UralaMJU U spravallki pro •Uri: M»? B. Lawa4*le »v.
Offtoe «f pubh« *iu>n: MAT Bo. Uoadal» »t« Tolopkoaei Lawnds.U MU.
•tsfcsariptieii M00 Y«arly.
STEV.—NUMBER 141
Chkago, IU., pondeljalt, 20. junij« (June 20) 1921
MTMITA BI BOJI OB8KO ^fcURSKE VOJNE; KONrE
Barcelona, Španija. It. jun. — Tu »o »c bvi-Mli včeraj trije umo ri in vae tri irtve ao radikalni de-lavHki voditelji. Felio Boal, bivši tajnik Splošno delavske aveae. je bil ustreljen ob dveh »jutruj v njegovem stanovanju. Par minut posneje je bil ubit Joae Domin eues Rodriguez, znamenit aindi-kaliat v stavbinski stroki. Mladi radikalec, čigar ime ni znano, jc tretja žrtev.
JnatlČni department pravi, da odkrit graft mogoče znaša dva miljardi.
VSI VLADNI VOJNI ODDELKI BO PRIZADETI.
Waahington, D. C. — Justičnl department pripravlja civilne in kriminalne tošbe proti neštetim vojnim profitarjem, ki so tekom vojne in izza premirja osleparili vlado sa več ko eno miljardo dolarjev. Nekateri uradniki trdijo, da veota, izgubljena valed korupcije,morda doaele dve miljardi tlolarjev. j	, - ^
Odkrivanje korupcije v vseli vladnih oddelkih, odborih, komisijah itd., ki ao imeli opraviti s nakupovanjem potrebščin za armado in mornarico in ki so po premirju razpečevale preostanek materijula, se vrši že par mesecev. Prizadeti so nebrojni uradniki, bivši častniki in agentje, na drugI strani pa podjetniki, ki imajo kontrakte od prejšnje Wilaonove administracije.
Uradniki pravijo, da je vojni department najbolj trpel, za njim pride plovbeni odbor in potem vae velike vladne agenture, ki so bile organizirane med vojno. Vsote, sa katere ao bili osleparjeni posamezni oddelki, so ogromae.
Ko je justičnl tajnik Dangher-ty prejel zadnje računske podatke o prejšnjem gospodarstvu v vojaem departmentu od uradnikov v zakledniškem od*lki£,Je odredil aplošno preiskavo T vph
001 JI PBUUf AL STBAillf
ZLOCllC.
vs največja srfveznika t leleaal-' Ml jI in transportni drlsvel — vstv»|g|e * boju sami, In zale je njihova bitka občudovanji »red'
iia ia harojsks
GLASILO
VETA
Jtfié postaja
V k^fettini audiu. ki jo je napravil Kvene dark. Član Do lavakega biroja, lac., pravi, da je komitej prouaiel, da je* ¿aktiva podjetnikov po znižanju m« nde neopravičljiva. ' l v	'[■" ■■	1 - t j
obiakal Pari«, v a vrbo ženi; ve a lairbonsko prlneeeo ia rodovine franeoakega pretenderja Filipa Rodovina Burbonecv ima Žen;
prince«, ki ao godne aa možitev.
New York, H. T. — Neki tukajšnji dnevnik je poročal: "Zdi se, da je dvajset amerifikih jezuitskih misijonarjev odpotovalo od tukaj v poudeljek d£e 13. juni-
Iz delavskega sveta
» M. LA WNDALft AVI
tsvrieralnl odbori
unuvio ooaaa,
Vest je res tako nedolžna, da bolj nedolžna ne more biti.
Dnevnik je pa seveda tole zamolčal: Teh dvajset mlsijonsrjev je btlo izključenih iz bombajske-•ga distHkta v Indiji, ker imajo irska imena! Čaikoti so morali toč ko leto dni, da so prejeli ugoden odgovor ua prošnjo za potni list ir. WasKingtona. iiploh niao mogli dohiti potnega lista za nobeno britsko kolonijo in nazadnje ao prejeli potni list za Filipinsko o-točje.
