Onr Write Ua Today Advertising rates are REASONABLE____ KA 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 60. — Štev. 60. Entered »a Second CUsa Matter September Žlst, 1»03 at the Post Office at Xew York. N. Y, nnder Art of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 13, 194 o — SREDA, 13. MARCA, ! 940 po poŠti nasatnost na SVOJ DOM (iiiiiJMl boMJ hi š$ praznikov), __i k * ZA $6.-NA LETO SAD 380 IZDAJ ## Volume XLVIII. — Letnik XLVI1I. MIR SKLENJEN Finci so se uklonili ruskim zahtevam Mirovno pogodbo mora še potrditi finski parlament MOSKVA, Rusija, I 3. marca. — Rusija in Fin-slut sle danes zjutraj ob 2.30 podpisali mir. Sovražnosti so bile končane ob 11. dopoldne. Po mirovni pogodbi se obe armadi do 10 dopoldne v petek, 15. marca, umaknete na novo rusko-finsko mejo, takoj nato pa se bodo pričel* pogajanja za trgovsko pogodbo. Mirovno pogodbo so podpisali za Rusijo: vnanji komisar Vjačeslav M. MoJotov, komunistični voditelj v Leningradu Andrej A. Zdanov in briga-dni poveljnik Aleksander M. Vasilevski, za Finsko pa ministrski predsednik Risto Ryti, Juho K. Paasikivi, general Kari Rudolf Walden in dr. Va-mo Voionmaa. Finska je Rusiji odstopila vso Karelijsko ožino z Viipurijem in celo obrežje Ladoškega jezera; polotoka Ribači in Sredni ob Severnem ledenem morju ter del vzhodne Finske. Finska daje tudi Rusiji za 30 let v najem otok Hangoe proti letnemu plačilu 6,000,000 finskih mark. Na otoku bo Rusija imela mornariško oporišče. PREVOZ BLAGA NA NORVEŠKO BREZ CARINE Finska se je zavezala, da v Severnem ledenem morju ne bo imela nobene bojne ladje, ne podmornic in ne aeroplanov, razun majhno silo za obrežno stražo. Rusija bo umaknila svoje čete iz Pot-sama, toda bo dobila pravico za prevoz blaga brez vsake carine skozi Firtsko na Norveško in iz Norveške. POGODBA MORA POTRDITI PARLAMENT Četudi je bila pogodba v Moskvi podpisana, je po določbi finske ustave potrebno, da pogodbo o-dobri parlament. MIROVNI POGOJI SO ZELO TE2KI STOCKOLM, Švedska, 13. marca. — Vsakdo v Stockholmu je prepričan, da bo dano povelje, da so vstavljeni boji na obeh straneh Mannerhei-move Črte in da bo rusko-finska vojna končana, toda pod pogoji, ki pomenijo hud vdarec za Finsko, pa tudi za zaveznike. Viri, ki so dosedaj natančno poročali dogodke, pravijo, da je pogodba že podpisana in da so pogoji mnogo hujši, kot pa so bili jeseni, ko je šla Finska raj še v vojno kot pa bi jih izpolnila. Iz Kapitola: Omejitev FBI WASHINGTON, I). C., 12. marca. — Neodvisni senator Norris iz Nebraske je pisal včeraj generalnemu pravthii-ku Jacksonu, da potrebuje Federal Bureau of Investigation (FBI) sicer močno roko, da pa no vme segati izven svojega delokroga. Norrisu so baje znani slučaji, ko so uradniki justičnega departmenta mučili aretirance, hoteč izsiliti iz njih priznanje. Predsednik se prehladil WASHINGTON, D. C., 12. marca. — Predsednik Roosevelt so je močno prehladil in ne sme zapustiti svojesra doma. Zdravniki so mu naročili, naj nekaj dni ne -prejme nobenega obiskovalca. NAROČITE ST-OVENSKO . AMERI KANSKI KOLEDAR ZA 1141. — 1M STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO M CENTOV. — V Zdruiroih državah lahko pošljete p* 2 «z. po 1 cent«. Sovjetski špijon aretiran Na Kubi je baje nad o-semdeset tisoč inozem-cev, ki skušajo priti v Združene države. MIAMI, Fin.. 12. marea. — Tukajšnji 4 * Herald" poroča, da so v bližini Washingtona a-retirali nevarnega ruskega špi-jona, katerega bo kongresni k Dies naj"brž že v petek zasliši pred odborom, ki preiskuje neameriške delavnosti. Dies se nahaja v Miami Beach, ker so mu člani Ameriške legije sporočili, da je na Kubi najmanj osemdeset tisoč inozemeev, ki skušajo na ta ali eni način do peti v Združene države. "Heralddostavlja, da jo aretirani Rus načelnik pododdelka sovjetske spijonažne službe, da je dospel preko Kube ograbila nož in planila k meni. Jaz pa vzamem onole sekirico in fam ne vem, kako se je zgodilo — kar naenkrat je bila na tleh. Se mi je koj zdelo, da sem jo do smrti. Policist in Gron,1.1ao sta se odpravila proti policijski postaji. Med potom a mu je morilec povedal, da je pustil dekleta 'j na tleh in šel delat. Zvečer se jic udeležil zabave v Poughkeepsie. SLABOUMNI ZADAVIL TRI TOVARIŠE SALEM, Oregon, 12. marca. — V tukajšnji državni bolnišnici se jo završila pretresljiva žaloigra. Neki slaboumni bolnik je ponoči zadavil svoje tri tovariše. Zjutraj so ga našli sedečega poleg trupel. Smejal se je in se ni zavedal, kaj je storil. Superintendent J. C. Evans je rekel, da se je v?e skoro neslišno in mirno završilo. Dr. Evans je tudi priznal, »la je bolnišnica prenapolnjena in da manjka bolniških strežnikov. Morilca bodo poslali v zavod za slaboumne zločince. V bolnišnici se je nahajal že štiii leta vsled posledic spalne bolezni. Zadnje čase se je skoro povsem normalno obnašal. — Na vse skupaj «em bil že čisto pozabil, — je dejal policistu, — ko sem pa tebe zagledal. se mi je zdelo, da je najbolje, če ti novem. Nameraval i sem že stlačiti njeno truplo v I sod in ga kam odpeljati, pa 'sem se premislil. . . Angleži proti Indijcem BOMBAY, Indija, 12. marca. — Angleške oblasti so aretirale tri stavkarske voditelje, člane Gimi Kamgar (Rdeča ZHstava) unije, ker -o baje širili proti vojno propagando. TURČIJA POKLICALA SVOJE POSLANIKE LONDO^v Anglija, 13. marca. — Reuterjeva časnikarska agentnra naznanja, da je Turčija poklicala v Ankaro na posvetovanje glede mednarodnega položaja svoje poslanike iz Rima, Moskve, Bukarešte in Sofije. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Mlada prospektorja LAKBL A NO, Fla., 12. mar jr-a. — Prejšnji teden so podr i na obrežju staro kolibo, v ka ttri je prejšnji lastnik prodajal časopise. Neki dvanaj t-letni deček je našel v bližini par centov. Sol je domov po lopato, sito in po desetletno sestro. On je p reko pa val pesek. ona ga je pa sejala. Y kratkem času se jima je nabralo v situ za pet dolarjev drobiža. Na mlade ima piko MOUTAIN VIEW, Cal., 11. marca. — Yčeraj se je tukaj poročil 1)7 letni James Shelton z IS letno Delto Palmer. Po poroki sta oba izjavila, da sta *4zeTo, zelo srečna." Shelton ^e je začel zanima ti za dekleta, ko so se pred 14 meseci priselili njeni stariši v njegovo bližino. Nevestin oče in mati sta bila pri poroki navzoča. Poročil ju je mirovni sodnik, nakar sta se podala i poročno potovanje. To je že drugi Sheltonov zakon. Leta 1D24 se je poročil / neko štirinajstletno deklico, toda zakon je bil po par ted-ih ločen. Škofovo darilo Vatikanu VATIKANSKO MESTO, 12. marca. — Newyorski škof Spellman je poslal, sem več za-bojov mila. Pinpeža je obvestil, da je pripravljen podati tudi razne druge potrebščine, ki jih manjka papeževi državi. Smrt starega veterana MANILA, Filipini, 12. marca. — Tukaj je umrl 75 letn; Newyorčan Louis Wagner, ki se je bojeval pod admiralom Deweyem v bitki pri Manila Bay. Nezaposlenost v New Jersey TRENTON, N. J., 12. ma.-ca. — New Jersey Council ol-javlja imena raznih tvrdk, k. bodo spomladi povečale svoj . delavnost. č'e je verjeti raznim napovedim, bo dobilo veliko število nezaposlenih delo. Precej tovarn se je preseli -|!o iz New Yorka v New Jersey, ker je v tej državi raje;.' [nina dosti cenejša in davki n --o tako visoki. Sin ustrelil očeta BlRLINOAlME. Cal.. 12. marca. — 22 letni ambulanči i voznik fieorge Steed je nazn: -nil policiji, da je v prepiru v streli! svojega očeta. Zadnj• me-ece je oče skoro nepresta no pil ter ni hotel skrbeti z svojo družino. Družinska žaloigra BROAD BROOK, t onn . 11. marca. — 42 letna Mr.. Adam Eaglewich je usmrtil i svoji dve hčerki, nato m p.t ! prerezala z britvijo vrat. ! Svojo desetletno hčerko D« -ris je utopila v kopalni banj'. 231etno Anno, ki je bila zapr -slena v pisarni neke tnkajšuj ■ tovarne, je pa napadla najpn j z britvijo, nato jo je pa zabodla s kuhinjskim nožem. Nesrečno mater, ki je storila svoj grozen čin v blaznost1, so pozneje našli v kopalni br -nji s prerezanim vratom. Odvedli so jo v bolnišnico, kje 'je pa po par urah izdihnila. Zveza avstrijskih beguncev IiONDON, Anglija, 12. marca. — Avstrijski begunci in izgnanci so ustanovili tnka j zvezo, vije namen je propagi rati obnovitev Avstrije. Mirne volitve v Boliviji LA PAZ, Bolivija, 11. mar ca. — Danes so se vršile v Bo Iiviji volitve, ki jih je odredil provizorični predsednik C. Quntanilla, kateri hoče baj » uvesti ustavno vlado. Volitve so po južnoameriških republikah običajno zelo burne, in največkrat v zvezi s prelivanjem krvi, dočim so se volitve v Boliviji povsem mirno znvršile. £80 iXBDBI".R«tT«l Wednesday, March 1 3, I 940 rtjOVTOIB rrooosLiVT GULT Oh AS NAHODA ' (TOttE OF THE PEOPLE) Owned aud Kihllsked t>v Sloveriie Publishing Company. (A Corporation*. Frank Sakser. President; J.-LupshA, See. — Place ol business of the corporation and addowwe* of above officers: 21® WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. - 47th Year •filan Naroda*' It issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly . Advertisement on Agreement. Za celo Mo velja list za Ameriko In K&nado $&.—; za pol leta $3.—; za <**rt leta fl-GO. — Za New Turk na eelo letd'$7.~; za pol leta $3.50. Za inozemstvo nt celo leto $7.—; za pot leta $3m "«LAS NARdDA- ffcHAJA VSAKI DAN lEVZEMftl NEDET.J INPRAZSikoV ' "GLAS NARODA,* 219 WEST 18th STREET, NEW YORK. i,. 7 , ... ------ Telephone: CHelsea i—1242 N. Y. S ■ l. V Lr 4 Z tZBQIiiS^tH^. VNAPREJ" m A JC, , • J i. trM c*šm: Va*k cwfeprihrMiKn prf^Hfctvv j* namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. n n. I . t—V»h m .ititrit Hrt Ji f ■ ' V t i —-^i-^jc. SE JE CAS, DA V AS A VELIKONOČNA • * * . k • • k POSILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, A&O $£ POSLUZITE "CABLE LETTER". -Pristojbina je $1.—. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Verin Stane samrr $2.— T« ji* najboljši zhirka slovanskih pe-mi /n moški zbor. Pesmarica vsebuje 10.'