Poštnina paviallrana« Leto I., štev. 41. V Ljubljani, sobota dne 9. oktobra 1920 Posamezna štev. 60 Vili. Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno.......15 » za zased, ozemlje • 300 , sa inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it 72. Upravništvo: Sodna ulica it 6. Telefon it 36. Kacun kr. pošt tek. urada štev. 11.842. Plebiscitna cona zaprta. Celovec 8. det. Po odredbi plebis-1 optimistično (!), toda le pod pogojem, ciine komisije se pričenja zapor ko- ako Jugoslovani ne bodo izvrševali na- roškega glasovalnega ozemlja že no- silia- Izvrsten vtis je napravilo pastir- coi ob 24 uri Is!co Pism0 celovškega škofa v odgovor Celovec 8 "okt (ltv) Dane* ;P'na spomenico generaloma vikarja iz ceiovec, o. okt. (izv.) Danes ,e Dofcrle vasi (Glej naše poj^e Ve- plebisciina komisija dala nalepiti s{i ur) Pastjrsko pismo se nahaja po glasovalni coni posebno prokla-jže v sieherni hiši in bo morda m-nsi-macijo, v kateri objavlja svoje zad- komu še v zadnjem trenutku odprlo nje sklepe o postopanju na dan ple- oči. V Celovec je prispelo do sedaj 150 biscita in poživlja narod na mir ententnih oficirjev, ki so večinoma že in red. j odpotovali na določena mesta. Danes Celovec, 8. okt. (Izv.) Na različne'0 polnoči bo jugoslovansko orožništvo postaje Heimatdiensta je bil razpo- f?Prl° demarkarijsko črto cone A. Ko-shn letak, ki naj služi Nemcem kS J*«* £ £f ^ zadnje obupno sredstvo za beganje od ta Jv nedeljo F^^f, VK C0IU A. Letek b. se j Danaj g oktobra ^bendblatt" ugo-imei razmetan v mnogo aesettisoc tavlja sigurnost nemške zmage s 60 % eksemplanh v nedeljo zjutraj po vsej do 65 %, podobno „Neue Freie Pres-plebiscitni coni. Vsebina letaka je ta- se". To stališče so zavzeli listi vsled le: Revolucija v Ljubljani in Zagre- tega, da zakrijejo obujmo finančno štabu! Ljudstvo se je oprostilo svoiih nj'e republike vsled rapidnega nada-nasilnih mogotcev ter je pognalo z nja avstrijske krone in pomanjkanja oboroženo silo uradništvo. Vršijo se kredita. Vsled slabega kurza preti j j krvavi poulični boji Vojaštvo se je na Dunaj" zbruhi in nemiri. Zaradi uprlo, je bilo deloma razoroženo. Ali splošnega pomanjkanja se pojavljajo hočete, Korošci, tudi vi v novo revo- b*lezni: Dragmja strahovito raste. Me-1«™? Pnlorr L, ! politični krogi so izgubili zad- njo trohico upanja na zmago in izjavljajo, da je škoda pisanja in denarja. Dunaj, 7. oktobra. Dunajski listi so lucijo? Poleg tega je pripravljenih za jutri in nedeljo okrog 50 različnih drugih letakov s podobno senza- Sf^^n^h^^JS ^menili svojo taktiko. Dočim so uK ^f I včerai pisali za Nemce obupno, govo- izročen tudi plebisatm komisiji. | ^ Nemci TOled dozdevnega te- Celovec, 8. okt. (Izv.) Pisarna rorja glasovanja vzdrže, zahtevali od-fleimatdiensta je prevzela od avstrij- goditev glasovanja in zasedbo glaso-skega delegata v plebiscitni komisiji valnega ozemlja po nevtralnih ali med-nad 1000 j3o milosti predsednika ko- zavezniških četah in danes reproduci miAfia T~>__f__ !__1___•!_ rolJ imni n nfai T».< -- - »ft > _ J misije j»lkovnika Pecka izdanih bianco legitimacij za prehod negla-sovalcev v plebiscitno ozemlje. V Celovcu formirajo oborožene tolpe, ki naj s pomočjo teh legitimacij v soboto navalijo v cono A ter v nedeljo izzovejo nemire, zlasti pa skušajo onemogočiti glasovanje. Nemška špekulacija je, preprečiti, da bi plebiscitna komisija dobila rezultate iz vseh občin, češ, da bo s tem preprečena izvršitev plebiscita sploh. Dunaj, 8. oktobra. d7v> Dunajski listi, ki so skoro vsi odposlali posebne poročevalce v plebiscitno ozemlje, objavljajo danes o položaju v glasovalnem ozemlju sledeče stuaciisko poročilo: Nemške priprave so v polne^ teku Od danes zjutraj drve neprestano po celovških cestah tovorni avtomobili, ki prevarajo še vedno v velikih četah prihajajoče volilce (!?) v cono A. Posebno živahno nri HeirnaJ"di"" na rali vest oariškega „Journala" o odgo-ditvi, pišejo danes vsled prihoda 150 ententnih častnikov zopet samozavestno in naznaniaio nemško zmago, gotovo vsled migljaja od zgoraj. Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Današnji »Trgovski glasnik" prinaša o Koroški in plebiscitu zanimiv članek, v katerem naglaša, da bi bilo sedaj, ko je ententa premagala Nemce s pomočjo Slovanov, pravično in umestno, da ne bi postavljala premaganih sovražnikov na isto stališče s Slovani. Neumevno pa je, da dopušča, da glasujejo premagani Nemci v onih deželah, kjer so se nasilno naselili in to le vsled lakomnosti po slovenskih zemliah. Ta popustljivost in naklonjenost nasproti premaganim sovražnikom je neupravičena in neumestna tembolj, ker se na drugi strani Slovanom ne dovoli glasovanja v onih deželah, kjer to sami zahtevajo. Člankar izraža končno trdno prepričanje, da bo v nedeljo vzlic vsem splet- poljedelski šoli v Celovcu. Kogarkoli se kanjam zmagala na Koroškem sloven-vpraša za mnenje, vsak se izraža jako ska stvar. Antanta zahteva uničenje Oieselmotorjev. Augsburg, 8. oktobra. Te dni je prišla k ravnateljstvu augsburško-nurnberške tvornice za stroje enten-tna komisija, da bi popisala Dieslo-ve motorje. Vodja komisije je izjavil, da se morajo vsi Dieslovi motorji, ki s- nahajajo v Nemčiji, uničiti, da se prepreči, da bi se uporahljevali se kdaj za U-čome. Ravnateljstvo je izjavilo da se bo z vsemi močmi uprlo uničenji- motorjev. Odposlanstvo nameščena ev in vodstvo tvornice je odpotovalo v Berlin, da stopi v stik z merodajnimi državnimi oblastmi in z obratnimi sveti. Zvišanje podpor za invalide. Beograd, 8. okt. (Izv.) Danes so bila zaključena posvetovanja ministra dr. Kukovca z zvezo invalidov, katerim sta prisostvovala tudi ministrski predsednik dr. Vesnič in finančni minister dr. Stojanovič. Razpravljalo se je o izvedbi naredbe glede povišanja podpor, oziroma pokojnin za invalide v okviru proračuna. Kakor znano, je svoječasna odredba cd februarja 1920. ostala ne-izvedena, ker takratni finančni minister Jankovič ni dal potrebnega denaija na razpolago. Sedanja koncentracijska vlada je na zahtevo demo-kzatov uredila to vprašanje, Po iz- vršenih predpripravah je vprašanje toliko dozorelo, da bodo po tehnični izvedbi invalidi v kratkem dobili povišane prejemke. Komunistično gibanje v Italiji. Rim, 8. oktobra. (Izv.) Vkljub neugodnim poročilom, ki so jih prinesli italijanski delegati iz Moskve, je soci-jalistična zborniška frakcija vnovič po-trdla solidarnost s sovjetsko Rusijo in sklenila, podpirati svoboden razvoj sovjetskega gibanja z agitacijo po deželi. V meščanskih