Neki drugi tukajšnji list. ki ni ponosen ns svojo velikost, je pia .prinesel, da se ie nadškof Hayes "«poklonil britski vladi" pri aio-vrtMil ceremoniji, Wer ni dovolila misijonarjem odpotovati v Indi-
Ce se tafoo prikriva reaniea, kadar gre za rimsko-katoliške mtei-jonarje. ki ao navadno poznani kot atebri države ia aedanjega družabnega in gospodarskega reda, tedaj si lahko vsakdo ustvari sodbo, kako lažejo in prikrivajo resnico, kudar je J roba udariti po delavcih.
POTA PBAVKtt,
Oakland, Osi. — Fedor Posf-nikov, bivši vseučiliačiji profesor In zdaj urednik ruSkoga časnika, je izgubil toiJbo, ki jo je vložil proti trem policajem zaradi hudobne arotaeije. Tožil je namreč za deset tisdč dolarjev odškodni-ne.
Postnfkov je bil aretiran pred dobrim letom, ko je policija napravila gonjo na socialistični glavni stan. Postnikov je prišel pred sodišče, ki ga je pa oprostilo, dasiravno so ga policaji obtožili, da se je upiral aretaciji.
' Čednih sredstev se po-
»LU tui WVATHI INT1-
■
San Franoisco, dal. — Tukaj so napravili poizkus, da zlomijo mornarsko stavko s ponarejenimi spričevali za strojnike. Ta pona-rojena spričevala ao dobili na ta način, da ao fotografirali pravo spričevalo, nakar ao pomnožili aH-ke. Aretiran je bil Jamea W. Dowley, tretji strojnik. Obtožnica mu očita, da je izdajal taka flpričeaiii^*
V mornarskih krogih menijo, da jc to storil na prigovarjanje gotovih interesov. Če je njegovo dejanje kaznjivo, je odprto vprašanje. Prepovedano jc spremeniti spričevala ali jim pa kaj dodati. Zafkon ne prepoveduje fotografiranja spričeval.
Strojniki so odločni, da vztra-jajo v stavki, dokler lastpiki la-dlj ne odnehajo. Privatni interesi ao sem privabili nekaj strojni-« kov z Velikih j«er. Rekli ao, da ; jc stavka končana. Ko ao ti atroj. niki izvedeli, da stavka šc traja, ao ae pridružili Štrajkarjem.
WA ^STOJA^ ^ te PA.
DLA V STAVKI STAVSIKSKIH
DELAVCEV.
San Pranaiaoo, Oal. — SUvbin-ski podjetniki so doživeli prvi po-
r, ko so tovarnarji, ki isdeiuje-lesne izdelke. Odprli svoje to-; vsme in Izrekli, da plačajo staro i mesdo. Tovarnarji izjavljajo, da je njih akcija protost proti kam panji Htavbinake borze za odprto
delavnih.
Starinska borza jc odprla posredovalnico za dok». Seveda nabira Samo stavkokaee |n upa. da s tsko tsktiko rszbije strokovne organizacije stavttnSkih delavcev. Doadaj je Imela še malo u-speha.
OBSODBA DANAŠNJEGA 00 SPODABSTVA IX OST STEO KO Vit JAKA
New Talk, V. T. — Poročila /združenih ameriflkih inženirskih druži» govore, da odpade najmanj petdeset odstotkov od te«a. kar gre v aH* v ameriški iadmitri-ji. na kapitalistično voArtvo. aa delavstvo pa samo pet ia dvajsH
v	tIRHSMP
N. Polakov. hnksitrijslni Inženir. je preračn ali. da je industrija v Združenih državah vredna le tri eeuts od
OBMMS
W*4il.--
« T*»1'
Isvrslaa pastrs
ANTON ZSAlMUC.
IRiCSn •••••t
r rvlV^MrP^
(MaancAii ^.i. ^^A^^Mmm*. ^^^OSOB^A
DENAR
V STARI KRAJ.
ZA V DOMOVINO JZ ZOPET ODPRTA POT
gaai» M tirnimt	a Ss>
■
ffJt
Jlmmle Hlgglns*
T
^^^^^^■iVAN IfOLEK. # ,.0 .	(Nadaljevanje.)