? p^mi. — Dobite jo v Knjigarni Khivenic Publishing To., \V. 18tli Street, Now York, N. Y. .im Peter Zgaga XEPO.IMLjtV<3 Povedal merov, ki »ar pri-norazre- vam bom so mi zde •^Ijivi In nepojmljivi: Marsikatero vi*«m'«» popuMne ali večer som -o z Op«'*iii ozi- 18th Street "Glasa Naroda" Ne w York City ■i: NLRB Wagncrjeva delavska postava, ki je bila uveljavljena teta 1935, daje že dalj časa povod ostrim kritikom. Očitajo ji nedoslednost, pristranost in ritene druge pogreške. Ker je r bilo teli kritik čedalje več, je poslanska zbornica lanskega j lilija imenovala odbor, sestoječ iz petih članov, ki naj postavo oziroma njeno izvajanje natančno preišče. Temu preiskovalnemu odboru nnčfcluje kongresnik Howard AV. Smith iz Virginije. ' Izvedba Wagnerjeve postave je poverjena delavskemu uradu (National Labor Relations Board). Preiskovalni odbor je zaslišal celo vrsto prič glede potovanja tega urada. Priče so obdolžile Delavski urad, da ima napram delodajalcem gotove neupravičene predsodke, da je naklonjen Ameriški delavski federaciji oziroma Kongresu za industri- Ljubezenski roman v ubožnici. V beograjski ubožnici je med 68-letninr popolnoma o-•slepelimi Ljiibomirom Nikoli-čem in tri leta mlajšo Marijo Po petih letih pojasnjen uboj delavskega voditelj//. Veliko zanimanje je vzbudila vest. da so orožniki v Drni- ikini /. iniiiia.ijrin pričakujejo k-j bkava. Namesto da bi dobil ženo, je izgubil življenje.f V Koza i «u pri Prijet lorn jo j suišlo do družinskega boja, v katerem je poiltegct 40-lotni Muharnii Jakuoovič. ki ^a je s tremi streli i/, samokresa ubil njegov t a »t Kalhar Rk.žovič. Kakor je izpovedal v bolnišnici pred »svojo smrtjo Jakupo-vič, .je njegova žena polwgla od njega in šla k .svojim staršem v Koza rac. .Takupovič je te dni šel v Koza rac k Blaže-vičevim po ženo. Ko je prišel prod hišo, so začeli vanj metati polena in kamenje. Pri tem -ta sodelovali poleg Blaževi-ča tudi njei^ov-a žena i:i krito s črnimi oblaki. Par mi nut ka-iieje grom, blisk in tresk. Kdo jim je ilopripekalo, na nebu ni! V ftatečah nfl ' Gorenj-kom fiilo niti najmanjšega oblačka, -em spoznal starega pastirja. Zaliv je bil poln ribiških jadr- Trideset ali ŠC* več polelij j.-uic in Čolnov. Nepozaben pri-'p'•'živel j.lnnini pod nedo zor: vs.-iktS jadro drugačne bar -topno Pon«-o. V-aka skHea ve: rdeče, belo rmeno, zolnu ,'iiin je bila znana in natančno višnjevo, kakor raznobarvne ji* poznal število gamsov, ki cvetke na temnozeleni trati, o vsako jutro hodili v Plaii'-Zdelo se je, da jadrnico ne-'co pit Savo Planinko. (iremiČno stoje in čakajo. Iz- | In še nekaj je u-dcl. Ob vsa-nenada pa, kakor bi vsekalo »kom ča-u, pogine vi in ponoči je lahko | »o ved a I, koliko je u med njet kot da hi -e opuščal jastreb nad jato jerebic. V-,, so začele plašno drveti proti obrežju. Tn ko je zadnja bližala obali, je bilo nebo že po šu aretirali rudarskega nad-Pešut razvi a ljubezen, ki pa zomika Bibiča in dva rudarja, j j!lklino.vir* ->ih J° prosil, naj ju ni privedla pred oltar, am- ki so jih osumili, da so pred °o moč in veljavo. Odbor bo prosila. naj ničesar ne ukrene, dokler ne predfoži Mr. Smith končnega poročila. Splošna želja kongresnikov, naj bo sedanji kongres zaradi predsedniške volilne kampanje činlprej odgoden, bo odločilnega pomena v borbi za NI#RB. Nasprotniki Smitliove predloge bodo skušali akcijo čimdalje zavleči. TAJNI BOGATAŠ V Nitri na Slovaškem je umrl trafikant Jankovih, ki so ga smatrali vsi za reveža. Imel je malo prodajalno v stranski ulici, kamor se je izgubilo le malo Ijndi. O njem so pripovedovali, dri živi aamo od krožnika tople jnhe na dan. Po njegovi smrti pa se je pojavila v neki banki starej&a ženska, ki je predložil hranilno knjižipo na njegovo ime. Glasila se je na 700,000 slovaških kron. Ženska je zahtevala, naj ji denar izplačajo. Ugotovili eo, da je bil trafikant res vložil -skoro tri četrti milijona kron. Policija sku-j ša »daj ugotoviti, odkod mu je bil ta denar. upal, da mu je umrl sorodnik in mm zapustil 10,000 din. V stari ženi je oživel pohlep. Toliko časa se je prilizovala sta-I renm Ljubomiru, da ji je izročil denar, ki naj bi ga na njegovo ime naložila v hranilnici. Pešutova je denar ms naložila, ampak na svoje ime. Mislila je, da goljufija ne do prišla na dan. Tiča Ljuba je pa prišel na goljufijo in je pivo-jo prijateljico ovadil. To dni je stala Marija Pešutova pred sodnikom. Seveda je trdila, da ji je Ljuba denar »podaril. <*'iča Ljuba pa je odločno izjavil, da to ni res. Pešutova jc bila obsojena na tri mesece za-pora in mora Ljubi vrniti denar. 9Ta vsak način jo je hotel za ženo. Mlad k-net Cvetan Petrovič iz vasi Ivena pri Prilepil jc napadel mlado dekle na paši in jo hotel odvesti, da bi se poročil ž njo. Lepa deklica pa se je obupno postavila v -bran, nakar se je Cvetan tako razgrel, da jo je * palico večkrat udaril po glavi. Dekle b i gotovo podleglo če ne bi k sreči prišel mimo kmet, ki je priskočil dekletu na pomoč in* presmal Cvetana. Zaradi po-skušene ugrabitve je hil fe dni Cvetan pred okrožnim sodiščem v Prilepu ohsojcn na 700 din globe. Zverinski oče. Od svoje žene ločeni kmet Mili sav Andjelkovič je svojega osemletnega .sina za prazen nič pretepa vali večkrat do krvi. Sosedje so pogosto slišali vpitje nmčenega otroka. Nekega dne so kmeta ovadili pri orožnikih. Ko so se orožniki podali k Andjelkovičevi hiši, so našli otroka, ki je krvave' iz številnih ran, nezavestnega ležati v snegu pred hišo. Nesrečnega otroka eo spravili v bolnižnilo, zverinskega očeta [ pa so zaprli. dilo se je, da ga je ubila .strela. Med ljudstvom' pa je že takrat vladalo prepričanje, da je bil Matic ubit po naročilu. Šele pc petih letih je bila obnovljena preiskava, ki je imela za posledico aretacijo gori omenjenih rudarjev. Nadzornik Bibič jc bil absolutni gospodar v rudniku Valušici pri Drnišu. Matič je bil ubit po stavki v Siri lovcih za časa pogajanj, da bi se likvidirala stavka in zboljsal obupni položaj rudarjev. Rudarji z vo- Z veliko težavo se mu je posrečilo priti do hiše njegove sestre, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico v Banjalnko, kjer je kmalu umrl. Pred smrtjo je imel šp toliko moči, da je podal svojo izjavo preiskovalnemu sodniku. 