krogih smatrajo ta sklep za bluf. Splošno prevladuje namreč prepričanje, da bo voditelj zmerne struje, Davarona, pri prihodnjih volitvah strokovne zveze na splošnem sori-jalističnem strankinem kongresu izvo-jeval popolno zmago, kar bi pomenilo konec komunizma v Italiji. Bolgarski vojvni krivci. Sofija, 8. oktobra Zavezniške vlade so izročile bolgarski vladi noto, v kateri zahtevajo brezpogojno izročitev vojnih krivcev, 507, na številu. Med krivci se nahaj'ajo ekskralj Ferdinand, bivši ministrski predsednik Radoslavov in generalisim 2ekov. — Ministrski predsednik Stamboliski je danes odpotoval v London. Šolski Stralk na Češkem. Praga, 8. oktobra. »Prager Abend-zeitung" javlja, da so pričele stavkati nemške šole na Češkem, Vse šole x republiki so zaprte, Pred Jadransko konference. Zagreb, 8. oktobra. »Narodno Djelo" javlja iz Beograda, da bodo v pogajanjih z Italijo naše minimalne zahteve nastopne: 1.) Reka z lu-ko naj pride pod pokroviteljstvo zve ze narodov; 2.) v Istri naj je meja tako-^vana Wilsonova črta; 3.) vsa z vsemi njenimi otoki .pada Jugoslaviji; 4.) zahte-Skader, ker je Italija kršila h .ji ije dogovore glede Albanije. V ministrskem svetu se je baj"e dosegel popoln sporazum glede instruk-cij, ki se bodo dale našim delegatom. Beograd, 8. oktobra Včeraj je posedi italijanski opravnik poslov našega zunanjega ministra dr. Trumbiča ter se razgovarjal z njim nad pol ure. Rim, 8. oktobra. (Izvirno). Povodom prtdstoječe obnovitve pogajanj med Italijo in Jugoslavijo piše Car-riere della sera, da bo Italija ščitila 'pravice Albanije ravnotako kakor svoje. Albanija nikakor ne sme biti nikak objekt za izmenjavo. V krogih zunanje diplomacije vlada sicer precejšen optimizem, mi pa se bojimo jugoslovanske nepopustljivosti. Rim, 8. oktobra. (Izv.) Minister zunanjih del conte Sforza se ie odoeljal v Turin, da poroča ministrskemu predsedniku Giolittiju o položaju z ozirom na predstoječo jadransko konferenco. Pred svojim odhodom iz Rima je imel bforza dolgo konferenco z znanim italijanskim finančnikom Volpi.jem, ki se je ravnokar vm<'l iz Beograda, kjer je bil baje pa naročilu ministJ-Vea predsednika Giolittija. Giolitti bo na konferenci v Turinu dal Sforzi navodila glede njegovega nastopanja na konferenci. Po pisanju poluradnih mel Sforra nalogo, da zagotovi na ,adranski konferenci varno mejo ono-stran Wilsonove črte. o v^t-n je italijanski generalni štab izrazil, da strateglčno ni povoljna za Italijo. Dali ima v ti točki Italija gotove svoje zahteve, še ni znano. Nacionalisti^;, ,,Idea Nationale" strastno napada vla-fio zaradi obnovitve jadranske konference in pravi, da Italija od te konference ne more pričakovati nobenih rezultatov. Jadransko vprašanje more rešiti le moč zmage, štirje diplomatje ob zeleni mizi ne bodo reševali tega vprašanja. Sonninov „Giornale d' Italia" opozarja vla^n da nai nari. da ne zavzame stališča, ki nasprotuje italijanskim zahtevam, ker bi tako stališče izzvalo v Italiji vihar ogorčenja Padec italijanske lire v Parizu. Rim, 8. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih političnih in finančnih krogih je vzbudila vest, da je na pariški borzi padla v enem dnevu italjanska lira od 63 na 57yz veliko iznenadenie. Poročila iz Pariza govore, da so vzrok nepričakovanega padca vrednosti italijanske valute vesti, ki prihajajo iz Italije o ne-sigumem notranjem položaju. Vrhu tega so bile vsled vremenskih nezgod v Piemontu in Savoiu pretrgane vse telegrafske zveze med Italijo in Francijo, kar je pripomoglo, da so se pojavljale najbolj fantastične verzije o situaciji v Italiji.. Velike pariške banke so odrekle italijanskim trgovcem kredite; sam italijanski poslanik v Parizu je moral v pariških finančnih krogih posredovati, da je zadržal pretečo katastrofo laške valute. Velika ielezniika nesreta v Benetkah. Trst, 8. oktobra. Včeraj zvečer je trčil tržaški brzovlak v zadnje vagone brzo-vlaka Milan-Benetke. Nesreča se js zgodila štiri kilometre od ~»staje Benetke na mostu, ki vodi preko lagun. Do sedaj je konstatirano, da je bik) pri tem ubitih osem, a ranjenih 20 oseb. Razbita sta dva vagona brzovla-ka Benetke-Milan, Id sta bila polna ljudi in en vagon tržaškega brzovlaka. število žrtev je najbrž še večje, ker do sedaj še niso odstranili razbitih vagonov. Benetke, 8. oktobra. Število oseb ki so se smrtno ponesrečile pri zadnji železniški nesreči, znaša po ftoe-daj dočMI*. Boročffih 23«. Poljska kot zmagovalec. London, 8. oktobra. (Izvirno). „Daily Mail" javlja iz Rige: Z novo mejo se je ozemlje Poljske skoro podvojilo. Za Poljsko je posebno važno, da je prdobila koridor do Letonske in odločila svojega najnevarnejšega sovražnika Litvinsko od sovjetske Rusije. Riga, 8. okobra. (Izvirno.) Rus-ko-poljska mirovna pogodba je sedaj izgotovljena. Potrebne so le še nekatere izpremembe. Danes in jutri bodo izdelane mirovne pogodbe v treh eksemplarih in sicer v ruskem, poljskem in ukrajinskem jeziku. Mirovna pogodba bo najbrže že jutri podpisana. iTova mejna črta je že natančno določena. V gospodarskih vprašanjih obstojajo ie neznatne diference, ki bodo urejene v končni pogodbi. Največjo težkočo je delalo vprašanje zlata. Rusija se je zavezala, da odstopi iz zaklada ruske državne banke del zlata Poljski. Višina zneska še ni določena. Obe delegaciji boste v soboto takoj po podpisu pre-liminarijev odpotovali. Varšava, 8. okt Sovražnosti med poljskimi in litvanskimi četami so na poziv ententine posredovalne komisije ustavljene. Beneš o restavraciji Habsburianov. Praga, 8. oktobra. (Izvirno). Današnji „Prager Tagblatt" objavlja mterviv z zunanjim ministrom dr. Benešem. Na vprašanje, ali bi smat rale Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija povratek Habsburžanov za povod vojne, je dr. Beneš odgovoril, da vlada v tem oziru med vsemi tremi državami popolno soglasje. Glede odnošajev Češkoslovaške napram Madžarski se je Beneš izrazil: Ako se bo nadaljoala dosedanja gonja, je težko pričakovati, da bi prišlo do prijateljskega razmerja med obema državama. V rokah imamo dokaze o madžarski agitaciji, ki ogroža mir. Ravno sedaj je dunajsko in praško socialistično časopisje objavilo celo serijo za madžarsko propagando zelo obtežilnih dokumentov. Predložili jih bomo svetu Zveze narodov. Kar se tiče odnoša-jov med Nemčijo m Češkoslovaško ententa nikakor ne misli na revizijo mej, ki naj bi odcepila nemške dele sedanje češkoslovaške države. Nemško ozemlje je bilo prideljeno Češkoslovaški le zaradi tega, ker je ententa trdno