V ekspedicijl so bUl trije transporti v spremstvu par bojnih ladij in pol ducata ružilccv, ki so plotli ripke iz vodne pena aem in tja. Vsak dan je bilo mrzle jže in eolnee je prej zašlo; bližali ao ae krajem polnočnega solnea, toda v letnem času, ko jc bila noč ponoči in podnevu. Možje ao imeli dosti ' čaea ss Čitanje in pogovarjanje. Jimmie je porabil prost čas zs diskusijo o vojni s socialističnega sta-Itfra in sagovarjal js ruske revolucionarje. In zgodilo se je kskor ponavadi,da se je nekdo ujezil ln ga zatožil pri poveljniku.
Jimmiejev višji poveljnik jc bil poročnik «annet, bivži pissr v bombažni tovarni, kl nI bil nikoli nobena avtoriteta, dokler ni priicl v armado. Zdaj se je učil, kako je treba ukazovati, In sjegovs ideja je bila. da morajo biti povelja ostra in imperstivrp. Vso svojo eueržijo je posvetil novi službi in vojnim dolžnostim, pa naj bodo že tako nevarne. Jimmie seveda ni pričakoval, da je poročnik Oannot tako zeverovan v svoje dolžnosti; večkrat ga je opeeoval. ko je k\iii\ iznad naočnikov, kakor da se nc briga za nič na svetu.1 Tudi zdaj, ko ga je poročnik poklieal k aebi, je žkilU, fn Jimmie, kl Jo slutil, kakaj je bil pozvan, ai jc tolmačil škiljenje, da Oannet ne da dosti na ovedbe.
Toda poročnik Oannot ni vprašal Jimmieja, kaj jc govoril z možmi, pač pa mu je povedal, kaj je aližal ln Informiral ga je, da takega govorjenja ne bo več v armadi, dokler je on poveljnik. Jimmiejev posel je, ds skrbi zs popravljanje motor-eikljev in da bodo eikljisti na delu, kar so pa tiče drugih reči, noj drži usta zaprta ip naj ne poskuša več vladati države. Jimmie je odgovoril, da ni rekel nič drugega, kakorUo, ksr je rekel že več krat predsednik Wilaon. Poročnik je bil hud. On se ne zanima za mnenje sarženta lligginsa o mnenju predsednika Wilapnel Haržent lliggins mora ohraniti svoje mnenje zsse, afko noče imeti sitnosti. JltfMirJs-odžel iz noročnikove kabino in-po dolgem Času Je zopet vrela njegova revolucijonar-na kri kak »r takrat, ko Je šo <bil v Leesvillu.
Kakšne pravice pa ima vojak 1 Ali no smo razpravljati o političnih vprašanjih in ae strinjati z i/.javami predsednika avoje domovine! Ne amc H verjeti a predsednikom vred v pravičen mir in svobodo vseh ljudstev, ds sama odločajo o svoji usodi f Zakaj ne sme verjeti? Morda zato, ker nekateri čeenikl v armadi mrzijo toke ideje t Jlmmle ni vedel in nikogar ni bilo, da bi mu povedal. Ampak Jimmie jc vedel toliko, da se ni odpoVedal vm m svojim državljanskim pravicam, ko se jo vpisal v armado, ko je šel v vojno aa demokracijo; teh pravic mu no vaame nihče brez boja. s a a
Pojavili ao ss ledeniki v nizke viseči megli, skgluate kleči, pokrite a snegom ln jato galettov, ki ao frfotali okrog transportov. Več dni in noči *so brodili v teh arktičifih vodah ln naposled ao prižli v Delo morje ter v pristanišče AVhangelak.
Zavezniki so bili se od početka vojne; gradili so pomole, Šups in železniške postaje, ali ni« kdar niso mogli zgraditi dovolj, ln ko je transportni oddelek korumpiranc ruske vlade respa-dol v kosce, so ležale tukaj cele gore materijala vaake vrsto, nakupičene na morskem brogu. Saj tako so po v «dali Jimmleju, tako so poročali časopisi in tek je bil uraden odgovor na interpelacijo , v britskem parlamentu. Jimmie jo razumel, da je sato prišel sem, de reši to gore materijala roparskih posti Nemcev — ali ko se je izkrcat na suho in so osiral kroglnkrog po obrežju, se je začadil. Kupov materijala ni bilo nikjer I
V	ozadju meata so bilo neizmerne šume jelk, med katerimi so se tesproatirala s mahom pokrita močvirja, v katerih oo človek pogrezne d« vratu v poletnem čaau. Zdaj v septembru je bilo seveda vhc zamrznjeno ln lahko zl potoval po močvirjih na saneh, katero je vleklo par jelenov, ln kadar al hotel na pot, si se moral zaviti v kožuh, potegniti kosmato kučmo čez ušesa, tako da ai bil podoben Miklavžu, kakršne vidijo otrooi o Božiču. Največ prometa v armadi pa je bilo na rekah, kl ao rasalo gozdove in močvirja, ter na odlni železnici, katero so sdaj popravljali.
