, ki je poklonila cerkvi $250. Zadnjo nagrado $500 bo podelil cerkveni odbor v nedeljo, 26. julija, na pikniku, ki se bo vršil na Slovenskem letovišču pri Boltonu.
Kako sem doživljal začetek in potek komunistične revolucije doma
(Nadaljevanje)
Zdi se mi, da smo vse predaleč in prehitro prešli od iskanja krivcev za našo revolucijo tem pisanjem. Saj smo že zagazili v njo samo. Povrnimo se nazaj, morda celo v leto 1917.
Skušajmo poiskati še par čini-ševal vedno z vero v Križanega' te^vev’ so grobo posegli v po-in je zato vedno izšel iz vseh mo^ onirn’ i 80 nam t0 g°rje stisk in preganjanj okrepljen.^ako ^ztrajno_ P^lprfvljaH' Ta-In doživeli bomo tudi dan, ko
ko vztrajno in goreče, da jih imamo v tem lahko za zgled. 1917 se je
Božja in priporočala — pokoro! Pokora, pokora! In kakšna so bila ta znamenja?
Mislim, da se jih vsi, ki smo prišli po tej revoluciji sem čez morje, prav dobro spominjamo: Bilo je v januarju leta 1938 zvečer okrog devete ure. Vse nebo je zagorelo v velikanskem plamenu in ogromni zublji ognja in dima so se dvigali proti nebu. Ko se je nebo v sredini pomirilo, so se začeli dvigati ognjeni zublji izza tega griča, čez kako uro je tu nekoliko pojenjalo, pa se je dvignilo izza drugega, pa zopet tretjega. Pa zopet izza te gore in čez čas zopet izza one. In tako dalje. Držalo je pa to daleč čez polnoč in v nekaterih krajih skoraj do dne. Mnoge gasilske naprave so bile v pripravljenosti vso noč, nekatere brizgalne so se že podale na kraj, kamor je kazalo, da kliče dolžnost, pa so se sredi pota obrnile, ker je tam prenehalo, pa se dvignilo v čisto nasprotnem kraju itd. še sedaj vem, kako sva govorila z ženo, opazujoč ta nenavadni in strašni pojav, da je to neko znamenje od zgoraj, ki ne pomeni nič dobrega.
Zjutraj so prihajali ljudje in pripovedovali isto in vsakemu se je videlo, da ne pričakuje od tega nič dobrega. Časopisje je prinašalo poročila o tem več dni, nekaj omenjalo severni sij, a kaj konkretnega ni nihče povedal. Ker bilo je res nekaj tako nenavadnega — groznega — da se ni nihče upal izreči točne sodbe. Počasi se je stvar pozabila. Pozneje šele, ko je bilo že vse prepozno, so pa povedali, da je to napovedala že Mati Božja trem pastirčkom. Zakaj niso tega prej povedali, ne vem. Kdo je to zakrivil, tudi ne vem. Saj bi gotovo vse skupaj ljudem nič ne pomagalo, ker človek je tak, da ga moraš s polenom po glavi mahniti.
Dokler jo ne dolbi pošteno po glavi, se nič ne zmeni za nobeno reč, pa naj bo še tako resno prikazana. Kdo od povprečnih je hotel verjeti prej, kaj nam prinaša “Osvobodilna Fronta”, kdo od teh je verjel, da so “krščanski socijalisti močno povezani s komunisti, kdo je verjel, da so vse točno dogovorjeni
li, so jim z drugimi vred vse zaplenili in jih pognali prav mnogo tudi čez mejo. In tukaj poleg so bili mnogi dobri, verni ljude, ki so jim nasedli, verjeli.
Ako se tule nekoliko ustavimo in premislimo, kar je zgoraj zapisano, pridemo do zaključka, da je mnogo krivde na nas samih, da se je pri nas tako strašno razbohotila revolucija. Naša duhovna plat jo je pomagala pripravljati. Mogoče je bil to levji del za njen nastanek. Nič ne mislimo, “da je v nas samo dobro ter da smo — posoda svetosti —” (Berdjajev). Položimo roko na srce in vzklikajmo: Moj greh, moj veliki greh! O Bog, odpusti nam! — Morda je eden najhujših grehov bogokletje. In mi smo kletve prevzeli od obeh mejašev, italijanskega in madžarskega, pa tudi od srbskega, ki ti prepacka vse do kučnega broja. Bogokletja so se slišala prav povsod in sramotila se je Mati Božja. Kdo je kdaj nastopil proti?! Nihče ni upal in hotel v to poseči, pa čeravno je bilo to po ustavi prepovedano in kaznjivo. Kdo se je upal javno odkriti in moliti ob zvonjenju Angelovega češčenja. Kdo, ko se je oglasil navček in oznanil, da odhaja v večnost duša, ki je pa morda potrebna še kakega očenaša? Pa kaj bi našteval! Vsak naj pomisli sam, kako “vzorni’ katoličani smo bili... Tako “vzorni”, da nas je nebo samo opozorilo in nam poslalo Mater Božjo s prošnjo, naj se spreobrnemo. In pozneje strašna nebesna znamenja tudi prav zato; a nismo se za vse skupaj nič zmenili. Mnogi so pa verjeli onim, ki so nam dopovedovali, da Boga ni, zato Ga ni treba častiti in se Ga ne bati. To je bilo pač lažje za vsakogar. In ker ni bilo spreobrnjenja, pač pa je ostalo vse zakrknjeno, zato je Bog dopustil, da so nakovali toliko gorja na naš narod. Prav lahko verjamemo, da bi si ga s pametnim ravnanjem lahko prihranili.
bo Kristusov križ zmagal komunistično zvezdo in prinesel svobodo slovenskemu narodu; samo slovenska mladina mu mora ostati zvesta in nadaljevati katoliško poslanstvo svojih vernih slovenskih prednikov. Talko krase Slovensko letovišče že štiri Ostroničeve kapelice in sedaj še ta veličastni križ. Naj mu bo križani Jezus sam prebogat plačnik!
Letošnji Katoliški dan, posvečen mladini, je imel te-le prednosti. Najprej je Bog dal tako lepo sončno, vendar ne vroče vreme, da bi si idealnejšega za tak dan sploh ne mogli želeti.
To je gotovo povsem Stvarnikova zasluga.
Katoliškega dne je bila, da je1 dem, že čisto blizu.” Tako ne-ta dan zbral skupaj toliko slo-!kako in še več je govorila Mati
napravi tak izpad. Ki zopet kliče jezo božjo nad nas... In po vsem takem in enakem si prav moško domišljamo, da je v nas “vse samo dobro” tudi še sedaj, kakor da je bilo včasih... O, pa ni tako, ne! In prav čuditi se je, da kadarkoli je govorjenje in pisanje o pripravi, poteku in grozotah naše revolucije, je vse povsod povedano in zapisano le o krivdi naših nasprotnikov, brezvercev in komunistov. Nihče pa ne zapiše: Pa tudi mi sami smo krivi. Priznajmo to — priznajmo.
In čudno to: Vse to smo videli, vse imeli na dlani, skozi vse gorje prejadrali, pa ostali prav taki, kakršni smo odšli. Kako radi nasedamo komunističnim vabam. Mesto, da bi pobijali njihove nauke, jim pa prav lepo sledimo in jih hvalimo, da so se spremenili. Da se je komunizem spremenil! To trdimo. In to trdijo taki, ki bi jim pripisal, da s svojo glavo mislijo. Ubogi človek! V vsej zgodovini se nisi prav nič spremenil. — Ali smo morda že pozabili, da so v Rusiji pred par meseci ustanovili zavod za znanstveno brez-boštvo. In to incijativo je dal odbor komunistične partije. Komunistične, ne kake druge. In ta odbor je dal temu zavodu velikanske naloge, kaj ima vse storiti, da se vera čimprej zatre in izgine. Naročeno je, da morajo zlasti mladino skozi vso šolo zastrupljati s protiversko propagando in ji uničiti vsak dvom o veri. Nič jih ne briga drugo kot le to, da odstranijo Boga iz Rusije. Nič jim ni mar, da po skoraj pol stoletja njihovega vladanja in raja ljudje stradajo. Nič mar, da so morali kupiti ogromne količine žita od tako osovraženih kapitalistov, da niso milijoni pomrli od lakote. Kdor tega ne vidi in ne u-pošteva, je z njegovo glavo nekaj narobe. Kdor po vsej tej razpravi še zagovarja in streže komunizmu na en ali drug način, je slabič in breznačelen nadutež, ki nima toliko moči, da bi mislil po svoje in se otresel hudobe, ki mu prišepetava na ušesa o komunističnem raju.
Bodimo možje na trdnih nogah! Ne dovolimo nikomur u-mazati svoje časti, ne pustimo si mešati pamet. Ne sovražimo človeka, ki nam to in ono prigovarja, sovražimo le komunistično idejo in to mu povejmo. Lahko sva prijatelja, a so komunizmom pojdi proč od mene. Samo enkrat mu je to potrebno povedati odkrito in odločno, pa ne bo več silil v nas. — Zdaj, ko smo malo Obtožili tudi sami sebe, se pa vrnimo nazaj v našo tragedijo. Združimo se v lju bežni in molimo, da bi nam bilo prihranjeno prihodnje gorje. Zdi se mi namreč, da je tale zadnji potres, naj večji v zgodovini človeštva, za nas nek opo' min, naj se zresnimo in posta nemo bolj pridni.
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko ali dekle, da bi varovala otroka. Bi tu živela. Kličite zvečer ali v soboto ali nedeljo KE 1-3911.
(135)
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Iščemo starejšega moškega za delo na dvorišču. Mora razumeti tako delo; enkrat na teden. Kličite 663-8512.
I	__________(135)
MALI OGLASI
E. 71 St.
Na 1081 oddamo 5 sob. Plinski furnez. Kličite oskrbnika 881-7529.	(x)
Lot naprodaj
V Euclidu 37i/2 x 125 čev. Kličite RE 1-8873 po 4. uri pop.	(134)
Stanovanje v najem
Štirisobno stanovanje se odda Odraslim. V bližini 68. ceste in St. Clair Ave. Kličite EN 1-9435.	(134)
V najem
Oddamo opremljeno sobo in kuhinjo na 1114 E. 63 Street. Vprašajte istotam. —(134)
14817 Pepper Ave.
7-sobna semi-bungalow hiša, 5 sob in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, garaža za 3 kare, velik lot. $10,500. Lahko se takoj vselite.
HRIBAR REALTY GL 1-2500
(134)
Izvršujemo cementna
JaI« Dovozne poti, pločnike, IIC Id brezplačna ocenitev.
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993

Da ni bilo pri nas vse lepo in dobro, pove že samo dejstvo, da sta se upor in revolucija sploh začela. Kadar je telo zdravo, nič ne boli, noben živec nič ne protestira. Tako je tudi v upravi, tako pri posamezniku. Kjer je vse lepo, pravično in pošteno, tam ni protivnika, tam nihče ne
okupatorjem, kdo je verjel, da V letu 1917 se je prikazala bodo uganjali take grdobije, tak Mati Božja trem pastirčkom na nečasten posel, kadar bo prišel | revolucijonira. Tam vladata le Fatimi na Portugalskem. Poleg njihov čas? Deloma so ljudje s^0ga in ljubezen. Oh, kako bi drugega jim je govorila tudi o verjeli, da le morda bodo zavla- človek želel, da bi bilo tako med človeški zlobi ter jim tožila, ka-'dali, verjeli tudi, da ako bodo nami Slovenci tukaj, ali kjer-ko strašno žali svet Boga. Rek-j zavladali, bodo vladali brez Bo- kok 30 razseljeni. Kako Bogu la jim je, da, ako se svet — člo-ga. Zato so jim mnogi, boječi J doPab^Pvo bi bii° to. Ker smo
nenačelni slabiči stregli, kolikor 8k skozi tolike preizkušnje — so mogli, jim pošiljali vagonske^n smo J° tudi mi dobili po gla-pošiljke in težke tisočake. Pa to Prav pošteno, bi človek s sine iz ljubezni, ne iz dobrote, pač gurnostjo pričakoval, da ne bo-pa da so sebe krili ter da bi v mo več gazili po starem blatu, njihovi natančni kartoteki bili Ra ti prileti brca iz celice v boljše označeni, bolje “karak- E;kupini, krivična in potvorjena, terizirani” za one čase, ko bodo ^ tam, od koder bi morala pri-zavladali, da bi tudi v novem kaiati le ljubezen in dobrota.
veštvo — ne bo spreobrnilo, bo poslal Bog na zemljo strašne šibe. Vojsko, lakoto, preganjane ter še druge nadloge. Nekateri narodi bodo zbrisani z zemlje. Ako bo človeštvo ostalo zakrknjeno kot sedaj, se bodo kmalu pokazala velika znamenja na nebu, kar naj bo ljudem zadnji opomin za poboljšanje.
Ameriško govedo živo naprodaj v Evropo
NORFOLK, Va. — Preteklo soboto so tu naložili na dansko ladjo Cimbria 800 glav ameriške goveje živine s povprečno težo 550 funtov, da jo prepeljejo v Italijo. Tam nameravajo živino še nakaj časa rediti, da bo dobila za trg primerno težo. nakar jo bodo prodali za zakol.
Povpraševanje po govejem mesu je večje, kot so ponudbe, ker je izostal v zadnjih mesecih uvoz iz Argentine. Živinorejci iz Združenih držav bi si radi sedaj pridobili kos evropskega tr ga. Na ameriškem trgu je ponudba živine večja od povpraševanja, kar pritiska cene navzdol.
Hiša naprodaj
4 sobe zgoraj, 4 spodaj, 2 garaži, na 730 E. 157 St. Kličite PO 1-7480.	(134)
Ženitbena ponudba
Pridno in pošteno slovensko dekle srednje starosti, katoličanka, precej visoke postave, želi spoznati sebi primernega fanta v svrho ženitbe. Tudi vdovec ni izključen. Samo resne ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko: Srečno življenje. ________________________-(137)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo zaradi odhoda v stari kraj; 6-sobna hiša, 3 spalne sobe zgoraj. Hiša je v najboljšem stanju, nič popravila. Na dobrem prostoru, trans-portacija. 19784 Renwood, blizu E. 200 St. v Euclidu. Med tednom odprto po 5. uri pop., v soboto in nedeljo ves dan. Kličite IV 6-3319.	—(137)
Hiša naprodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.	(148)
V najem
Tri sobe oddamo priletnemu človeku. Kličite 531-5192 po 6.30 zvečer.	(135)
CLEVELAND, O.
raju” pri njih ostali na visokih Mesto tega pa brca, ki zaseje Ako .tega spreobrnjenja ne bo, položajih in pri koritih. Ko Selmnog° Jeze, opravljanja in je pa to opomin, da so stiske, | je preobrnilo, je pa dobil vsak'kletvine • • ■ Nič se nismo nauči-Druga prednost' ki jih Bog pošilja za kazen lju- ta svoje po glavi. Mesto, da bi k od opominov od Zgoraj, nič
bili hvaležni tem pametnjako- se poglobili v sebe. Pomislimo, vičem, kakor so oni pričakova-lkoliko škodo v duhovnem oziru
V najem
Tri neopremljene sobe, krasno dekorirane, oddamo 1 ali 2 zanesljivim, treznem osebam. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spredaj.
(xTu-Fr)
Ženitbena ponudba
Izobraženo, 30 let staro dekle, se želi seznaniti s poštenim fantom v svrho ženitbe. Samo ponudbe poslati n a Ameriško Domovino pod značko “Začetek novega življenja.”	—(135)
V najem
Sobo oddamo na 1008 E. 71 Street. Kličite HE 1-8127.
(135)
Pierre Benoit:
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
Antiopa je sedla poleg nje na divan. Lady Flora jo je poljubila na čelo.
“Ah,” je dejala, “gospod Gerard, krotilec upornih kobil. Kako ljubeznivo je od vas, da ste se odzvali takoj mojemu prvemu povabilu.”
Smehljala se je.
Antiopa se je neprisiljeno naslonila na blazine.
“Reginald,” je dejala lady Flora, “preveč udobno sedim, da bi se premaknila. Bodite za hčer in nam nalijte čaja.”
Z naravnost vilinsko spretnostjo je pripeljal Reginald majhno čajno mizo s čajnikom in z vsem ostalim. Nalil je An-tiopi čaja, potem pa še sebi. Jaz sem izBral portsko vino. Prav tako je naredila tudi lady Flora. Že zaradi same te izbire se je začelo med nami razvijati razpoloženje.
Lord Reginald je sedel na preprogi ob mojih nogah in se je zabaval s tem, da je s pecljem orhideje dražil malega salonska psička. Pes je imel tako veliko dlako, da ni bilo videti niti glave niti repa. Divje je hlastal po roži.
“Dovolj, Reginald, pusti Irmo pri miru,” je dejala mati s posebnim kovinskim glasom kateremu se je poznalo, da je že po naravi navajena ukazovati.
Porabil sem ta čas, da sem opazoval lady Floro. Srkala je iz kozarca portsko vino, si prižgala cigareto in se razgo-varjala z Antiopo. Nepotrebno bi bilo poudarjati, da je name naredila globok vtis. Elegantna, lepa ženska ima vedno na mlade ljudi iz preprostih krogov močan vpliv.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOB SALE
BEVERLY — BY OWNER. Lge. 7% rms. $17,500. Owner leaving town. Must sell quickly. 3 lge. bdrms. plus nursery or den. IVfe baths, din.-rm. & fam. rm., lge. lot, 2 car gar. Close to all schls., shpg., transp. — 9800 S. Vanderpool. PR 9-7308. (135)
BROOKFIELD — BY OWNER. 5 room home, 1% car gar., full bsmt, aim. siding, S/S, 2 bdrm. Ideal location. $ia,900. — HU 5-5682.	(134)
'	ROLLING MEADOWS —
BY OWNER
3 bdrm., lge. cor. Indscpd. lot. Excel. cond. Alum. S/S, washer, dryer, stove, plus extras. 2 blks. to churches, shpg., all schools inch Catholic Girls High School. $16,000. CL 5-0158.	(136)
'	CICERO — BY OWNER.
10 yr. old 2 story brk. Inc. prop., 5-3 comb, storm wndws. & screens. Fam. sized kit., cer. ti. ba. dwn-stairs. Full bsmt w/all storage fa-cil. Lge. lot, excel, investment op-port. 5303 W. 30th St. OL 2-2698.
(136)
GLENVIEW — NORTHFIELD WOODS — BY OWNER. $22,900. 3 bdrm. bi-level, gar. crptg., 1% ba., plastered walls, hardwd. fir., Nr. Randhurst-Golf Mill. See to appreciate. 827-6851.	(135)
BUSINESS OPPORTUNITY
DINERS (2) — FOR SALE Owner selling two stainless steel diners. In business for the past 12 years. One in the heart of St. Pete and one in the heart of Treasure Island and Madeira beaches. Open. 24 hrs. doing volume business. Nets approx. $20,000 each yearly. Will trade. Red Dragon Diner, 1247 First Ave., North, St. Petersburg, Fla.
896-7526 ST. PETERSBURG
Ta vpliv deluje tako močno, da postanejo taki ljudje takoj zagrizeni zagovorniki reda in starih običajev, če jih pa ženske gledajo z viška, se takoj izpremene v strastne pristaše prevrata in državljanske vojne. Marija Antoinetta je imela tako zapeljivo moč, katero so ji vsi priznavali, če bi se ta kraljica leta 1788. domislila, da bi napravila veliko slavje in bi povabila pol ducata klatežev, kot so bili Saint Just, Barnave, Fabre, d’Egla-tina, bi gotovo ne izbruhnila revolucija, če bi bili ti ljudje s tem slavjem zadovoljni. Tudi Bonaparte bi svojo kariero zaključil kot širokousten stotnik pri artileriji in ne bi Evrope in tedanje družbe spravil v tako zmedo.
Opazoval sem torej lady Floro. Oblečena je bila v žamet rubinaste barve. Svetlo-plavi, ki’atko ostriženi lasje so ji obdajali glavo kakor griva. Njen dekliški tilnik je bil gol. Kljub temu, da je imela izrezano obleko, nisem imel vtisa, da bi to bilo pretirano. Moral sem pogledati na sina, ki ji je sedel ob nogah, da sem se lahko spomnil na njeno starost. In celo tedaj se mi je vse zdelo neverjetno.
“Take stvari je treba videti, da jih lahko verjamemo,” je rekel moj skromni zaupnik, služabnik William. Ah, če bi pogledal njo samo, bi se mi to zdelo nemogoče.
Okoli pasu je bila prepa-sana s širokim temnim pasom. Videl sem samo eno nogo v zlatosvileni nogavici.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
19c HAMBURGER DRIVE IN~ New good going business for rent or for sale in Barrington. Selling on account of health. Located .on busy NW Hwy. near high school, park and swimming pool. DU 1-1910, DU 1-6943.	(137)
HOUSEHOLD HELP
2ND COOK.
Experienced, over 30 years. Own room. In Suburban home. Winters in Florida. References required. — Call LA 5-0065 or Week-ends 827-2592.	(137)
REAL ESTATE FOR SALE
NORTH RIVERSIDE 7 Room residence, 4 bedrooms, 2 car garage. Full basement with rec. room and bar. Modern. 7 yrs. old. Priced for quick sale by owner. Phone Hickory 7-7196 — 2419 West-over.	(137)
LISLE — OAKVIEW — BY OWNER. — 4 yr. old 3 bdrm. Ranch. Ti. ba., cab. kit., full bsmt. w/fin. rec. rm., gas ht., water softnr., lot 75xl50-use of 75x200 for garden or play. Priced to sell. Call WO 9-1572.
(137)
NEW DELUXE 3 BDRM. BRICK 1% baths, full basement. Best offer. 4609 S. Mozart. OWNER 927-1275.	(136)
MT. PROSPECT — 4 BEDRM. brick ranch, 2 baths, finished recreation room, 2 car brick garage. Near schools and Randhurst. By owner. $29,900. CLearbrook 9-2692.
(137)
ELMHURST — BY OWNER. Priced to sell. 3 bdrm. face brk. Ranch, w/full bsmt. 7 yrs. Immed. occupancy. 862 Fairfield. Call 773-0729. $20,500.	(136)
Odvrnil sem svoj pogled od nje in sem pogledal Antiopo, V njenih očeh sem videl toliko suhega posmeha, da sem se stresel.
Kmalu sem spoznal, da moram biti pri razgovoru zelo previden. Zato sem si izbral za predmet prav nepomembne stvari. Hvalil sem izredni okus lorda Arbuckla, ki ga je pokazal pri ureditvi vile. čutil sem, da mu ta pohvala zelo dobro de. S pogledom se mi je zahvalil.
“Res ste zelo prizanesljivi, dragi gospod Gerard.”
“Treba je priznati, da se mu je povsem posrečilo,” je rekla površno lady Flora.
“Najboljši dokaz, da sem imel dobre zamisli,” je rekel Reginald, “je, da me posnemajo drugi. Gotovo poznate sira Philippa Sassoona, gospod Gerard?”
“Do sedaj še nisem imel te časti.”
“Res? To je zanimivo! Sir Philipp je med znanstveniki zelo poznan. Sicer je pa to vseeno. Ni dvoma, da je sir Philipp pomemben mož in dovršen gentleman. Ne morem pa reči, da se je proti meni vedel zelo prijazno.”
“Ne govori vendar neumnosti,” je dejala lady Flora. “Sir Philipp je brezhiben prijatelj.”
“Naj gospod Gerard presodi sam. Poslušajte torej, gos-' pod Gerard: Sir Philipp ima, v Hytheju pri Folkestonu krasno vilo, ki jo je zgradil prav tisti arhitekt kot našo. Proti temu tudi ni moči ugovarjati. Ko pa je prišel sem, sem zagrešil neumnost, da sem mu do podrobosti razložil svoje stvaritve. Ti, mama, vendar ne moreš trditi, da bi se tedaj ne vedel povsem pravilno.”
Lady Arbuckle je odkimala s svojo lepo glavo.
“Zabavaj se z menoj, če ti je v veselje, mama. No, poslušajte, gospod Gerard. V vili v Hythu je takole urejena soba:
siv lesen oboj, tapete rožnate barve s širokim trakom, na katerem prevračajo opice in delfini kozolce, majhna okrogla predalnica s srebrnim okovjem, ki je obenem za držaje pri predalih. Nato še postelja iz ebenovine, nad katero kraljuje papiga iz zelenega lesa. Mislim, da je zveza delfina in papige izredno okusna. Prav tako sobo, do vseh podrobnosti, vam bom pokazal tudi tukaj. To je Clovis-Huguesova soba.”
“Clovis-Huguesova soba?” sem rekel začudeno.
“Da, dragi gospod Gerard. Brez pridržkov vam lahko povem, da mi jo je odnesel sir Philipp. Da, prav odnesel mi jo je. In še nekaj . . . Prav nič ti ni treba migati z rameni, mama, prav dobro namreč veš, da govorim resnico. Torej še nekaj. V Hythu je biljardna soba takale: sive platnene zavese s čipkami češnjevordeče barve. Enobarvna siva preproga. Biljard je iz ebenovine s slonovinastimi nogami. Oglati počivalniki iz sivega lesa, prevlečeni z debelo svilo češnjevordeče barve. Majhne mize z visokimi nogami iz sivega
javorovega lesa in s črnimi prameni. Tudi to sobo, gospod Gerard, je dal narediti sir Philipp natančno po moji sobi, ki jo imenujem Raffin-Dugen-sovo sobo,”
“Raffin-Dugensovo sobo?” sem ponovil.
Lady Flora je dvignila pogled kvišku.
“Vidiš Reginald, gospod Gerard je pameten človek. Vprašaj ga, kaj misli o tvojih neumnostih. Sobam dajati taka imena .. . Kakšne misli so to!”
Mladi mož je vzhičen zardel.
“Prepričan sem, mama,” je odvrnil, “da je gospod Gerard mojih misli in da moramo zagrabiti vsako, priliko, da dokažemo spoštovanje tistim
<
j ZULICH
| INSURANCE I AGENCY ;
&18115 Neff Rd. IV 1-42211 & Cleveland 19, Ohia p
l
PRIDITE NA VELIKANSKI DVANAJSTI LETNI POLETNI FESTIVAL FARE SV. VIDA
KARNEVAL
OD SREDE 15. JULIJA do NEDELJE 19. JULIJA
POSEBNO ZA OTROKE V NEDELJO POPOLDNE OD 2 - 5 v korist konventa za šolske sestre pri Sv. Vidu NA ŠOLSKEM DVORIŠČU, E- 62 ST. in ST. CLAIR AVE.
V NEDELJO SE BO ODDALO BUICK STATION WAGON IN $1000
V	petek ribja pečenka — v nedeljo pečena govedina
(Roast Beef)
VOŽNJE — ZABAVE — OKREPČILA ZASTONJ Sl00 OB 11:30 VSAK VEČER — (Morate biti navzoči) ZABAVA ZA VSE — MLADE IN STARE!
ZASTONJ PARKANJE na lotih od A.G.A. laboratorija severno od St. Clair Ave.
V	ČETRTEK ZV. nastopita ‘Lojze in Janez,’ slovit Pecon-Trebar duo. Deležni boste tudi DARILA ZASTONJ, ako odrežete spodnji kupon.
POSEBNO SAMO ZA ČETRTEK VEČER, 16. JULIJA
Izpolnite tn. kupon in ira oddajto na karnivalu sv. Vida. Nekdo bo popolnoma ZASTONJ dobil 3-kosno aluminijasto poletno pohištvo! Samo en kupon na osebo.
Ime .......•........................................................
Naslov .............................................................
(Morale biti navzoči)
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
/ “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
nesebičnim možem, katerih cilj je, da spravijo človeštvo na boljšo pot,”
“To bi bilo vse lepo in dobro,” je rekla lady Flora, “če ne bi zaradi tega prišel v izredno mučno zadrego. Presodite, prosim, vi, gospod Gerard. Prednja soba, skozi katero ste šli najprej, se je prvotno imenovala Hendersono-va soba, prostor, v katerem se mi zdaj prepiramo, je nosil ime po Albertu Thomasu. Moja soba pa, vrhunec neumnosti, je bila Vanderveldejeva soba. Zaradi vojne pa je bilo
treba vse spremeniti. Prednja soba se zdaj imenuje Com-pere-Morelova predsoba. Budoar je prekrščen v Maro Sag-nierjev budoar. Moja soba pa je, kaj pravite k temu, Kro* potkinova soba.”
S hladno vzvišenostjo je odvrnil Reginald:
“Za prostore nisem namreč mogel obdržati imen mož, ki so izdali svoje ideale s tem, da so privolili v sodelovanje z meščanskimi vladami.” “Seveda,” sem zamrmral.
(Dalje prihodnjič)
70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 15Gth Street	KEnmore 1-9411

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3. Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov: .........................
MOJE IME: ................................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
OSTANKI “UMETNOSTI’1 — Devet let stari Paul in leto starejši bratec Mike Arms sta se spravila ob vznožje zavrženega lesenega modela v umetniški koloniji Sausalito v Kalijorniji, ki močno spominja na indijanski “Totem”.