1 < Malomarna mati obsojena na 10 mesecev zapora. V Dolgovaških goricah pri Dolnji Lendavi je posest ni ca Marija Reber pu-tiln doma S-letno hčerko Roziko 111 6-1 e t no Ktefieo ter odšla na delo. O-troka sta si sama skuhala mleko, ker sta bila lačna. Rozika je vzela .steklenico s petrolejem in ga vlila na ogenj, pri tem pa se je polila s pctrole-hči. jom po obleki, ki se je vn»*la. Sestra ji j«» z vodo pogasila og^nj. mati pa se zvečer, ko se je vrnila, ni prav nič ozirala, na njene bolečino in opekline. Dala je otroka v postel jo in šla k sosedom, kjer je pri kuhanju žganja ostala do zjutraj. Mala Rozika je zjutraj tarna-ia i.ii jokala zaradi hudih opek- ra. Ne samo \ jasnih nočeh ii: solnčnih dnevih, pač pa tudi v oblačnem in meglenem vremenu. — Tone, za frakcij žganja vam damo, če poveste, koliko je ura. V vse štiri plati se je obrni 1 in povohal v zrak, nato. pa na |glo povedal: — Deset niinni manjka do enajstih — ali koli kor je že pač bilo, t'e je naša lira drugače ka/.a la, je pač kazala narobe. Rudniški paznik (Sostiša v mojem rodnem kraju, jc preživel polovico svojega dolgega življenja v rudniku. Imel j.-štiri razrede ljudske >ole. No bone rudarske učilnice ni vi- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Naročite Sloven*koAmerikan*ki Koledar za 1940 ISCE SE OEORKjE PANJAN. Za njega bi rada izvedela Mary Sta-riha. Imam mu sporočiti zelo važne stvari iz stare domovine. Naj se nemudoma oglasi. Če pa kateri rojak zna za njega, prosim, da mu to sporoči. MRS. MARY STARIHA, P. 0. Box 187. Library, Pa. 3 x Ustanovljena '2. aprila 1894., inkorporlrana 12. januarja 1808 v državi Illinois, 8 sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad t lastnem domu: 5«8 No. Chicago St., Joliet. Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD H45I.0M SOLVENTNOST K. S- K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K Jedoota ima nad 35.00t Članov in Oanle * odraslem In mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRCTEV 185 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 4G.-LETNEGA OBSTANKA OKROG GESLO K. S. K. JEDNOTE JE^ "VSE ZA VERO, DOM ln NARODI" \ Če se hočeS zavarovati pri dobri, po&teni in solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovensld Katoliški Jednoti. kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. j K. s. K- .lednota sprejema v svojo sreuo Člane In Članice od 16. do «0 leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavarujeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" nil "B" Mesečni prispevek t mladinski oddelek Je zelo nizek, hmitio Iffc* mi razrnl "A" In 30c ia razed "B" in ostane stalen. , dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju .smrti otro k:» zavarovanem v razre«ln "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v. rarr«»«iu "B" pis'1" *l« $WOft.OO posmrtnine. \ BOLNIŠKA PODPORA: ZavarujeS w lahko za $2.00: $1.00 in 50r na dan ali $5.00 na teden, Awsmnn* primerno nizek- , K. 8. K. Jednota nudi -članstvu pet najmodernejših vrat zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko Drejmejo pHuadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini Nad 70- let stari člani in članice so prosti vseh ttadaUnlh ««■' mentov. Jednota Ima svoj lasten list "GlasUo K. S. K. Jpdwte^, ki lana- > Ja enkrat riirr (Pred veliki senat v Petrinjijna rar'uno' tabele, in prišla Manda Kalajdžieeva jstrnmente in drugo ropotijo. ^tareffa Oo-tišo za iz Majura, ki je ubila lastnega vpra.^li sina Josipa. Sin je pred me- svet. seei žarel piti in kvartati in je! (V on rekel: — Da! — >o od matere neprestano izsilje- 'naleteli na rndo,^ 'o jc on odki val denar. Manda j<* poštena mal, so rili }e v ilovieo in ka mati in se je morala na v>e men, o rndi pa nobeneepi sir kriplje truditi, da poravna tin. dolgove svojega sina. Nazadnje je nasilni sin žarel mater Najbolj prometna točka ni p rot epa ti. Tako je tudi nekaj svetu je menda vogal Broad dni prod .bo/i r oni prišel pi.nn wava in 42. eeste v New Yor domov in pograbi! sekiro. Ma- kil. Tam mino gre vsak dan ii .pa je bila hitrejša, odvzela mu je sekiro in udarila sina, da se je zgrudil na montn. Veliki senat jo je oprostil. ,V vasi Vrt in.-k i na tfrvat-i-kem se je tneki Tomo Kovarir pred petimi leti priženil v bišo Tzidorja Velirkega. Kmalu pa jo žarel popivati in' jo žena morala verkrat poboirniti skozi okno. Tudi tasta in ta-ia šibkima otročiroma. Z 2AREČO ŽICO V OKO. X Badu Grundu v Nemoiji je vee deokov zakurilo v nekom prost oni ogenj. Vrata so zaprli. Ko je zunaj nekdo potrkal je eden izmed deokov vtaknil kos žiee v pee. da se je razžarela, potem jo je porinil skozi luknjo v ključavnici. Ta lahkomiselnost se je strašno maščevala. Žareča žica jo šla nekemu dragem« dečku. ki je od zunaj gledal skozi ključavnico, v oko in mn ga izžgala. S strašnim kVikom je zgrudil nezavesten na tla. SKBDlfiČB ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKB PLOŠČE.