V	tem kraju kajpada ni bilo cest sa koleaar-je niti v poletnem čaau. Jimmie jc kmalu Izvedel, da rjegovo delo bo v mestu lu bližnjih taborižčih. Kidali bodo anog a ulle in akrbeli, ila bodo ceoto čiste. To še nI tako hudo; Jimmie M oe fotll srečnega, nadzoroval bi svojo četico A če ne bi bil Imel drugo žkrbi.
Nekaj dni nI Imel Časa za racmlšlanje, ker je bil zapoaljcB kakor mravlja, dokler ni bila pripravljena delavnica, v katero ao znoalll potrebno orodje in pootovili ogromno železno poč, na drugI konec delavnico pa alošili velik kup polen, ki oo jih pripeljali mužiki na teških saneh. Jimmie In njegov! dolavcl ao delali ne samo podnevu, marveč tudi ob večerih In nedeljah. V /Arhangelsku je bi-lo p<* t tisoč mol — ln iakresvanje potrebščin ao je vršilo « takšno vroHeo, kakor da bodo Nemet vsako uro tu. Preteklo jo več dni, p redno je Jimmie im< l toliko ¿aae, da ee je malo razgledal po mestu. Hretal Je anglelke "Tomlje* kl so dospeli sem mesec dni pred njim. Zapletel ae je a njimi v pogmor in jih isprolevsl, ksj delaj» v «uniji.
Jimmie je smotrni, ds ae ims eknpodlclja bo-jevati a Nemci, ali sdaj Je bil rasočaran : is besed , angleških "Tomijor* je apoanal, do je njegova težka slutnja potrjena — Američani aa bodo bo-jeveli a boljšavikit floelalna revolueija je bila ža Izvršena v Arhangelaku ln delavako-kmetakl so-vjet je vladsl v mestu, ko so prišli Angleži in ne-
!	^»luelonarje. okupirali printa-
nilčs kl letirall boljževiks is mcata. Ravnokar ae odpravlja okapedleij. po Mesnici In dm*. p« raki Dvitd sa amikajo< i,ni ruaklmi soeislUti, ds jih požene na «»ranjena močvirja. In tukaj J
ameriške čete, z vsem pripravljene, da se ži jo napada na organizirano delavsko vlado I Jimmie Higgins je bil grozno pobit. Hpoa je prišlo naenkrat, ianenada, parilo js kot i z jasnega -v in nikogar ni imel, da bi oe mu potožil in vpratel za svet. Doma, kadar jo bilo treba rešiti kak socialistični problem, je navadno vpra žal sa svet Meisanerja, Stanke wit«a, organizatorja Oerrit<yja ali liabel gmithovo, predsednico odbora za tiskovino. Ampak zdaj je grozno sami V vsej ekspedkiji ni Jimmie poznal človeka, ki bi l>il simpetflH e eocialisti; vsi so «rU na boljšovi-ke kot na steklo poe, izdajalce, zločinec, norec — čim grša je blU poovlu tem boljša zanje. Boljlovi-ki so izdsli zaveznike in se združili s^emoi, da uničijo demokracijo. To je slišal Jimmie sleherni dan. In zdaj so prišli Američani, da nanče Kusc reda in zakona. Američani v Arhangelaku so se smstrali za prednjo stražo velike vojake, ki pride za njimi in ki bo maHbala v Petrograd in Mookvo ter izbrisala boljševizem a površje Rusije l In Jimmie liiggino moja pomagati I Jimmie Uiggine, privezan k bojnemu vozu militarizma in z zamešanimi ust m 1, mora sodelovati pri uničenju prve pro-letarsko vlade v zgodovini! !
Jimmie je bil silno razkačen, ko jo stvar dobro premislil. Bilo je nesramno, da, smrtno raaža-ljenje njegove osebe T podla zvijača, da so ga Uko izigrali I Česa vae ni atorill Pogokiiil jc njihovo propagando in se nažrl njihovegs patrijo tizma, pustil je vse v Ameriki in odšel v Evropo, ker je mislil — o bedak l — da gre sa demokracijo. BU jo v bitki, položil svoje življenje na tehtnico, odnesel jefkno in bolečine. In zdej so ga osleparilfc prelomili so pogodbo, ki jo jc naredil z njimi, proplabtali so ga ln ga poslali som v boj proti delavcem — kakor da bi bil miličar doma! To jc demokracija t Tukaj korakajo v snegu in se opajajo s glorijo, kako bodo premagali ruske revolucionarje 1 Ha, demokracija!
In Jimmie Iliggins mora po vojnem pravu
ubogati ia
Sp trgali so etele
je njihovo
je svojih prijateljev doma, ki so ično mašino; pred njegovimi očmi ■Mary Allen, Mabel Smith in ilie ter sodrug Gerrity. Zavrgel été in zdaj — Če M ga videli, kako
zaničljivo .bi ga pogledali ; ie zame misel ga je tako potrla, da bi ae bil zjokal. Nič ga ni moglo potolažiti, niti "notranja" veot, katero mu je povedal tovariž iz njegove enoto —- ds ao se morali Američani podvreči vrhovnemu poveljstvu Francije kakor Angleži, da se rešijo poraza aa zapadpi fronti, in zdaj se morajo bojevati z rusko revolu clonarno vlado, katera je izbriaala francoska posojila in s tem smrtno razžalila varčno, podjetniško Francijo----
e • e W p • >' Jlmmle jo čez nekaj dni srečal človeka, ka-toregfc bi bil na prvi pogled vzel za Dororja Rabina, tako jo bil namreč podoben malemu Židov-ritemu krojaču v Irontonp. Velik, črnclbradl kmet jo pripeljal sani drv za kurjavo ln z njim je !|il moŽiček srednjo starosti, ostrega obraza, ognjenih, črnih oči in upadlih iie, kakor da oe ni že lqta najedel do altoga; zdajpazdaj ga je krčevite lomil kalolj. Noge in roke si je zavil v prnje, ker ni imel škornjev ne rokevic. Ali kljub temu je bil videti dobre voljo, ln ko so bila drvi izložena, se je poklonil Hlgginsu, ki je stal zraven, in ga ogovoril :"llelol"
1'lielo ti!" je odzdravil Jimmie. "Govorim angleško", je nadeljeval'oni v sla' bi angleščini. Jimmio je nategnil usta v smehljaju. Kaj bi, če zna angleško. Jimmie se je čudil le tiatim, ki ne znajo angleško.
"BU v Ameriki in delal v Grand^treetu. Vražje težko delo. Tudi ti delal v Ameriki t"
Jimmie jc prikhnal Še vodno držeč usta na smeh, tedaj pa je kmet nekaj za režal ruski nad pomagaČem; najbrž mu jc rekel, da naj pusti vojaka pri miru in gre s njim. Toda možiček v eu-njah ae ni del motiti. Stopil je bližje in pošepetal Jimmleju: "Enkrat rad govoril s teboj o Ameriki. Hočeš t" 1 liggifia jc ponovno poklmal. y
Nekaj ur pozneje je Jimmie našel novega zpanca, ko ga je čakal v temi zunaj delavnlec.
"Včazi mi je dolgčae po ^meriki", je dejal potiho in bil pest ob pest, da bi zi ogrel gole roke, ko je korakal s Jitnmijcm. *
"Sekaj si se vrnil v Rusijo?" ga vpraša
¡.j
"Čital o revoluciji in mialil, da obogatim." "Haha, in kaj si dobil!M ."TI bil v uniji v Ameriki!" "Da, bil". "Kakšna unlja!H "tllan atrojniako unije". "BU v atavki morda!" "You bet, da sem bil." "Tepon morda!" "Da, tudi topen sera bil." "Stavkokas nisi bil!" ^'Jeat Nikdarf' , "Ali al, kakor se pravi, razredno aavedenf" "Toubetl Jaz sem socialist Mol se je naglo uatavll ln njegov glaa se je tresel velikega razburjenja. "Imaš rdečo knjižico!" "Vou bet! Tukaj je v notranjem žepu". Jimmie se je potapljal po auknjl.
"Sodrug!" je jeknll oni ln ga objel "Zdrav-stvujat, tovsriš!" Istagnil je v cunje zavito roko ln jo pomolil .1 iimniaju. ki jo ja krapko stisnil. Stala sta na oakl stezi me«! stenama snegs v ledeni temi In njuna srra sts plamenela. Celo tukaj v arktičnem paan, v divjini ledenikov ln puščobe jo duh medna n hI nego hratatva delal čudeže: premagal je m rs* ln grel proletarae, kf čutijo



Vasilij vzame pismo in gre. Sreča starčka, ki mu pravi: "Kam greš, nesrečni Vaailij!"
Vasilij odgovori: "Nesem pismo ženi bogatega Marka." Pokaži pismol" Vasilij izvleče pismo in ga da starčku. Starček zlomi pečat in iz roči pismo VasUiju, da ga prečita in zaplaka: "Kaj sem storil temu človeku, da me pošUja smrt."
Starec mu voli: "Ne žaluj, bog te ne zapustil" Dahne na pismo n zopet js pečat na njem, kakor ie bU poprej.	'
"Pojdi sedaj in oddaj pismo Ženi bogatega Marka!"
Vaailij dospe ng dom bogatega Marka in i*roči piamo ženi/2ena prebere piamo, ae zamisli in pozove hčerko, da ji prečita očetov is t. V pismu jo stalo: "Žena, ko prejmeš moje piamo, poroči že drugI dan Anastazio s tem mlade ničem l A glej, do to gotovo sto-rižl Ako no izpolniš mojega ukaza, ini boš dajala odgovor!"
Bogati ljudje imajo vsega dovolj, zato je vse pripravljeno. Ta koj napravijo gostovanje in svat-m. Vasilija lepo oblečejo in po kažejo Anastaziji, ki so takoj za jubi vanj. Nato ju poreče.
Nekega dne obveste ženo boga tega Marka, da jo pripiul v pri
hodilT Ali tajni potoma ide. Pride do - ki ga vpraša ničesar videl ln slišal!" 1 f'(Ali si govoril o meipf ■ 'f Vasilij ji pove o hrastu,
(Poslovenil Fran Pogačnik.) Ponatis is Nspreja, leto X92S.
m nesrečni Vasilij.
(Konec).
lopd niku iu kitu.
A komaj začneta govoriti, se potrese zemlja in dvorec. Devojka zapre Vasilija V skrinjo pod po steljo in mu naroči: "Poslušaj, (ar bova z Zmajem govorila!" Sama stopi Zmaju nasproti. Ko > Zmaj privsll v sobo, zarjove: Kaj diši tu po ruaki!" Devojka odgovori: "Kako bi mogel sem zabloditi ruski duh. Po Kusiji si letal in si se navzcl ru akega duha I"
Zmaj leže na posteljo in veli: 'Silno sem truden, preberi mi glavo!"
Devojka mu pravi nato: "Čar, uij aem sanjala, ko tc ni bilo! Ka tor da sem šla po poti. Vpraša me hrast: "Poizvedi, ali mi je šc dolgo stati!"
"Stal bo do tedaj, " pravi car, 'dokler kdo ne pride in ne sune vanj z nogo. Tedaj pride s koreninami na dan in pade, a pod njim jc toliko zlata in srebra, da ga kima toliko niti bogati Marko."
"Potem sem prišla do reke, čez katero prevaža brodnik. Vpraša me je^li bo še dolgo čaaa prevažal."
'Prvega, ki pride, naj posad na brod, nato naj odpahae broc od brega in oni bo večno prevažal brodnik pa se vrne domov."
Še nekaj. Sla sem po morju čez kita. Vprašal mc je, ali bo dol go tam ležal."
"Do tedaj, da Izbruhne 12 ladij bogatega Marka. Tfcdaj zaplava po vodi in telo se mu zaceli." Tako pravi in krepko zaspi. Devojka Izpusti Vasilija iz skri
jc
dan 80-
12
je
in
Neoakrst pa jo moftčck ispustil lligginasro roko In prijel tovariša se ramo. "Ako al socialist, sakaj eo vojskuješ a ruaklmi delavci!" .
"Jas so ne vojakajom".
. (Dalje prlhodajü)
gresta naproti. Ko Marko zagleda zeta, ao razsrdi in reče ženi Kako ai ae drznila dati mu najino hčer za ženo 1"	v
"Na tvoj ukaz," mu odvrne žena. Marko zahteva svoje pismo ga prečita in sc uveri, da ga ifes sam napisal.
Živela sta Marko in žet skupa, nekaj mesecev.* Nekoč pozove Marko zeta k sebi in mu reče "Ju imaš pismo, nosi ga v deveto deželo k mojemu prijatelju carju Zmaju. Iztirjaj od njega (davek) za 12 let, zato ker jo zidal svoj dvor na moji zemlji Poizvedi tudi, kaj jo z mojimi ladjami/Ji§ m pogrešam žc letal Jutri odpotujj" §_,. ^ Vasilij v*sme piamo, gre avoji ženi in pove, kaj mu Marko naročil. Anastazija je brid ko zaplakala, a si ne upa s proš njo do očeta.
Vasilij se rano zjutraj priporoči bogu, nabaše v torbo prepečeu ca in odide. "
Ko tako gre, sačujc od nekoč: glaa: . "Nesrečni Vasilij, kam greš!"
On se ogloda na vse strani vpraša: "Kdo me kliče!"
"Jaz, hrast, te sprašujem, kam greš!"
"Grem k carju Zmaju, da izterjam od njegk danj za 12 let."
Hraat ga zaprosi: "Ko prideš tja, so spomni mene, da stojim Že tristo let in vprašaj, koliko časa moram Šc stati!"
Vssilij ga posluša in krene dalje. Pride do reke, čez katero prevažal brodnik. Vasilij sede na brod, a brodnik ga vpraša: "Kam grel, prijatelj!"
Vaailij mu odgovori kakor hrastu;.
Brodnik ga proai, naj spomni earja: "Trideset let Žc prevažam Čez reko. «Ali bom le dolgo!"
"Prav, povem mu," pravi Va silij in gre dalje.
Pride do morja. Čez morje leži kit kot most in po njem hodijo ter vozijo. Ko korači po njem Vaailij, izpregovori kit: "Kam grel nesrečni VasUijt"
Vaailij mu odvrne kakor brod niku in kit pravi: "Ko prideš tja, spomni oe me I Toliko časa ležim čca morje, da oo konjeniki in pešci prebili telo že do reber. Ali mi jo le dolgo ležati!" I Vaailij obljubi in gre. Doape do aelenega loga. Na njem stoji velik dvorec. Vaailij atopl vanj in hodi po sobah. Druga je lepla od druge. Pride v zadnjo in zagleda krasno dovojko, kf bridlfeo piska.
Ko ugloda Vaaillja. vstane, my stopi nasproti in go vpraša: "Kdo si In kako si sslel r ta prokleti kraj!"
Vssilij ji pokale piamo in pove, da mu je bogati Marko zapovedal Izterjati od carja Zmaja danj za 12 I« t
Devojka vrže piamo v pcČ in pravi Vasiliju: "Nini poalan aem po daoj, teatvei da te Zmaj požre 1
na tej strani, <lu izbruhne 12 la dij bogatega Marka. Najprej poj di čez, potem povej! Ko prideš brod ar ju, mu na tej atrani ničesar ne reci; in ko prideš dol hraata, su ni vanj z nogo proti vzhodu in za gledal boš neizmerno bogastvo!' VasUij zahvali devojko ln od
i"
Ko pride na drugo atran, pravi: "izbruhni 12 ladij iH.gatega Marka!"
Kit jih izbruhne in ladje /a-»lavajo a polnimi jadri popolnoma a ne, a Vasilij ae znajde do «olena v vodi.
Pride do brodarja. Ta ga vpraša: "Ali si govoril s carjem o meni!"
"Govoril", mu odvrne Vasilij, » prepelji me pcpraj!"5;^ | -Ko utopi na drugi breg, pravi brodniku: "Prvega, ki pride, posadi na brini in ga odpahni ml bregu! Oni l>o poti m večno prevažal, ti se vrni domov!" < /„* j|' Vaailij pride do Kmeta, sune vanj z nogo in hrast se zruši. Pod njim uajde neizmerne množine zlata, srebra in draguljev: Obrne se in zagleda plavati ol> bregu 12 ladij, ki jih je izbruhnil kit. La d je vodi isti starček, ki ga je Vasilij srečal, ko je nesel pismo ženi bogatega Marica. Starček mu reče: "Glej, Vasilij, s čini te jc bog blagoalovii P*
Nato stopi z ladje in gre svojo pot. Mornarji znosijo zlato in srebro na ladje.
Ko je vse gotovo, odjadrajo, z njimi tudi nesrečni Vasilij.
Ko se približajo doihu, obv< bogatega Marka, da se vrača Ya l silij z 12 ladjami in z neizmerni» bogastvom, ki mu ga je dal cm Zmaj.	v-
Marko ae razsrdi, da se mu želja ni izpolnila, veli zapreči voz in se popelje k'carju Zmaju, da ac mu pritoži j
nje in ga pouči ; i'Ne pravi kitu - Pripelje ac do brodnika in sede
na brod. Brodnik odpahne br*>d in trfko postane Marko večni prevoz nik.
Vaailij pa ostane pri ženi in ta šči. Jamcjo dobro živeti, uboge podpirati in prosjakom pomagati Tako je postal Vasilij gospodar vsega Markovega premoženja.
MIWHMtllt
VABILO NA PLESNO ZABAVO,
katero priredi
SLOV. IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO "VIHAR",
dne 35. junija, 1921, ob 6. uri zvečer v Ustni dvorani ▼ Dunlu, Pa.
fepfe Cenjene rojake iz Dunlu in okolice lujudno vabimo na to nkio prireditev. Igrala bo iavrstna godba in vaeatranako bo preskrbljeno, da ko aabave sa vaacega dovolj. Pridite vsi in aa ssbsvsjte s nami. Vstopmlna aa moik« j« 7Bc. Dama n prost« ▼stopala«.
Vabi
ODBOR.
					
					
Zanesljivo in hitro
poekrbuje daaisnsa Igplodtta v atari domovini ia opravlja druge bančne poele
• M
Wik
FRANK SAK5ER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Rojaki, poelužujte ee r vseh. zadevah to slovenska banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varatvo $100,000.00 glavnice ln $50,000.00 rezervnega zaklada.
Za FftAJUt SAK5ER STATE BANK
/'ä	Frank Soksor, predsednik.
I?
Ali greste v stari kraj?
Ali ate tudi VI med onimi tiitoči Jugoslovanov, ki ao namenjeni iti lotos v atari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov Ja slavno vprašanj«-, kako bo poRtrežsn v New YorkuT Vsakdo lahko pride v New York brez vsukega agenU, toda v New Yorku mora vssk potnik Imeti canesljbo osebo ali tvrdko, Id ara more In sna fn hote pomagati pri ureditvi vsega potrebnega sa odhod. Precej rojakov je bilo ž« okradenlh in ociga-njanih, ker ao potovali »kosi tuje in ¿ifutake tvrdke. Sevoda ao ss bridko ksssll, toda po toči zvoniti ne pomaga.
Potni listi.
Jugoslovsnski konzul v New Yorku isds potni list vsakemu Jugoalovanakemu driavljanu, ki aa pri njam zglaai in iskal« s kak«. sUro uradno listki o. Pridite v New York In ml Vam
bomo preskrbeli potni list In vse k»r rabite.
_
Potovanje iz etarega kraja.
Priseljevanje po nori pontavi ni uatavlieno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ate tudi Vi namenjeni dobiti koga is atereira kraja, tedaj nam pKite sa natančna pojasnila. Na sto-•tins rojakov js ž« prtllo is steraga kraja s naftim posredovanjem.
Pošiljanje denarja.
. Kadar poiiljate denar v stari kraj, ae vselej obrnite na nafco tvrdko In gotovo bodete ssdovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne svase s počto r starem kraju in s saaealjivtmi denarnimi savodi.
Za vsa na daljna pojasnila ptiite ali pridite na:
Zakrajtek & tesark,
Slovenska bank«,
70 — M» Avenue,	Mew York City.
(Mod 15th ia 16th 8t) Telefon: WatkJn. 7IXS.