prepričana, da bi bila če škoslovaška država v nasprotnem slučaju nezmožna za življenje in gospodarsko popolnoma odvisna oc Nemcev. Ta naziranja tudi še seda; prevladuje v ententi. Maklakovnaooveduje padec boliševiške Rusije. Pariz, 8. okt Listi prinašajo izvajanja ruskega poslanika v Parizu Maklakova, ki se je povrnil s potovanja skozi pokrajine, katere je za sedel general Wrangel. Poslanik je dejal, da je dobil na potovanju jasen vtis, da bo boljševiškega režima kmalu konec. Mnogo znakov prerokuje padec moskovske diktature. Nemir in panika vladata v taboru sovražnika, katerega vsak dan bolj zapušča nada Boljševiki brez moči motre zmagovite napade Wranglove na rdeče armade m mi imamo sedaj samo en smoter, za katerega smo pripravljeni vse žrtvovati: vztrajati. Preverjeni o brezuspešnosti svoje »ropagande na zapadli, se-poizkušajo boljševiki nasloniti na vzhod in na države, Iti so nastale po versail-eski pogodbi. Njih prizadevanja pa x>do ostala brezuspešna, ako se prepreči njih diplomatska ofenziva in ako se dopši dglo, začeta m bo-jišSb.. . Eksplozija v Kamniku* Kamnik, 8. oktobra. V tukajšnji smodnišnici se je danes ob tričetrt na 12 zgodila eksplo. zija. ki je zahtevala več žrtev. V oddelku za stiskanje patron se je po-kvarila pri nekem stroju medena pal-čica. katero je bilo treba nadomestiti z novo. Stroji so že jjočivali in delavci so bili že zapustili prostor. Le pri pokvarjenem stroju sta ostala delavec France Rems in delavka Katarina Sitar, ki sta poklicala nadzornika Josipa Goltesa, da vidi, kaj bi bilo napraviti. Strogo je predpisano, da se pri strojih ne sme ničesar popravljati. dokler ni odstranjen ves smodnik iz prostora. Nadzornik Goltes je zato vprašal, ali je kaj smodnika v stroju. Bilo ga je pri-Mižno 1 kg. Goltes je hotel smodnik odstraniti Izgleda, da je Rems medtem z nekim kladivcem pritrjeval novo palčico v stroj in da je po nesreči uda-il po smodniku. Švignila je iskra. Goltes je odskočil k sodu z vodo, da polije stroj, toda bilo je prepozno. Smodnik je eksplodiral s hudim pokom in ves prostor je bil na-mah v razvalinah. Udri se je strop in pokopal stroje in ljudi. Najhujše je zadelo Remsa, kateremu je padajoče zidovje zlomilo hrbtenico in ga je plamen hudo obžgal po vsem gornjem delu telesa. Katarino Sitar je vrglo na tla, poškodovana je na več krajih in obžgana po rokah in obrazu. Skok k sodu je nadzornika Goltesa rešil pred večjo nesrečo. Puh ga je zagnal ob steno in plamen mu je obžgal obraz in roke. Eksplozija je alarmirala vso okolico. Rešitelji so bili kmalu pri delu ter so izvlekli vse tri ponesrečence izpod razvalin. Poklicani zdravnik dr. Dereani jih je za silo obvezal, na kar so jih z avtomobilom prepeljali v Ljubljano. Najhujše poškodovan je France Remsi, ki trpi vsled velikih opeklin in zlomljene hrbtenice neznosne bolečine. Njegovo stanje je skrajno opasno. Sitarjeva je mati dveh nepreskrbljenih otrok. Upati je, da bo kmalu okrevala Poškodbe nadzornika Goltesa so težke toda niso nevarne. Uvedena je preiskava o pravem vzroku eksplozije. Nadzornik Goltes je že mnogo let uslužben v smodnišnici ter je znan kot vesten mož. Izgleda, da je glavni krivec — nesrečen slučaj. Teška avtomebiliska nesreča pri Novem mestu. Novomesto, 8. oktobra. (Izvirno.)* Danes zvečer eo pasi rali zagrebški avtomobili sti na potu na Koroško Novo mesto. Bilo je deset avtomobilov. Pri Starem trgu je zavozil voz zaerebškega trgovca Zvonimrira Bi-ljana blizu železniške proge na napačno oesto. Pri obračanju se je cesta udrla in avtomobil se je prevrnil v jarek. Pokopal je pod seboj Biljana in njegovega spremljevalca. Ko so prihieli z dragih avtomobilov na pomoč so le s težavo izvlekli ponesrečenca izpod voza. Bil jan je bil mrtev* Nesreča se je zgodila ob pol 12 po-noai. Truplo so z avtomobili odpeljali seboj v Ljubljano. Madžarska politika. Dunaj, 8. oktobra. (Irvirno.-) Danes se je vršila pred tukajšnjo poroto razprava proti 1 {Motnemu dijaku Ladislavu Gereth. ki je *- aprila t L hotel zastrupiti Belo Kuna. Kun je bil takrat interniran v Stein-hofu na Semernikn: Geretb mu je prinesel zastrupljenega peciva. Obtožba se glasi na polzkusm zarrratea umor. Iz obtožnice je razvidno, da je bil toženec v službi madžarske irimr-ne policije. Obtoženec je izjavil, da se ne smatra krivega. Porotniki so obdolžili samo radi eerošaaja osebne varnosti na moaee cijalno skrbstvo. Vsi uradniki, ki služijo v različnih teh panogah, bodisi v prvi ali drugi instanci, so politični uradniki. Glede poverjenikov pač ni nobenega dvoma, da jih ni smatrati za uradnike in vsled tega uživajo ps-sivno volilno pravico. Ker je glede ' -na, oziroma predsednikov pokrajin .'-:.h vlad kot vrhovnih šefov politične uprave mogel našteti dvom. člen 17. izrecno poudarja, da se jih ne smatra za politične uradnike. Predsedniki in poverjeniki torej lahko kandidirajo. V smislu člena 15. pa uradniki in vsi oni, ki so sicer v državni službi,, izgube svoje službeno mesto,' ako so izvoljeni in sprejmejo mandat. Deželni preds?dn:-; poverjeniki, ki so izvoljeni, torej izgube svoje službeno mesto z izvolitvijo. reforma v sons £1* V našem članku v četrtkovi številki je izpadel zelo poučen sestavek o ploskvah, ki so na razpolago petim Veleposestnikom v coni A, okroglo v ha: Veleposestniki: baron Helldorf polja 560, travnikov 374, pašnikov 156, planin 425; knez Rosenberg polja 240, travnikov 283, pašnikov 92, planin 449; Voigt polja 61, travnikov 174, pašnikov 31, planin 344; VVittgenstein polja 110, travnikov 251, pašnikov 305, planin 472; Sei-fritz polja 43, travnikov 70, pašnikov 15, planin 309; skupaj polja 1014, travnikov 1152, pašnikov 599, planin 1999. Taka veleposestva so v najbolj obljudenem delu dežele! Cela cona A meri 175.000 ha s 73.000 prebivalci Od teh je 42.000 ha v veleposestniški roki. Gorenja tabela slika položaj in nam pojasni, zakaj se Nemci tako bore za cono A. Politične beležki Korošci! Zelena glasovnica ie prasko in italijansko suženjstvo, bela le jugoslovanska svoboda. Glasujte belo! -t- Celovški škof v službi Nemcev. Generalni vikar za slovensko Koroško prost Randl je poslal svoji duhovščini in vernikom pastirsko pismo, v katerem razlaga pomen glasovanja, zavrča nepoštene nemške agitacije in poziva vernike, da naj store svojo narodno dolžnost. To pošteno pastirsko pismo je skrajno razburilo celovškega škofa Adama, ki po nemških časopisih objavlja sedaj svoj poziv katolikom Koroške, v katerem žuga slovenskemu proštu, da ga bo poklical na odgovor, ker je izdal to