-— Plate ca cenil. & MABSICH, UfC. 4«3 W. 42 Street New T«% stotisoče Ijndi. Vsak po svojih opravkih. Ce se kar izneuada dev. ulijo, sleherni pričara od nekod dežnik. Deset minut prej nisi videl nikogar z dežnikom v rokah. In ko polije -solnoo. dežniki neznanokain izginejo. Moj prijatelj, urednik neko ga hrvatskega lista, mi je pripovedoval : Z menoj je delal kakšnih petnajst let Italijan, Hrvaščine ni znal, kvečjemu kakšno hrvatsko klet vino. Govorili siva angleško. Stavil *jo po rokopisu politične vesti, uredniške članke in povesti. O vsebini tistega, kar je stavil, ni imel niti pojma. V dolgih letih je pa spoznal ustroj in sestav hrvatskega jezika. Nemalokrat jo prišel 1; meni s hrvatskim rokopisom rekoč: — Zdi se mi, da v toni stav kv nekaj manjka. Pogleda? sem in se prepričal, da sem v naglici re* izpustil to ali ono besedo. — Toda kaj manjka ? — sem poizvedoval. — Ne vem, — jo odvrnil, — ali prisegel bi, da je nekaj narobe. Vpisal sem izpuščeno besedo. Pokimal jc: -— Zdaj jo pa prav. Da, tako mora biti. Pomena izpuščene besede ni vedel, smisla stavka ni r n t* mM "G Lil * Z B O D X" « Ne* .Wednesday, March 1 3, i 940 BUOVUNB (YTTOOST/AVT TTXJW družba uslužbenci POSREDOVANJE V STAVK! PRI TECK-HUGHES ZLATEM ROVU i Kn'lKL.Vt> "LAKH, Ont., 12. marca. — Posredovhlrti o.lboi med , Teek-Hii#lies rmjarsko družbo in njenimi uslužbenci j« naznanil, «ta v nekaj dneh pričakuje popolno poravnavo spo i:i. V prvi \i li so delavci sklenili za>ta\kati, ker j< I. februarja odslovila 47 delavcev. Poleg tega, zahtevajo, da -o odstavljeni delavci zopet sprejeli v službo, zahtevajo tudi 1"» odstotkov povišanja plače. Posredovalni odbor, ki je pričel svoje zborovanje preteklo * re io, je zaslišal zastopnike u-lužbeneev, rudarske družbe in odpuščenih delaveev. Pred edilik po^ivdov a I nega odbora -oduik Martin je naznani!, da je glede zo|»ctiic zap« blitve odpuščenih delavcev imei l. izgovor z zastopniki družite in dela veev ter je izrazil upa nje, da ho-.le obe stranki zadevo ugodno rešili. Nato pa je naznanil, da bo posredovalni odbor za nekaj rasa od goden. Martin je rekel, da je prvi dan zasedanja odbor razprav Ijal o 47 delavcih, ki so bili 1. febr. odstavljeni. Zato Je odbor -kleni!, da skuša v tej zadevi doseči sporazum med oliema : 1 mukama. Pozneje je Martin naznanil, da -e bo njegov odltor zopet, sestal čez dva ali tri tedne, medtem pa bo čakal na razvoj pogajanj med družbo in delavci. Ko bo enkrat rešena zadeva glede odpuščenih delavcev, bo odbor skušal dovesti do sporazuma glede 15 odstotnega povi šaiija plač. HEPBURN BO UVEDEL PREISKAVO Ministrski predsednik province Ontario je sprejel vabilo obrambnega ministra Normana Rog-ersa ter si bo ogledal letalsko vežbališče v St. Thomasu. NAPOVEDI O VOLITVAH ' Y najnovejšem , času m- je večkrat-! imenovala Kanada koi predel, ki želi hoditi svoja po ta. Te vesti -o nastale spričo nepričakovanega razpusta kanadskega parlamenta in raz pisa novih volitev. Y-e pa kaže, da v Kanadi n nikakega problema glede od nošaja do angleške države in prav tako nikakcim vprašanja glede vojne odločnosti tega do j minioiia. Razpis volitev ima svoj vzrok le v notranjepolitični!! nasprotjih med liberalno via duo stranko, ki je imela v rnz-pnščenem parlamentu veliko večino ter opozicijo, ki jo vodijo konservativci. pričakovati, da bi volitve prinesle kake bistvene spremembe v razmerju političnih •-frank, a ker glede udeležbe na vojni sploh ni uikakih nasprotij, izid volitev ne more vpli-ivati na razmerje do matične države in do vojne. PRVI ODDELEK KANADSKIH VOJAKOV ODHAJA V FRANCIJO ? CLAS NARODA \ ^ pošiljamo v staro do S ^trioviiio Kdor ga ho-4 cc naročiti avojr I . M 1 , . Si; r Ot i»11 iCC plijAif ! to iahko stori. ---• Naročnina za stari kraj string $7. — V Italija lista ne pos»-\ j«, m o. »«:•-:«•»» u>« »delt kat« r«. lielaver. Ildal«*c /a 11; Nedavno so odpotovali prvi 'etalei llo. polka, ki ima vandzijo \- Toronto. Med -ti• > častniki in vojaki so zastopniki vsake kanad-ke provinci. V povprečno >o stari po 24 let. — Slika je bila v/eta iz pomola. OTTAWA. — Ontarijski ministrski predsednik Mitchell Hepburn, ki je na gla>n kot zagrizen nasprotnik centralne vlade, je sprejel vabilo obrambnega ministra Normana I?o-ger-a ter se bo ogledal vežbališče letalskega zbora v St. Thomas. S I lophuruovim dovoljenjem so pred nekaj dnevi ontarijski časopisi poročali na dolgo in široko o 44vstaji", ki se je baje završila na tem vežliališču. — Stvar pa ni bila tako huda in nevarna, kot jo je predstavil Hepburn javnosti. Nezadovoljstva, ki se je pojavih* med tamkajšnjimi vojaki, je bilo kmalu konec. Ko je vojaška oblast zaslišala nekaj "upornikov", je takoj uveljavila nekatere izpremembe, ki j-o bih* vojaštvu vprid. Da ne bo nobenega nadatjne-ga nesporazuma in da se javnost ne bo brez potrebe begala, jc Rogers povabil Hepbnr-na, da sprejme njegovo vabilo in da bo pri tisti priliki tudi natančno proučil rnzmere, ki vladajo na VežbaliSčn. "St. Thoma> TCmes-vJour-lia!" je poro*" a I, tla o kakšnem uporu ni bilo niti govora. Bil je le nekakšen št raj k, ki je bil kaj kmalu končan. List odločno.zavrača trditev, da so vse časopisne vesti najstrožje cenzurirane, v isti sapi pa priporoča vojno ce.nzuro . . . O "uporu" samenVpraVi: — Nekateri vojaki so hoteli imeti preko nedelje dopust. Dopust dobi sleherni vojak, ki je upravičen do njega oziroma ni službeno zadržan. Ker v soboto zvečer iz pisarne še ni bilo pisanih do p listnic, se je pojavilo med vojaštvom nerado vol j stvo. Nekateri so precej drzno in glasno zahtevali dopiMnice. Poveljnik jih je nato posvaril zaradi njihove nestrpnosti in nedostojnega obnašanja, slednjič jim je pa dal dopust-niec. To je bilo vse. O kakšnem upom ni bilo niti govora. Ko so se v ponedeljek dopustniki vrnili, sta na vežbališču zopet zavladala najnzornejši mir in red. mi sklenjenih več dobavnih KAJ BO S ST. LAWRENCE PREKOPOM? Kanada gradi 45 bojnih ladij proti oodmornicam Kanadska vlada je objavil i komunike, po katerem je bilo te dni z raznimi ladjedeluica- pogodb za 4.