parstirsko pismo brez škofovega dovoljenja. Zanimivo pa je, nad katerimi točkami Randlovega pisma se spodtika škof Adam. Randl se je pregrešil prvič proti krščanski pravičnosti in poroti cerkvenim zapovedim, ker je govoril in pisal resni co o žalostnem stanju v Avstriji, a razmere v Jugoslaviji slikal yj. najbolj rožnimi barvami". Drugi greh slovenskega prosta je še večji. Randl je rekel, da so Srbi sicer pravoslavni, ali da so v svoji pobožnosti in vernosti isti kakor Slovenci, da so razlike, ki ločijo katoliško in pravoslavno cerkev prav neznatne. Škof Adam protestira proti temu nazira-nju, češ, da je to zaslepljevanje katoliških vernikov, češ da je velikanska razlika med katoliki in pravoslavnimi že v tem, da imajo katoličani papeža, pravoslavni pa ne. Na koncu svojega pisma pravi škof Adam, da mora protestirati proti ta-kejtnu necerkvenemu in vsem pravilom nasprotujočemu postopanju slovenskega prosta. Iz pisma škofa Adama se vidi, da je to pismo škofu diktiral celovški Heimatdienst. + Volilno gibanje v Besni. Sklep hrvatske politične skupine »Obnove", da nastopi pri volitvah skupno z demokratsko stranko, je izzval v vsej deželi odobravanje, ker je na ta način dan temelj za koncentracijo vseh naprednih in demokratskih elementov. Zanimiva je kriza v bosanski se-?j.".čki rtranki; doslej se je stranka — oziroma njeni voditelji — kolikor toliko nagibala v enem delu Zajedni-čarjeip, v drugem delu pa klerikalni pučki stranki. Ostro opozicijo proti takemu, koketiranju z reakcionarnimi elementi so v stranko zanesli dobrovoljci, ki tvorijo v Bosni veliko skupino. Mnogo okrožnih organizacij seljaške stranke se ie izjavilo proti vsaki volilni kooperaciji z Zajedni-čarji in klerikalci ter zahtevajo, da seljaška stranka nastopi pri volitvah samostojno, ali pa išče kooperacija s strankami, ki so napredne in ki imajo v svojem programu rešitev sclja-škega programa v smeri, ki ga se-ljaštvo želi in zahteva. Prihodnji teden se vrši v Sarajevu konferenca okrajnih organizacij seljaške stranke, kje se bo končno sklepalo o nastopu stranke. Opozicija, ki zastopa napredne in demokratske ideje, je pripravljena v slučaju večine sedanjega strankinega vodstva iskati koooerarijo z demokrati in „Ob-vo". T Vprašanje naše vojne odškodnine. „PoIitika" poroča, da je dobila naša vlada poročilo, da se je pojavila nevarnost, da izgubimo tudi one male odstotke vojne odškodnine, ki so bili določeni na konferenci v Spaa. Baje zahtevata angleška in francoska vlada, ki sta podpisali sporazum o razdelitvi odškodnine, da mi sami pristanemo na zopetno znižanje odstotkov. Vlada je zaradi teh vesti nujno pozvala v Beograd predsednika naše reparadjske komisije v Parizu Mata Boškoviča. T Avstrija in Nemčija. „Chicago Tribune"javlja, da je francoska vlada pozvala angleško, ameriško in italijansko vlado, da podvzamejo vse vlade skupen diplomatski korak na Dunaju in da izjavijo, da zavezniki na noben način ne bodo pripustili glasovanja o združitvi Avstrije in Nemčije. Francija je istočasno zahtevala, da zavezniške vlade ustavijo pošiljanje vsake pomofi v Avstrijo in prepovedo tudi privatnim korpo-racijam vsako akcijo v korist Avstrije, dokler avstrijska vlada ne prekliče sklepe o plebiscitu! + Albanska deputacija v Rimu. Albanska vlada v Pirani je poslala v Rim svojo deputacijo pod vodstvom voditelja vseh albanskih upadov ra našo teritorijo Hasem-bega Vučitruca. Ta albanska misija bo izročila italijanski vladi spomenico o zahtevah albanskega naroda glede popolne neodvisnosti-in meja Albanije. Istotako se hočejo Albanci in- formirati o stanju jadranskega vprašanja, ker smatrajo, da je potrebno sodelovanje albanske vlade pri reševanju jadranskih problemov, ki se ne tičejo samo Jugoslavije in Italije, ampak tudi Albanije. Kakor minimum zahteva Albanija mejo določeno na londonski konferenci Jeta 1913. z nekaterimi strategičnimi popravami okoli Debra in Prižena. HF Poljaki in Madžari. Poljski general Haller se je, kakor javlja „Az Est" izjavil napram varšavskemu korespondentu tega lista, da sta Madžarska kakor tudi Poljska potisnjeni med ruskega in nemškega orjaka. Zveza, ki bi držala obe imenovani sili v ravnotežju, bi bila v Interesu obeh držav. Na severu naj bi obstajala ta zveza iz Poljske in baltskih držav, r.a jugu pa iz Rumunije, Bolgarije, Turčije, predvsem pa Madžarsk*. Pokroviteljstvo nad to zvezo bi prevzela. Francija. Na ta način bi postaja zveza mogočna in odločujoča sila v Evropi. Poljska ne bo nikdar vodila Madžarski sovražne politike. Predpogoj kooperacije med Poljsko in Madžarsko pa bi bila pogodba med Madžarsko in Ru- munijo. + Ukrajinske zahteve. V London sta dospeli dve ukrajinski odposlanstvi. Eno zahteva priznanje neodvisnosti Ukrajine, drugo pa zahteva ustanovitev svobodno države Vzhodne Galicije na podlagi pogodbe zveze narodov. -f Bivši grški kralj Konstantin se je hotel naseliti v Italijni, toda italijanska vlada mu je naselitev prepovedala. T Obnovitev pogajanj med Anglijo in Rusijo. Kakor dornava „Daily Mail", je sovjetska vlada na ultimatom, katerega ji je izročila angleška vlada v nedeljo, že odgovorila. Kra-sin je bil pooblaščen, naj se pogaja v vseh tekočih političnih in trgovskih vprašanjih. List baje doznava, da je vzpostavitev trgovskih odnošajev v angleškem kabinehi povzročila ne-sporazumljenja. Krasin se je včeraj zglasil v uradu za zunanje posle. 11 iirodnlh \Mw. : Imenovanja v področju deželne vlade. In žen jer .Franc Lampe.jc imenovan za gozdarskega komisarja I. razreda v 0. činovnem razredu. Drugi živi nazdraviti k v državni žrebčar-ni na Selu pri Ljubljani Ignacij Šlajpah jo pomaknjen v 9. činovni razred. Diplomirana živinozdravnika Jo«p Oerifii in Jo«p Kune sta sprejete v državno službo za veterinarska asistenta. Nadalje so menovani: deželni pisarniški oficijal Franc Mer-rjna za pisarniškega pristava, za eikrajnr tajnike v 9. činovr.eni razredu od personam: Martin Zelenico v Ptuju, Franc V alejah v Mariboru, Adolf Svoboda v Velikovcu, Fran Slana v Ljubljani. Alojzij Mani v Kočevju, Ignacij Rus v Radovljici, Franc Babi?, v Murski Soboti in Franc Fhcher v Borovljah; za okrajne tr-jnike v 10. činovnem razredu : Rudolf Puc v Radovljici, Rudolf Smerdu v Borovl jah. Fran Jenko v Litiji in Mirko Vizjak v Borovljah. Oficijant Friderik Prrsin-qer pri okrajnem glavarstvu v Celju je imenovan za kancelista, pisarniški pomočnik Vekoslav Čeplak pa za kanclista pri poverjeništvu za notranje -zadeve. Računski praktikant Vladimir PavčiS pri zdravstvenem odseku za Slovenijo je imeovan za računskega asistenta. : Sprejem ▼ državno službo. Bivši kancelist generalnega civilnega koroisarijata v Trstu Rajmund Ko-Jcot je sprejet v državno službo ter dodeljen knjigovodstvu poverjeništvu za notranje zadeve. : Državne kobilarne. „Uradni list" št. 116 objavlja uredbo o ustroju državnih kobilarn. Narodno gledaliife. - Drama: Sobota 9. okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. D. Nedelja 10. okt.: Milan Ogrizovič: Hasanaginica. (Izven.) Ponedeljek 11. okt.: Bernard Shaw: Pygmalion. B. (Ruska predstava.) Optra: Sobota, 9.okt: Oskar Nedbal: Iz bajke v bajko. A. Nedelja, 10. okt.: Verdi: Trubadur. (Izvm.) Ponedeljek, ll.nkt: Zaprto. Pristašem JDS v Ljubljani. Preglejte takoj volilne imenike, ki so razpoloženi. ..... Ugotovite, če je vsak naš pristaš opisan v voMni imen*k in pravilno vpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki fe bil dne 25. septembra 21 let star, in ki biva Se pol leta v občini. Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte. ttJZjMo.daso volilni Imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulit. zato naj vsakdo pogleda če je vp^on. Volilni imeniki so na razpolago v tajništva JbS. Narodni dom. l.nad-stropje. in sicer vsak dan do 13' in od 15' ** 18' ter v P^^^JM^* paned^jek konla za Ljubljano reklama- ClJ$katoebpodrobne informacije se dobe pri tajništva in pri naših krajevnih političnih organizacijah! __ * Iz seje deželne vlade z dne 4. oktobra 1920. Predsednik deželene vlade poroča o položaju na Koroškem. in o predpripravah za izvedbo plebiscita. — Za prireditev pletarskega tečaja v Kropi in Kamni Gorici se dovoli brezobrestno posojilo 20.000 kron, da se omogoči domačemu prebivalstvu nov vir zaslužka. — Pri Dopisnem uradu se imenujeta kot definitivna uradnika Anton Tominec in France Pogačnik. — Izvrše se imenovanja nekaterih pisarniških uradnikov in pisarniških pomožnih moči pri poverjeništvu za socialno skrb. — Za predsednika stanovanjske komisije v Kranju 'se imenuje davčni upravitelj Josip Tajnik. -Rešijo se razne personalne agende poverjeništva za uk in bogočastje.-Državnemu premogovniku Zabukov-ca se dovoli zvišanje cen premoga, in sicer bo stal kosovec, kockasti premog in orehovec po 52 kron stot, premogov prah pa 40 kron stot. Rav-notako se dovoli zvišanje cen premoga državnemu premogovniku Velenje, ld bo stal za privatnike po 50 kron stot, za cinkarno v Celju in za aprovižacijo po 30 kron stot, premogov prah po previdnosti pa 25 do 30 kron. — Poverjaništvo za notranje stvari je dobilo od ministra notranjih del brzojavno naročilo, da razreši dolžnosti vladnega komisarja dr. Leshovaria v Mariboru in da poveri to mesto političnemu uradniku. Po daljši debati konstatira predsednik, da v tem vprašanju, ki je brez dvoma političnega značaja, med vladnimi člani ni soglasja, vsled česar zadevo v zmislu sporazuma od 17. avgusta t. 1. odstavlja z dnevnega reda, da jo predloži ministrskemu svetu v rešitev. — Deželna vlada je soglasnega mnenja, da se morajo volilni shodi vršiti prosto brez predhodnega naznanila, še manj pa dovoljenja .Vodji poverjeništva za notranje stvari se naroči, da v ta namen ukrene vse potrebno. — Izvrše se nekatera imenovanja pri varnostni straži v Ljubljani in Mariboru in imenovanja nekaterih policijskih pisarniških uradnikov. * KorčŠčevo atnerikansko blago. Znano je, da je nabava amerikauskega blaga, ki jo je izvršil takratni minister za prehrano dr. Korošec, dvignila žc mnogo prahu. Sedaj objavlja o tej zadevi „Rijcč" razgovor z ministrom prehrane Jcjičem. ki pravi: Blago — 150 vagonov — je bilo kupljeno in prevzeto v juliju 1919 v Solunu ter se je plačal takoj obrok 3.5 milijona irar.kov in pozneje še 1 milijon frankov; ostanek 5.2 milijona frankov doslej še ni plačan. Blago je komisija prevzela kot dobro. Ko pa je bilo treba prepeljati blago >'z Soluna v Beo?rad poklalo se jc, da ameriška firma, ki je dobavila blago, ni uredila svar z grškimi oblastmi glede carine, tako da je blago ležalo tri mesec« v Solunu, predno je bilo zacarinjeno. Potem se je pričel transport, ki pa se je vršil zelo počasno. Prišla je povodenj v Solunu, tako da je bil velik del blaga premočen in zopet posušen, vsled česar je nastala velika škoda. Tudi v Beogradu je blago dolgo ležalo. Ko so ga začeli pregledovati, se je pokazalo, da je velik del blaga poškodovan, da pa je škoda še veliko večja zaradi tega. ker blago sploh ni porabno. Ustavil sem izplačila nadaljnjih obrokov ameriškim liferantom, ker je opravičena sumnja, da so oni dobavili slabo blago. Seveda so mnogo krive tudi naše oblasti, posebno komisija, ki je blago prevzemala. Komisija, ki preiskuje zadevo, bo v kratkem podala svoje poročilo. • Se en klerikalen poraz. Iz Novega mesta nam javljajo: še hujši poraz kakor pri posojilnici v Kan-diji, so doživeli klerikalci pri volitvah v odbor kmetijske podružnice za No-v mesto, ki so se vršile včeraj. Klerikalci so propadli, od oddanih glasov so dobili le 19 odstotkov, Samostojna kmetijska stranka pa 81 odstotkov. • Pleskar FrShlich iz Ljubljane, 1q smo poročali o njem, da je poto- i Ljubljana, 8. oktobra, val v Celovec, je prišel samo do Pociroščice, kjer so ga zavrnili in poslali nazaj v Ljubljano. On pravi, da ni šel agitirat, ampak je hotel samo po kupčijah v svoje rodno mesto Celovec. * Regent Aleksauder in njegova sestra sta včeraj obiskala rojstno vas Karagjorgjevičev Topolo in mavzolej na Oplencu. Prebivalstvo jim je na celi poti prirejalo prisrčne pozdrave. Zvečer sta se z avtomobilom preko Valjevu vrnila v Beog-grad. * Sarajevo za Koroško. Prvi dan ; Tanja doneskov za koroški dan v Sarajevu se je nabralo 25.000 kron; ilski otroci nabirajo sedaj po hi- ^h in bo sarajevska zbirka dosegla lepo vsoto. * S koroškega shoda v Beogradu, o katerem smo poročali v četrtkovi številki Jutra" je bil poslan gospej Tavčarjevi kot zastopnici slovenskega ženstva sledeči telegram: Beograd j anke i Beograd janj, uvek na budnoj straži svojih visokih nacionalnih ideala, sa nestrpljenjem oce-kuju dan. kada če i naš narod u Koruškoj uprkos uzaludnim napori-ma i svakovrsmm mahinaciiama nje-govog vekovnog i sad pobjedjenog ugnjatača slobod.no i odlučno pu-tem plebiscita pristupiti svojoj slo-bodnoj i uiedinienoj jugoslovenskoj brači. U ime sviju ženskih društava beogradskih predjsednica saveza Danica Hrističeva. — Podoben telegram so zbcrovalci poslali tudi deželni vladi. * Iz Sorovelj nam pišejo: Naši nomškutarji so v zadnjih dneh popolnoma poparjeni. Razupiti