~> manjših bojnih ladij, ki ije, je naprimer r«*-I ■ • I : S j r.*\ o/i.ni | -» aii-e p . vodni poti :>i -e dalo toliko pri hranili, da bi prihranek pre i .-Javljal razliko med pouiauj kanjoni in dobro ek-isteneo .farme rje v v žilnem pasu. Drugačnega mnenja je lel pa ( aroll li. (IunTre^s, urad u:k neke nevvvorške premogov ne tvrdke. — Pi-ekop hi služil tudi na bavi električne >ile. — n*. — vsled česar bi prebiva — -Ivo in industrija porabila znatno manj j»remoga. vzhod-nem delu Združenih držav bi izgulfilo delo najmanj stotiso« delavcev, za po-lenih v indu -triji ]iremoga. Znatno lri bil prizadet tudi železniški pro met. j'* -pravil v ja\no>l j riier-tm, koii>erva- morna riei M. A. M 'i1, ti elan ..včiN -i -t rank -o bili tak' tenifijit . iia "r, -koi«- nJ I,J je i pXpiLNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dfiar.---$ 2.40 200 Pinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.--- ZARADI RAZMIR v EVROPI m bile mi« ime tM denarno pofti|JaUe w Jugoslavijo zaiasrio prelil-vi mo dobili novo »vezo, po kateri Je ■Mcufe naiim rojakom vdreti in denar vara« po-iiljail. Vendar Je bila nam povliana eena, ker M m pošiljanje po tem p««« mnogo ,, Opozarjamo tudi, da M M« in (am more kaka poftiljater saradi evropskih nuoner takasnitL • -i:-»i---- • - - • • . U NUJNO POŠILJATKV POSLUŽITE SE "CAB1JC ORDER". — DOPLAČATI dE TREBA $1.— ZA VSAKO PO&ILJATEV V JCOOSLAVIJO ^ * • SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : New York ■ * ir t 216 West 18th Street, c T/j Toronto poročajo: I)a>i >o -i zvezne oblasti prizadevale vse skrbno prikriti, se je vendarle izvedelo, da -e je pojavil nekakšen upor v Thomas, Ontario, in si«-er v tamkajšnjem zrakoploAii e m zboru. Vršile so se protestne demonstracije, toda vojaške oblasti so kmalu pomirile raz burjene duhove. Zvezne oblasti niso mogle povsem zanikali vesti o nezadovoljstvo med vojaštvom, odločno --o pa izjavile, da so poročila o nesporazumu in e d častniki angleške in kanadske morniee zlobna izmišljotina. Ministrski predsednik Hepburn {.provinci Ontario, ki ni »lomirgski vladi posebno na-, klonjeri, in ga tudi doininjska vlada ne g-leda s preveč prijaznim: očesom, je obelodanil itekjij podrobnosti o demon-fit racijah v Sf. Thomasn. Dejal je, .da se vojaki uprli, ker feo se naveličali postopati, )>osebno zoprno jim je pa bilo, ker so jih predpostavljeni silili čistiti tla in kljuke pri vratih. Po tri dni trajajočih demonstracijah po ulicah St. Thomasn so letalei zapustili mesto in vojaške oblasti so potrebovale tri dni, predno so zopet ustanovile mir. Hepburn zatrjuje, da je vesti o uporn zatrl obrambni minister Rogers. Pozval je "Ro-gersa, naj zanika te vesti, če in ore, pozval je pa tudi oen-zorje, naj prepovedo objavo tozadevnih poročil, ako si upa- Nek| policijski uradnik St. Thomasn, ki pa nOee biti imenovan, je izjavil, da se je zares vse tako zgodilo, kot jo opisal Hepburn. — Ne vem natančno, koliko mož je dospelo v mesto, — je izjavil policijski uradnik, — toda rekel bi, da jih je bilo nekako tristo. Nekateri 'vojaki letalskega zbora ^o nato odšli v Toronto(fcB)ge kraje. Ko so ttčeno, : " imel svoj glavni sum na ka- da so dobili dopust. To >e je j nadskem ozemlju. Nekega dne baje zato zgodilo, da bi časo- !inn je bilo naročeno, naj .se pisje o tem preveč ne razprav- predeli na !a>Ij<» v uckein rzln>-Ijalo. ■ 1111 * i' i ka ...d k« .i pri-lafi;-*: . Kakšne bo«lo po-l«»diCf v.-ta- ( asopis "Hal' a v HeraUi* je, ni znano, pač se pa ve i .V >» \-en -i!i jnulrobin ii toliko, da j«- vojaška obla-t l»avii ter ; p— :ti. da na kauaka via«la. r lat k U | » L*t ' n a U J-j» i % Sre*lnje_',i z- »a-!.-». Se pa i ud! i i • j ■ i . anadska letalca na j ameriških tleh Pri Alexan«lria Bay v državi j .Yew Vol k -o earin-ki uradnik: 1 :}»■••« rrrdi d\a kauatUka arma-: lita letalen iz Ottavve. ("Mit., k: jsia bila prisiljena pri1 bil L j ore. nt jc ;pra\ pa je i ra :r» kont rf Mornari-I -1 »oi o«'-il depa i'i 11!* • II t i na nekem j»«in iiifo ilovolj j»ro-tora za __ ______. v javnost, , storil to zaradi >taiiš«*a. ki l-;1 je zavzela napram njemu d«< minijska vlada, ker je m vedal kazali ie Marei« Ti: k )filma, pred-lavljajočejra / v Ijenjo na '^kanad-ki 1'rojifi." Hepburn je milm v ]irovii - . * 1 > « 1 -IV." fi'J>> ei Ontario prepovedal, ker po ..,{,,,; njegovem mnenju ni nič drugega kot propaganda za ministrskega predsednika Mackenzie Kinga. ^'esti c> nesjMirazumu med člani angleške in kauad-ke no za«lov«»lj-tvo. an in i - — .c T in !<.ina -I -tem, da -e je angleško niorna ii-k«) [lovelj-tvo preselilo ko jahto, ki je /a • •1'ana v pristanišču. Angleški admiral je i>il s l«*ti 1 zadovoljen, in zadeva je bila rešena v oho jest ransko }'t»pol- J Vam je oman ugajal. 7'* V ČETRTEK BOMO ZACELI OBJAVLJATI NOVI ROMAN i a roman bo v gotovem delu še bolj zani-n iv knkor "Vaški Apostol", ki je za čitatelje bil tak duševni užitek, da ga ne morejo pre-h valit i. Ako Vaš prijatelj še ni naročen na "Glas Naroda", in ako želi citati nekaj posebnega, o-pozorite ga, da bo pričel dne l 4. marca izhajati novi roman. Da bo bodoči roman še bolj zanimiv, ga je prevajalec prikrojil našim razmeram. Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče vselej vstreči novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. . . Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-ročilni listek. Zasigurajte si list že zdaj. Vemo, da ne boste razočarani z novim romanom. NAROCILNI LISTEK 1 pravniŠtvo "Glasa Naroda" 21 ti W\ ITtli St., New York, N. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda me-ece. Priložim svoto - za List začnite pošiljati z dnem 14. marca, 1940. ime ........................... Naslov ........... Z; l Celo leto o.'hi Za pol leta......$3.00 Za četrt leta____$1.50 A .*. i 'f i t-, l Wednesday, March 1 3, 1940 MXgnrnrs (luuwurrj RUL* ■'A.1 ■«■ ■LJfsSt* : ' -."Jl^.1^ Hm ^'^jah^ol^i'lL^Lvfa^^^rfbi^v^^ Kratka Dnevna Zgodba TILDA KRU3SI: * Bilo jo v Ženevi, ob priliki ene prvih sej Lige narodov, ko m1 je diplomat starega plemi->'•<•^1 rodu blazno »a ljubil mlado vdovo, ki je bila tudi iz taice rodbini* kot on. •Ta o-ioii* in dvajsetletni i.iailii ni bil ni kakšen novinoe \ ljubezni in jo bil tudi vajen s oja čustva razpredeliti. Do-I. o o-e je zavedal, da če v to v lov o ni zagledal zaradi njene i/.ivMlne lepoto, marveč zaradi n j«*. iih rok, ki so jo vanjo na P'vi pogled zaljubil. Zakaj šo ri'cdar prej ni bil videl takšnih izrazito živili rok, ki so bile kot alabaster in so imele dolue, ozke prste. Kadarkoli i h jo pogledal, jo olx'util, ka-! ur bi so bil v njih sam Bog i 7.i»del kot kipar, ko jih je l il dl^tvaril, glodati na mizo. . Potem pa se mu jo pogled ].ove-i! na njene roke in tedaj ► • se je nekaj v njem spreme-rilo v ied. Te nad vse ljubljeno roke, ki je niirlil, da mu je niih izraz do najmanjšega dro-b vi z*ian, so tuje roke, roko, ki jih hrez dvoma še ni videl. V prav tisti hip, ko .so je njegov pogled pove-il na nje, so postavijo pokoneu kakor zverine, ki so pripravljene za naskok — tako so pohlepne in fcnrbmiljive — in koj nato — krapi r pravkar zakliče Števil-li » se razklenejo, do«niea oblastno potrka po mizi, čnš, da j prio.ški! T^e kje je imel doslej svoje oči f T^ kako je mogel ljubiti in ljubkovati roko, ki izražajo v taki nesramnosti najnižjo grabežljivost? Tako pač tat pograbi «svoj plen, taki) krentpljasto so prsti zasadijo v »svojo žrtev — torej takšna je ženska, katero je šo pravkar ljubil? Zakaj v tem hipu spoznanja, pa čeprav bi bilo -amo domnevno, so sesuje v njem svet čnvstov in češrenja. Afogoče moro kdo, ki je sam zmožen -trasti brez dna, ki jo i=am kdaj doživel' tak višek čustev, nekako zaslutiti strahoto. ki so dovrši v duši šo pravkar ljubečega človeka. l*a bodi kakor že — samo ono je Šo v njem, da je plani) proč, in le šo toliko ima moči. da se Elizabeti oprosti zaradi hipne slabosti in jo p prosi, naj ga no -premija. Zakaj, ko -zagleda njene angelsko sinje oči, bi se dal skoraj >pet premotiti, če bi .s silo no pogledal proč in so no bi ozrl na njone roke — nato plane v noč ko obsedenec.. Sole v svoji sobi so nekako zave in tako mn jo, kakor bi mu pravkar najdražje, kar ima, položili v grob, kakor da jo v njem nekaj umrlo, kar ne moro nikoli več oživeti. Spočetka so mu zdi popolnoma nejasno, kaj naj zdaj počne. A ko jo neka j sekund sedel na robu posteljo, ves prevzel od topega i.n brezdanje-ga obupa in si jo stokrat dejal, da je norec, ki se da preslepiti od varljivih dozdevkov, saj, kaj so je pa prav za prav zgodilo — in ali so jo sploh kaj zgoililo? —iso mu mahoma zazdi, da jo najboljše, če drugo jutro odpotuje iz Ženeve in se pismeno oprosti Elizabeti. Kakor hipnotiziran človek, ki ga naganja ona sama misel, izvode svoj hipni sklop, in za rana zjutraj je že v vlaku za v Pariz. vrinilo jo nekaj tednov po tem prenagljenem odpotova-nju. in vendar ni minila ura, da bi no bilo markija preganjalo večno isto vprašanje, ali ni prizadejal krivico ženski, ki jo jo bil ljubil kot So nobeno in ali ni pokončal svojega življenja zaradi same domišljije? ('o si jo v duhu predstav-Ijal njon angelski obraz, se mu je zazdelo nemogoče, da je ta obraz Hadone last ženske, ki *o bile njene tudi tiste roke. katero .so mu razodele nekaj zločinskega, čeprav so bile lepo kakor roke Gottovih angelov. Tn večkrat ponoči, ko je napol v sanjah obupno zahro-ponol po njej, je nenadoma začutil, kako se mn bližajo dolgi skrivi jen i, pajku slični prsti, tako da je planil kvišku. Podnevi ga jo pekla vest, eeš da je storil krivico, ki jo ni moči oopraviti. sam «ebi in človeku, katerega ni videl nikdar ■dru- gače ko v dobroti. Čez več let nato so se ura -zdeli tisti dnevi v Ženevi nekaj najlepšega, karkoli je sploh mogel doživeti. Večkrat jo tudi skušal, da hi se z Elizabeto pobotal. Vendar ni dobil nobenega odgovora na svoja pisma in sprevidel je. da jo to žensko pro-več užalil in da mu ni mogla nikoli odpustiti. Ko jo pn njegovo