Lueor-nik in njegovi somišljeniki r.a Zili-poljali že voijo svojo pohištvo v Celovec, ker so se prepričali, da je zmaga v A coni .Tu2:o=lovnnom znsigura-na. V obupnem položaju so segli nemškutarji v Rožu v zadnjem tro-notku po najostudnejših in najohup-icjših sredstvih. Tako so v Melbo-rovniei stavili na slavo našega rojaka, o.lvetnika dr. Ravnika, ki že 14 dni deluje v svoji domovinski obtiči, 100.000 K. — S takimi stavami hočejo preplašiti naše ljudstvo in njegove voditelje. Pošteno so se vrezali. Naše ljudstvo se je z ozirom na tako postopanje še z vec-im zaupanjem oklenilo svojih ožjih rojakov, ki mu kažejo pravo pot sreče ir. blagostanja v Jugoslaviji. * Major Čalma, predsednik italijanske razmejitvene komisije je od zadnje avtomobilske nezgode na Muti že tolko okreval, da lahko zapusti sobo. Izjavil je, da obdrži še nadalje vodstvo italijanske misije in da m«, ni o imenovanju kakega namestnika nič znano. * Odhod k plebiscitu. Z včerajšnjim večernim vlakom se je odpeljalo na Koroško veliko ševilo v Mariboru nastanjenih koroških Slovencev, da se udeleže ljudskega glasovanja. * Mariborsko nemško krokarsko in propagandno društvo ,J>larafija" ima v GStzovih prostorih 11 sob, dočim slovenska društva ne morejo dobiti prostorov. » V mariborskem volilnem imeniku je izpuščenih veliko število naprednih volilcev. med njimi zlasti mnogo železniških uradnikov, ki službujejo že od prevrata v Mariboru. Zato pa je vpisana cela vrsta klerikalcev, ki splob nimajo volilne pravice. * Zemlja za begunce. Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo uredbo, po kateri se bo beguncem iz okupiranega ozemlja dajala zemlja v zakup. * Kazni, ki jih predvideva projekt nove uredbe pobijanja draginje so sledeče: 1.) Kdor ne prijavi živil v določenem roku, ali sploh ne prijavi svojih ali tujih živil, ki se nahajajo pri njem, ko se odredi popis ali re-kvizicija, se kaznuje z globo od 500 do 5000 dinarjev in zaporom od 1 do 3 mesecev. 2.) Kdor živila prijavi napačno, ko se odredi popis, se kaznuje z globo od 1000 do 10.000 dinarjev in zaporom od 3 do 6 mesecev. 3.-) Kdor proda, kupi, poškoduje ali uniči življenske potrebščine, vedoč, da so popisane ali retvirirane, se kaznuje z globo od 2000 do 15.000 dinarjev in zaporom od 6 do 9 mesecev' 4.) Kdor življenske potrebščine ali dajatve proda aH kupi ali plača preko ceno, ki je določena v cenovniku, se kaznuje z globo od 5000 do 20.000 dinarjev in zaporom od 1 do 2 let. 5.) Kdor zmanjša svoj dolžni delež ali porablja slab ali pokvarjen material ali njegov nadomestek pri pridelovanju živil ali vrši svoj posel malomarno, se kaznuje z globo od 15.000 do 50.000 dinarjev in zaporom od 2 do 3 let. 6.) Za vse naštete prestopke je odgovoren lastnik življenskih potrebščin tndi, ako jih stori kdorkoli njegovih ljudi. V tem primeru se gospodar obsodi samo na to, da solidarno s stori tel jem plača navedeno kazen, ako se pa dožsne, da se je izvršil prestopek po naročilu ali na prigovarjanje lastnika, se kaznuje lastnik ravno tako kakor storitelj. 7.) Kdor se obsodi zaradi gori navedenih činov, ee mu konti seira vse blago, ki se nahaja pri njem in zaradi katerega se je storil prestopek. 8.) Prestopek, o-menjen pod6.), ima za posledico, da odvzame obrtno dovoljenje za 1 do 2 leti. 9.") Vsaka obsodba se objavi v Službenih Novinah kraljevine SHS na stroške obsojenca. 10.) Za preiska" ve in obsodbe je pristojna v prvi vrsti upravna oblast, za pritožbe pa so pristoina okrožna sodišča, oziroma višja deželna sodišča. * Zanimiva konstatacija. v.j-ska „Arbeiter Zeitung" priobč' vrsto dokumentov, iz katerih »ja, da se v Avstriji dobi vse tj >iar, inventar stare monarhije i: državniki nove republike. Dokumenti dokazujejo, da imajo Madžari kupljenih celo vrsto avstrijskih krščansko-socijalnih politikov, novinarjev in listov. Med objavljenimi tajnimi spisi dunajskega madžarskega poslaništva se nahaja tudi pregledno poročilo o dunajskih dnevnikih. V tem poročilu čitamo interesantno razkritje, da sta lastnika dveh najogabnej-ši!i slavožrskih listov na Dunaju „Deutsches Volksblatt" in .,\Viener Mittag" tovarnarja brata testen iz nadalje pa se smejo izdajati samo novi. * Volitev pravoslavnega patrijar- ha. Vesti, da večina arhierejskega saborja zahteva, da se imenuje novi patrijarh z ukazom po predlog« ministra za vere in so v toliko netočne ker arhierejski sabor nima pravice odločati v tem, ampak je to le zasebno mišljenje posameznih članov, ki pa ni merodajno. Pravilnik o volitvah je že sklenjen ter se bodo volitve vršile v kratkem času po. določilih tega pravilnika. * Zloraba naziva Jugoslavija. V Beogradu se je nastavila neka panorama, ki si je nadela ponosen naziv Jugoslavija in neki variete-cirkus z nazivom „Slavija". Slovanski omla-dinski klub v Beogradu je protestiral proti taki zlorabi naziva in minister za notranje zadeve je podjetima prepovedal vpotrebljavanje teh nazivov. * Izložba hrvatske hišne industrije. Zagrebška „Udruga za vščuva-nje hrvatske pučke umjetnosti i obr-ta" izložila je v Pragi veziva in tkiva hrvatskih seljakinj, katera so našla pri Čehih splošne priznanje. Udruga je bila cd nekaterih večjih mest v Jugoslaviji pozvana, da priredi letošnjo jesen razstave, in bo svojo turnejo pričela sredi meseca novembra. * Profesorski štraik v Osijeku. Na vseh srednjih in strokovnih državnih in zasebnih šolah so stopili v štrajk profesorji, ker so baje mate-rijelno oškodovani v plačah z ozirom na druge stanove. * Ljubljana se popravlja. Po dolgem času opažamo, da se dela v Ljubljani zopet za okrašenje mesta. V „Zvezdi" se popravlja ograja, ki je zadnja leta precej trpela in so nastale razne vrzeli. Ostranjujejo se razpadli kamni in nadomeščajo z novimi. Pred Jakopičevim paviljonom se napravlja park, da bo stvar malo lepše izgledala nego dosedaj. Tam 3i bilo sploh treba spredaj par ko-tanjev odstraniti in okolico primerno urediti, da bi paviljon ne izgledal tako tuje. * Veselica javnih nameščencev se radi plebiscita na Koroškem ne vrši 9. oktobra 1920, temveč sc pre- Previsok cena sladkorja. Včeraj smo poročali o dogovoru finančnega ministra z lastniki sladkornih tovarn, da bo odkupila država sladkor po 8 dinarjev za kg ter da bo prodajala kg po 12 dinarjev ali po 48 K. Pred 14 dnevi, ko ae je začelo govoriti o nameri finančnega ministrstva, da odkupi ves sladkor, govorilo se je, da bo država plačala za rafini-rano robo kakih 6 din. in da bo prodajala po 10 dinarjev. Cena pa, Id se je sedaj v Beogradu doloSla, je previsoka. 2aIibog, da ni iz poročila ministrstva razvidno, zakaj se je cena povišala na 8, oziroma na 12 dinarjev. V Nemčiji je vlada določila ceno letošnjega sladkorja na 5.50 mark za kg na debelo. Kalkulacija produktivnih stroškov je v Nemčiji sledeča: sladkorna pesa stane 40 mark metrski vtihotapiti Potrebno bi torej bilo, da! ničarji po poljskih predpisih in n a* mimi 1««W«olj zdrave. Želeti je le, da se bi bile sladkorne tovarne oprar.čcoc; naga domača obrtna podjetnost raz-zahtevati dvakrat ali trikrat večje ccnr.;vije ^ v dragih panogah, da bomo kakor na Nemškem, oziroma Ceskar. j,ončno popolnoma neodvisni od tuje-Finančni minister je »klical tovarnarje j ga trga, da ne bodo romali vsak dan sladkorja, opustil pa je pozvati tudi težki milijoni v inozemstvo. Le z in-zastopnike konsumentov. ki bi ovrgli j dustrijalzacijo moremo omejjti uvoz in mnogo trditev tovarnarjev, kar se tiče; tenl pot(m, dvlsrniti našo valuto. Zagreb. Današnji promet jc bil zopet jako slab. Valute: dolarji 125 do 126, avstrijske krene 37 do 3S, rnbiii 122 do 125, češke krone 168 do 170, funtr 420 do 430. francoski fran' omoti po 25 gramov s ceno števano pri finančnih vprašanjih, je i 56 kron, po 50 gramov (110 kron), izključeno, da se sestavi še kedaj tak i po % kilograma (560 kron). Saha-zakon, kakor je sedanji zakon o troša- j rin se bo prodajal: lekarnam, dro-rini. Upamo, da bo nnančni minister; gerijam, upravičenim trgovcem za naknadno vprašal konsumente za njih i nadrobno prodajo ter obrtnikom za mnenje o ceni sladkorja, o monopoli-jnjih 0bratne potrebe. Prodaja saha- TtmM.n al4Hl.Ani l^lrr\r hiH, A mM. . . .. . . ... ziranju sladkorja kakor tudi o trošarini sploh. rina je dovoljena samo v originalnih monopolnih zavojčkih in samo za =Razdelitev sladkorja. Minister zaj'«n - Gutraan ....................20»» Narod o šum. mduitrija..... — — ljubljanske (trnja* tora-oe in Hrama .--J1CS Produktna borzi: Pšenica, Branko Zagreb 900 do 1010, koruza, franko Zasreb 550. Beograd, valute: funti 110 do 113, dolarii 31 do 31.50, franki 212 do 214, lire 133 do 135, leji 57 do 58, levi 41 do 42, češke krone 43 do 45, marke 50.50 do 51, drahme 306 do 320, napoleondori 103 do 108. Devize: London 112 do 118, Pariz 212 do 214, Praga 40 do 41, Berlin 49 do 49.50, Dunaj 8.50 do 9. Dunaj, devize v prostem prometa: Zagreb 267 do 287, Budimpešta 92 do 104, Praga 441 do 467, Varšava 111 do 128, dinar 1075 do 1125, dolar 295, lira 1250, lej 535, do 537, rubelj 280, lev 4. marka 547.50, francoski franki 2025, švicarski franki 4875, funti 995. Efekti: ■\rstr. kronska ' ob t. ....... majska renta......... Ogrska kronska renta ....... V. arstrijsko to j no posojilo Tnrike srečke............ Kreditni cavad za trg. in indostr., Anglobanka............ Uankverein............. Bosanska zemaljska banka . . . . Avstro-Ogrska banka . • . . Ziniestanska baaka......... Držam, železnica. ......... 10S-— 105 — 110— I587-— lOlfr— W8-<•26-— Ml — 5440-— J*00 — 4370-— 1570-— 4*90"— M00 — Alpine-Montan ............. 1'raška ielazna indostr.......... Zurich, devize: Berlin 9.85, Holand-ska 194.10, Newyork 624, London 21.88, Pariz 41.70. Milan 24.50, Bruselj 44, Kopenhagen 87.50, Stockholm 124.50, Kristijani ja 87.50, Madrid ,91.60, Buenos Ayres 227.50, Praga 8.15, Beograd 20, Zagreb 5, Dunaj 2.20, žigosane 1.90, Budimpešta 1.80. Trst, devize: Pariz 167, London 89. Newyork 26, Zurich 305, Bukarešt 46.50, Zagreb 19.75, Berlin 40.75, Dunaj 8. Vremensko poročilo. Ljubljana fH m nad morjem_ Dan S. okt. 8. okt. 8. okt OS? 1. nri M. «. nri 7U1 W1 Hit Vi n *0 U-* Veneri Nebo si. jat *sh. »eč. ji oblačno Obir tou m nad morjem Solaoe vzhaja i tO-*, normalna lf» .„" V'e««oatt oblačno tepUjtajaioo ▼ Ljnoljanski okolici rteta! prra ob S-tO zahaia ob 5-24. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra". Odgovorni urednik Vit f. Jelene, se prodajajo po znatno znižanih cenah. Zaloga £jubljana-j$reg 279 9-1 na debelo in drobno. 3z9elki zajamčeno iz samega najboljšega usnja. Pojasnilo/ Ker je bila vnovčevalnica za živino in mast v zadnjem času ponovno napadena v časopisju in na shodih, se čuti podpisano ravnateljstvo dolžno, priobčiti nekatera pojasnila, ki bodo dokazala neupravičenost omenjenih napadov. Pred vsem moramo poudarjati, da 3edanja vnovčevalnica nikakor ni idea tična z bivšim deželnim mestom za vnovčevanje živine, zavodom žalostnega spomina, ustanovljena med vojsko od bivšega deželnega glavarja dr. Šuster-šiča. To kapitalistično podjetje je v resnici zaslužilo milijone na račun kranjskega kmeta, zalih""- leže ti milijoni pokopani v razvalinah raznih vzor-:,i deželnih pristav, oziroma so se porabili za razširjanje kuge po drago kupljenih švicarskih kravah in za druge „dobrodelne ter občekoristne", še danes v tajinstveno temo zavite namene. Z razsulom monarhije se je razsulo tudi deželno mesto za vnovčevanje živine. Ker pa je ravno tedaj vsled splošne desorganizacije pretila Sloveniji katastrofa v prehrani, je takratna Narodna vlada ustanovila poseben zavod, sedanjo vnovčevalnco in podredila ta zavod odseku za prehrano ter mu pod nadzorstvom tega odseka poverila ureditev in kontrolo prehrane z mesom za vso Slovenijo. Kot krstno darilo je vnovčevalnica dobila od vi.- *- —' i-no nekaj nad 600.000 kron in pa iz-kupilo za vojaško goved. > kolikor se je ta goved izročila njej v prodajo. Cela ta dota je znašala približno toliko, kolikor je morala kmala na to vnovčeval-nice po naredbi vlade izplačati kmetovalcem na doplačilih za živino, da se je preprečilo podraženje mesa. Tako izgleda torej kapitalizem vnovčevalnice. Sicer se pa skoro vsi napadi, oziroma očitanja sučejo okrog takozvanega monopola vnovčevalnice v Prekmurju. Oglejmo si ta strah malo od bližje. Ko je po umiku madžarskih čet zasedlo naše vojaštvo Prekmurje. je tam vladala velika zmeda. Po deželi so krožili jugoslovanski, madžarski beli in nemškoavstrijski denar ter falzifikat tega denarja. Razni temni elementi so to izrabljali in goljufali ljudstvo pri nakupu živine. Zunanjih kupcev ni bilo blizu vsled velike oddaljenosti in vsled razmeroma visokih cen, povzročenih po zelo razvitem tihotapstvu. Ker je. nezadovoljnost med ljudstvom vedno bolj rastla, so se merodajni faktorji obrnili na vlado, oziroma na vnovčevalnico s prošnjo, naj bi ona vzela nakup živine v roke ter pomagala pri zatiranju tihotansfva. ki jc silno škodovalo tako državi, kakor kmetovalcem in konzu-mentom, polnilo pa žepe nekaterim brezvestnim domačinom. Vnovčevalnica se je šele po dvomesečnem obotavljanju odločila vzeti nakup v Prekmurju na svoje roke, ker to pri takratnih razmerah ni bila nikaka prijetna naloga. Or-gnizirala je nakup s pomočjo g. Ben-kota, ki je bil priporočen kot sposobna in poštena oseba od pokojnega civilnega komisarja g. Berbuča. Vsem naku-povalcem, bilo jih je kakih 50, so se izdale legitimacije, opremljene s sliko in podpisane od vnovčevalnice, civilnega komisarijata ter odseka za prehrano. To je bila kontrola, da nakupovalci niso mogli svojega mesta izrabljati v druge namene. Vnovčevalnica je pa takrat zastonj iskala po Prekmurju tiste ljudi, ki sedaj vpijejo po shodih in časopisih, namesto da bi bili pomagali ljudstvu v prvi najhujši sili. Sedaj pa oreidetno k finančni _L.:.ni tega monopola. O tej stvari se piše, govori in laze tako, da se zdi že prekmurskim teletom preneumno. Trdi se, da je vnovčevalnica govedo in teleta plačevala po 4 in po 0 kron za kilogram in kupičila velikanski zaslužek. Resnica pa je, da je vnočevalnica plačala v Prekmurju skoro enake cene za živino kakor na Kranjskem in so malen- * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. kostno diferenco trikrat požrli veliki transportni stroški in velik kalo na teži. Pribijemo, da najslabše krave nikdar niso bile plačane pod 7 in 8 K za kilogram in da so se cene za govedo stopnjevale do 15 kron za kilogram, vedno v skladju z vsakokratnimi tržni mi cenami v ostali Sloveniji. Kdor primerja te cene s cenami živine na ljubljanskem trgu, si bo pač lahko izračunal ogromen dobiček vnovčevalnice pri tem monopolu. G. ljubljanski tržni nadzornik, ki s svojimi noticami hote ali nehote dviga cene na ljubljanskem trgu, za kar mu bodo ljubljanski kon-zumentje gotovo po svoje hvaležni, ve posebno mnogo povedati o dobičku vnovčevalnice pri nakupu telet v Prekmurju in se še celo opira pri tem na nekake „verodostojne" vire. Da mu na-dalnje iskanje teh virov in seštevanje dobička ne bo delalo prehudih preglavic, mu v naskdnim postrežemo z izvlečkom iz naših knjig. Vnovčevalica je kupila do sedaj, v osmih mesecih, 4.618 telet in je izplačala za nje 3,525.458-90 kron. Transportni stroški so znašali 255.985-04 kron; skupni stroški so torej znašali 3,781.443-94 kron. Ker so se vsa ta teleta glasom fakturnih knjig prodala za 3,876.192-84 kron, je preostal vnov-čevalnici dobiček 94.748-90 kron ali okroglo 2 y2 nakupne vsote. Meso v Prekmurju nakupljenih goved okoli 1350 glav ter prašičec okoli 1200 kosov smo po večini porabili v svojih obratih. Koliko smo morali pri naših cenah, ki so vedno za 10 do 20 % pod tržnimi cenami, zaslužiti, si lahko izračuna vsak otrok; ne verjamemo pa, da bi se s takim zaslužkom zadovoljil gospod tržni nadzornik. Nadalje se je očitalo vnovčevalnici, da je dala svoj monopol v roke ljubljanskemu trgovcu Preradoviču. To je grda laž, tem grša, ker je zapisana vedoma. Vnovčevalnica ni ne v trgovskih ne v kakih drugih zvezah z gospodom Preradovičem, ki je kakor drugi trgovci dobil odpremno izkaznico za Prekmurje ter kupil in prodal blago na svoj račun. Ni naša naloga, računati, koliko je pri tem zaslužil ali izgubil in tudi nimamo časa, da bi šteli njegove milijone. Veliko se je kritiziralo vnovčevalnico zaradi tega, ker je poverila glavno zastopstvo domačinu Benkotu. Zakaj je vnovčevalnica to storila, smo obrazložili že zgoraj. To in pa način nakupovanja je podpisani ravnatelj obrazložil tud zbranim prekmurskim županom na shodu v Spodnji Lendavi, oziroma zaupnikom teh županov na posebnem sestanku. Pojasnilo ravnatelja vnovčevalnice se je vzelo takrat z zadovoljstvom na znanje. Zaupnikom županov se je ob tej priliki tudi povedalo, kake cene plačuje vnovčevalnica in jih je ravnatelj vnovčevalnice prosil, naj pripravijo kmetovalce do tega, da priženejo živino na kraj dobave brez posredovalca in da bodo dobili kupnino neposredno iz rok zastopnikov vnovčevalnice. Posledica tega je bila, da niti ene glave nismo dobili neposredno od kmetovalcev. Da prepreči nerednost pri nakupu in obvaruje ljudstvo škode, je. vnovčevalnica nastavila tudi posebne neinteresi-rane zaupnike, ki so kontrolirali nakup in javili pritožbe ravnateljstvu. Takih pritožb pa je bilo bore malo. Vnovčevalnica je torej vse storila, kar je bilo v tedanjih razmerah sploh storiti mogoče. Če se jo vkljub temu napada, se je ne napada zato, ker morda neredno posluje, temveč zato. ker sploh obstoji. Gotovim ljudem je vnovčevalnica napoti; ni jim prav, da dobivajo javni uslužbenci od nje par kro-nic cenejše meso, ni jim prav, da vzdržuje vnovčevalnica na trgu stojnico za revnejše sloje, tudi jih boli, da prodaja vnovčevalnica meso javnim nameščencem v Mariboru cenejše in da vzdržuje na Koroškem v coni A troje mesnic, kjer seka meso po 16 kron. Tem ljudem tudi ne velja to pojasnilo; namenjeno je konzumentom. Omenjena verižnikom in v korist slojem, ki žive iz rok v usta. Na nadalnje napade pa ne bomo odgovarjali, ker imamo drugega dela dovolj. gospoda pa naj le dalje vpije, saj ravno vpitje teh ljudi je dokaz, da je vnovčevalnica na pravi pod. In po tej poti bomo šli tudi naprej v strah vsem Ljubljana, dne 5. oktobra 1920. Ravnateljstvo »Vnovčevalnice za živino in mast". 28i Mirko Cesnifc s. r., tač. ravnatelj. Iz upravništva ,,Jutra". Trafikam naznanjamo, da stane nedeljska številka, ki ima prilogo, izvod po 1 K. — Obračane trafik, oziroma odrezke, prosimo poslati čimprej._ Konkurenčne cene! Samo na debelo! Proda sc hišs vom?'^"^^"^* v Trbovljah, najbolj primerna za obrtnike. Več se izve pri lastnika Ivana Oreinikn, zaloga pive n LuMjaii. Prevzema tudi vsa tozadevna dela ter popravlja in preo likuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovače vid & TrSan v Prešernovi oltol St. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolae Drva trda in mehka metrska in na kratko razsekana v vsaki množini dostavlja tndi na dom Lavrenčič & Go. Ljubljana, Dunajska c. 47 (prej Taozher). 274 Tehnične potrebščine priporoča 88 13—8 Odon 8tout»y Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. Orože. Drože. lin za iirii ln deinilka družba 285 3—1 priporoča svoje izdeSke, Med, suhe gobe in fižol feapoje po najvišjih dnevnih cenah družba „SAD", trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. : 26i Prosi se za ponudbe 6-4 Pivovarn Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana. Ljubljana-Spodnja Šiška prfporoša svoje Zborno pivo v sodcih in stekle« nišah. Dobe se tudi tropine in siadne cirae, ki so kot živinska piča zelo priporočljive. 43 o-'-"