poslednje pismo prišlo nazaj nodostavljeno, so jo moral sprijazniti s tem, da jo zanj izginila in da je bilo nje no bistvo zanj skrivnost, katere uganka ura je do konca dni grenila življenje. »Mogore je bil rešen trpljenja, če bi bil slutil, tla so jc rez pičlo leto po njegovem bogu iz Ženeve vršil v tuji državi proces, ki je v zasebnih krogih vzbujal velikansko i>ozor-no>t. (iospa iz najodličnejše družite je svojo staro teto tako dolgo davila z rokami za vrat, dokler ni ta v ismrtni grozi podpisala oporoko njej v prid. Proces se je vršil za zaprtimi vrati, in ime zločinke ni prišlo v javnost. Toda ko je obdolžonka stopila v sodno dvorano, so je sodnik tako zmedel, da jo preteklo nekaj sekund, proden jo sploh mogel spregovoriti. Mi in naši otroci GOVOR IZ ROKE. Mnogi ljudje imajo navado, da ]x>dkrepljajo s kretnjami rok to, kar pripovedujejo. Ali jo to samo razvada, ki so da z dobro voljo odpraviti, ali pa jo v t oni kaj globljega smisla? Skoraj se zdi, da je zadnjo resnica. Xeki ruski učenjak je opazoval namreč sledeče: <'o jo nekomu, ki je bil navajen uporabljati pri govorjenju roke, velel, naj drži roke popolnoma mimo, je mož izgubil svojo zgovornost. Naj si je jtoskusna oseba prej še tako gladko in prosto govorila, je ti nenadno ni ibilo več mogočo. Postala je negotova, začela je celo jecljati. Šolo tedaj, če je smeta z rokami spet gibati, je premagala to ovire. Med gibanjem rok in gibanjem jezika jo torej po vsej priliki neka skrivna zveza. •iii"»»i| sto prišli v Ameriko, sto bržkone o svojih starih navadah in s-ploh ako moremo tako živeti, da ono stvari, ki se nam zdijo važne, uživajo primerno spoštovanje. iPotem prihajajo otroci, ki rastejo v drugačnem svetu s svojimi lastnimi idejami. Dostikrat ne vstopajo v naše organizacijo. no čitajo naših časopisov, se ne ravnajo po naših običajih in imajo drugačne ideje. Tako imamo v sami isti družini, med ljudmi isto krvi. dva sveta; kaj je nam storiti? Odgovor ni lahek. Rei pripravljeni glodati globoko v svoja lastna čustva in naziranja. da vidimo ja^no svojo ljubezen do svojih otrok. To r.ain bo pomagalo. Razmaku i mo t:i problem I ti poglejmo v nekatero njegovo de-lo. * • M.no'/i roditelji, ki .so pri-li v to deželo, ko ni-o bi i več mladi, imajo težavo z učenjem angleščine. Of roe i na drugi strani dostikrat no razumejo. ni»i ne govorijo dohro jezik starega kraja. Kjer je temu hiko. pomenja. da starši in o-troci imajo težavo v medoboj-noin razumov min. Tn brez razumevanji nič dobrega no moro biti. Iz tega stališča vprašanje jezika postaja jako važno. Recimo, da bi rekli svojim otrokom: "Mi zares ne moremo govoriti mod seboj. Vi ne razumevate, kar jaz pravim, jaz pa ne razumevam, kar pravite vi. To je -Uibo in ne more iti tako naprej. Jaz se bom potrudi! naučiti se angleščine, pa bom pohaja 1 državljansko Šolo. Ali se bost«* tudi vj potrudili nam* it i se jezika vaših pradedov? Jako lep je in bo--te toliko na boljšem, ako ga Ijoznate.*" iMorda t o ne bo na -e boste zmi-lili nečesa l»oljšcga. T'pam. da boste o tem pvemiš-!j:j'i in da. karkoli ^.irite. bo v duhu dobrohotnosti. Ako iuim otrooi no marajo za načine i:i idejo starega kra-j , dajmo >]»o/nati zakaj. Ali 111 • i mi sami zares storili naj- NAROČITE SLOVENSKO - AMERI. KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO SO CENTOV. — V Združenih driarmh lahko po&ljete znamke po 2 oz. po S f*nte. kimi prednostmi in hibami pa je tu sedaj in v bodm"«no>ti. Xaši otroci morajo občutiti, da smo mi dol te dežele. Brez-dvomno. vaša narodnost je dala mnogo Ameriki. AH znat«« kaj ? Ako ne znate. >e izplača najti to in reči o tem vašim otrokom. Mnogo drugih strani ima 1«» vprašanje, ali tu ni mesta go voriti o njih. Nekateri izmed naših otrok -o morda poročijo v drugo narodno-t. Nekateri I oljše. da. jih napravimo inte- >i natlevajo dmgo ime in tako a n t ne za svoj«' otroke.' A-to težko i-toriti. morda poznamo nekov.i, ki zna kaj lepega povedati o starem kraju. Morda ima kak muzej ali raz-tavn nekaj zanimivega |»o- ko j< kazati o starem kraju. Morda znat«', za «lruire umestne načine. Pi ie tudi važno vas. dalje. M orda je naboljšo k«>n-čati s tem. Ljudje, ki so med seboj ločeni vsled n«'«j>orazum-Ijenja. so navadno vzajemno no približujejo, ako ni voljo za to z obeh strani. Ljubezen in spoštovanje nam r,e pride od naših otrok, ako nii sami ga ne -pokažemo z naše strani. A- d-i jMikaželo resnično zanima- ko imate v tem pogledu kake n je za Ameriko, ki je sedaj va- tdžkočo. prosim, pišite mi o ša domovina in ho vodno ona vaših otrok. Stari svet jo za "nami, Amerika - svojiniri veli- tom. Kadarkoli naj bo težk«»-čo. jo vodno nekaj, kar se da storiti. Novi Veliki Zemljevid Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in oto-ki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POUTICNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9Vz x 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO KNJIGO NAŠI KRAJI ki vsebuje 8 7 SLIK 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL| v bakroti. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV I sku na .fi~ I nem papir- ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE I ju. PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City VEZAVA TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA