Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
^aj natakar/ica
2.011
Poiščite glasovalni kupon na strani 22!
Aktualno Juršinci • S povoženo kuro in polčetr-tim čevapčičem ... Ü Stran 3
:im
■ r-
Ptuj, petek, 22. julija 2011
letnik LXIV • št. 56 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Ptuj, Kidričevo • Pokal Primus 2011
Pod koši veliki asi košarke
Košarka • Jaka La-kovič je eden izmed najtrdnejših členov slovenske reprezentance
O Stran 11
Petnajst članov slovenske košarkaške reprezentance se je v ponedeljek zbralo na Ptuju, kjer opravljajo drugi del priprav za nastop na EP v Litvi. V dvorani OŠ Ljudski vrt trenirajo takšni asi, kot so Goran Dragič, Jaka Lakovič, Erazem Lorbek, Boštjan Nachbar, Matjaž Smodiš, Samo Udrih ...
Pred reprezentanco sta prvi dve prijateljski tekmi v sklopu turnirja Pokal Primus 2011, katerega častni pokrovitelj je poslanec državnega zbora Republike Slovenije Dejan Levanič. Prvo tekmo bodo naši odigrali v soboto, 23. 7., ob 20. uri, ko se bodo v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju pomerili s Poljsko, ki jo vodi slovenski trener Aleš Pipan. V nedeljo, 24. 7., bo ob 20. uri v novi športni dvorani v Kidričevem tekma med Slovenijo in Makedonijo. Turnir se bo zaključil v ponedeljek, ko bo na Ptuju še srečanje med Makedonijo in Poljsko. Ves izkupiček od prodaje vstopnic za zadnjo tekmo (vstopnina znaša 3 evre) bo namenjen za Zavetišče Horjul in Društvo za pomoč otrokom z motnjami v razvoju Namesto pike vejica. Cena vstopnice za posamezno tekmo slovenske reprezentance znaša deset evrov.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Deveta seja mestnega sveta
Kidričevo • Čigava je hiša?
Nogomet • Visoki zmagi Aluminija v Zavrču
Ü Stran 14
Podvomili v realnost letošnjega proračuna
Ptujski mestni svetniki so zadnjo sejo pred počitnicami, ki bodo predvidoma trajale do 26. septembra, ko naj bi se sestali na 10. redni seji, oddelali 18. julija. Na deveti redni seji v mandatu 2010/2014, ki se bo zapisala tudi kot prva seja mestnega sveta, ki jo je vodila ženska, podžupanja Helena Neudauer, so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda.
Obupana Jožica pričakuje pomoč
V industrijskem naselju Kiričevega, v Taborišču, kot pravijo nekdanjemu barakarskemu naselju tik ob Talumu, kjer je pred leti zraslo podjetje Boxmark, se dogajajo čudne reči.
Najdlje so se zadržali pri razpravi o polletni realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2011, ki je pri prihodkih dosežena v višini 16,720 milijona evrov ali 33 odstotkov od planiranih, pri odhodkih pa 14,562 milijona evrov ali 28 odstotkov, planiranih za leto 2011.
Pred sejo mestnega sveta so mnenja in stališča k poročilu o polletni realizaciji mestne blagajne zavzela tudi delovna telesna mestnega sveta. Statutarno-pravna komisija na predloženo pisno poročilo ni imela pripomb, prav tako ne odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo je ocenil, da je stanje glede
na realizacijo zaskrbljujoče, v stališča pa zapisal, naj odhodki sledijo prihodkom in da je treba čim prej začeti realizacijo načrtovanih investicij, tudi v odboru za družbene dejavnosti na polletno realizacijo občinske blagajne niso imeli pripomb, izčrpnejši pa je bil pri zavzemanju stališč odbor za finance, ki je zaskrbljen, da se s sredstvi proračuna izvaja le tisto, kar je občina tako in tako dolžna izvajati po zakonu. Zaradi zaostrene gospodarske situacije, ki ji ni videti konca, pa je treba v drugem polletju leta pripraviti temeljit rebalans proračuna, ki naj zajame načrtovano realizacijo tistih projektov, ki predstavljajo izboljšanje življenjskega
okolja občanov, nasploh pa je potrebna racionalizacija proračuna in varčevanje povsod tam, kjer je to mogoče. Vse proračunske postavke se morajo temeljito preveriti, odbor za finance je tudi priporočil, da naj se stroški za načrtovanje novih projektov omejijo, prednostno pa je treba pričeti izvajati že sprejete projekte, v najkrajšem možnem času pa je treba pridobiti tudi koncesionarja za vzdrževanje cest in javne razsvetljave. V odboru za gospodarstvo so ob polletni realizaciji mestnega proračuna zaskrbljeni predvsem zaradi skromnega obsega realizacije na investicijskih projektih.
O Stran 4
Težave Jožice Petrovič, ki že več let pridno dela v laboratoriju Perutnine Ptuj, so se pričele že avgusta lani, ko so se okrog njene hišice z urejeno okolico, v industrijskem naselju 13, nenadoma pojavili delavci s stroji in na njenem dvorišču brez opozoril pričeli podirati drevesa ter vrta z okolico, podrli so celo zidano garažo. „Ne občina, ne kdo drug me o početju delavcev ni obvestil, kar me je zelo presunilo, saj je to moja rojstna hiša. Šele ko sem se sama pozanimala in na podjetju Boxmark vprašala, če vedo, za kaj gre, sta mi gospod Ferk in nato še gospod Trobiš pojasnila, da je Boxmark postal lastnik vsega zemljišča okrog hiše in da na svoji zemlji pač gradijo." Jožica v omenjeni
hiši živi vse od rojstva, od leta 1968: »Moja starša, mati Julijana Hliš, je ves aktivni del življenja delala pri Gradisu, oče Franc pa je delal v Talumu. Mati mi je že v mladosti povedala, da sta z očetom za hišo najprej plačevala najemnino, nato pa sta jo odkupila od Gradisa. Šele avgusta lani, ko so se pričele težave, sem izvedela, da je hiša vpisana na Občino Kidričevo. Zadevo sem z občino želela urediti, vendar so mi v dopisu odgovorili, da občina ni lastnik nepremičnine, ter dodali, da je lastninska pravica nad nepremičnino vpisana v korist Republike Slovenije, na delu parcele pa je po zemljiškoknjižnem vložku vpisana lastnina na splošno ljudsko premoženje.«
Ü Stran 24
Središče ob Dravi • Sprejem za odlična športnika
Vzornika mladim in promotorja občine
Župan Jurij Borko je v sejni sobi občine pripravil sprejem za dva športnika iz občine Središče ob Dravi, ki že nekaj let v državnem, evropskem in tudi svetovnem merilu dosegata vrhunske rezultate. Letošnje leto pa je bilo še posebej uspešno. Vesna Mele in Simon Veldin sta vsak v svojih športnih panogah dosegla izjemne rezultate.
Župan Jurij Borko je v uvodu povedal, da v občini razvijajo predvsem rekreativne športe, da pa so zelo srečni in ponosni, da imajo v svojem okolju tudi vrhunske športnike. To je pomemben vzor mladim, pri katerih še zlasti želijo razvijati športno aktivnost. Šport spodbujajo v občini tudi preko razpisov in s financiranjem različnih zvrsti športa. Športniki so tudi dobrodošli promotorji države in občine, saj vsi po belem svetu z veseljem nosijo majice svoje domače občine.
Športnika sta svojo športno zvrst in dosežke predstavila sama. Vesna Mele je na začetku povedala, da je v svoji 20-le-tni športni karieri služila tri župane in se je tokrat zgodilo prvič, da je župan neposredno po doseženih vidnih rezultatih pripravil sprejem za športnike. „To je izjemna spodbuda in priznanje, če ti okolje nudi takšno podporo," je priznala Meletova, ki je v športnem strelstvu osvojila okrog 500 medalj, je pa tudi kategorizirana športnica državnega razreda. Je članica SD TSO. Meletova je pravi strelski mnogobojec,
Uvodnik
Foto: Viki Ivanuša
Središki župan Jurij Borko je sprejel strelko Vesno Mele in tekmovalca v power-liftingu Simona Veldina, športnika, ki sta letos dosegla odlične rezultate.
saj tekmuje z zračno puško, zračno pištolo in malokalibr-sko puško, s slednjim orožjem pa dosega tudi najboljše rezultate. Ker v Sloveniji ni zaprtega prostora za vadbo s tem orožjem, že vrsto let odhaja z reprezentanco na zimske priprave. Letos reprezentanti lovijo kvote za olimpijado, zato so imeli še obsežnejše priprave in takoj tekmo na Poljskem, kjer je zasedla 27. in 28. mesto. Sledile so tritedenske priprave v Avstraliji in tekma za svetov-
Umetniki ponovno v mestu
Mesto je danes zajel festivalski utrip, ki bo trajal vse do 5. avgusta. Da so v najstarejšem in za mnoge najlepšem slovenskem mestu v tem času ustvarjali tako rekoč umetniki s celega sveta, pa bo v mestu ob Dravi mogoče videti še veliko dlje, ko se bodo v avgustu ponovno odprle nove in stare galerije mesta, nekatere do nedavnega tudi skrite očem, ki pa so jih umetniki naredili vidne. Mesto tako počasi dobiva nadgradnjo v želeni smeri, da bo lahko živelo tudi preostale dni v letu, ko bodo umetniki tako ali drugače svoje muze razvijali v domačem okolju, a duhovno povezani še vedno z mestom, ki so ga odkrili v zadnjem desetletju po zaslugi ptujskih umetnikov. Ta preplet domačega in svetovnega že daje konkretne rezultate v projektih, ki majhen Ptuj delajo velikega. Prva mini balkanska turneja ptujskih oziroma slovenskih umetnikov (Marko Hatlak, Mladen Delin, Ana Delin, Primož Vidovič in Luka Herman Gaiser), ki so se povezali s svetovnim violinskim virtuozom, violinistom Štefanom Milenkovicem, je presegla pričakovanja. Z Zgodbo o tangu so navdušili Kastav, pa Banjaluko, kjer so igrali na humanitarnem koncertu za prizadete v poplavi, pokrovitelj koncerta pa je bil predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Slovensko turnejo bo Zgodba o tangu zaključila na festivalu Art Ptuj 2012.
Nocoj bo Art Ptuj 2011 svečano odprl svoja festivalska vrata še z enim vrhunskim in svetovno uveljavljenim umetnikom Radom Šerbedžijo, v naslednjih dneh se mu bodo pridružili številni drugi. Tudi on ni novinec v tem mestu, tu je bil že pred 41 leti, na snemanju filma Rdeče klasje, ki so ga snemali tudi v Kekčevem mlinu v Žabjaku. Škoda, da je umetnik tako zaseden, da kraja snemanja ne bo mogel ponovno obiskati. Tudi to je zgodba, ki bi jo to okolje v svojem paketu lahko ponujalo turistom, pa je takšnih zgodb v tem mestu še veliko, le spakirati bi jim morali znati, in to povezano, vsi skupaj, ki v tem mestu sestavljajo zgodbo o turizmu. Za to pa je najprej treba podreti ograje v glavah.
Majda Goznik
ni pokal, kjer pa se Meletova ni prebila skozi kvalifikacije. V tolažbo ji je bilo, da se je enako zgodilo tudi nekaterim nosilcem olimpijskih medalj. Je pa Vesna Mele zelo vesela te izkušnje, da je lahko tekmovala s profesionalci, najboljšimi strelci sveta iz 68 držav. Sledile so tekme v Evropi. V Plznu je bila članica slovenske ekipe,
ki je v trojnem položaju dosegla 18. mesto. Na evropskem veteranskem prvenstvu pa je kar dvakrat dosegla tretje mesto v svoji starostni kategoriji, in sicer v absolutni konkurenci (skupaj z moškimi strelci) in v disciplini 60 leže. Sledile so domače tekme in tekme v mednarodni malokalibrski ligi, kjer je dosegla dvakrat prvo in trikrat drugo mesto. Konec junija je v Novem Sadu dosegla 6. in 15. mesto, ki sta ji še posebno ljubi. Posebna zgodba so tudi zdravniške svetovne igre na Kanarskih otokih, kjer je streljala z izposojeno puško in kljub temu nastreljala absolutno najboljši rezultat (569 krogov), prva je bila tudi v streljanju s pištolo in zračno puško. Takoj po tem tekmovanju je odpotovala v Slovenijo in po neprespani noči dosegla še bronasto kolajno na državnem prvenstvu, ki ji zaradi teh ekstremnih pogojev pomeni zelo veliko. Zbirko letošnjih dobrih rezultatov je
zaokrožila še s srebrno medaljo v disciplini 60 leže. Vesna Mele v strelstvo vloži ves svoj prosti čas in energijo.
Simon Veldin se s tekmovalnim športom ukvarja šele krajši čas, pa je vendar že krepko posegel v dogajanje na evropski in svetovni ravni v svoji kategoriji. Pred štirimi leti je pričel s fitnesom in kmalu ga je zaneslo v power-lifting in na tekmovanja. Tekmuje v kategoriji do 82,5 kilograma. Leta 2009 se je udeležil državnega prvenstva v Novi Gorici in kot debitant v svoji kategoriji zasedel drugo mesto, v absolutni konkurenci pa šesto. Zlata medalja mu je ušla le za las. Zato se je naslednje leto še bolj pripravljal, da bi uresničil svoj cilj in postal državni prvak. Načrte mu je prekrižal prehlad, zaradi katerega se tekmovanja ni mogel udeležiti, saj je pri takšnih tekmovanjih potrebna maksimalna moč in pripravljenost. Zato je svoje načrte in 1. mesto na državnem prvenstvu
uresničil letos, bil je tudi 4. v absolutni konkurenci in postavil je tri državne rekorde. To je bila tudi vstopnica za nastop na evropskem prvenstvu. Pred mesecem dni je na Madžarskem dosegel naslov evropskega prvaka, podrl pa je tudi dva svetovna rekorda - v mrtvem dvigu 260 kilogramov in v totalu 607,5 kilograma. Veldin, ki je član kranjskega power-lifting kluba, načrtuje letos še eno tekmo na Hrvaškem, svetovnega prvenstva na Irskem pa se ne bo udeležil. Glavni razlog je finančne narave, saj se vsi člani reprezentance v celoti financirajo sami. Simon Veldin je povedal, da na svoji športni poti potrebuje dosti železne volje, odrekanja, discipline, pomembna pa je tudi pravilna prehrana.
V znak zahvale in pomembnosti njunih dosežkov za občino Središče ob Dravi je župan športnikoma predal tudi priložnostna darila.
Viki Ivanuša
Ptuj • Anonimka o nepravilnostih v upravi ptujske bolnišnice
»
Pismo obravnavamo kot pobudo ...
«
Kot smo že poročali, se negativno poslovanje v ptujski bolnišnici nadaljuje kljub sprejetemu sanacijskemu programu. Na julijski seji sveta zavoda je bilo bolnišnično poslovanje znova pod drobnogledom, svet je ugotovil, da se sanacijski ukrepi uresničujejo premalo zavzeto in da bo treba odgovornost zaostriti ter poslovanje spraviti v meje vzdržnosti oziroma razpoložljivih sredstev.
Stroški dela še vedno naraščajo, posebno pa bodejo v oči pogodbe o strokovnem zaposlovanju z zaposlenimi. Na domnevne nepravilnosti v upravi ptujske bolnišnice opozarjajo tudi zaposleni, ki so se z ano-nimko odločili, da bodo zdajšnje stanje skušali presekati s pomočjo Računskega sodišča.
To naj bi ponovno prišlo v ptujsko bolnišnico, kjer je že preverjalo preverbo plač po novem plačnem zakonu iz leta 2008, ugotovilo nepravilnosti, ki tudi še niso odpravljene. Zato, da bi se nepravilnosti odpravile, je konec junija svetu ptujske bolnišnice poslalo poziv za ukrepanje za odpravo nepravilnosti v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, v katerem ga je tudi pozvalo, da v okviru svojih pristojnosti sprejme odločitve in ukrepe za zagotovitev aktivnosti za uskladitev poslovanja na področju plač. O tej točki dnevnega reda in o anonimki, poslani na mariborsko enoto Računskega sodišča, je svet ptujske bolnišnice na 11. seji, ki je bila 12. julija, razpravljal za zaprtimi vrati. Anonimna pri-
Foto: Črtomir Goznik
Zaposleni v ptujski bolnišnici pričakujejo, da se bo Računsko sodišče RS poglobilo tudi v nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v upravi bolnišnice, tako so vsaj zapisali v anonimni prijavi.
java o nepravilnostih v upravi Splošne bolnišnice Ptuj, pod katero so zapisani »zaposleni«, brez podpisa, je bila poslana tudi ministru za zdravje, »ki da je dober prijatelj direktorja in ki o nepravilnostih ne želi nič slišati«. Anonimni prijavitelji pričakujejo, da se bodo ugotavljale tudi nepravilnosti pri izplačevanju plač vodstvu oziroma celotni upravi ptujske bolnišnice za dve leti nazaj, tako kot se je to ugotavljalo pri njihovih plačah. Pod drobnogled bo treba vzeti nepravilnosti
pri podjemnih pogodbah, stroški zanje vedno bolj naraščajo, nihče pa ne ukrepa, ugotovi naj se tudi pravna podlaga za izplačevanje nadur upravi, še pozivajo anonimni prijavitelji. Burijo tudi visoka izplačila za zdravstveno delo direktorja, plačana v okviru s. p., tudi za ta izplačila je treba preveriti pravno podlago in ugotoviti, ali je dopustno na tak način oškodovati javni zavod. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi pri javnih naročilih, za katera naj ne bi nihče odgovarjal,
prav tako pri zaposlovanju, ki naj bi potekalo brez ustreznih razpisov in mimo sistemizacije, plače pa določale mimo plačilnih razredov.
Računsko sodišče je anonimno pismo sprejelo 28. junija letos. »Pismo obravnavamo kot pobudo, dodeljeno pa je bilo oddelku, ki se ukvarja z revizijo lokalne samouprave,« je na vprašanje Štajerskega tednika, kako se bo v primeru anonim-ke zaposlenih ptujske bolnišnice odzvalo Računsko sodišče RS, odgovorila Nina Furman, vodja kabineta predsednica Računskega sodišča RS.
Negativno poslovanje bolnišnice lahko ogrozi obstoj te ptujske zdravstvene institucije, ki je bila leta 2004 stara že 130 let. Od njenega obstoja je v veliki meri odvisna tudi regija, če jo bodo politiki takšne in drugačne specialnosti uspeli zapreti, bo zagotovo odplavala tudi ptujska regija, zato čudi, da se ob tem »dogajanju«, ki ni tako nedolžno, kot je videti na zunaj, doslej ni oglasil nihče od odgovornih v lokalni politiki.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Juršinci • Z julijske seje občinskega sveta
S povoženo kuro in
polcetrtim cevapcicem ...
Zadnja seja juršinskega občinskega sveta pred poletnimi počitnicami je izzvenela (predvsem) v seciranju napakic in pripomb, ki jih je po pregledu poslovanja našel tamkajšnji nadzorni odbor s predsednico Dragico Germin na čelu. Da ne bo razumeti narobe; vse, kar je nadzorni odbor ugotovil, ni bilo niti malo tragično ali posebej pomembno, a vseeno...
Da je juršinski nadzorni odbor eden daleč najbolj delovnih daleč naokoli, sicer dokazuje že dejstvo, da se je do poletja sestal na kar sedmih sejah. Da pa zna biti tudi precej pikolovski, pa se je dokazalo s tem, da so nadzorniki pregledali malodane vsa pomembnejša področja in ogromno postavk proračuna. Tako je nadzornica Germino-va na seji pač podrobno zre-citirala ugotovitve in priporočila, kako naj občina posluje naprej, župan Alojz Kaučič pa se je po naštevanju pomalem začel prijemati za glavo: „Če hočete, da poslujemo čisto tako, kot zdaj govorite, potem moramo zaposliti vsaj še eno ali dve osebi! Sicer pa, prav. Vse, kar ste zapisali, bomo upoštevali, celo določila našega edinstvenega pravilnika oziroma odloka o korupciji, ki ga itak nima nobena občina daleč naokoli. In če bo treba ukiniti sokove in vodo na sejah, bomo naredili tudi to ..."
S tem pa se je juha okoli nadzornega poročila šele začela ogrevati. Iz vrst svetnikov je bilo kaj hitro slišati, da je takšno pikolovsko upoštevanje vseh členov zakonov le malo prehuda zadeva; saj ne, da bi kakorkoli kršili zakonodajo, ampak čisto vsega pa vendarle ne morejo narediti tako, kot to lahko delajo velike občine z ogromnim birokratskim aparatom.
Kaučiča je sicer bolj kot karkoli drugega zmotilo poseganje nadzornega odbora v to, kako razporeja stroške reprezentance, zlasti še dejstvo, da se je nadzornica „vpiknila"
Osrednji del juršinske seje občinskega sveta je bil namenjen razpravi okoli poročila nadzornega odbora; županu so od jeze kar nekajkrat zagorela ušesa, svetniki pa so se na koncu iz vsega skupaj že norčevali.
v strošek lanske slavnostne seje: »Glede na to, da si po ugotovitvi nadzora ne smemo več privoščiti prigrizka za svetnike in njihove partnerje, bo letos slavnostna seja pač samo z deci šampanjca, če to sploh smemo, saj ne vem?! In vsega ostalega, kar še naštevate, naša računovodkinja sama ne zmore, tudi če je nadčlovek!"
Germinova je najprej poskušala ohladiti vedno bolj vroče ozračje v sejni sobi in očitno vedno večjo užaljenost in prizadetost župana: „Pa saj nadzorni odbor noče zdaj nikogar peljati na pranger, ampak smo dali le priporočila, da naj se upošteva zakonodaja in zakone, ki se pač spreminjajo. S temi spremembami je
danes treba biti na tekočem." Župana pa je ta razlaga še bolj ožolčila: „Veste kaj, imamo super direktorja občinske uprave, ki to zakonodajo z vsemi spremembami še kako dobro obvlada! Gre za vprašanje preobremenitev zaposlenih v občinski upravi, ki je kadrovsko zelo siromašna!"
Germinova pa je usekala nazaj: „Prav, pa predajte nekaj dela še Skupni občinski upravi!" In župan je pokimal, da prav, da bodo pač zdaj tudi v Juršincih najeli skupnega pravnika, kot so ga že v nekaterih drugih občinah: „Zdaj smo pač zategovali pas, da bi bili stroški dela občinske uprave čim nižji, očitno pa to ne bo več možno. Mislim pa, kot ugo-
tavljate tudi sami, nismo naredili nobene velike, predvsem pa ne namerne napake v poslovanju doslej. Razen morda tega, da smo na slavnostni seji pogostili svetnike s partnerji. Če je to pač smrtni greh, seveda ne bomo več ... "
Svetniki so se na župansko-nadzorni dvoboj odzvali po svoje: „No, saj če je ta pogostitev res tako huda napaka, bomo pa letos svoje partnerje pogostili na lastni račun. Če ne bo šlo drugače, se lahko povozi kakšna kura na cesti in bo ...«
Če niti država ne spoštuje lastnih zakonov
Potem je bilo še slišati, da poročilo sploh ni nič posebnega, da ni odkritih nobenih napak, ki bi lahko komu povzročale glavobole in zakaj se sploh toliko dajejo okoli nepomembnih zadev, a razprava še ni bila končana - ponovno jo je vzpodbudila Germinova sama, ki je še povedala, da bo treba natančno in v roku plačevati račune izvajalcem in da bi se že morali vpisati kot etažni lastniki prizidka k občini, saj so dela poplačana. To pa je županu izbilo dno na sodu potrpljenja: „A res? No, potem pa zdaj vi povejte, kako bomo plačali izvajalcu za cesto, ko nas je država danes obvestila, da dobimo le pol denarja po 23. členu Zakona o financiranju občin. Mi lahko, prosim, to obrazložite?!" Germinova je obmolčala, ker seveda odgovora na to ni znala dati, župan pa je robantil naprej: „In take zadeve se nam lahko še ponovijo! Imamo v načrtu rekonstrukcijo kulturnega centra, gre za ogromen denar, pa si država lahko spet premisli sredi dela. Res mi povejte, kaj naj zdaj naredimo z omenjenim izvajalcem za cesto. Ali mu lahko plačamo celotni račun drugo leto z obrestmi vred, če nas bo sploh čakal?!" Ger-minova se je tokrat zatekla v
teorije zakonodaje: „Ja, seveda lahko, ampak to vse mora biti zapisano v razpisu in pogodbi!" In županova jeza je vrela naprej: „Jebela, pa kaj me ne slišite? Razpis je bil že davno objavljen, država je garantirala ta denar, tudi pogodbo smo sklenili in šele zdaj so se tam v Ljubljani premislili in bodo dali letos le pol tega denarja, ki nam po zakonu pripada?! In mi naj se ravnamo po zakonu? Pa kako naj se, tudi če se hočemo, če tisti, ki pišejo zakone, sami tega ne spoštujejo, jih spreminjajo po želji!"
Debata okoli teorije in prakse upoštevanja predpisov se je nadaljevala še lep čas, svetniki, svetnici in župan so še enkrat pristali pri vprašanju pogostitev ljudi ob občinskem prazniku, pri čemer je župana zanimalo, kako naj, glede na stroge predpise in lasten odlok o korupciji, zdaj sploh pogostijo občane, da ne bo spet kaj narobe: »Na kuponč-ke in preverjanje vsakega, ali je občan Juršincev ali ne, pa res ne bom šel, četudi s tem kršim vse zakone in predpise. Takšne pogostitve so praksa v vseh občinah in to bo ostalo tudi pri nas. Edino zdaj ne vem, kakšna naj bo primerna porcija, da ne bodo stroški spet v nasprotju z odlokom o korupciji ali nevemkakšnim zakonom. Mogoče bi bila pravšnja tri čevapčiče in pol? Še dobro, da vino doniramo sami ..."
Potem se je razprava okoli poročila nadzornega odbora vendarle umirila. Občinski svet je brez debate potrdil novo ceno pomoči na domu -občina Juršinci se je tu izkazala kot ena najbolj radodarnih, saj bodo njihovi uporabniki še naprej plačevali le dobre štiri evre, občina pa bo subvencionirala kar 14 evrov oz. 77,4 odstotka cene na uro. Soglasni so bili tudi okoli letošnjih prejemnikov občinskih priznanj, sklenili pa so tudi, da bodo obvestili NKBM, naj že enkrat zamenja večno pokvarjen in večinoma prazen bankomat.
SM
Ker reprezentančni stroški ne smejo biti porabljeni za pogostitev partnerjev občinskih svetnikov, so slednji predlagali, da bodo problem pogostitve že rešili na lastne stroške, ali pa bo kdo povozil kakšno kuro na cesti ... Za ostale občane pa bodo letos ob občinskem prazniku porcije pač preračunane, morda na 3,5 čevapčiča, da ne bodo v konfliktu s predpisi in protikorupcijskim odlokom ... (fotografija je simbolična)
Foto: SM
Foto: arhiv
Ptuj • Deveta seja mestnega sveta
Svetniki zaradi polletne realizacije podvomili v realnost letošnjega proračuna
Ptujski mestni svetniki so zadnjo sejo pred počitnicami, ki bodo predvidoma trajale do 26. septembra, ko naj bi se sestali na 10. redni seji, oddelali 18. julija. V avgustu pa jih čaka še slavnostna seja mestnega sveta, ki bo na sam praznični dan, 5. avgusta. Na deveti redni seji v mandatu 2010/2014, ki se bo zapisala tudi kot prva seja mestnega sveta, ki jo je vodila ženska, podžupanja Helena Neudauer, so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda. Najdlje so se zadržali pri razpravi o polletni realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2011, ki je pri prihodkih dosežena v višini 16,720 milijona evrov ali 33 odstotkov od planiranih, pri odhodkih pa 14,562 milijona evrov ali 28 odstotkov, planiranih za leto 2011.
Skoraj brez razprave pa so potrdili tri prve novelaci-je projektov, ki se nanašajo še na realizacijo pogodbe za CERO Gajke, kot so pre-dinvesticijski projekt za ka-bliranje zračnih infrastruk-turnih vodov in zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi na odseku Spuhlja-Mar-kovci, II. faza, investicijski program za izgradnjo športnega parka Spuhlja (I. faza) in investicijsko program za rekonstrukcijo ceste, Ribiška pot. Svetnik DeSUSa Stanislav Brodnjak je ob teh novelacijah menil, da bi bilo treba menjati projektante, če prihaja do takšnih razlik med popisom del in predračuni zanje, ker to poraja dvome v realnost proračunskih pozicij in realnost projektov, zato bi kazalo menjati projektante in se teh in podobnih projektov lotevati bolj resno, z dodatnimi krogi pogajanja pa doseči še dodatna znižanja cen posameznih projektov. Marjana Kolariča (SDS) je zanimalo, kdo bo upravljavec Športnega park Spuhlja, Peter Pribožič (N.Si) pa je predlagal, da bi razliko v ceni pri rekonstrukciji ceste - Ribiška pot - lahko sedaj namenili za popravilo stare Ormoške, ki je v enem delu zaradi rekonstrukcije že omenjene ceste precej poškodovana, in za javno razsvetljavo na cesti, ki se navezuje na Ribiško pot.
Pred sejo mestnega sveta so mnenja in stališča k poročilu o polletni realizaciji mestne blagajne zavzela tudi delovna telesna mestnega sveta. Statutarno-pravna komisija na predloženo pisno poročilo ni imela pripomb, prav tako ne odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo je ocenil, da je stanje glede na realizacijo zaskrbljujoče, v stališča pa zapisal, naj odhodki sledijo prihodkom in da je treba čim prej začeti realizacijo načrtovanih investicij, tudi v odboru za družbene dejavnosti na polletno realizacijo občinske blagajne niso imeli pripomb, izčrpnejši pa je bil pri zavzemanju stališč odbor za finance, ki je
zaskrbljen, da se s sredstvi proračuna izvaja le tisto, kar je občina tako in tako dolžna izvajati po zakonu. Zaradi zaostrene gospodarske situacije, ki ji ni videti konca, pa je treba v drugem polletju leta pripraviti temeljit rebalans proračuna, ki naj zajame načrtovano realizacijo tistih projektov, ki predstavljajo izboljšanje življenjskega okolja občanov, nasploh pa je potrebna racionalizacija proračuna in varčevanje povsod tam, kjer je to mogoče. Vse proračunske postavke se morajo temeljito preveriti, odbor za finance je tudi priporočil, da naj se stroški za načrtovanje novih projektov omejijo, prednostno pa je treba pričeti izvajati že sprejete projekte, v najkrajšem možnem času pa je treba pridobiti tudi koncesionarja za vzdrževanje cest in javne razsvetljave, tako kot je to ob sprejemanju proračuna za leto 2011 napovedal tudi ptujski župan Štefan Čelan. V odboru za gospodarstvo so ob polletni realizaciji mestnega proračuna zaskrbljeni predvsem zaradi skromnega obsega realizacije na investicijskih projektih, kar je tudi slaba osnova za pripravo rebalansa proračuna 2011, da se izvaja samo tisto, kar je občina dolžna izvajati po zakonu, ker za proračunske porabnike, javne zavode in njihove aktivnosti vse teče normalno, nezavidljiva pa je situacija v razvojnem delu proračuna, kar pa je bilo sicer predvidljivo glede na to, da je odprtih nekaj zelo velikih investicij, projekt podtalnice, za katerega realizacijo je glede na njegov strateški pomen treba vključiti vse pristojne v lokalnem okolju, vrtec, šola. Odbor za gospodarstvo pa je ptujskemu županu tudi predlagal, da naj v primeru, da bo avgusta sklicana skupščina Komunalnega podjetja Ptuj, skliče izredno sejo mestnega sveta, na kateri naj bi obravnavali komunalno politiko v občini, s poudarkom na projektu podtalnice, poslovno poročilo Komunalnega podjetja za leto 2010 s predlogi sklepov za skupščino. Ob tem pa naj se
Jpj ...
Foto: Črtomir Goznik
Prvič v zgodovini mestnega sveta je sejo mestnega sveta vodila ženska, podžupanja Helena Neudauer (desno).
pripravi tudi poročilo o delovanju podjetja Javne službe, d. o. o., v katerem naj se tudi podrobno predstavijo naloge in funkcija tega občinskega podjetja, ali njegove storitve v resnici pomenijo izboljšanje kvalitete življenja občanov oziroma ali so komunalne storitve po novem v resnici cenejše, kot če bi se še izvajale v okviru Komunalnega podjetja Ptuj. V nadzornem odboru MO Ptuj, ki ga vodi Bojan Klin-kon, ki se v tej funkciji tudi redno udeležuje sej mestnega sveta, kar v preteklosti ni bila navada, da bi predsedniki NO mestnega sveta redno spremljali delo sveta, pa so poročilo o polletni realizaciji ocenili kot primerno in kvalitetno pripravljeno gradivo za obravnavo in sprejem na deveti redni seji mestnega sveta, ki je bila 18. julija. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pa je zaskrbljen zaradi nizke realizacije projektov s področja komunalne in cestne infrastrukture, predlagal je, da se pripravi poročilo o stanju dokumentacije za pripravo podelitve koncesije za redno in investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture, čim prej pa naj se tudi pripravi pregled stanja na področju urejanja fekalne kanalizacije in pripravi umestitev malih čistilnih naprav v odročnih
območjih. Več vprašanj v zvezi z realizacijo proračuna pa so imeli tudi v svetniški skupini Zeleni Slovenije, ki so se zanimali, koliko likvidnostnega primanjkljaja ima trenutno MO Ptuj, koliko dolga in kakšen je trend zadolževanja, ali so predlogi v proračunu v letu 2011 še zmeraj ustrezni glede na stanje polletne realizacije, ali obstaja nevarnost, da bo MO Ptuj ostala brez državnih in EU-sredstev ter brez številnih infrastrukturnih projektov, ki so pomembni za izboljšanje kvalitete življenja v mestu.
Zakaj stojita projekta nadgradnja Gajk in nadaljevanje projekta podtalnice?
Mestni svetniki so se v okviru odgovora Zelenim seznanili, da MO Ptuj nima likvidnostnega primanjkljaja, da je bilo v proračunu za leto 2011 planiranih 177 tisoč evrov za odplačilo glavnih kreditov in 155 tisoč evrov za odplačilo obresti, za odplačilo leasingov je planiranih dobrih 453 tisoč evrov, za najemnine iz podeljenih stavbnih pravic pa dobrih 622 tisoč evrov. Polletna realizacija omenjenih odplačil znaša nekaj več kot 648 tisoč evrov oziroma 4,4 odstotka realiziranih izdatkov. V letu 2012 se bo
pričelo odplačilo najetega kredita v letu 2010, zato se bodo obveznosti povečale za nekaj več kot 166 tisoč evrov, v letu 2013 pa za 333 tisoč evrov. Padanje obveznosti se bo pričelo leta 2015, 2018 in po letu 2020 po poplačilih kreditov in le-asingov. Zadnji kredit pa bo potekal leta 2027. V strokovnih službah MO Ptuj pa so glede na vprašanja Zelenih, ki sicer proračuna za letos niso podprli zaradi „napihnjenih" postavk, pripravili tudi primerjavo polletne realizacije odhodkov leta 2011 z leti 2010, 2009 in 2008. Ta je pokazala, da so planirani investicijski odhodki v letu 2008 znašali nekaj več kot 21 milijonov evrov, polletna realizacija pa je bila v prvem polletju tega leta 8,3-odstotna, v letu 2009 so planirani investicijski odhodki znašali 38,738 milijona evrov, ob polletju istega leta pa je realizacija znašala 16,28 odstotka, v letu 2010 so bili planirani investicijski odhodki v višini 31,910 milijona evrov, realizacija pa je v prvem polletju dosegla 34,89 odstotka.
V letošnjem letu so planirani investicijski odhodki v višini 20,595 milijona evrov, realizacija ob polletju 2011 pa znaša 15,85 odstotka. Občinska finančnica Tanja Farič pa je svetnike seznanila še z nekaterimi
drugimi podatki iz realizacije mestnega proračuna v prvih šestih mesecih letos, pri tem pa izpostavila izvedbo nekaterih projektov, kot je nadaljevanje infrastruktur-nih objektov v CERO Gajke, rekonstrukcija Ribiške poti, odkupi zemljišč za širitev deponije, celovito varovanje podtalnice, kjer je realizacija v tem obdobju dosegla 802 tisoč evrov, stroški dokumentacije za dominikanski samostan so v tem obdobju dosegli 282 tisoč evrov, pri vrtcih je znašala realizacija 520 tisoč evrov, popravila v šolah Breg in Ljudski vrt 602 tisoč evrov. Predstavila pa je tudi podatke o prejetih evropskih sredstvih, realizacija je v letu 2008 znašala 511 tisoč evrov v prvem polletju, v 2009 5,1 milijona evrov, v letu 2010 šest milijonov evrov in letos 809 tisoč evrov. Transferni prihodki iz države pa so odvisni od realizacije projektov. Ker nekateri projekti, kot so podtalnica, Gajke, trenutno še stojijo, tudi prihodkov ni, svetnike pa ob tem tudi zanima, zakaj jih država še ni odobrila.
V poglobljeni svetniški razpravi, v kateri so sodelovali svetniki Milan Krajnik, Vlado Čuš, Miran Meško, Stanislav Brodnjak, Dejan Levanič, Peter Pribo-žič, Miroslav Luci, Branko Brumen, Gorazd Žmavc in Marjan Kolarič, je bila še dodatno izražena skrb za realizacijo letošnjega proračuna glede na krizno situacijo v državi in zadolževanje državnega proračuna ter realnost za letos zastavljenega poračuna, še posebej, ker je tudi vprašljiva realizacija projektov, vezanih na kvalitetno življenja občanov, ki bi morali imeti prednost pri realizaciji, kar je treba posebej upoštevati pri pripravi rebalansa proračuna, kjer pa je treba še dodatno navesti, kdo bo kaj naredil in v kakšnem roku.
Poročilo o polletni realizaciji proračuna mestne občine Ptuj v prvem polletju letos je podprlo 25 svetnikov, proti ni bil nobeden, Miroslav Luci (SDS) pa ni glasoval.
Cirkulane • S predpočitniške seje
Drobne zdraharije in dvojna županova kritika LAS
Cirkulanski občinski svet se je na julijski seji bolj ali manj gladko prebil skozi 15 točk dnevnega reda. Še največ razprave se je, med divjanjem četrtkove nočne nevihte, odvilo okoli cene pomoči na domu, kategorizacije cest in letošnjih rezultatov oziroma izbora sofinanciranih projektov po razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze.
Kot je znano, se je država umaknila iz sofinanciranja pomoči družinam na domu, zato je breme v celoti padlo na ramena uporabnikov in občin. Po skupnem okvirnem dogovoru županov Spodnjega Podravja naj bi strošek ene ure pomoči, ki znaša dobrih 18 evrov, od julija polovično krile občine, polovično pa uporabniki. Nekatere občine so se tega dogovora držale, druge so delež sofinanciranja iz občinskega proračuna zvišale in tako pomagale uporabnikom.
Pomoč na domu bo financirana polovično
V cirkulanski sejni sobi pa sta se glede sheme sofinanciranja oblikovala dva tabora; prvi, manjšinski je zagovarjal večji odstotek občinskega sofinanciranja, drugi del svetnikov pa dogovorjen polovični. Na tej strani je bil tudi župan Janez Jurgec, ki je povedal: „Razume-ti morate, da to pomoč lahko koristijo tudi ljudje, ki niso socialno ogroženi. Če je uporabnik socialno ogrožen, moramo itak po odločbi CSD plačevati polno ceno pomoči. Zato menim, da je model polovičnega sofinanciranja primeren. Če boste izglasovali, da plačujemo več, potem to letno ne bo stalo malo denarja. Občina bo za te pomoči dajala med šest in sedem tisoč evrov, v desetih letih je to dobrih 70.000 evrov! Ob tem itak poznate starostno strukturo našega prebivalstva in pričakovati je, da bo teh uporabnikov pomoči na domu vedno več!"
Štefan Ban pa je vse do glasovanja vztrajal, da bi morala občina plačevati večji delež: „Navsezadnje gre za pomoč ostarelim in s tem bi jim pokazali določeno spoštovanje!"
Župan Jurgec je ostal pri svojem mnenju in ga še podkrepljeval s podatki, koliko jih že sedaj stanejo vsi socialni transferji, nato pa zaključil: „Sicer pa, zaradi mene, lahko zahtevate in izglasujete, da pomoč financiramo 100-od-stotno. Samo ne se potem čuditi, če se bo število uporabnikov enormno povečalo, pa če bodo pomoč res potrebovali ali ne ..." To mnenje je podrl tudi Ivan Hemetek z besedami, da je čisto prav, če tudi uporabniki plačajo svoj del, saj tako vseeno malo premislijo, ali takšno pomoč res potrebu-
Zupan Janez Jurgec se je »spotaknil« ob novo trasiranje Vinsko turistične ceste, ki bo po novem lahko tekla le po cestah, kjer je možen avtobusni prevoz.
jejo ali ne: „Sicer jo res lahko koristijo vsi po vrsti kar tako, vsepovprek."
Milan Žumbar se je nato postavil v bran Banu in dodal, da bi bil višji odstotek občinskega sofinanciranja humana gesta občine, Jurgec pa je debato, ki bi se po cirkulanski navadi lahko vlekla v nedogled, prekinil z zahtevo po glasovanju. Sedem svetnikov je glasovalo za polovično sofinanciranje občine pomoči na domu, dva pa sta bila proti.
Nova trasa VTC le zaslužek za nekoga?!
Naslednja točka, kjer se je nekoliko zaiskrilo, je bila potrditev nove trase Vinsko turistične ceste (VTC). Ivan Hemetek je namreč svetnike seznanil, da se v okviru skupnega avstrij-sko-slovenskega projekta Vino Cool pripravlja novo trasiranje VTC: „Pogoj, da je cesta lahko VTC, je ta, da mora biti prevozna z avtobusom za najmanj 50 oseb in mora imeti ustrezne ponudnike. Žal naša dosedanja VTC ni v celoti prevozna za takšne avtobuse, zato se bo prekategorizirala v vinsko-turi-stično pot (VTP). Nova VTC pa bo tekla po glavni cesti v eni smeri od Borla preko Cirkulan in čez Pristavo, drug odsek pa od Zavrča do Cirkulan. Pripombe na to traso občina ni dala, ne naša, ne druge. Zato je skupščina LAS to novo traso že potrdila!"
Župana Jurgca je zanimalo, ali to pomeni, da se prejšnja VTC izbriše iz turistične ponudbe in zemljevidov, kar je
Hemetek potrdil, a dodal, da bo dosedanja VTC označena kot VTP.
„Ne vem, kaj bi rekel. Res nismo kot občina dali pripombe, ker iz predstavitve ni bilo jasno razvidno, da se dosedanja trasa VTC briše. Sicer pa ne vem, kaj ima zdaj s tem spet LAS? A jim gre spet le za zaslužek, ker bodo lahko pripravljali projekte, pa postavljali nove table itd.?!"
Hemetek je mirno odgovarjal: „Da, LAS je partner v tem skupnem projektu, ki je vreden 1,5 milijona evrov." In župan Jurgec: „No, jasno ... Saj čez nekaj let se bo pa trasirala spet nova VTC ... Sicer pa, če bo kakšen efekt od nove VTC, je v redu." Svetniki so novo traso potrdili soglasno.
Kdo bo gradil kotlovnico?
Potem so se soglasno dogovorili še, da bodo za ceno okoli 7000 evrov financirali snemanje predstavitvenega filma o Cirkulanah, nakar jim je župan predstavil variante izgradnje kotlovnice, ki je v načrtu za prihodnje leto: „Za postavitev kotlovnice se zanima avstrijski podjetnik, ki je več takšnih objektov že postavil v Avstriji in nas tudi vabi na ogled. Drug interesent je Franc Šegula oziroma podjetje Tames, tretja možnost pa je, da sami zgradimo kotlovnico s pomočjo sredstev, ki bi jih po-črpali iz RRP. Če bo investitor Avstrijec, bo on tudi lastnik in bo nam prodajal le energijo, podjetje Tames pa je odprto za vse opcije, tudi za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
Časa za odločanje nimamo posebno veliko, predlagam pa, da si kotlovnice v Avstriji ogledamo."
Milan Žumbar se je z ogledom strinjal, pripomnil pa je, da bi si lahko v sklopu obiska ogledali še sistem v Lenartu: „Mislim tudi, da bi bil ogled najboljši bolj pozno jeseni, ko kotlovnice obratujejo, da vidimo še vse ostale vplive. Prav tako pa bi bilo dobro, če bi nam energetski strokovnjaki pripravili kalkulacije, kaj se nam bolj splača; ali kupovati sekance ali ure energije!"
Zasebne ceste naj kar ostanejo zasebne ...
Župan Jurgec se je s predlogom strinjal in povedal, da bo
za te izračune poprosil agencijo LEA.
Potem je bilo spet nekoliko bolj vroče okoli kategorizacije in vzdrževanja občinskih cest; svetnik Žumbar je namreč povedal, da je občina po novem zakonu o cestah dolžna poskrbeti tudi za nekatego-rizirane ceste, torej jih mora tudi gramozirati in plužiti, pa če so občinske ali ne: „Zato menim, da bi bilo najbolje pregledati stanje na terenu in vključiti v kategorizacijo vse takšne ceste, ki so zdaj nekate-gorizirane!" Župan Jurgec nad njegovo idejo nikakor ni bil navdušen; povedal je, da mora biti najprej odločitev zasebnih lastnikov teh cest, da podajo vlogo na občino za uvrstitev v javno dobro in potem prekate-goritacijo, nikakor pa ne bodo občinski funkcionarji „letali" po terenu in iskali ter prosili občane, kdo bo dal cesto prekategorizirati. Žumbar pa je še poskušal: „Pa saj za vsako kategorizirano cesto dobimo nekaj denarja iz državne blagajne, torej se nam splača!"
Jurgec pa je ostal trdno na svojem bregu: „Pri nas imamo 70 odstotkov neurejenih cest, tako kot v naši državi! Lastniških cest ne moremo kategorizirati! In tudi vnaprej povem, da bo jasno; tudi če bodo pobude občanov, bomo šli v kategorizacije cest le tam, kjer bodo jasna lastništva in parcelne številke! Da bo občina plačevala še odmeritve in razme-ritve itd., tega se ne bomo šli!" In zadeva je bila zaključena.
Pristransko odločanje LAS?
Pred zaključkom seje so svetniki kar nekaj časa porabili še za dogovore, kam in kdaj bi šli na „strokovno" ekskurzijo, vmes med debato pa je nekaj vročih besed zakuhal še Rajko Lesjak s kritiko članka v domačem časopisu, kjer da je podžupan „grdo" pisal o cirku-lanski opoziciji, ki da ne želi razvoja občine ... Star prepir okoli tega, kaj in kako naj kdo piše v občinske novice, se je tako ponovno razplamtel, a na srečo ne za dolgo.
Je pa za vroč konec seje poskrbel kar župan sam. Na glas in brez dlake na jeziku je namreč skritiziral rezultate letošnjega razpisa LAS: „Veliko večino denarja je dobila občina Videm, saj to se takoj vidi. Vse ostale občine pa bistveno manj! In ne le letos, vedno je bilo tako. In da je denar za nek čuden projekt dobila tudi hči predsednice LAS Haloze Ratajčeve ... Saj ne rečem, da je kaj narobe, vsekakor pa je to čudno. Kritike je slišati od marsikod, češ da gre za pristransko odločanje, neke zadeve pri tem LAS Haloze nikakor niso v redu. Lani se je postavljala zgornja meja sofinanciranja na 8000 evrov, pa je bila menda pri enem projektu potem hudo presežena, letos omejitev ni bilo ..."
Ivan Hemetek je nato pojasnjeval, kako se glasuje za posamezno vlogo in kako se dodeljujejo točke ter pri tem dodal, da je na razpis prispelo daleč največ vlog iz Vidma, iz ostalih občin pa celo nič ali največ dve, tri in je pač zato razdelitev takšna, kot je, svetniki pa so se nato še izgubili v debati, ali so njihova številna društva premalo aktivna ter potem ugotavljali, da sicer niso, da pa se na razpis LAS res ne prijavljajo zato, ker morajo sama zagotavljati denar za izvedbo projekta, medtem ko recimo društva v Vidmu na razpis kandidirajo z garancijo občine, kar je posebnost. Ali pa tudi ne, če sta med nosilci projektov hči direktorice videmske občinske uprave in sin župana ...
SM
Med cirkulanskimi svetniki in županom se je na julijski seji zaiskrilo kar nekajkrat, a na srečo ni prišlo do kakšnih velikih požarov ...
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Podpis dveh pogodb
Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave
Podlehniški župan Marko Maučič je v začetku tega tedna podpisal dve pogodbi z izbranima izvajalcema del; prvo z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom za izvedbo kanalizacijskih vodov in drugo z direktorjem podjetja IPI, d. o. o., iz Rogaške Slatine, Robertom Čerčnikom za novo čistilno napravo.
Občina Podlehnik je, kot smo že poročali, s projektom izgradnje kanalizacijskega voda in nove čistilne naprave uspešno kandidirala na letošnjem razpisu za Južno mejo ter si tako pokrila celotne stroške obeh naložb. »Pogodbena vrednost izgradnje dobre tri kilometre primarnega kanalizacijskega voda, ki bo tekel skozi center občine ob glavni cesti skoraj od meje z občino Videm do podjetja Peugeot Toplak in nato še vod ob cesti v smeri proti Leskovcu, je 730.000 evrov. S tem bomo omogočili priključitev na kanalizacijski sistem okoli 40 gospodinjstvom, pa seveda šoli in novemu vrtcu. Povedati moram, da so bile sicer ponudbe interesentov na razpisu dokaj
Zupan Marko Maučič je z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom podpisal 730.000 evrov vredno pogodbo za izvedbo kanalizacijskih vodov, z direktorjem podjetja IPI, d. o. o., iz Rogaške Slatine Robertom Čerčnikom pa 261.000 evrov vredno pogodbo za izgradnjo čistilne naprave.
visoke, kot najugodnejšega izvajalca pa smo nato izbrali Cestno podjetje Ptuj, s katerim smo dorekli sprejemljivo ceno za obe strani. Vseeno pa bomo iz našega proračuna dodali še 21.000 evrov. Dela se začnejo prvega avgusta letos, končana pa morajo biti do septembra 2012,« je o prvi podpisani pogodbi povedal župan Maučič.
Druga pogodba se nanaša na izgradnjo čistilne naprave s kapaciteto 500 populacijskih enot. Čistilno napravo bo gradilo podjetje IPI, pogodbena vrednost izvedbe del pa znaša 261.000 evrov: »Čistilna naprava se bo sicer začela graditi šele aprila naslednje leto, končana pa mora biti prav tako septembra 2012,« je pojasnil Maučič, medtem ko je Čerčnik povedal,
da imajo za izgradnjo tovrstnih naprav dovolj dobre reference, saj so jih zgradili že okoli 15.
Kanalizacijsko mrežo bo po zagotovilu Turka gradilo Cestno podjetje brez podizva-jalcev, podjetje IPI pa bo za električno instalacijo v čistilni napravi angažiralo ustreznega podizvajalca, gradbena dela pa bodo opravili sami.
Župan Maučič je sicer ob podpisih obeh pogodb še povedal, da pogodbe o financiranju od Službe vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj še niso prejeli, vendar upa, da bo poslana pravočasno: „V nasprotnem primeru bomo pač za plačilo prvih situacij morali najeti kratkoročni premostitveni kredit, saj izvajalci za opravljeno delo morajo biti
plačani," je še dodal Maučič. V Podlehniku pa so prav v teh dneh izbrali tudi najugodnejše izvajalce za izgradnjo vrtca po posameznih delovnih sklopih. Tako naj bi gradbena dela dobilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, elektroinsta-lacije bo izvajalo podjetje Ele-ktro Milošič, izvajalec strojnih instalacij bo Boštjan Kokot, za notranjo opremo pa se je kot najboljši ponudnik izkazalo podjetje Atlas iz Ljubljane. Vendar izbira vseh izvajalcev še ni dokončna, saj mora preteči pritožbeni rok. Po zadnjih informacijah je zahtevo za vpogled v dokumentacijo zahtevalo konkurenčno podjetje za izvedbo gradbenih del, GP Project ing., d. o. o., iz Ptuja.
SM
Podravje • Podjetniško zakulisje dobrodelnih akcij
Goričan: „Sramota za državo!"
Poročali smo že o tem, da so se Petkovi iz Dornave pred dobrim tednom lahko vselili v novo hišo, ki je rezultat velike humanitarne akcije številnih ljudi. V svoji novi hiši, ki sicer še ni dokončana, pa je tudi že družina Piškur iz Zgornjega Gruškovja, za katere prav tako teče dobrodelna akcija pomoči pri izgradnji novega doma.
Potem ko se je družina Petek presrečna vselila v svojo novo hišo, za katero je bilo porabljenih vsega skupaj le 23.000 evrov, vso razliko do približno 175.000 evrov, kolikor je novogradnja ocenjena, pa so prispevala podjetja z donacijami in predvsem obrtniki s svojim prostovoljnim delom ter materialom, je koordinator dela obrtnikov Branko Go-
ričan na glas povedal: "Takšne in podobne akcije smo obrtniki iz ptujske obrtno-podjetniške zbornice izvedli že marsikje. Seveda smo zadovoljni, ko vidimo presrečne obraze ljudi, ki jim pomagamo, a po drugi strani nas greni odnos države do takšnega podjetniškega oziroma obrtniškega prostovoljstva. Namreč, zakonodaja nam ne omogoča,
da bi si lahko poračunali vsaj konkretne stroške našega dela pri takšnih dobrodelnih akcijah. Nič. Nasprotno: tudi za brezplačno, dobrodelno delo moramo še obračunati in plačati davek na dodano vrednost. Niti te minimalne oprostitve davka ne moremo uveljavljati! To je sramota za našo državo! Prepričan sem, da če bi si lahko obračunali vsaj
del stroškov, bi bilo obrtnikov, ki bi pomagali, še dosti več. Tako pa zdaj marsikdo ne more, saj je delavce treba plačati. O tej težavi smo že obvestili naše poslance, ne le enkrat, a v državnem zboru se ne zgodi nič! Menim, da bi si kakšno olajšavo vsi tisti, ki se še udeležujemo humanitarnih akcij pomoči, gotovo zaslužili. In še enkrat poudarjam, da sem res
Branko Goričan je razočaran nad zakonodajo in stališčem države do dobrodelnih akcij obrtnikov in podjetnikov: »Priznana nam ni nobena, niti najmanjša olajšava, povrhu moramo plačati še davek ...«
globoko razočaran nad takšnim	olajšave, po drugi strani pa naša stališčem države do dobrodelno- vlada zapravlja neverjetne vsote
sti podjetnikov in obrtnikov, ki je	za marsikaj nepotrebnega!"
polno obdavčena in brez vsake	SM
Ptuj • 10 let Skupine za samopomoč žensk z rakom dojke
Veselo srečanje in zbornik ob jubileju
Skupina za samopomoč ženske z rakom dojke, ki si je nadela ime Pot k okrevanju, je pred nedavnim praznovala 10-letnico rednega delovanja. Skupina deluje pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ki letos obeležuje 25 let obstoja.
Srečanja so se udeležili številni ljudje, med njimi predsednica društva Marijo Vegelj Pirc, članice vseh 19 skupin za samopomoč iz cele Slovenije, župan Štefan Čelan, poslanec , Branko Marinič, Veselin Šučur, dr. medicine in predsednica kluba So-roptimistk Tanja Tučič. Praznovanje smo začeli s sveto mašo na Ptujski Gori, molitev pa je bila namenjena vsem onkološkim bolnikom. V uradnem delu srečanja je zbrane pozdravila koordinatorka prostovoljka Danica Pišek. Posebej je poudarila pomen srečevanja, druženja in izmenjavo izkušenj in spoznanj. "Trpka izkušnja nas je naredila močnejše in bolj odgovorne do sebe in do drugih. Usodi ne moreš ubežati,a se ji je treba zahvaliti, saj lahko zdaj z nesebično pomočjo pomagamo drugim, ki so se znašle v enakem položaju kot me pred časom. Ko se ti življenje sesuje in se ti zdi, da je konec, rabiš pomoč. Potem
si močnejši in svet je nato lepši, lahko se veseliš vsakega dne. Spet imaš sanje in želje in si bogatejši za življenjsko izkušnjo in se veseliš zmage življenja."
Skozi delo vseh deset let nas je z besedo popeljala strokov-
na vodja skupine Mia Frangeš. Spomnila je na začetke delovanja skupine, ko je skupina delovala še na osnovni šoli Breg in nas popeljala med spomine skupnih srečevanj, ob tem smo v skupini organizirali različna
predavanja, se redno udeleževali proslav Nova pomlad in organizirali pohode na Triglav, ki simbolizira našo hojo po poti življenja. Marsikdaj se šele v bolezni zavemo ljubezni, ki jo moramo dati najprej sebi. Zavemo
Članice skupine za samopomoč žensk z rakom na dojkah so desetletnico obstoja proslavile s prijetnim in tudi poučnim srečanjem ter izdajo drobnega zbornika.
se tiste sile znotraj nas, ki nas osvobaja spon ujetosti v vsakodnevni »moram vse postoriti za vse druge, nase pa pozabljam iz dneva v dan, iz leta v leto«, dokler te diagnoza bolezni ne pretrese do temeljev svoje biti.
Ob tem jubileju smo izdale majhen zbornik kot pregled dogodkov in spominov. Župan Čelan nam je čestital ob jubileju z darilom in povedal, da je vsaka še tako majhna skupina ljudi, ki razmišlja drugače od tega materialističnega načina, ki prevladuje v današnjem zahodnem svetu, še kako dobrodošla in ima sedaj že znanstveno dokazan vpliv na okolico. Tudi Marinič nas je pozdravil in čestital k jubileju. Tanja Tučič iz kluba Soroptimist je pozdravila naša srečanja in nas povabila, da podpremo akcijo zbiranja sredstev za mamograf. . Veselin Šučur, dr. medicine, ki skupino podpira že od začetka, je, med drugim, pozval vse udeleženke,
da zahtevajo, naj se tudi na štajerskem koncu izvaja enako kvalitetno (dvakratno) pregledovanje digitalnih mamografskih slikanj dojk in se s tem zagotavlja enaka kvaliteta obravnave žensk kot v ljubljanski regiji. V mariborski bolnišnici takšen aparat imajo, vendar vedno nekaj manjka: ali ni denarja ali ni usposobljenih ljudi. Ženske pa ostanejo prikrajšane za kvalitetno in strokovno oskrbo. Marija Vegelj Pirc je podelila zahvalo Domu upokojencev, ki nam brezplačno nudi sejno sobo za nemoteno srečevanje skupine. Za nesebično prostovoljno delo se je zahvalila prostovoljkam koordinatorkam Lidiji Toplak, Danici Tisnikar, Tanji Hrga, Danici Pišek in ustanoviteljici in strokovni vodji Mii Frangeš.
Sledilo je strokovno predavanje Simone Krebs z naslovom S smehom nad raka. Ogledali smo si film o vadbi joge smeha med prejemanjem kemoterapije, nato pa smo poskusile, kako koristna je vadba smeha, brez razloga. Vključile so se vse in nas je smeh povezal in družil. Vzdušje je bilo enkratno. Ob zvokih ansambla smo veselo plesale in rajale do poznih popoldanskih ur. Sledila je še torta in zdravica v želji, da bi se srečevale še na veliko obletnicah.
Danica Pišek
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DP
Ormož • Širokopasovno omrežje še v devet vasi
Prihodnje leto brez belih lis
V torek sta v prostorih občine Ormož Darko Gradišnik, direktor operative GVO, in župan občine Ormož Alojz Sok podpisala pogodbo za izgradnjo nadaljnjih 50 kilometrov širokopasovnega omrežja, ki bo občanom omogočalo najsodobnejši pristop do televizije, telefona in interneta.
Karmen Štumberger je zelo zadovoljna, da se projekt nadaljuje, saj so prej nekatere vasi ki bi prav tako morale biti vključene v bele lise, iz projekta izpadle. Tako bodo v 2. fazi izgradili širokopasovno omrežje še v vaseh Bresnica, Senešci, Hajndl, Drakšl, Sene-šci, Lahonci, Hujbar, Žerovinci in delu Velike Nedelje. Tokrat bodo gradili po principu jav-no-zasebnega partnerstva brez sofinanciranja Evropske unije. Vrednost projekta je 1.286.000 evrov brez DDV. Občina je dolžna zagotavljati 890.000 evrov, oziroma 70 % investicije (310.000 evrov letos, ostanek prihodnje leto), ostanek pa GVO. Vsa dela bodo izvedena najkasneje do marca 2012, ko bodo bele lise v občini Ormož tudi v celoti pokrite z omrežjem.
Alojz Sok je ob tej priložnosti spomnil na lani zaključeno prvo fazo projekta, ki se je po njegovih besedah pogosto tudi problematiziral, češ da povzroča poškodbe na cestiščih, ki pa so bile vse tudi sanirane: „Dejstvo je, da ob občinskih cestah najlažje pridemo do služnosti. Četudi ljudje projekt podpira-
Foto: Viki Ivanuša
Darko Gradišnik, direktor operative GVO, in župan občine Ormož Alojz Sok (v sredini) sta podpisala pogodbo za izgradnjo drugega dela širokopasovnega omrežja.
jo, pa ko je treba kopati preko njihovega vrta, mirno rečejo, da naj se koplje raje po sosedovem. Z večino ljudi smo se lahko dogovorili in so brezplačno podpisali služnost, ker se zavedajo pridobitve, ki jo s tem omogočajo. Problematizirala se je tudi višina participacije, tudi to, da je nezakonita, ker je projekt sofinancirala EU. Sklep o participaciji občanov je bil soglasno sprejet na občinskem svetu. Nedavno pa so
se na Dolenjskem odločili enako in od občanov pobrali participacijo v višini 200 evrov."
V občini Ormož je participacija znašala 150 evrov, s čimer bodo lažje nadaljevali projekt in razširili širokopasovno omrežje še na devet vasi, ki so pri prvem razpisu izpadle. Ne omrežje, ki je bilo zgrajeno v prvi fazi, se je doslej priklopi-lo okrog 350 gospodinjstev, oziroma toliko jih je plačalo participacijo in so se lahko
priključili. Pred začetkom gradnje druge faze pa so potekali usklajevalni sestanki z zainteresiranimi občani, ki so že podpisali izjave, da se bodo priključili na omrežje in parti-cipirali svoj delež.
Dve tretjini občine Ormož sta pokriti z optičnim omrežjem, v ostalem delu pa je bakreno omrežje (Miklavž pri Ormožu, Kog). Gradišnik je povedal, da ima optično omrežje bistveno boljše zmogljivosti od bakrenega in je nekaj tisočkrat hitrejše: „Hitrost pa je pri televiziji, internetu in telefoniji izjemno pomembna, saj se problem kockanja slike pojavlja predvsem zaradi preslabe prepustnosti omrežja. V drugi fazi bomo zgradili približno 50 kilometrov omrežja v zemeljski izvedbi. To je v prvi fazi seveda bolj zahtevno in tudi dražje, je pa vzdrževanje na dolgi rok bistveno cenejše. Večji del dela bo postorjen že letos, zaključek del pa je predviden marca prihodnje leto. V prvi fazi smo zelo dobro sodelovali z občani, ni bilo večjih težav in upamo, da bo tako tudi tokrat."
Viki Ivanuša
Hajdina • Načrti za ureditev podstrešja OŠ in pritiličja
Država jim za zdaj ni prisluhnila
V preteklem šolskem letu je bilo v OŠ Hajdina vpisanih 253 otrok. Glede na demografske podatke bodo morali vsako leto zagotoviti vsaj en oddelek prvega razreda, ker pa si šola deli šolski okoliš z delom MO Ptuj oziroma OŠ Breg, je realno pričakovati še kakšen dodaten vpis, zato je namera občine Hajdina investirati v posodobitev podstrešja starega dela zgradbe, da bi s tem zagotovila ustrezne prostore za knjižnico in dodatne površine za potrebe zbornice.
Gre za investicijo, ki je predvidena tudi v načrtu razvojnih programov občine Hajdina kot rekonstrukcija podstrešja in pritličja OŠ Hajdina, da bi tako pridobili dodatne prostore na podstrešju stare zgradbe za izvajanje osnovnošolskih dejavnosti tako za učence kot učitelje. OŠ Hajdina je bila dozidana in prenovljena leta 1997, še vedno pa namenu služi stari del šole, ki je bil zgrajen leta 1897. Šolska knjižnica trenutno deluje na 95 m2, glede na normative bi jih potrebovali 121 m2, zbornica za učitelje meri le 25 m2, šola pa je tudi brez multimedijske učilnice. S tem, ko bi se sprostili prostori sedanje knjižnice v pritličju šole, bi se povečala zbornica, ki bi tako po novem znašala skoraj 69 m2, pridobili pa bi tudi dodatno garderobo za zaposlene, povečal bi se tudi prostor za ravnateljico. Z rekonstrukcijo v mansardi bi pridobili nekaj manj kot 283 m2 prostorov, v pritličju pa manj kot 108 m2. Skupna vrednost investicije po stalnih ocenah je bila aprila letos ob
V OŠ Hajdina potrebujejo dodatne prostore za izvajanje osnovnošolskih dejavnosti".
Foto: Črtomir Goznik
sprejemu predinvesticijske-ga projekta dobrih 326 tisoč evrov. S projektom rekonstrukcije podstrešja in pritličja OŠ Hajdina, ki so ga hajdinski svetniki soglasno potrdili na tretji dopisni seji, je občina Hajdina sodelovala na razpisu ministrstva za šolstvo in šport
za vrtce in šole, na katerem bi v primeru uspešne kandidature lahko dobili 90 odstotkov sredstev za izvedbo te investicije, 10 odstotkov pa bi zagotovili sami. Med 61 šolami, ki so se prijavile na razpis, je bil haj-dinski projekt uvrščen na 46. mesto končnega prioritetnega
vrstnega reda. Kot je povedal župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ugotavljajo, da je projekt potreben, v nekem doglednem času bo glede na razpoložljiva sredstva tudi realiziran, ne bo pa se to zgodilo že naslednje leto ali dve.
MG
Svet je majhen
Kazalci prestrašene vlade
Nekaj dni po tem, kostno provokativno napisali, da glede na propadajočo stanje naše mlade demokracije in konstantno rušenje legitimitete njenih ustanov predlagamo zamenjavo funkcije predsednika Republike z vrnitvijo monarhije, torej predajo krone Otto von Habsburgu, je prestolonaslednik v svojem 99. letu življenja umrl zaradi padca na svojem domu (Vila Austria) v Nemčiji. Človek, kije v šali vedno rekel, da mora biti hvaležen zgodovini, da se lahko ukvarja s politiko kot normalen človek in ne kot cesar - nečloveško zahtevna funkcija -, je zapustil naš svet samo nekaj ur po tem, ko je dobil novico, da so se tudi njegove zadnje (politične) sanje izpolnile: Hrvaška bo članica Evropske unije. Otto von Habsburg se je celo življenje boril kot lev protifašističnemu in komunističnemu totalitarizmu ter za pridružitev vseh dežel bivše avstroogrske monarhije Evropski uniji: Avstrija, Poljska, Češka, Madžarska in seveda Slovenija so imele v njem največjega zaveznika. Deloval je kot poslanec v Bruslju in kot dolgoletni predsednik panevropske-ga gibanja. Zavedal se je zgodovinske vloge svoje družine in spoštoval legitimiteto vseh novih oblasti v Evropi, ki pa morajo biti neskončno hvaležne prav eni od najstarejših cesarskih rodbin na svetu, če imajo danes lastno državo in »lokalno« oblast, ker so genetsko vezane na kulturno-nacionalni razvoj, omogočen znotraj takratne dunajske oblasti. Zgodovinska nit se ne more pretrgati in jo je naivno zanikati. Slovenija veliko dolguje Habsburžanom. Zal za poglobljeno analizo nimamo dovolj prostora v eni kolumni, vendar se vsi zavedamo, da je bila lobistična mreža, vezana na panevropsko gibanje, torej na Otta von Habsburga, neskončno pomembna za našo osamosvojitev. Je bil kdo od naših političnih predstavnikov slučajno prisoten na pogrebu prestolonaslednika na Dunaju ali na poslovilni maši v Munchnu? Nihče. Samo predsednik slovenskega panevropskega gibanja dr. Bučar, pomožni ljubljanski škof Jamnik ter član panevropskega predsedstva dr. Rahten. Slovenska oblast, ki se ubada s svojo lastno krizo in se bori za preživetje, zaprta v svojo provincialnosti, ni sposobna izraziti minimalnega formalnega spoštovanja do simbola preteklosti, iz katere izhajamo, ter človeku, ki nam je tako veliko pomagal, da lahko imamo danes samostojno, suvereno, neodvisno republiko. Kot smo že napisali, Slovenija ne preživlja samo vladne ali moralne krize. Slovenija se vedno bolj, čeprav se malokdo tega zaveda, poglablja v krizo legitimnosti lastne oblasti. Legitimnost je princip, na katerem temeljijo države in njihove inštitucije po svetu. To je pojem, ki vsebuje oblast. Oblast ima spoštovanje in lahko deluje, torej je učinkovita, če ji večina ljudi oz. drugih držav prizna legitimnost, ki izhaja iz zgodovinskih dogodkov. Princip je fleksibilen. Se spreminja iz veka v vek in glede na zemljepisno širino. Da je določena oblast s svojimi ustanovami legitimna, mora obstajati vsaj teoretična predpostavka, da jo večina prizna kot takšno in da prizna ljudi, ki jo vodijo, kot primerne. Primernost je tudi neopredeljiv pojem, vendar zahteva obstoj sistema izbire voditeljev, torej politikov, ki ga prebivalci prepoznajo za učinkovitega pri izbiri »primernejših« (sposobnih) za vodenje države. Če vse to seštejemo in prenesemo na našo, slovensko politiko, bomo dobili zastrašujoč rezultat: vedno manj državljanov prizna našo politično elito za sposobno, torej »primerno« in vedno bolj so vsi prepričani, da je oblast izgubila svojo legitimiteto. Zakaj se to dogaja? Ker čeprav je slovenska politična elita pridobila vso podporo pred osamosvojitvijo, od takrat ni pokazala sposobnosti samoohranjevanja. Zaprla se je vase. Katerega koli novega igralca ni spustila blizu in s tem je sporočila kontinuiteto s staro oblastjo. Še huje. V zadnjih letih se je slovenska politika zapeljala na najbolj spolzki teren za bodočo preživetje: začaran krog strahu. Ker je veliko grešila, se boji ljudstva. Ker se boji ljudstva, pristaja iz mesca v mesec v večjo uporabo »moči«. Večja poraba moči, torej vseh možnih vej oblasti, slasti represivne, vodi v vedno manjšo medsebojno zaupanje. Nezaupanje pripelje do strahu in do stanja stalne napetosti. Prekoračitev uporabe moči vodi do terorizacije samega uporabnika moči, ki se več ne zna omejevati. Oblast sama sebe zaradi neprimerne uporabe »moči« vodi v samomor. Nihče ji več ne bo priznal legitimnosti. Naše oblasti bi se morale začeti samoomejevati, če želijo v kratkem doživeti preobrata, za katerega bodo lahko krivile le sebe. Izven nekih meja uporaba moči bolj škodi uporabniku kot žrtvam nasilja. Naj začnejo delati v dobro lastne države, tako kot mora vsak monarh delati v dobro lastnih narodov, sicer izgubi krono, legitimnost, pravice. Mi imamo vlado, ki nas odkrito, skoraj ponosno vodi z 20 % podpore. Še v afriških diktatorialnih državah skušajo voditelji prepričati ljudstvo in svet, da imajo vsaj večino - 51 %!
Laris Gaiser
Popravek
V Štajerskem tedniku št. 54, ki je izšel v petek, 15. 7., je v članku 15. dan gasilcev in 75 let PGD Formin prišlo do zamenjave pri navajanju funkcij dveh gasilskih funkcionarjev. Pravilno se glasi, da je predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar, predsednik GZ Gorišnica pa Jože Bratuša. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Cirkovce • Anton Brglez obuja folklorne spomine:
„Včasih smo živeli bolj bogo, a smo se znali bolje veseliti!
Danes 83-letni Anton Brglez iz Cirkovc je najlepši del svojega življenja posvetil svojemu kraju ter ohranjanju polan-skih običajev in navad, saj je kar 36 let vodil Folklorno skupino Vinka Koržeta; s svojimi folkloristi je nastopal prek 1300-krat ter tako ponesel v svet sloves štajerskih plesov in običajev.
Izjemnega prispevka Antona Brgleza na področju razvoja in uveljavljanja kulture v širšem prostoru se zavedajo tudi v matični občini Kidričevo, kjer so ga predvsem zaradi tega leta 2003 proglasili za častnega občana. Zagotovo pa se tega dobro zavedajo tudi v svetovno znani Folklorni skupini Vinka Koržeta, saj mu je na nedavni slovesnosti ob 80-letnici delovanja sedanji predsednik skupine Gregor Medved v imenu vseh cirkovških folkloristov izročil najvišje priznanje za življenjsko delo - vinka, kot so ga poimenovali.
Sicer pa je življenje Antona Brgleza s kulturo in cirkov-ško folkloro povezano že od rane mladosti, zato se kljub visoki starosti tega obdobja vedno rad spominja: »Včasih smo vsi živeli bolj 'bogo', pa smo se kljub temu znali bolje veseliti. Jaz sem, odkar pomnim, vedno rad pel in plesal, zato še danes rad poskušam. Intenzivneje pa sem se pričel ukvarjati s kulturo že takoj po vojni, leta 1945, ko smo v Šikolah, od koder izhajam, pod vodstvom ustanovili dramsko skupino, ki jo je vodil Jože Beribak. Ker takrat še nismo imeli ustreznega prostora, smo igrali, plesali in peli kar po domačih ko-larnicah in skednjih, pa nam je bilo vsem prav tako lepo, morda še lepše kot danes.«
Vaše življenje pa je tesno povezano tudi s Tovarno aluminija v Kidričevem, kjer ste delali ves aktivni del življenja?
»Vsekakor, že takoj po vojni, leta 1945, sem dobil zaposlitev v takratni tovarni aluminija v Kidričevem, kjer sem se takoj vključil v dramsko in pevsko sekcijo tedanjega delavsko-prosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Sicer pa sem v „šterntalski fabriki" delal vse do svoje upokojitve, a poleg dela smo vedno našli še dovolj časa za druženje in veseljačenje, saj smo v društvu veliko prepevali ter nastopali in igrali po širšem ptujskem območju, čeprav smo se na nastope vozili kar s tovornjakom, ker avtobusov tedaj še ni bilo."
Kdaj pa vas je življenjska pot pripeljala v Cirkovce, kjer živite še danes?
"Mislim, da je bilo leta 1955, ko sem se kot 28-letni
Foto: M. Ozmec
Starosta cirkovške folklore Anton Brglez: „Odkar pomnim, sem vedno rad pel in plesal, še danes rad poskušam." Na slovesnosti ob 80-letnici Folklorne skupine Vinka Koržeta so Antonu Brglezu izročili najvišje priznanje za življenjsko delo in mu posvetili prvi večer tridnevnega praznovanja.
mladenič oženil in se preselil k ženi Mariji, sem k Pekovim, kot so rekli, ker je bila tu včasih pekarna. In ker je Marija že takrat plesala pri folklorni skupini, me je takoj navdušila, vključil pa sem se tudi v dramsko sekcijo. Vsi smo bili zelo zagnani in delavni, in čeprav sem bil tedaj še med mlajšimi aktivisti, so me že leta 1959 izvolili za predsednika prosvetnega društva Cirkovce. In kot predsednik sem se zavzel za poživitev aktivnosti posameznih sekcij. Tako smo ustanovili moški pevski zbor, ki ga je vodil Roman Premzl, kmalu zatem pa še mešani pevski zbor, dramsko in celo tamburaško skupino. In prav kmalu, mislim da smo bili med prvimi na vasi, smo v Cirkovcah uvedli svoj gledališki abonma. Skratka Cirkovčani smo bili na področju kulturne dejavnosti v takratni občini Ptuj zagotovo med najbolj zagnanimi in aktivnimi. Igrali, plesali in prepevali smo doma in na prireditvah v okolici, pevci in tamburaši pa smo prvič nastopili v Izoli.«
Kmalu pa ste prevzeli tudi vodenje folklorne skupine?
»To je bilo šele po smrti Vinka Koržeta, kajti folklorna skupina je bila do leta 1961 čisto v njegovih, privatnih rokah. On je sam izbral in določil, kdo je lahko plesal v skupini, in jo tudi uspešno vodil. Po Koržetovi smrti je skupina eno leto na ptujskem kurentovanju nastopila sama, pod vodstvom cirkov-ške mladine. A vsi smo vede-
li, da tako ne bo šlo naprej. Kot predsednik društva sem povabil nekaj resnih plesalcev na pogovor in predlagal, da Koržetovo delo nadaljujemo v okviru prosvetnega društva. In tako smo tudi storili, leta 1963 pa smo na letni skupščini na mojo pobudo folklorno skupino uradno poimenovali po Vinku Korže-tu. Delo je spet zaživelo, imeli smo kar 20 rednih plesnih parov, v okviru društva, kjer nas je bilo že okoli 100, pa sta bili zelo dobri tudi dramska sekcija in pevski zbor.«
Sicer pa ste včasih tudi sami plesali z vašimi, cir-kovškimi folkloristi?
»Seveda sem plesal, kar precej dolgo. Odkar smo folkloro priključili k društvu, sem bil njen duhovni vodja, koreograf, organizator in menedžer. In mirno lahko rečem, da je bilo vseh 36 let tako. Moram pa povedati tudi to, da smo včasih delovali v zelo težkih pogojih, saj smo vadili v stari in mrzli dvorani, denarja ni bilo, zato smo si morali marsikaj plačati iz svojega žepa. Sicer pa mi je bil tedaj v veliko pomoč Maks Medved.«
Poskrbeli ste tudi za to, da je folklorna skupina dobila svoj podmladek?
»Tudi na to smo pravi čas pomislili, zato smo na osnovni šoli ustanovili otroško folklorno skupino, ki jo je prva vodila Slava Knaflc. Veliko smo vadili in nastopali, kar se je seveda tudi poznalo, ob tem pa smo raziskovali tudi našo preteklost ter vedno znova odkrivali stare plese,
pesmi ter seveda razne šege in navade. To so bili nepozabni trenutki zadovoljstva, saj smo oživili marsikaj, kar je bilo sicer usojeno na pozabo, veliko plesnih parov je našlo svojo srečo prav tu in marsikateri plesni par je prav po zaslugi folklore postal tudi zakonski. Če smo imeli kake težave, smo jih z dobro voljo prešli. Če sem malo hudomušen, pa moram reči, da je bilo največ težav prav zaradi mu-zikantov, saj se je v času mojega vodenja zamenjalo kar 17 različnih glasbenih skupin.«
Po vaši zaslugi pa ste sloves cirkovške folklore in štajerskih plesov ponesli tudi v svet. Kje vse ste nastopili?
»Moram reči, da je bilo gostovanj zelo veliko, saj smo prepotovali skoraj vso Evropo, bili pa smo tudi smo na Siciliji, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, v Liechtenste-inu, na Nizozemskem, Švedskem, Poljskem, pa v Češki, Belorusiji, na Madžarskem, v Bolgariji, pa seveda v vseh nekdanjih republikah bivše Jugoslavije, ponekod smo nastopili tudi večkrat.«
Na vaših nastopih ste prejeli številna mednarodna priznanja. Katero vam je najbolj pri srcu?
»Največje priznanje za moje in naše delo mi pomeni prvo mesto in zlato odličje, ki ga je prejela naša folklorna skupina na mednarodnem folklor-
nem tekmovanju alpskih dežel, leta 1985 v italijanskem Trentu, kjer smo zmagali v konkurenci znanih skupin iz Francije, Italije, Švice, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.«
Tudi vi osebno ste za svoje delo v cirkovški folklorni skupini prejeli številna pomembna priznanja. Katero pa vam je najljubše?
»Ponosen sem na čisto vse, posebej pa cenim odli-čje svobode Zveze kulturnih organizacij Slovenije s srebrnim in zlatim listom, sicer pa sem prejel tudi zlato plaketo ZKO Ptuj, pa zlato plaketo bratstva in prijateljstva, na častnem mestu je tudi zlata značka ZKO Slovenije, kar veliko je tega.«
Ker ste bili strokovnjak za folkloro in etnološko izročilo, ste bili nekaj let tudi predsednik CIOFF Slovenija, oziroma zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije?
»Zame je bila to velika čast in obenem odgovornost, z dr. Brunom Ravnikarjem sem sicer deloval v CIOFFu že po letu 1985 in skupaj sva našo državo zastopala na svetovnih skupščinah CIOFFa na Sardiniji, v Poreču, Švici in Rusiji. Po tem, ko sem leta 1999 Prosvetno društvo Cirkovce predal novemu predsedniku Davorinu Urihu, sem se lahko tudi temu bolj posvetil. Gre za izredno promo-
cijo naše folklore in tradicije v svetu, sicer pa sem še sedaj častni predsednik CIOFFa. Bil sem tudi prvi predsednik združenja folklore podra-vske, pomurske in koroške regije in celih 18 let podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj. Ob tolikih zadolžitvah in aktivnostih je včasih trpelo tudi družinsko življenje, zato sem za izredno razumevanje, pomoč in podporo hvaležen ženi Mariji, ki je žal že pokojna, ter seveda hčerki Marinki, ki sedaj skrbi zame, in sinu Zvonku, ki mi stoji ob strani na stara leta.«
In za konec, če bi bili še enkrat mladi, ali bi pustili svojih 40 najbolj luštnih in »plodnih« let folklori?
»Brez pomisleka, čeprav je bilo velikokrat tudi težko. Moji sošolci so dokončali višje šole in imajo zato zagotovo boljše življenjske pogoje kot jaz, ki sem zadovoljen s tem, da se pač folklorist. Ampak tudi to nekaj velja, da sem po svetu skoval številna znanstva in prijateljstva, da me poznajo marsikje po svetu, kamor pridejo naši ali drugi Slovenci. Veste, nekoč smo se vozili kar s kolesi, z vprežnimi vozovi in delali vse brez kakršnega koli denarnega nadomestila, po nastopu pa smo se zadovoljili tudi s kosom kruha in kozarcem vode. Če danes to poveš mlademu človeku, bo mislil da si nor, nihče ni pripravljen storiti ničesar zastonj, vse stremi le po denarju.«
Tako kot nedavne slovesnosti ob 80-letnici Folklorne skupine Vinka Koržeta se Brglezov Tona, kot ga kličejo domačini, kljub visoki starosti rad udeležuje vseh kulturnih in drugih prireditev njegovih Cirkovcah in bližnji okolici. Po tem, ko mu je pred petimi leti umrla žena Marija, pa dneve v domači hiši, kjer živi tudi hčerka Marinka z družino, v glavnem preživlja v družbi s psom Rikom, ob obujanju vedno lepih spominov. In teh ima Tone resnično veliko.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V Cirkovcah danes deluje že tretja, v nekaterih primerih celo četrta generacija folkloristov, posebej pa so ponosni na veteransko skupino, ki še danes rada zapleše.
Ptuj • Predstavljamo zlate maturante Gimnazije Ptuj in dijakinjo generacije
Kam bodo vodile poti najboljših dijakov
Kot je znano, so bili letos na Ptujski gimnaziji štirje zlati maturanti in en diamantni maturant, ki smo ga že predstavili. Tokrat pa predstavljamo najboljše dijake in dijakinjo generacije ter njihove načrte za prihodnost.
Maja se je odločila za biokemijo
Maja Kostanjevec je bila v šolskem letu 2010/2011 edina zlata maturantka Gimnazije Ptuj, obiskovala je 4. d.
Doma je iz Bukovcev (občina Markovci), pred vstopom v Gimnazijo Ptuj je obiskovala OŠ Markovci. Na maturi je zbrala 30 točk, z rezultatom je zadovoljna, nekako ga je pričakovala. Zadnje leto si je vzela malo več časa zase, zato tudi ni več pela v šolskem zboru, še vedno pa poje v cerkvenem zboru. Kljub temu pa ji je še vedno ostalo toliko časa, da je lahko obiskala kakšen koncert, se družila s prijatelji. Študirala bo biokemijo v Ljubljani, gre za študij, ki ponuja različne možnosti, lahko se bo zaposlila v industriji, farmaciji, pa tudi živilski industriji. Odločitev je sprejela sama, potem ko je pregledala kar nekaj študijskih programov, pri tem je imela vso podporo domačih, ker bo v poklicu, ki si ga je izbrala, tudi z veseljem delala. Čas najdaljših počitnic bo preživela razgibano, malo na morju, malo doma s prijateljicami, v toplicah, z veseljem pa bo obiskala tudi kakšen koncert.
Jan bo računalničar in informatik
Jan Meznarič je na letošnji maturi dosegel 33 točk, doma je v Zabovcih (občina Markovci), v Mar-kovcih je tudi obiskoval osnovno šolo.
Rezultat mature je pričakovan, vsa leta je bil kolikor toliko priden, zato mu je tudi v zaključnem letu šolanja v 4. f-razredu in na zrelostnem izpitu šlo gladko. Imel pa je tudi
še vedno dovolj časa za ukvarjanje z glasbo, ki ji je zapisan že dobrih deset let. Njegov prvi instrument je pozavna, igra pa tudi bas kitaro. Je član Big banda Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj, ptujskega Big banda in Pihalnega orkestra Ptuj. Izbral je študij računalništva in informatike v Ljubljani. To je študij, ki je povezan z veliko stvarmi, ki mu ležijo, veliko pa je tudi matematike. V tem trenutku še ne ve, kam ga bo zanesla pot, vse je odvisno od smeri študija, pravi. Prvi del njegovih počitnic bo deloven, dela v firmi, kjer se ukvarja s programiranjem in kjer je dobil priložnost, da lahko dela to, kar ga zanima. Letošnje počitnice bodo dolge, našel bo čas tudi za sprostitev.
Jernej bo študiral medicino
Jernej Murko je doma iz Svetincev, občina Destrnik, na maturi je zbral 31 točk. Pred vpisom na Gimnazijo Ptuj je bil odličen učenec OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Na maturo se je pripravljal malo bolj intenzivno kot za teste, malo bolj pa se je moral potruditi le pri matematiki. Da bo zlati maturant, ga je malo presenetilo, pričakoval je 27, 28 točk, prej bi si mislil, da bo kateri drug sošolec ali sošolka iz 4. c zlat, ne pa on. Študiral bo medicino v Mariboru, študij medicine sicer ni bila prva želja, najprej je razmišljal o umetnosti, ker ga je že dolgo privlačila antika, grška, rimska zgodovina, potem pa ga je v 3. letniku fizika tako pritegnila, da jo je izbral tudi kot izbirni predmet na maturi. Malo sta ga v tej smeri spodbujala tudi mama in stric, čeprav je bil že
sam odločen, da je medicina prava odločitev, pa tudi sosedje, ki bi radi videli, da bi imeli blizu zdravnika. V prostem času se rad druži s prijatelji, nekih posebnih konjičkov nima, zelo rad fotografira naravo, ko mu je zares dolgčas, pa se sede na motor, včasih naredita kakšno turo tudi skupaj z očetom. Letošnje počitnice želi kar najbolj izkoristiti, s sošolci je bil že na Pagu.
Za medicino se je odločil tudi Jan
Ptujčan Jan Štumberger je na maturi zbral 30 točk. Končal je breško osnovno šolo.
Sam pravi, da ni pričakoval, da bo dosegel kar 30 točk, v razredu je dosegel prav dober uspeh, na maturo pa se tudi ni posebno pripravljal. Njegovega uspeha so bili še posebej veseli doma, ima dve sestri. Nekih posebnih konjičkov nima, zelo rad pa včasih vzame v roko kitaro, ki mu prinaša odlično sprostitev. Odločil se je za študij medicine v Ljubljani, katera veja medicine bo njegova specialnost, pa v tem
trenutku še ne ve. Zadnji dve leti se je bolj zanimal za človeško telo, kar je nekako sovpadalo s snovjo pri biologiji, to je tudi odločilno vplivalo pri odločitvi za bodoči poklic. Kot zdravnik želi delati v Sloveniji. Zaveda se, da študij medicine ni lahek, da bodo leta študija zelo težka. Ker ga bodoči poklic veseli, bo vse skupaj toliko lažje. Zaslužene počitnice želi preživeti kar se da prijetno.
Jasmina Kokol, dijakinja generacije, bo farmacevtka
Jasmina Kokol iz 4. e ptujske gimnazije, je postala dijakinka generacije po izboru učiteljskega zbora.
To priznanje si je prislužila s štiriletnim odličnim uspehom, aktivnim udejstvovanjem v šolskih in izvenšolskih dejavnostih, projektih in tekmovanjih ter za prispevek k prepoznavnosti Gimnazije Ptuj v širšem slovenskem prostoru in tujini. Na maturi je bila odlična, dosegla je 28 točk. Med njenimi dosežki velja posebej omeniti
Jasmina Kokol
Ljubljana • Po 20 letih čakanja
Ministrstvo vztraja pri razpisu novega mednarodnega arhitekturnega natečaja. Zaradi prevodov gradiva v angleški jezik, ki še poteka, točen datum težko napovejo, objavljen pa naj bi bil ta ali naslednji mesec. Novi NUK II med Aškerčevo in Emonsko cesto naj bi bil sicer zamišljen drugače, brez združitve s Centralno tehniško knjižnico in Osrednjo humanistično knjižnico. Nova knji-
žnica naj bi bil financirana iz knjižnega evra, kar pa ne bo dovolj. Prav tako pa zaenkrat še ni znana končna cena naložbe. Rezultati natečaja naj bi bili znani decembra letos, do aprila 2012 naj bi bila izdelana projektna dokumentacija, junija prihodnje leto pa pridobljeno gradbeno dovoljenje. Gradnja je predvidena v letih 2013 in 2014, ko bi naj bi pridobili tudi uporabno dovoljenje.
Na predvideni mednarodni natečaj so se negativno odzvali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), kjer svetujejo, naj odgovorni svojo odločitev še enkrat pretehtajo. Prepričani so, da je Mušičev projekt zrel za takojšnjo gradnjo in je nedvomno ustrezen tako arhitekturno in vsebinsko kakor funkcionalno. »Odpovedati ga brez dobro utemeljenega razloga
prvo mesto na državnem tekmovanju z raziskovalno nalogo o novodobnih pismenostih in funkcionalni pismenosti ptujskih srednješolcev, v kateri je ugotovila njihovo slabo funkcionalno pismenost, temu vprašanju bo treba v šoli dati večjo pozornost. Kot edina predstavnica Slovenije je bila izbrana v Aces video tim v Sencu na Slovaškem med 32
prijavljenimi šolami iz cele Evrope. Izkazala pa se je tudi pri pomoči sošolcem in vodenju šolskih prireditev, vodila je tudi maturantski ples. Izbrala je študij farmacije, njeno bodoče delo bo v lekarni, ker rada dela z ljudmi, zraven tega pa si želi delati tudi na televiziji. Počitnice trenutno preživlja delovno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Maja Kostanjevec
Foto: Črtomir Goznik
Jan Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Nov razpis za gradnjo NUK?
Projekt izgradnje nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) poteka že več kot 20 let, a se gradnja v tem času sploh še ni začela. Ministrstvo za visoko šolstvo zaradi mnenja, da je izbrani projekt Marka Mušiča vprašljiv, vztraja pri novem natečaju, na SAZU pa so prepričani, da je bil le-ta umaknjen brez veljavnih argumentov.

Foto: Črtomir Goznik
Jernej Murko
tik pred začetkom del in potem, ko je bilo zanj porabljenih že 30 milijonov evrov, se nam - tudi če ne upoštevamo sedanjih kriznih časov - ne zdi niti modra niti odgovorna odločitev. Med drugim pomeni po 20-letnem čakanju na novo knjižnico in ob že dolgo nevzdržnem stanju najmanj petletno dodatno zamudo,« je zapisal predsednik SAZU dr. Jože Trontelj. (sta)
Foto: Črtomir Goznik
Jan Stumberger
Ptuj • Urban Neudauer, diamantni dijak
Gimnazijskih dni se bo spominjal z veliko naklonjenostjo
Med diamantne dijake na letošnji maturi se je vpisal dijak ptujske gimnazije Urban Neudauer. Zbral je vseh 34 točk, 33 točk je iz ptujske gimnazije zbral Jan Meznarič, Jernej Murko 31, po 30 točk pa Maja Kostanjevec in Jan Štumberger. Dijakinja generacije ptujske gimnazije pa je bila Jasmina Kokol iz 4. e-razreda.
V prvem trenutku je bila ev-forija, odkrito pove Urban Neudauer, potem ko je izvedel, da je na maturi uspel zbrati vseh 34 točk. Ko se je vse skupaj malo umirilo, poleglo, pa ga je prevzelo zadovoljstvo, ki bo zagotovo še nekaj časa zelo živo. Vesel je, da mu je k uspehu čestitalo toliko ljudi, to mu veliko pomeni. Uspeh na maturi se ni zgodil čez noč, vsa leta ga je gradil, skušal kolikor toliko sproti osvojiti potrebno gradivo, v četrtem letniku pa ga je bilo seveda treba še dodatno nadgraditi. Odličen dijak je bil že v osnovni šoli, kjer je bilo biti uspešen veliko lažje kot v gimnaziji, kjer pa je potrebno zelo resno delati, da lahko nekaj dosežeš. Kljub temu da je bilo treba v četrtem letniku prebiti več časa ob knjigah, mu je še vedno ostalo dovolj časa za druženje s prijatelji in za branje knjig. V zadnjem letu je obiskoval tudi gledališki studio Branke Bezeljak, privlači ga tudi oder, morda bo nekoč igral tudi v amaterskem gledališču, za zdaj pa ga je obiskoval predvsem zaradi dviga samozavesti in da bi pridobil
Foto: Črtomir Goznik
Urban Neudauer, diamantni dijak ptujske gimnazije v šolskem letu 2010/2011
veščine javnega nastopanja, ker se mu, da je to za mladega človeka zelo pomembno. V vseh gimnazijskih letih so se stkala lepa prijateljstva, veliko je bilo nepozabnega druženja, sodelovanja, ki ni bilo tekmovalno. To se mu zdi nekaj najlepšega, gimnazijskih let se bo zagotovo spominjal z veliko naklonjenostjo. Iz njegovega razreda je tudi zlati maturant Jan Štumberger.
Čas najdaljših počitnic, ki se jih zelo veseli, bo skušal kar najbolje izkoristiti, potem pa se bo osredotočil na študij medicine v Ljubljani, na nek način stopa po dedkovih in babičinih stopinjah, ki sta priznana ptujska in slovenska zdravnika, prim. dr. Jože Neudauer, spec. internistu, in otroški zdravnici Ljubi Neudauer. Za bodoči poklic se je odločil sam, nihče mu ni „sugeriral",
za kaj naj se odloči. Vsem se zdi prav, da se je tako odločil, kot se je, predvsem pa je pomembno, da je to bila njegova odločitev. Katero smer v medicini si bo izbral, natančno še ne ve, trenutno mu je najbolj blizu psihiatrija. Po končanem študiju se želi vrniti na Ptuj, če bo le mogoče, sicer pa zagotovo nekoč, ker so tu doma njegovi prijatelji, ker je tu doma.
MG
Ormož • Gimnazijci izjemno uspešni
Ormoški maturantje nad
slovenskim povprečjem
Maturantje, ki so letos zaključili svoje izobraževanje na Gimnaziji Ormož, so to storili izjemno uspešno. Dosegli so rezultat, ki presega slovensko povprečje in tako dokazali, da se tudi na tej mladi gimnaziji dela odlično.

Foto: Renata Pučko
V popoldanskih urah, ko je maturante, njihove starše in učiteljski zbor Gimnazije Ormož v prostorih ormoškega gradu sprejel župan občine Ormož gospod Alojz Sok, so deževale še mnoge čestitke in dobre želje za prihodnost.
Samo ena dijakinja četrtega letnika ni pristopila k opravljanju mature v spomladanskem roku, vseh ostalih 43 se je trudilo izkazati svoje znanje. Uspešnih je bilo kar 41 ali 95,35 % dijakov, slovensko povprečje pa znaša 92,07 %. Drži torej izjava ene izmed gimnazijk, ki je izjavila: »Ne morejo več trditi, da je ormoška gimnazija slaba.« Obe dijakinji, ki sta bili v spomladanskem roku neuspešni, bosta svoje znanje lahko ponovno izkazali že v jeseni, nobena ne rabi ponovno opravljati mature v celoti, ampak delata le popravne izpite iz posameznih predmetov.
Uspeh ormoških gimnazijcev je še podkrepila zlata maturantka Barbara Kirič,
Tednikova knjigarnica
Kekec in Pehta
Pred kratkim je izšel ponatis odlične slikanice avtorjev Andreja Rozmana Roze in Zvonka Čoha. Le redko se zgodi, da novo knjižno delo, ki temelji na dobro znani zgodbi, ki jo pozna sleherni Slovenec, če že ne iz knjige, pa iz filma, da takšna nova, obrodi želene sadove. Navedenemu avtorskemu tandemu Rozman - Čoh je to zagotovo uspelo s priredbami Vandoto-vih pripovedi za slikaniško obliko knjižne izdaje. Avtor ilustracij je za upodobitev Kekca prejel nagrado Hinka Smrekarja leta 2002, Andrej Rozman pa je s priredbami Vandotovih znova potrdil neverjetno umetniško izrazno moč in profesionalnost. Seveda ni naključje, da je slikanica izšla v uredništvu Andreja Ilca v zbirki Zakladi otroštva Mladinske knjige, likovni urednik je bil Pavle Učakar.
Slikanica Kekec in Pehta je prvič izšla leta 2000 in je bila prirejena, če je to sploh pravi izraz za smiselno, kvalitetno in ravno pravo povzemanje, prirejanje take sorte, po zgodbi Kekec na volčji sledi Josipa Vandota. Kekec in Pehta sta v besedi Andreja Rozmana Roze in s podobami Zvonka Čoha hkrati enaka in hkrati druga zgodba, ali bolje druga, nova knjiga. In hkrati tista ista, ki se je spomni večina. Takšno slikaniško podobo bi lahko dobilo še marsikatero klasično književno delo za najmlajše bralce, saj nova, krajša pripoved in domiselne sveže ilustracije odlično nagovarjajo sodobnega bralca h koreninam slovenske mladinske proze ali tudi poezije. Zanimivo je tudi, da lahko nova likovna podoba odvzame nekaj patetične zaprašenosti dobro znanim likom in jih tako ohranja tudi bodočim rodovom v najboljši luči.
In morda ne bo odveč še pesem Kajetana Koviča, ki so si jo otroci peli ob večernem ognju, ko so čakali, da bo Rožle odšel v planino:
Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog.
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh.
Bistri potok, hitri veter, bele zvezde vrh gora gredo z mano tja do konca tega širnega sveta.
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh.
Zatorej veliko sonca, na nebu in v srcu, veliko smeha in dobre volje ter prijetne počitniške dni še naprej želi
Liljana Klemenčič
ki je na maturi dosegla 31 točk in prejela maturitetno spričevalo s pohvalo, Gimnazija Ormož pa se je tako znašla na seznamu 44 šol v državi, kjer se lahko pohvalijo z zlato maturantko. Barbarinega uspeha so se znali veseliti tudi njeni sošolci, saj so njen prihod v šolo pospremili z velikanskim aplavzom. Tudi sicer je bilo vzdušje na dan razglasitve rezultatov v prostorih gimnazije izjemno, sprostilo se je ogromno pozitivne energije,
ponosa, potrditve. Ravnateljica Gimnazije Ormož gospa Blanka Erhartič je dijakom in kolektivu čestitala ob uspehu in poudarila, kako ponosna je na ta dosežek. Glede na to, da je bilo na maturi tudi pri večini predmetov doseženo višje število točk, kot je državo povprečje, lahko trdimo, da je Gimnazija Ormož našla svojo pot, da so učitelji in dijaki dokazali, da so vredni zaupanja, da znajo in zmorejo.
Renata Bezjak
Dejan Zavec
Nad Berta tudi brez trenerja
Stran 12
Namizni tenis
Ptujčani s Slodejem ciljajo pod sam vrh
Stran 12
Kolesarstvo
Pavlič opozoril nase na cestni dirki
Stran 13
Jadranje
Lah in Medved na EP nabirala izkušnje
Stran 13
Blaž Rola
»Kot bi 4 ali 5 mesecev igral Davisov pokal«
Stran 15
Nogomet
Igrali bodo z domačim kadrom
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Košarka • Pokal Primus 2011
Na Ptuju in v Kidričevem pod koši veliki asi košarke
Petnajst članov slovenske košarkaške reprezentance se je v ponedeljek zbralo na Ptuju, kjer opravljajo drugi del priprav za nastop na EP v Litvi (prvi del so opravili v Krajnski Gori). V športni dvorani OŠ Ljudski vrt trenirajo takšni asi, kot so Goran Dragič, Jaka La-kovič, Erazem Lorbek, Boštjan Nachbar, Matjaž Smodiš, Samo Udrih ... Selektor in trener Božidar Maljkovič je s svojimi pomočniki dela na fizični pripravljenosti igralcev, prav tako pa je uvedel tudi taktične dele treningov ali treninge same igre.
Pred reprezentanco sta na misiji Litva prvi dve prijateljski tekmi v sklopu turnirja Pokal Primus 2011, katerega častni pokrovitelj je poslanec državnega zbora Republike Sloveni-
je Dejan Levanič. Prvo tekmo bodo naši odigrali v soboto, 23. 7., ob 20. uri, ko se bodo v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju pomerili s Poljsko, ki jo vodi slovenski trener Aleš Pipan. V nedeljo, 24. 7., bo ob 20. uri v novi športni dvorani v Kidričevem tekma med Slovenijo in Makedonijo. Turnir se bo zaključil v ponedeljek, ko bo na Ptuju še srečanje med Makedonijo in Poljsko. Ves izkupiček od prodaje vstopnic za zadnjo tekmo (vstopnina znaša 3 evre) bo namenjen za Zavetišče Horjul in Društvo za pomoč otrokom z motnjami v razvoju Namesto pike vejica. Cena vstopnice za posamezno tekmo slovenske reprezentance znaša deset evrov.
David Breznik
Razpored turnirja Pokal Primus 2011:
-	sobota, 23. 7., ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju: Slovenija - Poljska
-	nedelja, 24. 7., ob 20. uri v športni dvorani v Kidričevem: Slovenija - Makedonija
-	ponedeljek, 25. 7., ob 17. uri v športni dvorani Ljudski vrt: Poljska - Makedonija
Kako do vstopnic?
Vstopnice lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventima in v Big Bangu na Petrolovih bencinskih servisih in na Pošti Slovenije. Prav tako pa se bodo vstopnice prodajale pred dvoranama dve uri pred pričetkom tekme.
»MPSI
■sMiílS'IBWg Í It Tin» iC'Ü SpÁMIfKlipgffl
»HtfSfllWfcf
»iBlilSBSIHIfU liíUBII»««!;'
•■i¡iuee«B uamüsisM
BHSmiiiSL« EilüllKIK'
Biitauiifii' MisifKiim ■Bi«r.inti!
SiRillfHKSil Iis
¡iiíáííIfflM*® ¡nmauHgiB
VawSKKSIKS!

Foto: Črtomir Goznik
Najboljši slovenski košarkarji pod vodstvom Božidarja Maljkoviča trenirajo na Ptuju.
Božidar Maljkovič (selektor slovenske košarkaške reprezentance): »Na priprave na Ptuj smo prišli zato, ker poznamo mesto, ker poznamo kvaliteto namestitve v grand hotelu Primus in ker so tukaj dobri pogoji za trening v vaši novi dvorani. Tukaj bomo nadaljevali začrtan plan dela; dober del bazične osnove smo naredili že v Kranjski Gori. Na prihajajočem turnirju je jasno, da želi reprezentanca Slovenije zmagati, vendar mislim, da bodo tekme zelo zanimive, saj sta reprezentanci Poljske in Makedonije zelo
kvalitetni. Pričakujem, da bomo na obeh tekmah igrali dobro in da bo dvorana polna zadovoljnih gledalcev.«
Iztok Rems (generalni sekretar Košarkaške zveze Slovenije): »Ptuj se je že lani izkazal kot izjemno dober gostitelj in ima vse pogoje za dobre priprave naše reprezentance. Pred nami je uvodni turnir Pokal Primus 2011 na Ptuju in v Kidričevem, na katerem bo selektor dal priložnost tudi mlajšim, hkrati pa bo to že en pokazatelj osnovne forme igralcev na naši poti na evropsko
prvenstvo v Litvo.«
Jaka Lakovič (organizator igre slovenske košarkaške reprezentance): »Prve tekme v pripravljalnih obdobjih so vedno specifične, saj se te tekme igrajo 's težkimi nogami'. Naš cilj je na vsaki tekmi zmaga, do katere želimo priti s stoodstotno koncentracijo ter intenziteto v igri. Poljska in Makedonija sta za ta del priprav pravšnja nasprotnika in gledalce vabim, da nas pridejo bodrit ter si ogledat vrhunsko košarko.«
Odbojka na mivki • Beach Master 2011 .
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Lakovič, novopečeni član turškega Galatasaraya, je eden izmed najtrdnejših členov slovenske reprezentance.
Odbojka na mivki in še mnogo več ...
Na ptujski Ranci in v Termah Ptuj od srede naprej poteka največji slovenski turnir v odbojki na mivki - Beach Master 2011. Prvi dan turnirja (v sredo) so bile na sporedu moške kvalifikacije, drugi dan (četrtek) 1. in 2. krog glavnega turnirja ter 1. krog repasaža. V petek je na sporedu tretji krog in dvoboji repasažev. Glavni dan turnirja bo sobota, ko je na sporedu zadnji, četrti krog turnirja, proti večeru bodo na sporedu polfinalni dvoboji ter tekmi za 3. in 1. mesto. Finale v ženski konkurenci bo na sporedu ob 21. uri, medtem ko bo moški finale na sporedu uro kasneje.
Poleg odbojke na mivki se obiskovalcem obeta tudi pester zabavni program, saj bodo v petek, nastopili Manca Špik, Rok'n Band in Karma, v soboto pa bodo na sceni različni DJ-i s sodobno plesno glasbo. Za vrhunski športni dogodek je poskrbljeno, hkrati pa organizatorji obveščajo, da se bo turnir odigral po prilagojenem programu tudi v primeru slabega vremena. Vse gledalce pozivajo, da si pridejo pogledat tekme, saj so v primeru dežja za njih pripravili tudi posebna pokrivala.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji Beach Master se je začel s kvalifikacijami, v četrtek pa je bil odigran prvi krog glavnega turnirja.
Boks • Dejan Zavec
Nad Berta tudi brez trenerja
V sredo je bila v hotelu Primus na Ptuju zelo obiskana tiskovna konferenca, na kateri so bile predstavljene še nekatere podrobnosti glede spekta-kularnega dvoboja Dejan Zavec - Andre Berto, ki se bo 3. septembra letos zgodil v ZDA. Dejan je imel v
Primusu tiskovno konferenco tudi pred odhodom v Johannesburg; kako se je končal dvoboj z Isaacom Hlatshwayem pa vemo ...
»Težko je govoriti o tem, kakšne možnosti imam v tem dvoboju - delam vse, da bi ga pripeljal do srečnega konca, čeprav se zavedam moči tek-
meca in dejstva, da bo dvoboj na njegovem terenu',« je povedal Dejan, ki ga sploh ne moti dejstvo, da še vedno ni znan kraj dvoboja: »V žepu imam podpisano pogodbo za dvoboj, vse ostalo so le podrobnosti, ki me v tem trenutku ne obremenjujejo. Kraj dvoboja bi si želel čim prej izvedeti le zaradi
navijačev, ki bi si želeli dvoboj ogledati v živo in si bodo urejali potovanje v ZDA - za njih je to pomembnejši podatek kot zame (zadnji možnosti, ki se najbolj glasno omenjata, sta Las Vegas in Los Angeles, op. a.). Dopuščam možnost, da gre pri določitvi kraja za določene »ameriške« igrice v ozadju, a
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »V žepu imam podpisano pogodbo za dvoboj, vse ostalo so le podrobnosti, ki me v tem trenutku ne obremenjujejo. Kraj dvoboja bi si želel čim prej izvedeti le zaradi navijačev, ki bi si želeli dvoboj ogledati v živo.«
Foto: Črtomir Goznik
Številni novinarji so si pred tiskovno konferenco ogledali trening v fitnes studiu Fit 2000, na katerem je Dejan pod vodstvom Tomija Jagarinca postavljal nove mejnike v fizični pripravljenosti: iz polpočepa je dvignil 310 kg težke uteži (fotografija prikazuje drugo vajo)!
mene v tem trenutku ne more prav nič vreči iz tira - lahko mi vzamejo tudi trenerja, mene ne morejo ustaviti!«
Dejan sicer v nedeljo odhaja v Magdeburg, kjer bo ostal do 15. avgusta. »Najprej me čakata še dva tedna zaključnih fizičnih priprav, ki so izjemno naporne - to je celo najtežji del. Koncentracija mora biti v teh treningih na vrhuncu, sicer se hitro poveča možnost poškodbe. Sledili bodo sparing dvoboji, za katere je moj trener Dirk Dzemski izbral pester »menu«: eden izmed najbolj znanih sparingov bo Belgijec Jackson Osei Bonsu. Gre za bivšega evropskega prvaka, kateremu je naslov odvzel Rafal Jackiewi-cz. V ZDA odhajamo okrog 16. avgusta, kjer bomo še en teden nadaljevali s sparingi, potem pa še samo zaključni del in ... dvoboj! Komaj čakam!«
Kondicijski trener Tomi Jagarinec je o Dejanovi pripravljenosti povedal: »Kar se fizične pripravljenosti tiče, bo
Dejan 3. septembra zagotovo pripravljen najbolje doslej, v to sem prepričan. Vsi pokazatelji na testiranjih kažejo v to smer, potrebna je le še zaključna nadgradnja. V tej se želimo v največji možni meri izogniti poškodbam, jasno pa je, da pri takšnih obremenitvah pride do manjših bolečin. Sam bi bil zaskrbljen, če teh ne bi bilo, saj bi to bil znak, da delamo premalo intenzivno.« Tomi se je dotaknil tudi tekmeca: »Berto je znan po tem, da veliko napada, vendar tudi mi ne gremo v ZDA samo braniti lovorike - to bi bilo zagotovo pogubno. Doslej smo tekmeca preučili le v manjši meri, bolj se bomo temu vprašanju posvetili v Nemčiji. Jasno pa je, da okvirni plan že obstaja, podrobnosti pa bomo tako ali tako zadržali zase.«
Na tiskovni konferenci je bila predstavljena tudi prenovljena spletna stran dejanza-vec.com, ki sledi sodobnim trendom.
Jože Mohorič
Namizni tenis • NTK Ptuj
S Slodejem ciljajo pod sam vrh, dekleta letos brez lige
obveznosti je razbremenjen naš dolgoletni trener Tomo Džankič, ki pa bo v klubu zagotovo še naprej pomagal po svojih najboljših močeh.«
V minuli sezoni so Ptujčani znali presenetiti, v prihajajoči bodo še močnejši, zato so cilji
realni. Njihovi konkurenti v borbi za vrh bi naj bili državni in pokalni prvaki iz Maribora ter Kema Puconci, Sobota in Ilirija, za katere bodo letos nastopali Mirza Tvrtkovič, Jaka Golavšek in mladi Anglež Kim, tukaj pa še je vedno neugo-
dna novomeška Krka. Novo prvenstvo bi prav zaradi tega lahko bilo sila zanimivo - tudi za ptujske gledalce! Za njih se bodo v klubu še posebej potrudili in jim pripravili številna presenečenja.
DK, JM
Namizni tenis je v najstarejšem slovenskem mestu šport z dolgo in bogato tradicijo. NTK Ptuj je eden redkih klubov, ki je v prvoligaški konkurenci vztrajal z moško in žensko ekipo. Žal pa bo z začetkom nove, prihajajoče sezone drugače. V klubu so se odločili, da v sezoni 2011/2012 z dekleti ne bodo nastopali v ligaških tekmovanjih, v 1. ligi pa bodo obdržali moško ekipo. Redukcija je bila uvedena tudi v nižjih ligah, saj z drugo ekipo ne bodo več nastopali v drugi moški ligi. Pravi sogovornik za informacije je predsednik NTK Ptuj Boris Šegula, ki nam je o teh zadevah povedal naslednje:
»V naslednji sezoni bomo tekmovali samo s fanti v 1. ligi.
V	ta namen smo se okrepili s slovenskim reprezentantom Maticem Slodejem iz Radelj. Z njim, Bojanom Pavičem, Danilom Piljakom in Lukom Kru-šičem bomo naskakovali višjo uvrstitev. S takšno zasedbo je cilj, da se vmešamo v borbo za mesta pri vrhu - od prvega do tretjega mesta. Vse v športu je povezano s finančnimi sredstvi in prav ta so botrovala odločitvi upravnega odbora.
V	klubu imamo tudi bolj pokrito moško piramido, saj je v mladinski konkurenci nekaj fantov, ki bodo čez nekaj let trkali na vrata prvega moštva.
Dekleta bodo srečo poiskala v drugih klubih: Vesna Rojko bo po sanaciji poškodbe pristopila k Radljam, Ivana Zera k Ljubljani, Vesna Terbuc pa bo odslej nastopila za Ilirijo. Najbolj bistveno je, da bodo vsa dekleta nadaljevala igranje namiznega tenisa. Enkrat se nam je že zgodilo, da nismo imeli deklet v prvi ligi, nihče pa ne trdi, da se ne bi v prihodnosti - če bo finančno stanje to dopuščalo - znova prijavili v ligaško tekmovanje. Moško ekipo bo še naprej vodil izkušeni Bojan Pavič, v trenerskem timu kluba pa so še Ivan Pšajd, Breda Mojsilovič, Urban Ovčar in jaz. Rednih trenerskih
Matic Slodej, letošnja okrepitev NTK Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Boris Šegula, predsednik NTK Ptuj (v sredini), ob njem trener Ivan Pšajd in Luka Krušič
Selektor na priprave povabil tudi Slodeja in Zafošnika
Najboljši slovenski namiznoteniški igralci bodo avgusta opravili skupne priprave. Selektor moške članske reprezentance Bojan Rak je na desetdnevne priprave na Otočcu povabil devet igralcev. Med njimi je tudi najboljši Slovenec Bojan Tokič, ki si je že zagotovil nastop na OI 2012, ter preostala dva legionarja, Jan Žibrat in Saš Lasan.
Selektor Rak je zaprosil vse povabljene igralce, da na Dolenjsko pridejo kondicijsko že pripravljeni, saj bodo tako skupne priprave, ki bodo od 18. do 19.
avgusta, uspešnejše. »Ob začetku priprav sem na Otočec povabil tudi vse trenerje, ki imajo vpoklicane igralce, da bi se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, da ne bi tekom sezone prihajalo do kakšnih nesoglasij,« je povedal Rak, ki si bo za skupne priprave naknadno določil še trenerja, ki mu bo pomagal pri pripravah.
Poleg omenjene trojice, ki igra v tujini - Bojana Toki-ča, Saša Lasana in Jana Žibrata -, je Rak na priprave povabil še Gregorja Zafošnika (Finea Maribor), Bojana Ropošo, Mitjo Horvata, Dominika Škrabana (vsi Kema Puconci), Jako Golavška (Ilirija) in Matica Slodeja (Ptuj). Na pripravah bodo sodelovali tudi mlajši igralci, mladinski in kadetski reprezentanti Slovenije.
Kolesarstvo • EP za starejše mladince
Pavlič opozoril nase na cestni dirki
Najboljši mladi kolesarji in kolesarke so se konec minulega tedna v italijanski Offidi merili za evropske naslove. V slovenski reprezentanci je bil tudi Marko Pavlič, član KK Perutnina Ptuj, ki v zadnjem obdobju trenira pod vodstvom Mirana Kelnerja. 18-letni Pa-vlič je tekmoval v konkurenci starejšim mladincev (gre za kolesarje do 19. leta starosti, op. p.) in je nastopil v krono-metru in na cestni dirki.
Na 25 kilometrov dolgem kronometru je odpeljal zelo solidno in je preizkušnjo končal na 26. mestu. O tem nastopu je Marko Pavlič dejal: »Glede na to, da kronometra ne treniram posebej in ga vozim navadno le na državnih prvenstvih, sem s svojim nastopom v vožnji na čas lahko zadovoljen. To je bil v tej specifični kolesarski disciplini moj najboljši nastop do sedaj. Rezultat je v skladu z mojimi pričakovanji, a sem videl, da imam v tej disciplini še veliko rezerve.«
Še bolj je bil mladi kolesar Perutnine Ptuj na očeh kolesarske javnosti na cestni dirki, ki so jo organizatorji zaradi velike vročine skrajšali na 110 kilometrov. V šestem krogu se je zgodil beg, v katerem sta bila ob Pavliču še kasnejši zmagovalec Francoz Lecuisinier in Belgijec Vliegen. Naš kolesar je omagal šele tik pred začetkom zadnjega kroga in je na koncu osvojil 58. mesto. Dejstvo, da je bil Pavlič dolgo časa v begu s kasnejšimi dobitniki medalj in da mu je le malo zmanjkalo za končni korak, navdaja z opti-
Marko Pavlič, KK Perutnina Ptuj
Foto: Marjan Keiner
mizmom. Po nastopu je Pavlič povedal: »Cestna dirka je bila zelo zahtevna in selektivna, saj smo vozili z veliko povprečno hitrostjo. Meni je žal ob koncu malo zmanjkalo moči, vendar mislim, da sem vozil skozi celotno dirko dobro in sem lahko s svojim nastopom kar zadovoljen.«
Marku sta za nastope na EP čestitala tudi slovenski selektor Andrej Cimprič in direktor ptujskega kolesarskega kluba Rene Glavnik. Za Pavliča bo nastop na tako velikem tekmovanju prav gotovo še dodatna spodbuda za delo v naprej.
David Breznik
Jadranje • Mladinsko EP razreda 4.7
Lah in Medved nabirala izkušnje
Foto: Črtomir Goznik
Jure Medved in Vid Lah (BD Ranca Ptuj)
Nizozemsko mesto Workum je med 6. in 14. julijem gostilo mladinsko evropsko prvenstvo v jadranju razreda 4.7. Na startni listi je bilo prijavljenih kar 274 tekmovalcev, med njimi sta bila tudi predstavnika BD Ranca iz Ptuja Vid Lah in Jure Medved. Mlada jadralca sta v tej sezoni pokazala veliko znanja in kvalitete na različnih kri-terijskih regatah ter sta upravičeno upala na dober rezultat. Na koncu sta oba pristala v drugi, srebrni skupini (v zlati skupini jadra najboljših 69 tekmovalcev, v srebrni pa naslednjih 69, op. p.); Vid je zasedel končno 72. mesto, medtem ko je bil Medved 91. Z odličnim nastopanjem je evropski mla-
dinski prvak postal Švicar Sebastien Schneiter.
Tekmovanje bi moralo načeloma trajati šest dni, izmed katerih naj bi v prvih štirih dneh izpeljali kvalifikacijske regate, zadnja dva dni pa naj bi se jadralo za mesta po skupinah. Zanimivo, da so organizatorji izpeljali le tri regate, medtem ko so tri odpadle zaradi premajhnega ali premočnega vetra. Dve finalni regati sploh nista bili izpeljani, ampak so se šteli kar rezultati iz kvalifikacij. Vid Lah je v teh pokazal konstantno plove brez nihanj, medtem ko je Jure Medved prva dva plova končal na 68. mestu, nato pa je zadnji dan kvalifikacij naredil taktično na-
pako, ki ga je namesto v zlato skupino potisnila na 91. mesto. Mlada ptujska jadralca sta upala na boljši uvrstitvi, a so bili zaradi slabega vetra tokrat v prednosti lažji tekmovalci, prav tako pa se je že v tej starostni skupini videlo, da se večina izmed najboljših izključno posveča jadranju.
Vid Lah in Jure Medved sta takoj po končanem nastopu na Nizozemskem odšla naprej na treninge, saj ju kmalu čakajo nova tekmovanja. Posebej veliko tekmovanje je pred Medvedom, saj bo med 26. julijem in 4. avgustom tekmoval na svetovnem mladinskem prvenstvu v San Franciscu v razredu 4.7.
David Breznik
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji je vedno bližje
Užitkov polno kolesarjenje na 9. Poli maratonu
Zdrav način življenja in uživanje v gibanju so osnovni motivi kolesarjenja
Poli maraton ni le največji rekreativni kolesarski dogodek, ki vsako leto v Moškanjce privabi več tisoč navdušenih kolesarjev. Je tudi promotor zdravega načina življenja za vse generacije in generator dobrega počutja. To so prepoznali že mnogi kolesarji iz širše regije, ki jih tudi letos, 3. septembra, pričakujemo v naši družbi. Organizatorji smo poskrbeli za All Inclusive ponudbo, ki vključuje vse od tehnične podpore pred, med in po vožnji, preko bogatega darilnega paketa za vse udeležence, pa vse do izvrstne zabave za mlade in starejše po zaključeni vožnji z vsemi dobrotami. Pripravljene so različne trase, več informacij na www.polimaraton.si, prilagojene rekreativcem glede na njihove zmogljivosti, druži pa jih lahkotna panoramska izkušnja, ki se vam za vedno vtisne v spomin.
Ne glede na to, kakšna je vaša telesna pripravljenost, pa je kolesarjenje več kot le oblika učinkovitega transporta. Vsakodnevno po vsem svetu namreč kolesari več milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji je kolesarstvo priljubljena oblika rekreacije tako na ljubiteljski kot tudi na poklicni ravni. Število navdušenih poganjalcev pedal raste iz dneva v dan, kar je ne le nadvse pozitivno v okoljevarstvenem pogledu, ampak tudi v zdravstvenem. Je odlično za kardiovasku-larni sistem (srce in ožilje), ne obremenjuje sklepov, na uro pa lahko porabimo od 400 do 700 kalorij ali več, odvisno od intenzivnosti vadbe.
Glava in zaviranje
V naslednjih vrsticah smo zbrali nekaj osnovnih napotkov, kako lahko sami izboljšamo učinkovitost kolesarjenja, varnost, udobje in na koncu, kar je najpomembneje, tudi užitek ob premagovanju kilometrov. Najbolj pomembno je, da smo zavestno zavezani tako aktivni kot tudi pasivni varnosti. Poleg ustrezne opreme kolesa samega pa dandanes skoraj vsi kolesarski strokovnjaki priporočajo uporabo zaščitne čelade, ki drastično zmanjša možnost poškodbe glave, posebno pozornost pa moramo nameniti tudi načinu zaviranja. Najbolj učinkovito zaviranje je z rokama na koncu krmila, za hitro zaustavljanje pa je potrebno uporabiti celotno telo.
Ko stisnemo zavore, je namreč za lažje in varnejše zaviranje potrebo težišče premakniti nazaj, kar pomeni, da je potrebno zadnjico premakniti čim bolj nazaj po sedežu.
Pri dolgotrajnem zaviranju, na primer pri dolgem spustu, je pazljivost pri zaviranju še bolj pomembna, saj je potrebno paziti, da se zavore ne pregrejejo. Zato je bolje, da zaviramo postopno z več moči kot pa nenehno z manjšo močjo. Tako pustimo zavoram, da se ohladijo in obdržijo optimalno zavorno moč.
Poganjanje in kadenca
Rekreativnim kolesarjem strokovnjaki ne priporočajo dolgotrajnega poganjanja kolesa v previsoki prestavi, saj lahko preobremeni kolenski sklep. Svetujejo, da je bolje, če uporabljamo nižjo prestavo; s tem povečamo vrtljaje (kadenco) in hkrati zmanjšamo obremenitev sklepov. Tako je najboljša kadenca za večino kolesarjev med 60 in 80 obrati pedal na minuto, tekmovalni kolesarji pa vrtijo pedala med 80 in 100 obrati.
Še posebej se prilagajanje kadence našim zmogljivostim in moči pozna pri vzponih. Takrat je potrebno prestavljati, dokler ne vrtimo pedal v območju, ki nam je najbolj blizu tako po obremenitvi kot tudi hitrosti poganjanja. Ob daljših vzponih lahko varčujemo z energijo tudi na ta način, da se ne dvigujemo s sedeža, kar lahko naredimo ob manjših vzponih.
Velikost okvirja, oprema in nastavitve
Izrednega pomena pri kolesarjenju je pravilna nastavitev kolesa in opreme. Krmilo, sedež, kolesa, prestave in zavore so pri večini koles nastavljivi, velikost okvirja pa nam mora ustrezati. Da določimo pravilno velikost okvirja, se je najbolje obrniti na usposobljene prodajalce, lahko pa pravilnost velikosti na grobo in za večino koles ugotovimo tudi sami. Zajahajmo kolo (ne na sedež) in stojmo na tleh. Pri cestnih kolesih naj bi bila razdalja med dimljami in vrhom okvirja (štango) nekaj več kot pet centimetrov,
Kolesarjenje je izreden užitek. Je dejavnik dobrega počutja, izvrsten predmet pogovora, se posebej ob osvojenih oziroma prekolesarjenih lovorikah. Naj tudi letos Poli maraton postane vase popoletna kolesarska lovorika, o kateri se boste se dolgo pogovarjali. Predvsem o lepih izkušnjah. Komaj vas že čakamo.
pri gorskih pa okoli deset centimetrov ali več. Pomembno je tudi, kako visoko nastavimo naš sedež. Ta mora biti vodoraven, na najnižjem delu obrata pedala pa mora biti koleno rahlo pokrčeno. Ce je koleno preveč pokrčeno, potem je sedež nastavljen prenizko, če pa nogo ob obratu popolnoma iztegnemo, pa je sedež previsok. Glede na višino sedeža nastavimo tudi višino krmila. To mora biti približno tri centimetre nižje od sedeža oziroma višje, če ob znižani poziciji občutite neugodje v vratu ali hrbtu. Širina krmila je praviloma enaka širini ramen ali malenkost ožja.
Udobnost vožnje pa kolesarji merimo tudi po udobnosti sedeža. Za zmanjšanje neugodja je zato prava izbira sedeža, poleg nastavitev, ključna. Ozki sedeži cestnih koles so lahko posebej neudobni za kolesarke, ki imajo anatomsko širše medenične kosti. Izkušnje, način vožnje in stanje naše pripravljenosti pa so dejavniki, ki vplivajo na izbiro sedeža.
Nasveti med vožnjo
Med kolesarjenjem je dobro pogostoma zamenjati telesno pozicijo, torej naklon telesa in način držanja
krmila, kar učinkoviteje obremeni različne skupine mišic, predvsem vratu, ramenskega obroča in hrbta. Dolgotrajna prisiljena drža, na primer za spust, ko znižamo prednji del telesa in s tem zračni upor, ima namreč lahko za posledice mravljinčenje v rokah in krče v hrbtu.
Ravno tako je po dolgotrajnem vzponu potrebno pedala poganjati tudi navzdol. Ko se namreč vzpenjamo, se v mišicah nalaga mlečna kislina, ki je glavni krivec za tako imenovani muskelfiber. Konstantno poganjanje tudi navzdol, čeprav ni skoraj nobenega upora, zelo pripomore k razgradnji mlečne kisline in posledično manjšemu »muskelfibru«. Tudi roke je med vožnjo potrebno rahlo pokrčiti, saj tako komolčni sklepi učinkoviteje absorbirajo udarce neravnega vozišča.
Oblačila
Poleg barvnega izbora oblačil, ta so zaradi boljše vidnosti najbolje živih barv, so za kolesarje, ki veliko kolesarijo, pomembni tudi drugi dejavniki. Oprijete kolesarske hlače so v tem pogledu boljše, saj se blago ne mečka ali nabira in tako z gubami ne draži kože. Za boljšo zaščito je dobro izbrati takšne hlače, ki imajo posebne podloge za odvajanje odvečnega potu in v dimeljskem predelu nimajo šiva.
Ostali varnostni napotki
Kolo in kolesarska oprema so pomembni za kolesarja, še največ pa lahko za čim lepše doživetje naredimo z upoštevanjem različnih varnostnih napotkov. Uporaba slušalk in poslušanje glasbe med kolesarjenjem zatorej ni priporočljivo, v nekaterih državah je to celo prometni prekršek, ključno pri kolesarjenju pa je upoštevanje prometnih predpisov. Vsak kolesar se zaveda občutljivosti v prometu, kar izkazuje tudi takrat, ko je v avtomobilu in sreča »kolega« pri vožnji. Na splošno je kolesar enakovreden udeleženec v prometu, ki pa ima zaradi prilagojenega pogona zmanjšano manevrsko zmožnost. Zato je razvrščanje v prometu potrebno izvajati še posebej previdno in jasno nakazati svojo smer.
Nogomet • Prijateljski tekmi
Visoki zmagi Aluminija in Zavrča
Tehnostroj Veržej -Aluminij 0:7 (0:2)
STRELCI ZA ALUMINIJ: Kurež 2, Režonja 2, Vindiš, Kmetec in Sambo-lec po enega.
ALUMINIJ: Zajc, Lonzarič, Medved, Krajnc, Ljubec, Majer, Pečnik, Kmetec, Vindiš, Rešek, Režonja. Igrali so še: Poljanec, Sambolec, Bin-
go, Bajlec, Topolovec, Kurež, Kokol. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija nadaljujejo igranje pripravljalnih tekem. Tokrat so gostovali v osrčju Prlekije, in sicer v Veržeju, kjer so visoko ugnali domačega tretjeligaša. Ves čas srečanja so imeli terensko pobudo, njihova premoč pa je prišla do izraza šele v drugem polčasu, ko so domačim nasuli pet zadetkov.
Zavrč - Ljutomer
8:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šnajder (4), 2:0 Murat (25), 3:0 Matjašič (56), 4:0 Murat (60), 5:0 Murat (66), 6:0 S. Čeh (75), 7:0 Marinič (80), 8:0 S. Čeh (90)
ZAVRČ: Golob, Vinkovič, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil,
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Igrali bodo z domačim kadrom
V ponedeljek je s pripravami pričela članska ekipa Nogometne šole Drava Ptuj, ki bo v tekmovalni sezoni 2011/2012 nastopala v Štajerski ligi. Ptujsko ekipo bo vodil trener Tomo Grbavac, medtem ko je trener vratarjev Mitja Trop. Na prvem treningu se je zbralo 15 nogometašev. Prvi del pri-
prav bo namenjen predvsem nabiranju kondicije, delno pa tudi uigravanju oz. delu z žogo. Pred začetkom prvenstva (20. 8.) bo NŠ Drava Ptuj odigrala tudi sedem prijateljskih tekem; prva bo na sporedu že to soboto, ko se bodo na Ptuju ob 18. uri pomerili z mladinci Dravinje. Prav tako so že do-
mm
Za ekipo NS Drava Ptuj bodo v Štajerski ligi nastopali predvsem mladi domači igralci.
Nogomet • NK Apače
V Apačah tudi Aljoša Fruk
Šnajder, S. Čeh, Murat. Igrali so še: Sagadin, Gabrovec, Pečnik, Mari-nič, A. Čeh, Matjašič. Trener: Miran Emeršič
Novi člani 3. SNL - vzhod iz Zavrča so na najboljši možni način odprli pričetek priprav - z visoko zmago proti pomurskemu ligašu iz Ljutomera. Po prvem polčasu je bil rezultat 2:0, odpor gostov iz Ljutomera pa so dokončno strli v drugem polčasu, ko so jim »podarili« pol ducata zadetkov. Ponovno se je odlikoval v minuli sezoni prvi strelec Štajerske nogometne lige Matej Murat, ki je dosegel tri zadetke.
Danilo Klajnšek
govorjene tekme proti Gerečji vasi, Celju (mladinci), Veržeju, Staršam, Palomi in Hajdini. Pogled na trening na pomožnem igrišču Mestnega stadiona je pokazal, da ob nekaterih starejših igralcih prevladuje ptujska nogometna mladost, na katero so bodo v bodoče naslonili. Priložnost za igranje bodo do-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tomo Grbavac, trener NŠ Drava Ptuj
bili mladi domači igralci, ki so doslej dobivali v članski ekipi le redko priložnost.
Na spisku ekipe NŠ Drava Ptuj so trenutno naslednji igralci: Kocen, Simonič, Dru-zovič, Nežmah, Zagoršek, Čeh, Krajnc, Gril, Wagner, Roškar, Topolnik, Goričan, Pukšič, Fruh, Rakovec, Robnik, Letonja in Robert.
Trener ekipe Tomo Grbavac je pred sezono dejal: »V tej sezoni bodo dobili priložnost za dokazovanje predvsem naši mladi nogometaši. Cilj ekipe v tej sezoni je preboj v 3. SNL -vzhod.« V NŠ Drava Ptuj so se resno lotili projekta članskega moštva, prav tako pa nameravajo še naprej zavzeto delati z vsemi mladimi selekcijami.
David Breznik
Nogometaši NK Apače, ki imajo v prihajajoči sezoni ponovno visoke cilje, so v ponedeljek pričeli priprave na novo sezono.
Pod vodstvom trenerja San-dija Verlaka redno vadi približno petnajst nogometašev. Številka bi bila še višja, če nekateri fantje ne bi bili na dopustu. Vsekakor je najbolj odmevna okrepitev Aljoša Fruk, ki je prišel iz Zavrča, prišla sta tudi drugi strelec mladinske lige Nejc Šenkiš in povratnik Saša Kraner.
Najpomembneje pa je, da v igralski zasedbi ostajata izkušena Bogdan Bauman in Miha Krajnc.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
m
Poletna liga SD AS
REZULTATI 3. KROGA: CMC Eko-con - Velika Varnica 0:5, ŠD AS - Ko-ranti Demoni 2:1, KMN Majolka - ŠD Majski Vrh 2:6, Generacija X - UŠC Višnjica 3:5, Strmec - Strelec Stojnci 6:1, Koranti Demoni - CMC Ekocon 0:5, Velika Varnica - ŠD AS 1:3, ŠD AS Evroavto - Bar Desetka 2:0.
REZULTATI 13. KROGA: Strmec - ŠD AS 1:3, Krovstvo Petrovič - ŠD Selan - UŠR Višnjica 0:4, CMC Ekocon - ŠD Majski Vrh 4:7, KMN Majolka - Velika Varnica 6:0, Generacija X
-	ŠD AS Evroavto 5:B, Bar Desetka -Koranti Demoni O:3, Strelec Stojnci
-	KMN Majolka 1:S, ŠD AS Evroavto
-	CMC Ekocon T: O
1.	»AS« EVROAVTO 12	11 1
2.	ŠD MAJSKI VRH 12	10 0
3.	BAR DESETKA 12	8 1
4.	UŠC VIŠNJICA 12	7	2
5.	ŠD SELAN 12	7	1
6.	KMN MAJOLKA 12	5	4
7.	GENERACIJA X 12	5	3
8.	STRMEC 12	5	1
9.	ŠD »AS« 12	3	1
10.	CMC EKOCON 12	3	0
11.	KORANTI DEM. 12	3	0
O
T2:21	34
BT:24	3O
4T:24	25
44:22	23
4B:31	22
3B:24	ig
44:3O	iS
32:3O	1B
1T-54	1O
19:43	g
1S-54	g
12.	STRELEC STOJ. 12 2 1 9 18:55 7
13.	VEL. VARNICA 12 1 1 10 18:53 4
Liga Četrtne skupnosti Rogoznica
REZULTATI 1. TURNIRJA: Podvin-ci st. - ŠD Kicar 1:2, Velovlek - Rogoznica 3:2, Podvinci st. - Pacinje 8:0, Žabjak - Podvinci ml. 5:0, ŠD Kicar - Rogoznica 3:1, Pacinje - Žabjak 3:5, Podvinci st. - Velovlek 2:1, Pacinje - Podvinci ml. 1:6.
REZULTATI 2. TURNIRJA: Pacinje - ŠD Kicar 3:3, Rogoznica - Žabjak 10:5, ŠD Kicar - Velovlek 0:3, Rogo-znica - Pacinje 0:1, Velovlek - Ža-
bjak 4:1, Podvinci st. - Rogoznica 3:1, ŠD Kicar - Žabjak 5:1, Velovlek
-	Podvinci ml. 0:2.
REZULTATI 3. TURNIRJA: Podvinci st. - Podvinci ml. 0:0, Pacinje
-	Velovlek 0:3, Rogoznica - Podvinci ml. 0:6, Podvinci st. - Žabjak 3:0, ŠD Kicar - Podvinci ml. 1:1, Podvinci st.
-	ŠD Kicar 5:1.
1.	PODVINCI ST. 7 5 1 1 16
2.	VELOVLEK 6 4 0 2 12
3.	PODVINCI ML. 6 3 2 1 11
4.	ŠD KICAR	7 3 2 2 11
5.	ŽABJAK	6 2 0 4 6
6.	PACINJE	6 114 4
7.	ROGOZNICA 6 10 5 3
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • 1. slovenska liga
PARI 2. KROGA: SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - Triglav; ob 20.00: HIT Gorica - Mura 05, Nafta - Maribor; NEDELJA ob 20.00: Domžale -CM Celje; ob 21.00: Luka Koper - Olimpija.
Prijateljske tekme
Nogometaši Aluminija bodo v soboto, s pričetkom ob 17.00 odigrali prijateljsko srečanje z izraelskim prvoligašem Hapoelom iz Haife.
V	soboto ob 18.00 bodo nogometaši Podvinci Betonarna Kuhar v okviru priprav na novo sezono odigrali prijateljsko srečanje v Kuzmi pri domačem tretjeligašu Tromejniku.
V	nedeljo ob 17.00 bodo novi člani 3. SNL - vzhod iz Zavrča gostili ekipo celjskega drugoligaša Simer Šampiona.
Nogometaši Bukovcev bodo v nedeljo, 24. 7., s pričetkom ob 18.00 v prijateljskem srečanju gostili ekipo nogometašev iz Gerečje vasi.
Mali nogomet • Turnir v Žetalah
Športno društvo Žetale bo v nedeljo, 24. julija, s pričetkom ob 10.00 na igrišču v Žetalah organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu - 28. Srečkov memorial. Prijavnina znaša 40 evrov in jo je treba poravnati od 9.00 do 10.00 na dan turnirja. V nagradni sklad gre vsa prijavnina.
Danilo Klajnšek
Nogomet • MNZ Ptuj V 1. ligi MNZ Ptuj kar 14 moštev
V	ponedeljek so na sedežu MNZ Ptuj izžrebali pare za tekmovalno sezono 2011/2012. Prva liga bo štela štirinajst klubov, tekmovanje pa se bo pričelo 20. avgusta. Noben klub ni napredoval v Štajersko ligo, ob napredovanju Podvincev Agrocenter Ptuj ter Makol pa se bo tekmovanje podaljšalo. Pari 1. kroga v 1. ligi MNZ Ptuj so: Gorišnica - Oplotnica, Skorba - 1A Avto Gerečja vas, Makole - Rogoznica, Podvinci Agrocenter Ptuj - Bukovci, Hajdina - Dornava Vrtnarstvo Korošec, Videm - Apače in Lovrenc - Središče ob Dravi.
V	2. ligi MNZ Ptuj bo nastopilo dvanajst klubov. Med novimi je novinec NK Majšperk. Tekmovanje bodo pričeli zadnji vikend v avgustu. Pari so naslednji: Zgornja Polskava - Slovenja vas, Spodnja Polskava - Grajena, Pragersko - Leskovec, Cirkulane - Podlehnik. Tržec - Markovci, Hajdoše - Majšperk.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Gerečja vas
Čim prejšnja vrnitev v Štajersko ligo
Po izpadu iz Štajerske lige so s pripravami na novo sezono pričeli tudi nogometaši iz Gerečje vasi. Seveda je nazadovanje neuspeh, vendar so v tej nogometni vasi zasukali rokave z željo, da se čim prej vrnejo v višji rang tekmovanja. Pri tem jim bo pomagal novi sponzor: klub bo nosil ime NK 1A AVTO Ge-rečja vas.
Na trenersko klop je sedel izkušeni trener Ivan Zajc, ki je nazadnje deloval kot trener v Slovenji vasi in je bil tehnični vodja ekipe iz Gerečje vasi.
S pripravami so pričeli v ponedeljek, 18. 7., vadili pa bodo štirikrat tedensko. Prvo pripravljalno srečanje bodo odigrali v Bukovcih. Med igralci, ki so odšli, so Žiga Zupanič (Majšperk), Dejan Draškovič (Aluminij), Darjan Čeh (Drava Ptuj) ter Željko Stokanič in Matej Ozim. Na drugi strani so v klub prišli Tadej Rozman (Avstrija), Tomi Štumberger in Ino Prelog (oba iz mladinske šole), Primož Novak (Partizan Fram) in Dejan Novak (Drava Ptuj).
Danilo Klajnšek
Mini nogomet na odboj
SIC Bar zmagovalec 1. turnirja
V okviru Prleške poletne noči se je v ljutomerskem mestnem središču odigral 1. turnir v mini nogometu na odboj. Sodelovalo je deset ekip, moštvo pa so sestavljali trije igralci. V končnico so se uvrstile tri ekipe (vse iz Ljutomera), ki so se pomerile med seboj.
Rezultati: Meteorplast - Pikapolonica 3:1, ŠIC Bar - Meteorplast 8:4, Šic Bar - Pikapolonica 4:3. Vrstni red: 1. ŠIC Bar, 2. Meteorplast, 3. Pikapolonica.
Za zmagovalce (na posnetku) so nastopali: Tadej Vogrinec (najboljši strelec turnirja z 21 zadetki), Robert Golob in Robert Stajnko. Vodja ekipe: Matej Vrbančič.
NŠ
2
3
3
4
3
4
B
S
g
g
Tenis • Blaž Rola
»
Kot bi 4 ali 5 mesecev skupaj igral Davisov pokal
«
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je zaključil prvo leto študija in igranja tenisa na največji ameriški univerzi v Ohiu. Po vrnitvi v Slovenijo je spregovoril o vtisih, nastopih za univerzitetno ekipo, o študiju, načrtih ...
Za tabo je prvo leto študija in igranja tenisa na Ohio State University. Kakšni so vtisi?
B. Rola: »Teh sedem mesecev, ki sem jih doslej preživel v Ohiu, je bilo zares super. Niti najmanj ne obžalujem odločitve, da sem odšel študirat in igrat v ZDA; to je bila zagotovo pravilna odločitev in ne bi želel spremeniti nobene stvari, ki se mi je zgodila. Celotno območje univerze je ogromno in je sestavljeno iz zgradb, v katerih so predavalnice, nato so ulice z apartmaji, v teh ulicah pa najdemo diskoteke, bare, trgovine, restavracije . Tukaj se vse dogaja in se lahko sprostiš po predavanjih in napornih treningih.«
Navezuješ prijateljstva ...
B. Rola: »Res sem spoznal ogromno ljudi, z velikim številom tudi vzdržujem stike. Najpogostejša lastnost teh ljudi je neverjetna sproščenost, to mi je bilo posebej všeč.«
Koliko sem lahko spremljal tvoje nastope za ekipo univerze Ohio, so bili zares dobri.
B. Rola: »Skozi celotno leto smo bili med TOP 5 ekipami v ZDA; naš rekordni izkupiček zmag in porazov je bil 63:4. Igrali smo zelo dobro in tudi celotna ekipa je tako funkcionirala. Vzdušje je bilo odlično - lahko bi rekli celo družinsko. Na tekmah smo doživeli vse, od dobrih iger do napetih in izenačenih dvobojev, glasnega navijanja ... Ker je tenis sicer individualen šport, je bilo to pravo nasprotje, saj smo bili izpostavljena predvsem kot ekipa. Prav zaradi tega je bila to neobičajna, posebna izkušnja.«
Kot bi non-stop igrali tekme Davisovega pokala.
B. Rola: »Zelo podobno, le da je trajalo 4 ali 5 mesecev.«
Kako so te sprejeli kolegi v ekipi?
B. Rola: »Odlično! Škoda je, da bom letos 'izgubil' oba sostanovalca, saj sta končala zadnji letnik in odhajata z univerze. Sicer se vsi člani teniške
ekipe veliko družimo med seboj: skupaj gremo v kino, na pijačo, skupaj nakupujemo ... Res se odlično razumemo med seboj in smo kot velika družina. Tudi na tekmah je tako in se spodbujamo - dihamo drug za drugega. Ko je napeto, si vsi grizemo nohte od živčnosti, ko pa zmagujemo, se vsi veselimo skupaj.«
Kako pa sploh štejejo točke v takšni tekmi?
B. Rola: »Začne se z igro dvojic - igra se do osem iger. Trije dvoboji dvojic prinašajo eno točko. Po igrah dvojic je približno 15 minut odmora, v katerih trener deli napotke igralcem. Sledi šest posamičnih dvobojev, ki vsak prinaša točko. Končni rezultat je tako 7:0, 6:1, 5:2 ali 4:3 za eno ekipo.«
Kakšen pa je sistem igranja v tej univerzitetni ligi?
B. Rola: »Najbolj preprosto bi to opisal takole, da igraš celotno leto zato, da se uvrstiš med najboljših 16 ekip, ki se na koncu pomerijo na zaključnem turnirju. Največji turnir se igra
na koncu leta in se imenuje NCAA Championship - letos je bil na Stanfordu v Kaliforniji. Za trenerja, ekipo in celotno univerzo je največja čast osvojiti ta turnir. Naša ekipa se je letos prebila do polfinala tega zaključnega turnirja. Žal smo ga izgubili, a po napetosti pred tekmo, po številčnosti in navijanju gledalcev, po tesnih obračunih in še po čem je bil prav ta polfinalni obračun največji, kar sem jih letos odigral. Igrali smo z ekipo Virginie, ki jo je spremljalo več kot 2 tisoč navijačev, čeprav prihajajo iz vzhoda ZDA in je do Kalifornije kar dolga pot. Naših navijačev je bilo bistveno manj, tako da so se naši tekmeci počutili kot na domačem igrišču.«
Kako pa sicer izgledajo
tekme na vaši univerzi?
B. Rola: »Barvi naše univerze sta rdeča in siva in skoraj vsi gledalci so oblečeni v takšna oblačila. Na tekmo se jih zbere med 500 in 800 in znajo ustvariti odlično vzdušje. Res krasno doživetje.«
Dotakniva se še trenerskega štaba.
B. Rola: »Glavni trener je Ty Tucker, ki ima ob sebi pomočnika ter nekaj prostovoljcev, ki pomagajo pri delu. Gre za pravo ekipo, ki se lahko posveti vsakemu posamezniku. Jaz sem bil izjemno zadovoljen s pozornostjo, ki so mi jo namenjali. To so bili zares najboljši treningi, kar sem jih bil doslej deležen. To je bilo predvsem pomembno z vidika treniranja in igranja na trdi podlagi, na
kateri sem pred odhodom v ZDA treniral bolj redko. Zagotovo sem v teh mesecih v igri na 'hardcoru' veliko napredoval.«
Zanimivo je, da je trener prišel s tabo v Slovenijo.
B. Rola: »Res je, tukaj je ostal dva dni. Prvič je bil v Sloveniji, ki se mu je zdela izjemno lepa dežela. Razkazal sem mu Ptuj in posebej je bil navdušen nad piščancem po ptujsko - obožuje namreč piščanca. Drugi dan smo se odpeljali še na Bled. Če mu bo čas dopuščal, se bo še vrnil in me spremljal na kakšen turnir. Po prvotnem načrtu je želel narediti nekaj treningov na pesku, vendar sem med treningom začutil nekakšno bolečino v zapestju desne roke. Mislil sem, da je to pač kakšna običajna manjša stvar, a drugi dan nisem mogel prav stisniti loparja. Nato je on kljub vsemu odpotoval na Nizozemsko, sam sem prišel za njim in odigral dva turnirja. Zaradi teh bolečin v zapestju pa nisem mogel pokazati vsega, kar znam - predvsem psihološko je bilo to naporno.«
Kako pa poteka tvoj študij?
B. Rola: »To je težja stvar, ki mi ni najbolj všeč (smeh)! V resnici ni tako hudo, saj sem s kar dobrim povprečjem izdelal letnik. Zavedam se, da je to pač treba opraviti, da lahko potem normalno treniram tenis ter da nimam težav z nastopi na turnirjih.«
Kako so te sprejeli trenerji v Mariboru, kjer si nazadnje treniral? Niso bili namreč najbolj navdušeni nad novico, da boš odšel študirat in igrat v ZDA.
B. Rola: »Kljub vsemu imamo še naprej dober odnos: bilo je veselo snidenje in tudi sedaj grem s fanti naredit kakšen trening. Veseli so predvsem zaradi mojega dobrega počutja v Ameriki in zaradi napredka v igri na trdi podlagi. Tudi trener je uvidel, da sem napredoval v nekaterih elementih, ki jih tukaj zaradi omejenih pogojev
V reprezentanci so ob tvoji odsotnosti dobili prednost drugi.
B. Rola: »Grega Žemlja in Blaž Kavčič sta nesporni številka 1. in 2., tu je še Luka Gregorc, ki ima sicer nekaj težav s poškodbami. Alj až Bedene je v tem času tudi dosegel nekaj odličnih rezultatov - zmaga in polfinale na challenger turnirjih -, tudi on ima sedaj težave s poškodbo zapestja. Soliden je tudi Janez Semrajc, naslednji po rang lestvici sem sedaj jaz. Pogovarjal sem se s kapetanom reprezentance, tudi vmes v ZDA sva imela kontakte. Zagotovil mi je, da sedanji zdrs na lestvici nima nobene teže in da me bo prišel pogledat na kakšen futures, ko bom doma. Zadnji poraz proti Italiji ni tragičen, saj je že zmaga v marcu proti Finski presegla vsa pričakovanja. Vesel sem za to ekipo in ji privoščim dober rezultat, saj gre za zares odlične fante.«
ne bi mogel tako izpopolniti.«
Kakšen je sedanji turnir-ski plan, ko seveda pozdraviš poškodbo?
B. Rola: »Zaradi poškodbe sem že odpovedal dva turnirja, enega v Avstriji in enega v Italiji, v Modeni. Težko mi je bilo predvsem zaradi slednjega, kjer sem lani naredil super rezultat in mi je nasploh zelo pri srcu. Zaenkrat imam prijavljen turnir v Bad Waltersdorfu v Avstriji, začne se 25. julija. Rad bi igral tudi v Umagu, upam da se bo izšlo.«
Prav iz tega dela sezone braniš od lani veliko ATP-točk.
B. Rola: »Res je, veliko sem jih že tudi izgubil. A to mi je sedaj zadnja stvar, s katero bi se trenutno obremenjeval. Vem, da sem dobro treniral in da igram dobro, sedaj moram to le še pokazati na turnirjih in rezultati bodo že prišli. Morda to ne bo letos, bo pa naslednje leto. Ne mislim pa si zaradi tega nalagati psihičnega pritiska.«
Jože Mohorič
Planinski kotiček
Planinarjenje po Dolomitih
12. do 14. avgust
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v najlepši del Dolomitov, v deželo Treh cin. Poti so lažje in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še prijetnejše.
Udeleženci izleta se zberemo v petek, 12. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1626 m), kjer bomo prenočili. V nedeljo se bomo podali proti Trem cinam oziroma do koče Dreizinnenhutte. Povzpeli se bomo na bližnji vrh, od koder se ponuja najlepši pogled na Tri cine in obširen razgled po Dolomitih. Prenočili bomo v koči in se v nedeljo podali nazaj v Sexten. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah, cestnine in organizacijo ter znaša za člane PD 69,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 9. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 15 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič.
Rekreacija mladih
Bowling center Ptuj - podjetje, ki se odziva na potrebe okolja
Sodelovanje med Dijaškim domom Ptuj in Bowling centrom Ptuj se je začelo v šolskem letu 2009/2010. Dijaški dom Ptuj neprestano išče možnosti obogatitve vzgojnih vsebin in kvalitetne izrabe prostega časa dijakov, ki bivajo v domu. Žal smo pri tem večkrat omejeni s finančnimi viri, zato smo bili še toliko bolj veseli in hvaležni, da se je naši prošnji odzval direktor Bowling centra Ptuj Robert Šegula. Osnovna zamisel, s katero smo pristopili k sodelovanju, je bila oblikovati navezo, ki bi prinesla ugodnosti za naše dijake in učence, hkrati pa bi v skladu z našimi možnostmi prispevala k promociji Bowling centra Ptuj. V zameno za dve uri brezplačnega bowlinga tedensko, ki se ga skozi vse šolsko leto udeležujejo naši dijaki in učenci, smo z dijaki izdelali majice z logotipom Bowling centra Ptuj, učenci pa so izdelali plakat, ki visi v avli Dijaškega doma ter nagovarja mimoidoče. Naši dijaki
Stanovalci Dijaškega doma Ptuj so navdušeni nad bowlingom.
Jan Vindiš
in učenci se bowlinga z veseljem in redno udeležujejo, s svojim navdušenjem pa prispevajo tudi k popularizaciji bowlinga v lokalnem okolju. To je naš skromni doprinos k prepoznavnosti Bowling centra Ptuj, ki je bil tudi v
teh neugodnih časih pripravljen prisluhniti potrebam in željam naših učencev in dijakov.
David Irgl: »Zelo sem hvaležen Bowling centru Ptuj, ker smo lahko hodili na bowling in sedaj zelo dobro bowlamo.«
Jan Vindiš: »Lepo bi se zahvalil Bowling centru Ptuj, da nam je vsak ponedeljek omogočil igranje bowlinga. V igri smo zelo uživali ter se nekateri prvič srečali z bowlingom.«
Polona Toplak, Dijaški dom Ptuj
Kuharski nasveti
Hruške
Včasih, ko je bilo sadje še razkošje, so bila jabolka in hruške edino, kar se je dalo brez težav shraniti in so se hruške uporabile kot sveže živilo ali so jih posušili. Sušeni krhlji hrušk so še danes ena izmed najbolj cenjenih vrst sušenega sadja. Danes poznamo neštete sorte hrušk, med katerimi so se nekatere razvile po naključju, nekatere pa so posledica trdega dela in gojenja. Mnoge sorte hrušk so že zelo stare, saj spoznanja o njih segajo tudi v 18. in 19. stoletje.
Pri uporabi v kulinariki delimo hruške namensko, in sicer za namizno rabo, te hruške običajno lepo dišijo in so surove sladke, in gospodarske ali kuhinjske sorte, te so bogate s kislinami in primerne za toplotno obdelavo in konzerviranje. Vendar pri hruškah to delitev veliko težje opravimo, saj je večina hrušk primernih tako za toplotno obdelavo kot namizno sadje. Večina hrušk je doma v Evropi. Med novimi sortami pa poznamo tudi sorte, ki so križanci med evropskimi in kitajskimi sortami in so znane po tem, da so odpornejše proti boleznim. Mnoge finejše sorte hrušk imenujemo tudi maslene, te so kulinarično najbolj cenjene. So še posebej sočne, imajo mehko meso in tanko lupino, ki se z zorenjem spreminja.
Zrelo hruško pogosto ponudimo s skuto ali siri, ki zorijo s plemenitimi plesni, na plošči ali krožniku kot hladno predjed, lahko so kot sestavina sadnih solat, sadnih kup in drugih slaščic, pri katerih ni potrebna toplotna obdelava. Hruške pogosto tudi poširamo oziroma kratek čas kuhamo. Pred poširanjem jim
odstranimo lupino in pečke ter jih prerežemo na polovico, odvisno od velikosti hrušk. Pri poširanju jim lahko okus izboljšamo tako, da vodo sladkamo, jim dodamo manjšo vani-ljevo palčko, nekaj kapljic vina ali jih poširamo v sladkornem sirupu z vinom. Vdolbinica, ki je nastala po tem, ko smo odstranili peške, je primerna za nadevanje. Pri sladkih jedeh nadevamo hruško s sladkimi nadevi, od rozin, mletih orehov in s podobnimi nadevi, pred serviranjem oblijemo še z medom ali vinskim sirupom.
Kuhane ali dušene hruške, ki so narezane na krhlje, prelite s surovim maslom, so odlična priloga s pečeno raco in divjačino. Pogosto krhlje hrušk dodamo tudi pri pečenju domače perutnine. Hruške so tudi zaradi hranilne vrednosti cenjeno sadje, saj vsebujejo le nekaj več ogljikovih hidratov, vitamine in mineralne snovi, od mineralnih snovi v nekoliko večji meri zasledimo natrij. Pri rezanju hrušk pazimo na to, da dobimo enako velike in debele rezine ali kolobarje hrušk. Hruške lahko tudi pečemo, narezane na krhlje premažemo z mešanico masla in tatarskega
Lastnik je obiskal veterinarja, kužek je dobil injekcije in kašelj se je za nekaj časa umiril, vendar se je hitro ponovil.
Hruška
sira, jih damo na aluminijasto folijo in spečemo. Pečemo jih lahko v pečici ali na žaru. Preden jih ponudimo, jih potrese-mo z lešniki ali orehi.
Hruške pogosto pripravimo tudi kot tople porcijske sladice. Takrat jih olupimo, odstranimo peške, prerežemo na polovico in kuhamo v sladkornem sirupu, ki ga odišavimo z vaniljo in limoninim sokom. Da se hruške dobro prepojijo s sladkorjem in dišavami, jih v sirupu tudi ohladimo, s tem da skrajšamo čas kuhanja. Tako kuhane in ohlajene lahko ponudimo na številne načine. Tako jih lahko ponudimo z gosto vaniljevo kremo, tako da s kremo kuhane hruške na krožniku prelijemo in dodatno okrasimo s smetano, lahko v vdolbinico damo sladoled in hruške skupaj s sladoledom prelijemo z vročo čokolado. Vdolbinica hruške pa je primerna tudi za nadevanje z jabolčno čežano, poljubno marmelado, mletimi orehi in kostanjevim nadevom. Če hru-
ške ponudimo z omenjenimi nadevi, zraven ponudimo tekočo vaniljevo kremo ali tolče-no sladko smetano.
Kuhane in odišavljene hruške pa so pogosta sestavina tudi zdrobovih kipnikov, na-rastkov in pudingov. Še posebej okusno kombinacijo dobimo, če pšenični zdrob skuhamo v slanem mleku, kuhanemu dodamo sladkor, premešamo, dodamo liste namočene želatine in delno ohladimo. Nato dodamo tolčeno smetano in na kocke narezane kuhane in ohlajene hruške. Hruške lahko tudi grobo ali fino sesekljamo, tako da se med zdrob porazdelijo čim bolj enakomerno. Zmes napolnimo v skodelice za čaj ali druge primerne storžaste modelčke in pustimo, da se masa strdi. Nato strjen zdrob s hruškami sipamo na krožnik, prelijemo z vročo čokolado, okrasimo s tolčeno sladko smetano ter po vrhu potresemo še s praženi-mi lešniki.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Metastaze na pljučih pri psu
Gospod Jože iz okolice Ptuja je lastnik bernskega planšarja, starega 8 let. Kužek do sedaj ni imel težav z zdravjem, še največ težav mu predstavlja občasno šepanje na prednjo desno tačko. Pred dvema mesecema je začel pokašljevati in zadeva se je stopnjevala do te mere, da je kuža pokašljeval kar iz dneva v dan.
Ponovno je bil pri veterinarju, kužku so slikali pljuča in veterinar je postavil diagnozo metastaze v pljučih, oziroma
Foto: E. Senear
sumi, da ima kužek metastaze v pljučih. Lastnik je bil napoten v specialistično ambulanto na nadaljnjo diagnostiko in potrebno terapijo. Lastnik sprašuje za drugo mnenje, kako ravnati v takem primeru, kako lahko pride do metastaz v pljučih pri navidezno zdravem psu in skrbijo ga veliki stroški, ki bi utegnili nastati pri nadaljnji diagnostiki.
Metastaze so razsevki tu-morskih celic, ki izvirajo iz primarnega tumorja nekje v telesu in se naselijo v ostale organe. Metastaziranje oziroma tumorski razsevki so lastnost nevarnih malignih rakastih obolenj pri človeku in živalih. Pljuča so organ, v katerem se pogosto pojavijo metastaze iz primarnih tumorjev, ki se razvijajo npr. na kosteh, koži, mlečni žlezi pri ženskih živalih, modih, ostalih notranjih organih in drugje v telesu živali. Lastnik bernskega planšarja navaja, da je kužek pogosto še-pal. Pri psih velikih pasem je pogost osteosarkom oziroma kostni rak, ki se pojavi na dolgih cevastih kosteh ekstremi-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tet. Tipično je ponavljajoče se šepanje, ki se sprva zelo lepo odzove na terapijo, kar pomeni, da se klinična slika bolezni skoraj popolnoma popravi. Vendar se tumor na kosti pritajeno razvija dalje in prav lastnost tumorjev na kosteh je, da zelo hitro metastazirajo v ostale organe. Vse omenjeno je samo predvidevanje, saj bi bilo potrebno omenjenega kužka detajlno klinično pregledati, narediti RTG diagnostiko tačke, na katero šepa, ultrazvočno preiskavo trebušnih organov, pregled ustne votline, krvno sliko in biokemično preiskavo krvi. Pri psih se pojavlja maligni melanom, ki je sicer tumor, značilen za kožo, pogosto na sluznici ustne votline. To je zelo zahrbtna in težko obvladljiva zadeva zaradi poznega odkritja, ko se je proces zaradi metastaz že razširil po telesu. Rentgenska slika pljuč z metastazami pa je karakteristična, saj pljuča izgledajo, kot da so prekrita z majhnimi kosmiči vate. Taka slika po navadi ne pušča dvo-
Kmetijska svetovalna služba
Pridelovanje radiča
Radič (Cichorium intybus var. Foliosum) spada med solatnice in je pri nas dokaj razširjena zelenjadnica, ki jo v naših pridelovalnih razmerah pridelujemo predvsem za porabo v jesensko-zimskem času. Botanično je v sorodstvu z endivijo in cikorijo in ima značilen grenek okus, ki ga daje saharid. Prehranski strokovnjaki ga zelo priporočajo v prehrani, še posebej diabetikom, saj znižuje delež sladkorja v krvi. Radičevi listi še vsebujejo karotin, vitamin C, B1, B2, kalcij, železo, kalij, fosfor in magnezij. Radič lahko pridelujemo skozi celo leto, nekatere sorte so tudi prezimne. Junij je primeren čas za setev radi-ča oziroma julij za presajanje, če ga nameravamo imeti za jesensko zimsko porabo in skladiščenje. Pridelujemo ga za spravilo listov, rozet, glavic ali pa korenov za siljenje. Glede toplotnih razmer je nezahtevna zelenjadnica, optimalna temperatura za rast je 16-30 oC. Zahteva globoka humozna tla, ker ima globok koreninski sistem, uspeva tudi na težjih tleh. Pridelujemo ga lahko z direktno setvijo ali sadimo že prej vzgojene sadike s koreninsko grudico ali brez. Pri nas imamo na razpolago kar nekaj tipov oziroma sort radičev. Pri večjih tržnih pridelovalcih je v praksi pridelava večinoma glavnatega radiča tipa »Palla Rossa« (sorte Palla rossa, Foresto, Averto, Mesola ...) in radiča t. i. »štrucarja ali sladkornega radiča« (sorte Pan di zuchero, Milanski). Tip radiča solatnik je v naših rastnih razmerah manj uveljavljen (tržaški, goriški solatnik). Tudi radiče za siljenje (sorte Witloof, Verona, Castelfranco, treviški ...) manj pridelujemo, nekaj več ga pridelujejo na Primorskem. Najbolj znani pridelovalci radiča so Italijani, pridelujejo različne sorte, na različne načine in čez celo leto. Radiča ne uporabljajo le kot solato, ampak ga uporabljajo zelo raznovrstno v kulinariki, kot prikuhe ali priloge različnim jedem (znani Treviški radič).
Radiča ni priporočljivo gnojiti direktno s hlevskim gnojem, ampak to storimo že predhodni kulturi. Fosforjeva in kalijeva gnojila zadelamo v tla pred setvijo oz. sajenjem, z dušikom pa dognojimo. Uporabimo 70-120 kg/ha N, 80-100 kg/ha P2O5 in 100-150 kg/ha K2O. Poraba semena je pri vzgoji sadik 0,2-0,5 kg/ha, za direktno setev pa 0,5-1,0 kg/ha. Seme obdrži kaljivost 4-6 let, za vznik rabi seme 6-10 dni, globina setve je 0,5-1 cm, v 100 gr je 60.000-90.000 zrn. Gostota setve je 70.000-150.000 rastlin/ha; radiči za siljenje in radič solatnik imajo večje gostote. Sadilna razdalja je 30 x 30-60 cm. Pridelki radiča se gibljejo od 10-30 t/ha (odvisno od tipa - solatnik, za siljenje, glavnati).
Skladiščenje radiča je dokaj dobro, najprimernejša temperatura skladiščenja je 0-1 oC in relativna zračna vlažnost 90 %; v takih pogojih ga lahko skladiščimo nekaj mesecev. Oskrba posevka radiča je precej enostavna. Proti plevelom zaščitimo rastline s herbicidom kerb 50WP in stomp 400SC oziroma se držimo navodil, ki jih predpisuje integrirana pridelava. Še bolje je, če namesto teh sredstev radič strojno in ročno okopavamo. Od bolezni se občasno lahko pojavi bela gniloba, siva plesen, radičeva pepelovka (jeseni nevarna na štrucarju!), solatna pegavost in bakterijske bolezni. Od škodljivcev se lahko pojavljajo listne in koreninske uši, listne zavrtalke, polži in talni škodljivci. Kemično varstvo proti boleznim in škodljivcem je redko potrebno.
Pripravila: Branka Majcen, KSS Ormož
3
'.s log a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
mov in jo je težko zamenjati za pljučnico in ostale procese v pljučih. V dobi digitalne rentgenske tehnologije pa so slike še bistveno bolj nazorne in ne puščajo dvomov. Pljuča se npr. obvezno slikajo pred kirurško
odstranitvijo najrazličnejših tumorjev, saj operativni posegi pri napredovali bolezni z razsevki v pljučih niso smiselni, ker povzročijo živali samo dodatno trpljenje.
Emil Senčar dr. vet. med.
Foto: kis
Iščete svoj stil	^
Romana na mestnem sprehodu
Romana Jelen je doma iz Ložine (občina Podlehnik). Stara je 28 let, mamica male punčke, ki ji posveča ves svoj prosti čas. Po poklicu je prodajalka. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila teta, izziv je sprejela.
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22
10 % popust v juliju
Romana ima mešani tip kože. V kozmetičnem salonu Neda so ji opravili površinsko čiščenje, piling in tudi masažo obraza. Mešana koža je sestavljena iz mastne in suhe kože. Predeli mastne kože so v obliki črke T: čelo, nos in brada, na preostalih delih obraza je koža suha, lahko se celo lušči. Pri mladih so po navadi v mastni coni prisotni tudi mozolji in ogrci, v zrelih letih koža postane normalna. Pri mešani koži je zelo pomembna nega, ki mora vsebovati čiščenje s čistilnim mlekom, ki kožo očisti vse umazanije, ki se na njej nabere čez dan, nanosa tonika, ki koži vrača pH, in vsakdanjega nanosa kreme, ki koži daje vse potrebne hranilne snovi in vitamine. Masko pri mešani koži, čistilno in antikomedonsko, je treba nanesti enkrat tedensko, priporočljiv je tudi piling, ki odstrani odvečne celice kože in ji daje žametni občutek. Poleti koža na splošno potrebuje posebno nego, ki se nekoliko razlikuje od zimske. Izbrati je treba izdelke, ki koži vračajo vlago, treba pa je tudi piti zadostne količine vode.
V Frizerskem salonu Stanka je za mladostno Romani-no pričesko poskrbela fri-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Romana prej ...
... in pozneje
zerka Sabina Vajda. Lase je postrigla modno in krajše, barvo pa osvežila z rjavim prelivom. Posušila jih je z rokami in stilizirala z bouncy dip gelom.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom kremnega pudra, s katerim je prekrila cel obraz. Veke je poudarila v sivo modrem odtenku, zgornje dele je obrobila z modrim črtalom, spodnje pa temno vijolično. Poudarila je tudi ličnice in ustnice.
„Romana je še ena mladih mamic, ki ne ve, kaj je prosti čas. Veseli nas, da se je kljub pomanjkanju časa in obveznostim do družine odzvala našemu povabilu. Tempe-
rature so sicer primerne za poležavanje na plaži v kopalkah ali za sprehod ob obali v lahni oblekici, vendar je realnost takšna, da se nahajamo sredi mesta. Romani bomo to urico druženja z nami poskušali čim bolj popestriti in jo mogoče prepričati tudi to, da lahko obleče tudi krilo. Glede na tip postave ter temnejšo barvo las in zelene oči si gotovo v svoji garderobi lahko privošči močne čiste barve. Te so lahko v vzorcih ali enobarvnih kosih oblačil. V trgovini Mura sem zanjo izbrala črtasto majico v roza, modri in zeleni barvi. Ker je v zgornjem delu telesa ožja, sem ji izbrala vodoravne črte,
Foto: Črtomir Goznik
Romana v novi podobi
da ji optično razširijo zgornji del. K majici sem dodala še športno varianto lanenega krila v temno rjavi barvi, kot dodatek pa sem izbrala zelen šal, ki se lahko ovije okoli vra-
tu, položi preko ramen ali pa je tudi nadomestek pasu pri krilu. V trgovini Alpina pa sem izbrala ustrezne sandale, da bo Romana čim bolj sproščeno uživala v redkih pro-
stih trenutkih brez obveznosti. Glede na njeno postavo sem ji priporočila, da izbira oblačila, ki jo bodo v zgornjem delu optično razširila in dosegla proporcionalnost s spodnjim delom telesa. Nič ni strogo prepovedano, le v ogledalo se je treba pogledati, preden gremo skozi vrata," je o modni preobrazbi današnje kandidatke povedala sti-listka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Romana deležna nege rok oziroma ma-nikure, ki jo je kozmetičarka Tamara Galun začela z nanosom maske za roke, ki kožo nahrani z vitamini in ji daje prožnost. Med njenim delovanjem ji je uredila obnohtno kožico in primerno spilila nohte. Nato je odstranila masko, jih prekrila s prozornim lakom, ki nohte tudi krepi, za živahnejši videz pa nanesla še nalepke. V postopku nege rok je nanesla še eno plast laka in na koncu še vlažno hranilno kremo, ki jo je vmasirala. Ker so roke na nek način ogledalo vsakega posameznika, je zanje treba redno skrbeti, jim privoščiti vsakodnevni nanos kreme, enkrat tedensko tudi masko, za krepitev nohtov pa je pomembno, da so vedno nalakirani, je še o negi rok povedala Tamara Galun.
MG
Ptuj • Razstava ob jubileju
Alojz Ihan petdesetletnik
23. julija 2011 praznuje Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist, zdravnik ... petdesetletnico. Ob tej priložnosti smo v Študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pripravili razstavo, v kateri smo predstavili avtorjeva pesniška in druga dela. Naše goste vabimo, da si razstavo ogledajo v času od torka do petka od 8. do 15 ure in v ponedeljek od 12. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 31. 7. 2011.
Literarno delo
Poleg strokovnega in znanstvenoraziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo.
Literarno delo Alojza Ihana obsega šest knjig poezij: Srebrnik, izdala Književna mladina Slovenije, Ljubljana, 1985, v zbirki Aleph; ponatis je izšel v letošnjem letu, izdala ga je družba Piano, Ljubljana; Igralci pokra, izšlo pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, 1989; Pesmi : izbor, izdala Emonica, Ljubljana, 1989; Ritem, izšlo pri založbi Wieser, Celovec, 1993; Južno dekle, izdala založba Mi-helač, Ljubljana, 1995, in Salsa, izšlo pri založbi Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
Dr. Alojz Ihan je oživil pripovedno pesem. V pesmih je povečal udarnost prenesenega smisla besedilne celote, medtem ko ni več tako močno poudarjena pomembnost ritmičnih in glasovnih sred-
stev. V pesmih se tematsko osredotoča na znanost, politiko, estetiko in erotiko.
Leta 2004 so izšle v zbirki Triglav najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov, pesmi z naslovom Vsaka ljubezen je pesem. Monografijo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev. Spremno besedo je napisal Alojz Ihan in prispeval dve
ljubezenski pesmi: V polsnu in Ljubimec.
Objavljal je tudi pesmi v različnih revijah; leta 1990 je v Novi reviji izšlo 13 pesmi iz monografije z naslovom Pesmi. Objavil je dva romana: Hiša, izdala založba Emonica, izšlo v zbirki Modra ptica, Ljubljana, 1997, in Romanje za dva ... in psa, izšlo pri Študentski založbi, v knjižni zbir-
Foto: Prof. dr. Alojz Ihan
ki Beletrina, Ljubljana, 1998. Izšli sta tudi dve monografiji esejev: Platon pri zobozdravniku, izšlo pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, 1997, in Deset božjih zapovedi, izdala Študentska založba, v knjižni zbirki Koda, Ljubljana, 2000.
Alojz Ihan redno objavlja eseje in mnenja v številnih slovenskih časopisih in revijah. Bil je tudi urednik zbirke Aleph.
Znanstveno in raziskovalno delo
Alojz Ihan je po izobrazbi zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologi-je. Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leto kasneje pričel delati na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Magistriral je leta 1990 iz imunologije z magistrskim delom z naslovom Izražanje in lastnosti recep-
torjev za IL-2 na celicah NK. Med letoma 1991 in 1992 je delal na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi. Doktoriral je leta 1993 z disertacijo z naslovom: Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku. V letu 1994 je bil izvoljen v naziv docent, od leta 1997 je specialist iz klinične mikrobiologije. Zaposlen je kot profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani kot izredni profesor od leta 2000. Je vodja laboratorija za citometrijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Objavil je nad sto raziskovalnih člankov, sodeloval je v številnih domačih in tujih strokovnih knjigah. Skupaj s sodelavci ima priznanih več mednarodnih patentov za imunomodulatorne snovi N-acilpeptide, ki po strukturi temeljijo na muramil pepti-dih bakterijskih sten. Raziskovalni projekti in članki pretežno obravnavajo analize antigen predstavljajočih celic in limfocitov v T-proce-sih prepoznavanja antigenov in aktivacije limfocitov v T kronično okuženih in vnetih sluznicah prebavil (kronični periapikalni parodontitis, gastritis povzročen z bakterijo
Helicobacter pylori, Chrono-va bolezen).
Je avtor dveh poljudno medicinskih knjig: Imunski sitem in odpornost, izšla pri Mladinski knjigi, Ljubljana, 2000, in Do odpornosti z glavo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
Alojz Ihan je avtor več znanstvenih in strokovnih monografij, univerzitetnih in visokošolskih učbenikov ter drugega učnega gradiva. Piše prispevke v enciklopedije, slovarje, leksikone in priročnike. Njegova bibliografija vsebuje več kot 600 bibliografskih enot.
Je prejemnik dveh prestižnih nagrad. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado. Nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik je prejel leta 1987. Leta 1985 je prejel Goranovo nagrado za najboljši nenatisnjeni pesniški rokopis na področju tedanje Jugoslavije, prvo nagrado festivala poezije v Titovem Vrbasu.
Naša knjižnica ima v svojem katalogu izbrana vsa njegova literarna dela. Razstava je na ogled v prvem nadstropju Študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni!
Prof. dr. Alojzu Ihanu ob njegovi petdesetletnici iskreno čestitamo!
Božena Kmetec - Friedl
Slo glasbene novice
LeeLooJamais tudi poleti ne počivajo. Namesto na morje so se odpravili v Srbijo, kjer so kot eni izmed redkih slovenskih izvajalcev nastopili na vsakoletnem Exit festivalu. Nastop na svetovno znanem festivalu, ki ga je ameriški CNN uvrstil med devet najboljših festivalov na svetu, je za LeelooJamais velika čast. Igrali so ob boku velikih glasbenih imen, kot so Pulp, Arcade Fire, Portishead, Mia in ostali.
Odigrali so uspešnice iz prejšnjih albumov, publiki pa so predstavili tudi nekaj skladb iz prihajajočega albuma. Le-tega bodo slovenskim poslušalcem predstavili na velikem promocijskem koncertu, 13. oktobra, v ljubljanskem Kinu Šiška. :k-k-k
34-letna Julija Kramar je nesporno dokazala, da je zmagovalka ljudskih src. Čutnosti, ki veje iz njenega petja, in prelepe interpretacije ni mogel spregledati oziromapreslišati nihče.
Čeprav njena pot ni bila posuta z rožicami, sedaj živi svoje sanje. Zmaga, kije potrditev, da seje pravilno odločila za sodelovanje v oddaji Slovenija ima talent, ji je vlila novo življenjsko energijo, ki se jo začuti ob njeni interpretaciji skladb.
Kmalu po zmagi se je Julija odpravila v studio v Italiji, kjer je že posnela svojo prvo skladbo, zimzeleno popevko, s katero je v 70. letih navduševala Ditka Haberl. Pesem Mlade oči je v moderni pop operni preobleki v trenutku navdušila tudi Julijo.
Ne glede na vse ostale medijske obveznosti pa Julija pridno snema naprej. Z vrhunskimi glasbeniki in studijskimi mojstri pripravlja še preostale pesmi, ki bodo na njenem debitant-skem albumu, katerega izid se pričakuje že v drugi polovici avgusta.
MZ
Glasbeni kotiček
D
BTl 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATIJA . FAŠINK - NORA NOČ
9. KATRiNAS-^UTIM EASY GROOVE 8. ADAM VELIČ - RABIM TE 7. VICTORY - DAN BREZ TEBE 6. MAJA KEUC - ZMOREM 5. PETER LOVŠIN - TAKRAT BOVA ŠLA ... 4. MARTINA ŠRAJ - HOČEM NAZAJ 3. TALENTI 2011 - SAMO MILIJON 2. SAŠA LENDERO - DOTAKNI SE ME TAM 1. OMAR NABER - LE SRCE NE SPI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Maja Keuc pripravlja debitantski album
Maja Keuc je trenutno polno zaposlena s snemanjem prvega studijskega albuma, vmes pa si je vzela nekaj dni za oddih in si privoščila zaslužene proste dni v Londonu.
Snemanje instrumentalnih delov za pesmi, ki bodo na novem Majinem albumu, sicer poteka v studiu v Ljubljani pod budnimi produ-centskimi ušesi prekaljenih avtorjev in glasbenikov Kre-šimirja Tomca in Marca Grab-berja, ki sta poleg soavtorstva poskrbela tudi za končno zvočno podobo aktualnega singla Zmorem. Maja želi kot glasbenica sodelovati v vseh procesih nastajanja pesmi in snemanj v studiu, zato te dni - in noči - tudi največ časa preživi v studiu.
Ker je bila pevka v prvi polovici leta povsem zasedena zaradi vseh obveznosti, ki ji jih je prinesla zmaga na EMI in posledično nastop
na Eurosongu, se je priprava albuma prestavila v drugo polovico leta. Vseeno pa
kreativno studijsko delo to poletje usklajuje s številnimi koncerti. »Življenje se mi je
Simpatična Maja Keuc
Foto: Jernej Borovinšek
res obrnilo na glavo, nisem si predstavljala, da bo vse skupaj prineslo toliko najrazličnejših obveznosti. Priznam, da mi nič ni težko, ampak sama imam le dve roki in dan je dolg le 24 ur. Na žalost sem imela vmes tudi nekaj težav z zdravjem in sem morala dva nastopa odpovedati, ampak na srečo se je, kar se zdravja tiče, vse dobro izteklo. Žal mi je, da so se v zvezi z mojim zdravjem pojavili neresnični trači, resnica pa je, da je šlo za okužbo na obrazu in pri takih stvareh se seveda ne gre igrati. Vedno bom zagovarjala, da je na prvem mestu zdravje, potem pa vse ostalo.«
Naslednji single Maje Keuc lahko na radijskih valovih pričakujemo septembra, nato pa bo sledil izid albuma. »O naslovu albuma razmišljam že dlje časa, najbolj všeč pa mi je ideja, da bi v izbiro naslova prek Facebooka vključila vse, ki mi na moji poti stojijo ob strani in me podpirajo. Skupaj bomo torej dali na kup vse ideje in izbrali. Veselim se, da bodo na ta način pri albumu sodelovali tudi moji oboževalci,« je še dodala prikupna pevka.
MZ
Filmski kotiček
Pingvini gospoda Popperja
Vsebina: Gospod Popper je med odraščanjem le redko videl očeta, saj je le-ta ves čas potoval po svetu. Čeprav sta ostajala na zvezi preko radijskega oddajnika, ga je Popper vseeno zelo pogrešal. 30 let kasneje je odrasel mož, uspešen, bogat, lep, pa tudi ločen z dvema otrokoma, ker kljub najboljšim namenom ni vešč vloge očeta. Kljub temu se življenje zdi lepo, nakar nenadoma izve, da je njegov izgubljeni oče umrl nekje na Antarktiki in gospod Popper od njega podeduje ... trop pingvinov. Živalce seveda niso pri-
Mr. Popper's Penguins
Igrajo: Jim Carrey, Carla Gugino, Ophelia Lovibond, Madeline Carroll, Angela Lansbury
Scenarij: Sean Anders, John Morris in Jared Stern po romanu Rocharda Atwaterja in Florence Atwater
Režija: Mark Waters
Žanr: družinska komedija Dolžina: 95 minut Leto: 2011 Država: ZDA
merne za življenje v stolpnici sredi New Yorka, zato začnejo Popperju hitro parati živce, toda kaj, ko sta otroka nad njimi navdušena ...
Film Pingvini gospoda Popperja so rahlo spodletel poskus, da bi filmarji posneli klasično otroško oziroma družinsko komedijo v starinskem slogu Disneyja. V takšnih filmih se vse cedi od narejene in izumetničene osladnosti in so skozi današnjo prizmo videti sila naivni, saj človeški odnosi že dolgo niso več tako pristni (če so sploh kdaj bili). Zgornja vsebina je vsekakor preveč preprosta, da bi se je dalo razvleči v celoten film, zato je bilo treba dodati vsaj še dve podzgodbi, na katerih razplet pa seveda usodno vplivajo ljubki pingvini. Slednji so le element, ki v glavnem junaku sprožijo plaz in mestoma boleč proces spreobrnitve v poštenega in ljubečega človeka, čeprav je že v svoji izvorni različici junak prikazan tako simpatično, da nam sploh ni jasno, zakaj je ločen. Najbrž zgolj zato, da ima film še ljubezenski podton ponovnega zbliževanja z nekdanjo ženo.
Čeprav je film primerno posodobljen, so liki vseeno preveč enodimenzionalni. Tako kot so pingvini dobili imena glede na svoje vedenjske značilnosti (in medtem ko je enemu od njih ime Prd-ko, to o filmu pove dovolj), bi jih lahko tudi liki, in sicer imamo: Popperja, Ženo, Otroka 1, Otroka 2, Nesramneža, Po-hlepneže in Strogo tečnobo. Čeprav se niti vseh zgodb in likov lepo prepletajo in odple-tajo, je film vseeno primeren zgolj za mlajše od osem let, starejšim pa se bo relativno kratkih 95 minut zdelo dolgih vsaj tri ure. Film je zastavljen
kot neizrazita različica Božične pesmi in na koncu takšen tudi izpade, kljub Jimu Carre-yju, ki je tokrat strašno omejen in ne more (ali pa se mu ne da) pokati svojih legendarnih grimas in štosev, zato film ni toliko primeren za kino kot za kakšno družinsko lenobno nedeljo na kavču.
Presenetljivo pa v filmu ne izstopa Carrey, kaj šele dolgočasni računalniški pingvini, ampak stranski igralci. Lepo je videti še vedno vitalno Angelo Lansbury, še bolj pa pritegne igralka s prečudovitim imenom Ophelia Lovibond, ki igra osebno pomočnico glavnega junaka. Vse ostalo je preveč formulaično in s premalo energije, da bi film premogel dušo.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na wwwcsmscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
UGANKARSKI SLOVARČEK: CASSADO = španski violončelist in skladatelj (Gaspar, 1897-1966), ENIVETOK = atol v otočju Marshall v zahodnem Pacifiku, ILOVA = pritok Lonje v Moslavini, dolg 85 km, MOLOS = ilirski pes, predhodnik nekaterih pastirskih pasem, PARKA = anoraku podobno tibetansko oblačilo s kapuco, REIN = hrvaški slikar (Ivan, 1905-1943), SIO = reka skozi madžarski Siofok, TARANTAS = ruski voz za prevažanje ljudi.
■e>juodpo 'eudo 'saue] 'uoo>joe"|
'u¡ay 'jbzba>| 'hjb|/\| 'OA}su|pa 'e)\\ '>ja]s 'e>jjed '>jazn|spo 'ia 'ezoAjau 'jez 'ois 'Jjdoiau ']j\/ 'eueQ 'ov 'ernzajqo 'a|OQ a>j!|aA 'Aaiuqopo '¡ÍJezux 'sbiubjbi 'subab 'sopiu 'B>p 'oeujjy :ouABJopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3Ü
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 23. julij
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 24. julij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure
GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolov-cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 25. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 26. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slodnjak. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
SREDA, 27. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in EU. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 28. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj). PETEK, 29. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Odprle se vam bodo določene nove poti In priložnosti. Veliko bo dogajanja v pogledu kreativnosti in umetnosti, stvari se bodo odvijale korak za korakom. Največ se boste naučili od svojih otrok in ne pozabite negovati notranjega otroka. Blesteli boste tisti Ovni, ki greste na počitnice.
BIK
Dom bo oaza, kjer uživate in se hladite v zavetju varne sence.
Sončenje je koristno, tedaj ko je zdravo. Zazdelo se bo, da vas bo obiskala sreča in od vas je odvisno, kaj boste iz omenjenega potegnili. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno. Na delovnem mestu vas čaka neka nova ideja ali zamisel.
DVOJČKA
Še vedno boste zelo motivirani in tako sledite svojim sanjam. Napredujete tako na osebni kot duhovni ravni. Močan pečat vam bo dajala intuicija in pravilno bo, da se pri vsem vestno poslušate. Določenih stvari pač ne boste mogli prehiteti, vendarle se tudi počasi daleč pride.
RAK
Blesteli boste v igri besed. Ugodnosti vas pravzaprav čakajo tudi v prilaganju In tako ozavestite, da boste uspeli, če se pogumno odpravite naprej. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in lahko se odpravite nekoliko raziskovat. Barčica v ljubezni bo mirno plula.
LEV
Razigranost bo tisto vodilo, ki vam bo vlivalo moč in pogum. Končno bo prišel za vas čas, ko boste z nekim posebnim zaupanjem dajali in sprejemali ljubezen. Iz vas bo sijala neka posebna energija in zaradi tega vas imajo ljudje radi. Na splošno vas bodo privlačile skrivnosti in mistika.
DEVICA
Igra življenja bo šla po svoji poti in čas bo, da se odločite in naredite neko selekcijo. Seveda je jasno razbrati, da vas čaka kar nekaj novosti in sprememb. Spodbudno je, da jih sprejmete z odprtimi rokami. V ljubezni bo daleč v ospredju mir in svoje občutke si velja zapisovati.
TEHTNICA
V vašo bližino prihaja zanimiv in poučen teden. Gradili boste na majhnih korakih In uspeli v veliko dejavnostih. Ozavestite, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Na delovnem mestu bo pravzaprav tako, da skozi sintezo uspete narediti vse naloge. Ne pozabite nase in na stvari, ki vas veselijo.
ŠKORPIJON
Zadeve boste sprejeli še nekoliko drugače in pri tem spoznali filozofska znanja In načela. Strmite po tem, da ste lahko drugačni in da tako še lažje pomagate ljudem. Vsekakor se vam v tem tednu obeta neka pot v tujino in stvari boste postopoma nadgradili. Počasi se daleč pride.
STRELEC
Vaše srce bo polno modrosti in zaupanja. Počasi bo čas, da naredite določene spremembe v razmišljanju in da stopite po poti z ljubljeno osebo. Kajti v ljubezni se bodo kmalu vse zvezde spustile z neba in vas objele v pentljo nevidne harmonije. Čas dopusta bo z drugimi besedami čas radosti.
KOZOROG
Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste od tega imeli sami korist. Odločitev o pomembnosti poslovnih projektov bo zaupana vam in tako iz omenjenega izvlečete korist. V ljubezni vas bo spremljala neka posebna sreča in ugodne iztočnice za napredovanje.
VODNAR
Tok reke življenja boste uporabili sebi v prid. Vsekakor napredujete tako na materialni, kot duhovni ravni. Soočite se s tistim, kar vam je dano v nekem trenutku in ozavestite dejstvo o lastni sreči. Partnerjeva podpora bo dobrodošla. Na splošno bo več dinamike in zaznamovala vas bo ostrina besed.
RIBI
Obeta se zelo delaven teden in stvari se bodo postopoma odvijale v vašo korist. Odvisno je od vas in razbrati je ugodne povezave tako na zasebni kot poslovni ravni. Stvari se bodo v osnovi odvijale tako, da pri vsem uživate. Ob vas je nekdo, ki vas potrebuje in ne pozabite si vzeti časa zase.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
V torek, 26. julija, ob 18.00 oddaja Sredi življenja. Pripravlja in vodi novinarka Marija Slodnjak.
Cerovec Stanka Vraza • Lan je uporabna rastlina
Po sledeh tisočletne tradicije
Društvo kmečkih žena Ormož je v Cerovcu Stanka Vraza pripravilo prikaz spravila lana. Okrog 20 članic je najprej zavihalo rokave in opravilo potrebno delo, potem pa so se poveselile ob pripravljenih dobrotah tete Marte. Za lan je vse leto skrbela Marta Gregorc, ki je lan posejala že drugo leto zapored. Tokrat na površini pet arov.
Lan je ena najstarejših gojenih rastlin, saj zgodovinski viri pričajo, da so laneno platno že kakšnih 3600 let pred našim štetjem poznali Egipčani, Hebrejci, Grki in Rimljani. Domovina lana se razprostira po Evropi in Aziji. Njegovo latinsko ime v dobesednem prevodu pomeni zelo uporaben. Lan je zares zelo uporabna rastlina. Poznamo 15 samoraslih vrst lana in eno, ki se goji za različne uporabne namene. Seme lana se uporablja za izdelavo zelo cenjenega lanenega olja in v zdravilstvu. Če ga vključimo v prehrano, pozitivno vpliva na številne stvari od zaprtja, povišanega holesterola, bolezni srca in ožilja pa vse do raka. Lanena vlakna pa se uporabljajo za tkanje. Platno, ki nastane, je gladko in primerno za poletna oblačila. Laneno platno je lahek in tanek material, ki lahko vpije do 23 % vlage. Lahko je naravne barve, beljen ali obarvan v različne barve. Uporablja se tudi za posteljnino, pregrinjala, brisače, spretna tkalka pa zna v blago vplesti tudi različne vzorce, ki pridejo še posebej lepo do izraza pri različnih prtih in prtičkih.
Tudi članice društva bodo letošnji pridelek lana podobno uporabile. Semena bodo šla v zdravilne namene in za peko kruha, vlakna pa bodo v dolgih zimskih delavnicah spremenile v lične izdelke, je povedala Marta Gregorc. Vse dele lana pa uporabijo tudi za prikaz pozabljene rastline in tradicije izdelovanja izdelkov iz nje
Foto: Viki Ivanuša
na različnih delavnicah po okoliških šolah. Tudi veliko odraslih ne pozna te bilke in načina predelave v platno. Zato za vse zainteresirane pozimi pripravljajo delavnice, na katerih so letos že tkale na statvah s štirimi listi prte z različnimi vzorci. Tako se je v zadnjih letih izoblikovala skupina, ki se redno srečuje pri različnih ročnih delih na Cerovcu. Na ta način ne le, da se ohranja tradicija in stara znanja, ampak so se tkalke štirikrat predstavile v Mercatorjevih centrih in si prislužile nekaj denarja. Del so ga darovale ivanjkovskim godbenikom za
Foto: Viki Ivanuša
V drobnih glavicah je spravljeno laneno seme, ki je zelo cenjeno v zdravilstvu, tu in tam pa kakšen zapozneli cvet še priča o tem, kako lepo modro je cvetel lan kakšen mesec nazaj.
jih pustimo ležati kakšnih 14 dni, da oleseneli deli sprhnijo, vlakna pa ostanejo. Če je bolj sušno, šopke tudi polivamo. Potem se snopki posušijo. Nekoč so jih sušili v krušni peči, saj je najlažje delati, če so zares dobro suhi.
Oleseneli delci se zlomijo s tukačem in trlico, potem se vlakna počešejo, spredejo, dajo na statve in lahko se začne tkati," je postopek popisala Marta Gregorc.
Viki Ivanuša
V čudoviti zeleni dolini v Cerovcu Stanka Vraza pri Ivanjkovcih je potekalo spravilo letošnjega pridelka lana, ki ga je Marta Gregorc, članica Društva kmečkih žena, posejala na petih arih.
nove obleke, del pa bodo porabile za izlet v Prekmurje.
„Lan je zelo nežna rastlinica, z drobnim semenom, zato mora biti zemlja dobro pripravljena, ko se v začetku aprila poseje. Cveti junija in njiva je takrat podobna nebu, saj so cvetovi svetlo modre barve. Zanimivo pa je, da lan cveti le v dopoldanskem času, potem pa cvet odpade, drugi dan pa se odprejo novi cvetovi. Lan se ne ža-nje, ampak se konec julija puli s korenino vred. Poveže se v male šopke in odstranijo se semenske glavice. Šopi se potem položijo po travi, kjer
Foto: Viki Ivanuša
Po puljenju je bilo treba ločiti seme od bilk.
Ptuj • 100 let Amalije Fridauer
Čestitke družine in prijateljev
Četrtega julija je 100. rojstni dan v krogu svojih najdražjih praznovala Amalija Fridauer, doma na Zagrebški cesti 78, kjer živi skupaj s snaho Štefko Fridauer in vnukinjo Anico, ki nesebično in z veliko ljubeznijo skrbita zanjo.
Ob jubileju ji je v imenu MO Ptuj Vladimir Koritnik, predsednik sveta mestnega sveta Silva Fartek. Čestitko vse lepo zaželela podžupanja Helena ČS Breg-Turnišče, in podpredsednik ob prazniku pa ji je napisal tudi ptuj-Neudauer, pri tem pa so jo spremljali sveta ČS Janez Rožmarin ter svetnica ski župan Štefan Čelan.
Amalija Fridauer se je rodila 4. julija leta 1911 v družini Lesjak v Lancovi vasi. Leta 1930 se je poročila z Martinom Fridauerjem iz Suhe veje. Prvo gnezdo sta si spletla v Dražencih, že kmalu pa sta si začela graditi hiško na nekdanjem Spodnjem Bregu, danes Zagrebški cesti. Hčerki Katarina Ki-ralj in Štefka Koser, prva je stara 76 let, druga 67 let, sta povedali, da sta se mama in oče trudila po najboljših močeh, da otrokom ni ničesar primanjkovalo, nikoli niso bili lačni. Za
preživetje je nekaj zraslo na domačih njivicah, oče je imel konje, z njimi je hodil orat h kmetom, da je nekaj zaslužil, doma so imeli krave, svinje, mama je tudi zelo rada šivala, ne samo za domače, temveč tudi za sorodnike, zelo rada je imela tudi otroke. Starost jo je pred štirimi leti priklenila na posteljo. Vsi skupaj se trudijo, predvsem pa snaha in vnukinja, da ji ničesar ne manjka, tako kot se je ona trudila zanje, ko je bila še pri močeh.
MG
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS f
Twmalni Carti
Foto: Črtomir Goznlk
V imenu MO Ptuj je Amaliji Fridauer vse lepo ob 100. rojstnem dnevu zaželela podžupanja Helena Neudauer.
Kvalifikacije v odbojki na mivki za turnir Beachmaster 2011
V Termah Ptuj se bo turnir odvijal v petek, 22. julija, med 10. in 18. uro.
Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj
Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu
Družinske vstopnice že od 35 €.
Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas. Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. Za vas smo pripravili:
MASAŽA MESECA - Bočno Aromatic Moor Mud masaža 125 minut ročna masaža + obloaa hrbtaI REDNA CENA: 38 €, CENA SAMO v JULIJU: 30,40 €
Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX-anticelulitni postopek, neaa telesa fcca. 60 minut) REDNA CENA: 48 €, CENA SAMO V JULIJU: 38,40 €
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Parti S

Prejeli smo
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo - edina prava opozicija občinski (»dvostrankarski«) oblasti
Kot smo obljubili že ob ustanovitvi gibanja, da bomo zelo kritični opazovalci vsega dogajanja v Kidričevem, menimo, da smo ljudem, s katerimi smo vsakodnevno v stiku, dolžni pomagati tudi na nepolitičen način. Ob problemih, o katerih nas seznanjajo občani iz različnih območij občine, in načinih dela in odločanja najvišjih funkcionarjev pri nas se zdi, da bomo postali edina kritična opozicija v senci, in tako opozarjali občinske veljake, da nam vsem skupaj prisluhnejo.
Kidričevo je na prelomu najhujše gospodarske krize, socialna stiska ljudi je vse večja, v Kidričevem pa se občinska oblast ukvarja z drugorazrednimi vprašanji, ki za občanke in občane niso tako zelo pomembna. Trenutno so v samem kraju Kidričevo največji problem de-ložacije, ki jih je po pričevanjih občanov čez 30, med njimi pa so tudi družine z majhnimi otroki. Župana Leskovarja zato sprašujemo, kako bo pomagal tem družinam, in ali jim sploh namerava priskočiti na pomoč v teh najhujših časih tudi občina. Nadalje ga sprašujemo, zakaj nimamo na upravi človeka (direktorja ali tajnika), ki bi
Prejeli smo
dejansko vodil občinsko upravo, da bi se lahko ljudje nanj obrnili, kot je bila to praksa doslej, kajti pri svetovalcu župana se verjetno ne morejo oglasiti s konkretnimi problemi. Menimo, da tudi pri nas, glede na okoliščine in dejstva, potrebujemo močno službo za družbene dejavnosti, kot jo imajo na primer v občini Ruše. Tam se s tem področjem ukvarja kar pet zaposlenih strokovnih delavk ter tri socialne oskrbovalke in s tem pokrivajo celotno populacijo prebivalstva, pa jih je le 220 več od nas. Kaj pa v občini Kidričevo? Niti enega »celega« zaposlenega ne premoremo na tem področju, zato se ni čuditi poraznemu stanju, ki smo mu priča. V prej omenjeni občini urejajo stvari sproti, ne kot je to v Kidričevem, kjer se zadeve kopičijo, potem pa udarijo kot strela z jasnega, ko skorajda ni več pomoči, družine pa so dobesedno na cesti.
Drug podoben problem so starostniki, ki potrebujejo oskrbovalno službo na domu, pa si ne morejo privoščiti plačevanja oskrbovalnine v polovičnem deležu. Kaj bo z njimi, kdo bo poskrbel zanje? Tu so še invalidi in njihovi problemi (invali-
Ptuj, kdo bo tebe ljubil!
Že nekaj let nismo na Ptuju postavili nove table, ki bi pohvalila urejenost ali ocvetli-čenost mesta. Še dobro, da ne dobimo table, ki bi grajala neurejenost mesta. Najmanj dve leti opazujem in čakam, da bi odgovorni začeli urejati mestni park ob reki Dravi, ki je bil ponos mesta nekoč. Sedaj je le še klavrna podoba parka, kjer ni več cvetličnih gredic, kjer so grmi neobrezani, eni se sušijo in bi jih bilo treba odstraniti, vse skupaj pa kaže na to, da je park pozabljen od tistih, ki bi morali zanj skrbeti.
Vzdolž celega parka je nekoč bilo 38 klopi, sedaj lahko sedimo le še na petih klopeh, kar pomeni, da imajo te klopi naslonjalo in vse deske na sedalnem delu. Vse ostale klopi so brez naslonjal ali pa sploh nobene
dom prijazna občina?!), da o skrbi za mlade, ki se v prostem času ne morejo družiti nikjer, občinski svet pa, namesto da bi jim stopil naproti, le tarna, kako se družijo v popoldanskem in večernem času na športnih igriščih in kako je to nedopustno, niti ne govorimo. Zato apeliramo na župana in občinski svet, da se teh problematik lotijo prednostno, resno in sistematično in se nehajo ubadati s stvarmi, ki so za naše otroke pogubne in strokovno dokazano škodljive, kot na primer pripojitev vrtca k šolama, kjer ne gre za dobrobit otrok, ampak za »ekonomsko računico« in pod krinko skrito maščevanje posameznikov. Žal pri nas sedijo v svetniških klopeh tudi ljudje, ki kar odkrito povedo, da jim je občinski proračun na prvem mestu in da jim otroci ob vprašanju »šparanja« sploh niso toliko pomembni. To pa je sramotno za svetnika (čeprav z odraslimi otroki) s takšnim stališčem.
Tudi glede strelišča v Apačah nas ljudje kličejo in naprošajo, naj vsaj mi »premaknemo voz«. Torej župana Leskovarja prosimo, da poda javno izjavo v zvezi s tem problemom, ker se men-
da strelske vaje izvajajo že s t. i. težkim strelnim orožjem, kar ljudi ne le moti, ampak jim je bilo obljubljeno, da se to ne bo dogajalo. Sami pa sprašujemo, kaj ima občina od tega vadbi-šča in ali ter kdaj bodo posredovali v zvezi s tem problemom. Kajti v županovi domeni je, da »svoje« ljudi zaščiti, da kakršne koli aktivnosti ne ogrožajo zdravja ljudi in bivanja, in ne kot je to s primerom Saubermacher, kjer je župan s svojo koalicijo največji pobudnik za gradnjo centra z odpadki, ki so se jim v drugih okoljih odrekli in jih z njimi vred »pregnali« iz svojih občin.
Da ima »naš« župan dvojna merila pri vsem, kar počne, in da ni župan vseh, ampak le »svojih«, kaže tudi dejstvo, da za nekoga, ki je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo 14. aprila, pripravi slavnostni sprejem, za drugega, ki je disertacijo uspešno zagovarjal 18. aprila pa ne. Morda zato, ker je prvi iz Jablan, drugi pa iz naselja Kidričevo?
Branko Štrucl, vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo
deske ni več. Na tej celotni dolžini sta le dva koša za smeti, temu ustrezno je nastlano po tleh v bližini klopi ali ostankov klopi, kjer se ljudje kljub vsemu zadržujejo.
Peskovnik je ravno tako neurejen, po pesku raste trava, borna igrala neurejeno štrlijo iz neprekopanega peska.
Ko poslušam in berem razprave o tem, kaj pomeni biti partnersko mesto v Evropski prestolnici kulture, in berem načrte, kaj vse bomo gradili v ta namen, se sprašujem, ali je kultura res samo neka prireditev ali dvorana, prostor za kulturno prireditev. Kaj pa ljudje, prebivalci tega mesta, naš način življenja, naše delovanje, okolje, v katerem se gibljemo, posegamo vanj, ga urejamo in prirejamo? Ali ni ureditev javnih površin,
parkov in ulic odraz naše kulture, našega odnosa do okolja, do kulturne dediščine, ki nam je zaupana v upravljanje? Nisem zasledila kake širše strokovne razprave s sodelovanjem javnosti o tem, kako, s kakšnim programom bomo sodelovali v celotnem gibanju predsedovanja. Mislim pa, da je prav v tem sodelovanju priložnost, da pogledamo po celotnem kulturnem okolju mesta in prav z urejanjem bivalnega in delovnega okolja pokažemo spoštovanje tega, kar imamo.
Sredi mesta imamo staro pokopališče, zbirko starih, izvirnih nagrobnikov, ki eni bolj drugi manj uničeni ležijo v zarasli travi ali pa se poskušajo prebiti skozi plevel. Okoli spomenika padlim v 2. svetovni vojni slak duši nasajene grmičke. Imamo
edinstveno priložnost, da ta prostor spremenimo v park, ki ne bi ponujal zgolj udobnosti parka, ampak bi bil hkrati odraz odnosa mesta do ostanka preteklosti, do okolja in spoštovanja vseh, ki so prispevali k življenju mesta. Sedanja podoba starega mestnega pokopališča pa je le odraz brezbrižnosti mesta do enega dela kulturne dediščine mesta.
To pisanje je nastalo, ker me moti ta neurejenost v mestu. Obenem pa bo morda spodbudilo nove ideje in predloge, kako se organizirati v priprave na doživljanje evropske prestolnice kulture, ki bo prestolnica kulture le, če jo bomo živeli tudi prebivalci mesta in ne le skupina, ki pripravlja programe.
Anka Ostrman
Hajdina • Priprave na občinsko praznovanje
Razpis za prejemnike priznanj
V občini Hajdina vsako leto ob prazniku občine, ki ga praznujejo v soboto pred martinovo nedeljo, pripravijo bogat program športnih, kulturnih in drugih prireditev, ki se pričnejo že septembra.
Foto: Črtomir Goznik
Poteka pa tudi že razpis za priznanja občine Hajdina. Predloge za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku bodo prejemali do 9. septembra. Priznanja občine Hajdina so naziv častni občan, priznanje Občine, zlata plaketa občine in zahvalna listina. V dosedanjem delovanju občine Hajdina so podelili le dve najvišji častni priznanji - naziv častni občan, prvi častni občan občine Hajdina je postal akademski kipar Viktor Gojkovič, drugi pa Darko Brlek, vrhunski
glasbeni in kulturni menedžer. Priznanja občine Hajdina se podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov.
MG
Prireditvenik		1
Petek, 22. julij		
9.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, pri preši: zbirno mesto za kolesarjenje po poteh občine
14.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, Zg. Ščavnica: slavnostno odprtje mostu čer reko Ščavnico
15.00 Zgornja Gorica pri Račah, Botanični vrt TAL 2000: alkimija, priprava sončnega eliksirja
16.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetniki in delavnica IN/EX/CHANGE Ptuj & Chicago
18.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, okrepčevalnica Šenk: tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave evropskih likovnih akademij - Dunaj,
Budimpešta, Ljubljana, Benetke 19.00 Cirkulane, pred osnovno šolo: 5. Aninski tek 19.30 Ptuj, Minoritski trg: performans Applause! Nemanja Cvijanovic 20.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, Kava bar Borza: družabne igre, turnir v taroku 20.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: začetek festivala Art Ptuj 2011, koncert
Rade Šerbedžija in Miroslava Tadica 21.00 Lenart, letni oder: festival Len-art / Sašo Hribar show 22.30 Ptuj, staro mestno jedro: poulično dogajanje, nastopi mladih glasbenikov
Sobota, 23. julij
8.00 Dornava, dvorišče za baročnim dvorcem: začetek srečanja starodobnikov v organizaciji društva Vitezi Pesničarji; ob 10.00 panoramska vožnja, druženje voznikov starodobnih vozil čez ves dan 10.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovno gledališka predstava za otroke Koga se
strah boji, nato delavnice za otroke - izdelovanje lutk 10.00 Ptuj, plaža Art Stays: risanje z umetnikom
10.00 Sela: srečanje starejših krajanov z mašo v podružnični cerkvi sv. Družine 11.00 Ptuj, pred gledališčem: koncert skupine Smooth Quintet 13.00 Ptuj, Salon umetnosti: odprti atelje
14.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, središče občine: postavitev klopotca 16.00 Žamenci: 38. gobarski praznik z odprtjem razstave 17.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: šaljive igre med krajani zaselkov občine
17.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe: predstavitev knjige Beyond Modern and Postmodern 17.00 Sela, igrišče pri osnovni šoli: vaške igre med vasmi KS Sela v organizaciji ŠD Selan
18.00 Grajena, dom krajanov: 11. krajevni praznik četrtne skupnosti Grajena 19.00 Sela, igrišče pri osnovni šoli: tradicionalni nogometni turnir med vasmi KS Sela 19.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: podelitev pokalov in priznanj ob
prireditvah ob Aninem tednu 21.00 Ptuj, terasa grand hotela Primus: prvi poletni plesni večer 21.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeno-plesni projekt Ma'a in plesna
skupina Alje Shaar 20.30 Ptuj, Mestno gledališče: HOLE - in Search of Opera without Opera 21.30 Ptuj, Hotel Mitra: Karibski večer z Marijo Masle in Los de Balkan 22.00 Ptuj, staro mestno jedro: poulično dogajanje, nastopi mladih glasbenikov
Nedelja, 24. julij
10.00 Borl, pri gostilni Herman in v okolici: praznovanje Aninske nedelje 10.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: glasbena čitalnica za otroke - glasbene zgodbe
10.00 Ptuj, plaža Art Stays: risanje z umetnikom, Marika Vicari (Italija) 10.00 Sela, podružnična cerkev sv. Družine: slovesna maša ob prazniku KS Sela 11.00 Ptuj, Slovenski trg: nastop tolkalne skupine Odklop 11.00 Sela: osrednja prireditev ob prazniku KS Sela s kulturnim programom, družabnim srečanjem in dobrodelnim srečelovom 14.00 Trnovska vas, športni park: prireditev Od brazde do kruha s prikazom mlatve 15.00 Žamenci: 38. Gobarski praznik
15.00 Lenart, ŠRC Polena: prireditev Tudi to je Liberija - druženje z liberijsko diasporo v Evropi
17.00 Stojnci, pri gasilskem domu: tradicionalna Aninska veselica 17.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetnikom Johannesom Kneslom iz ZDA 18.00 Ptuj, Hotel Mitra: okrogla miza na temo glasbena terapija in duševno zdravje 19.30 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: koncert, posvečen 200. obletnici rojstva F.
Liszta - Maraton mladih evropskih pianistov 20.00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Italija
21.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: koncert skupine Papir z gostjo večera Neisho
Sv. Ana v Slovenskih goricah, središče občine: žegnanjska nedelja. Bogoslužja bodo ob 7.00, 9.00 in 11.00. Ob 10. uri bo mimohod godbe na pihala, sledi zabava pod šotorom na platoju pri telovadnici, ob 18. uri pa še tradicionalna gasilska veselica s srečelovom.
Ponedeljek, 25. julij
10.00 Ptuj: Delavnica Art Stays Sodobna grafika 1
12.00 Ptuj, Vrazov trg: Intervencija v javnem prostoru / Odsev vina in poezije 2 - Stanka Vauda Benčevič
17.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetnikom Shawnom Deckerjem iz ZDA 18.00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Acquarium - Mariantonietta Bagliato 19.00 Ptuj, v parku za CID-om: koncert udeležencev mladinskih glasbenih delavnic 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: koncert Godalnega kvarteta Kalyana 22.00 Ptuj, Art Stays klub: video večer
Torek, 26. julij
10.00 Ptuj: Delavnica Art Stays Sodobna grafika 2
16.30 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetnikom Robinom Starbuckom iz ZDA 18.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: okrogla miza na temo fotografija danes, nato odprtje fotografske razstave Mesta / Cities: Tanja Verlak, Matej Sitar, Stojan Kerbler 18.00 Ptuj, vinska klet ptujskega gradu: potopisno predavanje »S kolesom po Japonski« s Simonom Erženom
20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: dobrodelni koncert Ples za Japonsko - Dou
Kalypso, Miha Rogina in Sae Lee 21.30 Ptuj, Dom Kulture Muzikafe: glasbena predstava PsychoPATTYa sexualis, vrnitev porno dive
21.30 Ptuj, Slovenski trg: LightArt 1st glow & otvoritev prvega dela svetlobnih instalacij Art Stays
Mestni kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja: animirana komedija Kung fu panda 2 - sinhronizirano v slovenščino (vsak dan ob 17.00), pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi (vsak dan ob 18.50) in komična drama Mammuth - art program (vsak dan ob 21.15).
Program TV Ptuj	j» ( nmjrt IIMHUU )	1
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: Prvih 15 let ansambla Goličnik (1. del) in Veliki koncert najboljših dalmatinskih klap (2. del, Sto;		
	žice 2011).	
PETKOV VEČER \	
Bodite nocoj	i
i) družbi oddaje	¿Ž i
Z glasbo do srca z ^	Wdo 1
na radiu Ptuj	1
z Marjanom	www.rodlo-tednlk.si H
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih.Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika 031 371 187.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
DRVA, bukova, cepana, lepa, ugodno (tudi v hlodih) prodam, možna dostava. Tel. 051 632 814.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO PRODAMO rezan les za ostrešje, deske, letve, morale, opaže ter bruna. Možna tudi dostava. Kontakt 051 325 033 in 041 642 055.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM telico v 9. mesecu brejosti, simentalko. Tel. 781 01 71
PRODAM rdeče vino, brajde, bio, 100 l. Tel. 031 425 878.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3,70 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM belo vino ali menjam za seno. Tel. 040 188 337.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
PRODAM belo haloško vino. Tel. 041 936 471.
PRODAM telico simentalko, brejo osem mesecev, ali zamenjam z vašim doplačilom za manjšo teličko simen-talko s približno težo 180 kg. Kličite GSM 031 360 221.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, slamo v okroglih balah in odojke. Tel. 041 368 437.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, po 3,80 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM 200-kg svinjo, 500 kg ječmena in 300 l belega mešanega vina. Tel. 051 431 337.
PRODAM domače (štajerske) breskve na tržnici v Lenartu vsak četrtek in petek. Se priporoča Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddamo enosobno stanovanje na Ptuju, takoj vseljivo. Tel. 031 784 619.
V	NAJEM oddam enosobno komplet opremljeno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 041 915 645.
ODDAM sobe na morju, souporaba kuhinje. Inf. na www.Rivijera-Pakle-nica.Hr.sobe, Marica, Starigrad Pa-klenica.
NEPREMIČNINE
PRODAM 2,5-sobno stanovanje, 70 m2, letnik 1979, ugodno, za 66 tisoč €, na Rimski pl. na Ptuju . Tel. 031 309 959.
PRODAM bivalni vikend, 100 m2, voda, elektrika, centralna kurjava, v Gradiščih pri Cirkulanah, cena 56 000 €. Tel. 031 309 959.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajev-cih. Telefon 031 233 264.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
a prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v juliju in avgustu med
ostalim preberete o novostih sadnega izbora za
Slovenijo - tokrat o jagodičju, nadalje o delih v
vinogradu v poletnih mesecih, o pridelavi penečih
vin, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi pora na ekološki način ter o pridelavi endivije. Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.

RADIOPTUJ
w 89,8° 98,2 °ICH3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeaa
Petsk 22.!. 10:05 Hrana in vira 10:30 Ptujska kronika — pan. 10:45 Povabilo na kavo-par. 11:10 SpoznajmDso.com 12:00 Modro
12:35 Kultura na dlani - pregled Art Ptuj 2010 in
riapovsdrik 2011 16:00 KamBrtlirrafolk 16:30 Potka in majolka 17:35 Hrana in lino 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:15 fie^i TV - Ormož
19:45 Kultura na dlani - pregled Art Ptuj 2010 in
napovodnik 2011
20:00 Ptujska kronika -pon.
20:15 Spoznavamo občini
20*30 Povabila na kavo-pon.
20:55 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
Sobota 23.7.
9:30 Otroška oddaja GnriSnica 10:30 Moto scena
10:60 Kultura na dlani - pregled Alt Ptuj 2010 in
nap ovednik 2011 11:25 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:15 Sboznajnmo.com 14:10 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 16:66 Polka in majolka 1W0 Ptujska kronika -pon. 19:00 Irt Ptuj 2010-1. oddaja 19:10 Koncert Tomaž Pangov
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:15 Spoznavamo občine 20:30 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Art Ptuj 2811 -1. oddaja pon. 21:10 Spoznajmoso.dom 22:00 Ptujska kronika-pon. Nedelja 24.7.
9:25 Otroška oddaja Gorišnica 10:25 Modri
11:00 SrtPtuj 201!-i, oddaja pon.
11:10 Spoznajrnose.com
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Spoznavamo občino
12:30 Noto scena
12:50 Lokacija Slovenija
13:00 Pregled tedna
13:20 Ptujska kronika-pon.
13:35 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
14:4! Povabilo na kavo-pon.
15:10 Progi od todna
16 00 Art Ptuj 2011-1. oddaja pon.
16:10 Polka in majolka
17:15 Hrana in vino
1810 Spoznavamo občino
18:26 Povabilo na kavo-pori.
19:00 Art Ptuj 2011 2. oddaja
19:10 Spoznajsiosi.eoiti
20:00 Proglod tedna
20:20 Ptujska kronika - pon.
21:00 Art Ptuj 2011-2. cddaja pon.
21:10 Reji TV Ormož
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 22.7.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Literarni natečaj v Lenartu 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Likovna kolonija 2010 13:30 Video strani 17:00 Utrip iz Ormoža 18:00 Twiriing Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Tamburaški koncert Pika Poka 23:30 Video strani
I
TV
www.siptv.s
NEDELJA 24. 7.
8:00 Otroška oddaja 9:00 80. Let PGD Gerečja vas 10:10 Kuhajmo skupaj 11:00 Koncert Janeza Ferleža 13:00 Predaja gasilskega avta PGD Žamenci 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Folklorni večer 1. Del - Cirkovce, 2011 18:30 Twiriing Lenart 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 21:25 Video strani
SOBOTA 23.7.
8:00 Žetev v Prvencih
9:10 Kuhajmo skupaj 10:00 Twiriing Lenart 11:00 Vaške igre in praznik vasi Bukovci 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 20:00 Praznovanje ob Izidorju v Novi Vasi 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 23:55 Video strani
PONEDELJEK 25. 7.
8:00 Dan vrtca na Vidmu
9:20 Žetev v Prvencih 11:00 Utrip iz Ormoža 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Koncert Janeza Ferleža 20:00 Praznovanje ob Izidorju v Novi Vasi 21:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Donava
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
I ZA PETKOVO	IZDAJO I
do Četrtka zj litra	j do s. ure
1 ZA TORKOVO	IZDAJO j
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^i nutukur/icu
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2 x polpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' Dvoposteljna soba v Hotelu Convcnt***{*j
' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Adria Ankaran
Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba v Hotelu Convcot***(*j
' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
FE] Catering
BIOTB^Ü
liutcmel
Gostiln*
Ribič
prm C.jp Trenutni vrstni red:
A
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	JANKO LAMPRET - DOLINA WINETTU
3.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
4.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
5.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
6.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
7.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA
8.GELIKA	BREZNIK - BAR GELIKA
9.	BRIGITAZEMLJARIČ - DIN-DON 10. ANICA VRHOVŠEK-BAR KUHAR
Akcija poteka od 1.7. - 19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
GLASOVALNI KUPON
^uj nutukur/icu
£0^£T|A aott
Glasujem za:________
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:___
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 25.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
PVC - LES - ALU
߀LCONT d.o.o. fajot/aF*"	êeteda, oêoefuje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj^ Oprema Barva
renaulttwing01,2 pack	2000	1.400,00	2xairbag	kov. modra
citroen c4 picass01,6 hdi comfort	2007	7.900,00	prvi last.	kov. zlata
opel cosmo antara 2,0 cdtiavt.	2007	16.200,00	serv. knjiga	kov. siva
volkswagen sharan 1.9tdi basis	2005	9.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01,2rn	1998	1.250,00	prva reg. 99	kov. srebrna
renault twingo 1,216v dynam. quickshift	2007	6.150,00	avt. klima	kvo. srebrna
citroen picass01,616v elegance	2006	6.250,00	prvi last.	kov. srebrna
fiat punt01,2 sx	2001	2.350,00	serv. knjiga	kov. sv. zelena
toyota corolla 2,0 d-4d terra	2003	4.550,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01,5 dcibilabong	2003	3.480,00	klima	kov. srebrna
seat ibiza 1,2 stella	2003	3.750,00	prvi last.	rdeča
peugeot 2061,1 xr	2001	2.250,00	serv0 volan	kov. modra
chevrolet lacetti 1,416v se	2004	4.150,00	prva reg. 05	kov. bordo
peugeot 807 2,016v sx	2003	6.500,00	avt. klima	bela
opel astra1,416v enjoy	2005	6.300,00	ser. knjiga	kov. srebrna
audi a84,2 quattro	1996	2.650,00	avt. klima	kov. srebrna
ford fiesta viva 1,3	2004	4.280,00	prvi last.	kov. sv. modra
peugeot 3071,4hdixr	2005	5.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
hyundai accent 1,3 gli	2002	2.320,00	klima	kov. modra
alfa rome0 156 2,0ts selespeed	2003	4.750,00	avt. klima	črna
mercedes-benz slk 230 roadsterkomp.	19%	6.300,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen eos 1.4tsi	2010	18.900,00	serv. knjiga	kov. Črna
jeeo grand cherokee 2.7td avt. 4wd	2002	7.900,00	avt. klima	kov. siva
kiaceed 1,416v	2007	6.790,00	prvi last.	kov. temno modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 TDI KARAVAN T1FTR0NIC	2000	3.980,00	AVT. KLIMA	MODRA
AUDI A6 2.0 IDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRN
BMW 318 D LIMUZINA	2007	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C31.4 HDISX PACK	2008	6.450,00	KUMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDIDYNAMIQUE	2009	12.680,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C51.6 HDIC0NF0RT KARAVAN	2009	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TREND	2009	10.150,00	ALU PLAT.	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CD KARAVAN	2006	7.980,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
OPEL C0RSA 1.216V ENJOY EASYTR0NIC	2008	7.780,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT	2004	5.680,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2008	9.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DO LATITUDE	2008	8.680,00	PAN0R. STREHA	KOV. BEŽ
TOYOTA COROLLA 2.0 MD	2003	4.450,00	ALU PLAT.	SREBRN
VW POL01.2	2005	5.480,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI CONFORTUNE	2008	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.5 TDI SYNHR0 TIPTR0NIC 4X4	2002	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2006	10.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
Bolečina se da skriti, tudi solze včasih zatajiti, a ti ne veš, dragi Jože, kako zelo boli, ker tebe v najinem domu zdaj več ni.
SPOMIN
24. julija 2011 mineva 1 leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Jože Matjašič
IZ OREŠJA 37, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko z lepo mislijo nanj.
Vsi, ki te imamo radi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
19. julija sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga mama
Matilda Šamperl
IZ DRAŽENCEV 55 A
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Njeni najdražji
íPoítaiajÍE nai. na ius.touns.rn ijitztul
RADIOPTUJ
tut
www. ra d i o-ptu j^sT^)
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
raimo
m© um
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
JULIJ je pravi čas
nudimo, izvajamo izolacijske fasade,
novogradnje, adaptacije, rušenje objektov, ograje, tlakovanje, dobavo in vgradnjo notranjih vrat, ureditev okolja. Predračunski elaborat, popusti v juliju.
STEBER gradnje, d. o. o.,
Regentom ulica 4, Maribor. Tel. 040 499 426.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
i
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Ion Brigita
¡jnlkova cesta 3, rtuj	www.fHzerrtvo-briBita.com
02 77645 61
lta.pusnlk@amte.net NOVO: LINIJA KERASTASE
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se ne tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, svakinje in botre
Neže Brus
IZ PODVINCEV 81 * 4. 1. 1958 t 14. 7. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala Bolnišnici Ptuj, gospe Milici za opravljeno molitev in besede tolažbe, g. župniku za opravljen obred, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Mitja in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in babice
Marije Čeh
1944-2011
IZ TRNOVSKE VASI 45 B
bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na
njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše: nam pa izrekli pisna ali ustna sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Rajnerju za darovano mašo zadušnico, cerkvenim pevcem in molecu g. Danilu Dobaju za večerne molitve. Hvala tudi govorniku gospodu Karlu Vurcerju za ganljive besede zadnjega slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, Društvu upokojencev Trnovska vas, Rdečemu križu Trnovska vas, Mariborskemu vodovodu, Kmetijski zadrugi Ptuj, Papir servisu Lenart, Društvu kmetic Trnovska vas, Bolfenškemu društvu starodobnih vozil in Lovskemu društvu Trnovska vas. Težko bi v teh težkih trenutkih brez naših dobrih sosedov in prijateljev - iskrena vam hvala. Hvala Pogrebni dejavnosti Jančič - Almaja, d. o. o., iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: sinovi Milan, Poldi in Sandi z družinami in sin Robi
Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ..., kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Cafuta
Z GORCE 69 PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku, ge. Marici za poslovilni govor, Sindikatu PP - PC Logistika služba za promet, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Mir in vsem sodelujočim pri žalni slovesnosti.
Žalujoči: sinovi z družinami
Kidričevo • Zgodba o nesrečni hiši številka 13
Obupana Jožica Petrovič pričakuje pomoč občine
V industrijskem naselju Kiričevega, v Taborišču, kot pravijo nekdanjemu barakarskemu naselju tik ob Talumu, kjer je pred leti zraslo podjetje Boxmark, se dogajajo čudne reči. Eno od krutih zgodb, o hiši, ki je danes ne bi smelo biti, nam je zaupala obupana Jožica Petrovič.
Težave Jožice Petrovič, ki že več let pridno dela v laboratoriju Perutnine Ptuj, so se pričele že avgusta lani, ko so se okrog njene hišice z urejeno okolico, v industrijskem naselju 13, nenadoma pojavili delavci s stroji in na njenem dvorišču brez opozoril pričeli podirati drevesa ter vrta z okolico, podrli so celo zidano garažo. „Ne občina, ne kdo drug me o početju delavcev ni obvestil, kar me je zelo presu-nilo, saj je to moja rojstna hiša. Šele ko sem se sama pozanimala in na podjetju Boxmark vprašala, če vedo, za kaj gre, sta mi gospod Ferk in nato še gospod Trobiš pojasnila, da je Boxmark postal lastnik vsega zemljišča okrog hiše in da na svoji zemlji pač gradijo." Jožica v omenjeni hiši živi vse od rojstva, od leta 1968: »Moja starša, mati Julijana Hliš, je ves aktivni del svojega življenja delala pri Gradisu, ki je imel v tej hiši stanovanje za svoje pred-delavce, oče Franc Petrovič pa je delal v Talumu. Mati mi je že v mladosti povedala, da sta z očetom za hišo najprej plačevala najemnino, nato pa sta jo odkupila od Gradisa. Šele avgusta lani, ko so se pričele težave, sem izvedela, da je hiša vpisana na Občino Kidričevo. Zadevo sem z občino Kidričevo želela urediti, vendar so mi v dopisu odgovorili, da občina ni lastnik nepremičnine, ter dodali, da je lastninska pravica nad nepremičnino vpisana v korist Republike Slovenije, na delu parcele pa je po zemljiškoknjižnem vložku vpisana lastnina na splošno ljudsko premoženje. Tedanji tajnik Janko Hertiš je sicer predlagal, kaj bi bilo treba storiti, da bi lastnino uredili v obojestransko zadovoljstvo, žal pa se to še ni zgodilo. Za rešitev tega problema si veliko prizadevam, a sem pri tem ostala čisto sama in nemočna, saj je oče umrl že leta 1996, mati pa leta 2004."
Ali starša in pozneje vi niste preverjali, kako je z lastništvom hiše?
Foto: M. Ozmec
Obupana Jožica Petrovič pričakuje, da bodo na občini njene težave vzeli resneje in jo zaščitili.
„Ne nikoli nisem slišala, da bi bilo z lastnino sploh kaj narobe. Vedeli smo, da je hiša končno naša, saj sta jo starša od Gradisa odkupila po vseh pravilih. Zato tudi po njuni smrti nisem imela s tem nobenih skrbi, saj sem bila trdno prepričana, da je bilo lastništvo že zdavnaj urejeno in notranjost sem si uredila. Pa tudi če je bilo z vpisom ali prepisom lastništva kaj narobe, se mi zdi sporno, da me, kot občanko in stanovalko, ki v tej hiši prebivam že prek 40 let, ni nihče obvestil, da je bilo zemljišče okrog hiše prodano. Slišala sem celo, da je prodana vsa zemlja do roba moje hiše, pa me o tem ni nihče obvestil, še manj o pričetku gradbenih del."
Kaj pa bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi zadevo vendarle uredili?
„Res ne vem več, kaj bi storila, saj sem v svoji hiši kot nekakšen ujetnik. Z desne strani so jo z gramozom obsipali do višine enega metra, zasipali so tudi greznico, da sedaj ne morem do nje. Zaradi nenapovedanih in grobih posegov na zemljišču tik ob hiši sem že od lanskega avgusta močno prizadeta. Zamislite si, kaj človek doživlja, ko nekega jutra brez kakšne napovedi zabrnijo gradbeni stroji in ti začno pred tvojimi očmi podirati brajde, sadna drevesa, vrt in
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Do svoje hiše se lahko Jožica Petrovič pripelje le skozi ozek prehod sredi kupov gramoza.
urejeno okolico, ti pa lahko samo strmiš in nemočno gledaš. Psihično sem bila popolnoma na dnu, tako da sem s pomočjo zdravnikov in zdravil komaj prišla malo k sebi. Pa so me 8. julija letos, ko sem prišla iz službe, prizadeli še huje, saj je bila hiša z vseh strani obsipana s kupi gramoza, tako da z avtomobilom sploh nisem mogla več do nje. Odtočni del žlebov so odtrgali, dober meter od hiše so postavili hi-drant, ob njem cesto in na drugi strani veliko halo. Pozneje so mi skozi velik nasip gramoza in odpadne zemlje skopali zasilno pot, tako da se lahko sedaj do hiše spet pripeljem. A noč in dan živim v strahu, saj ne vem, kaj se bo zgodilo. Pričakujem, da bodo na Občini Kidričevo moje težave vzeli resneje in me kot svojo občanko nekako zaščitili, saj sem v hudi stiski. Vedno ko se vozim iz službe proti domu, sem vsa prestrašena, saj ne vem, kaj me doma čaka. Strah me je tudi, da mi bodo nekega dne zaprli še dovozno pot. In kaj naj storim potem? Živim v nemogočih razmerah, to je življenje, ki ga ne bi privoščila nikomur, stanje je nevzdržno, le s pomočjo zdravnika in zdravil lahko še zdržim, sicer ne vem, kaj bi bilo z mano."
Župan: Petrovičeva ni predložila dokaza o odkupu hiše
Župana občine Kidričevo Antona Leskovarja, ki zadevo že dobro pozna, smo povprašali, ali bodo Jožici Petrovič priskočili na pomoč, ali bodo svoji občanki pomagali. »Naši občanki Jožici Petrovič je Občina Kidričevo želela z ureditvijo lastninsko-pravnih zadev pomagati že leta 1999, vendar takrat Občina dejansko spornih parcel ni imela v svoji zemljiškoknjižni lasti, da bi lahko zadevo uredila, pri čemer je bila osnovna zahteva, da gospa Petrovič predloži dokazila o odkupu nepremičnine v letu 1968, na kar se je sklicevala. Teh dokazil, razen najemne pogodbe za čas enega leta, očitno ni predložila. Tudi v lanskem letu, še preden se je kompleks parcel v industrijski coni prodal družbi Boxmark Leather zaradi širitve dejavnosti, smo precej časa namenili Petrovičevi in jo pozivali, naj predloži kakršnokoli listino, ki bi lahko dokazala njeno legalno pridobitev lastninske pravice. Z njo smo opravili številne pogovore in sestanke na občini, vendar ona teh listin ni nikoli predložila. Iz tega smo skupaj z njo logično zaključili, da tovrstna listina očitno ne
Pogled na hišo številka 13, ki je z desne strani popolnoma obsipana z gramozom, ob njej pa so postavili hidrant. Prav tako je prodana vsa zemlja dobesedno do roba hiše.
obstaja, saj bi se sicer nahajala kje v arhivu. Pojasnili smo ji, da lahko Občina z občanom uskladi zemljiškoknjižno stanje samo na podlagi dokazila o pridobitvi lastninske pravice, v nasprotnem primeru bi šlo za podaritev nepremičnine občanu, ki nima zakonske podlage. Žal ji nismo mogli priznati niti priposestvovanja, saj to na družbeni lastnini ni možno. Iz vsega izhaja, da je bila gospa Petrovič ves čas in pravočasno informirana o nameri občine, da kompleks v industrijski coni proda družbi Boxmark Leather. Ker zadeve v dogle-dnem času ni bilo možno rešiti, smo se odločili, da parcel, na katerih se nahaja stanovanjska hiša in pomožni objekt gospe Petrovič, ne prodamo in ju še naprej obdržimo v občinski lasti, s čimer smo na edini možen in zadovoljiv način zaščitili interes gospe Petrovič. Vsa nadaljnja ravnanja na terenu pri gradnji nove proizvodne hale niso bila v moči občine, vendar smo vseskozi družbo Boxmark Leather opozarjali, naj gradnjo izvaja tako, da ne krati pravice gospe Petrovič do normalnega življenjskega okolja, vse dokler ne doseže-
mo tripartitne končne rešitve v smislu njene preselitve.«
Glede možnosti dolgoročne rešitve situacije, pa župan pravi: »Rešitev je možna samo v kontekstu že sklenjenega dogovora med Občino Kidričevo, družbo Boxmark Leather in Jožico Petrovič, od katerega je na naše presenečenje po zavlačevanju enostransko odstopila prav gospa Petrovič. Občina je izpolnila svojo obljubo, da gospe Petrovič priskrbi nadomestno najemniško stanovanje v Kidričevem. Tripar-titna pogodba o medsebojni ureditvi razmerij, ki je bila po našem mnenju za gospo Petrovič ugodna, je s podpisi obeh ostalih udeležencev dolgo časa čakala na mizi občinske uprave, manjkal je le še podpis gospe Petrovič, ki je ni podpisala kljub sklenjenemu končnemu dogovoru in dejstvu, da smo upoštevali skoraj vse njene želje. Prepričani smo, da so jo njeni svetovalci v zadnjem hipu zavedli, da je možno glede višine odškodnine še kaj izsiliti, vendar so ji ti namesto sporazumne in dobre rešitve povzročili dodatne težave in verjetno tudi stroške s sodnim reševanjem zadeve.«
M. Ozmec
... osvežitev v pomaranči
Črna kronika
Odkrili še en ukraden BMW
Foto: arhiv policije
V	ponedeljek, 18. julija, ob 14.50, se je na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom znamke BMW X5 pripeljal 41-letni državljan Češke. Pri pregledu številke šasije je bilo ugotovljeno, da je le-ta prenarejena. Na podlagi dejanske številke šasije je bilo naknadno ugotovljeno, da je bilo vozilo leta 2009 ukradeno na Slovaškem. Vozilo je bilo zaseženo, zoper voznika bo podana kazenska ovadba.
Čelno v tovornjak
18. julija popoldne se je izven naselja Ivanjkovci zgodila prometna nesreča III. kategorije. 40-letni voznik osebnega vozila iz Murske Sobote je zaradi nepravilne strani vožnje čelno trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Voznik osebnega vozila se je v nesreči hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Bolnico Rakičan, kjer je ostal na zdravljenju.
Neuspel poskus ropa
V	nedeljo ponoči, 17. julija, je neznani storilec v Račah z zunanje stene trafike odstranil zvočnik alarmne naprave, ki je zaradi prekinitve napetosti med senzorjem in zvočnikom sprožil alarmno napravo. Neznanec je z zvočnikom pobegnil s kraja neznano kam. O sprožitvi alarma so občani obvestili lastnika, ki je ob 3.45 prišel do trafike in pri vhodnih vratih opazil neznanca, ki je vlamljal v trafiko. Ko je vlomilec ugotovil, da se mu približuje oseba, je s kraja pobegnil. Z ogledom na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec poskušal na vzvod vlomiti skozi vhodna vrata v prostore trafike, vendar je bil pri tem zaloten in pregnan s kraja. Škoda, ki je nastala s tem dejanjem, znaša 300 evrov.
Pijanemu zasegli avto
V	sredo ob 21.20 so policisti PP Lenart v Zavrhu ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljena. Pri postopku so policisti vozniku odredili še preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal (0,77 mg/l), da je bil voznik pod vplivom alkohola. Vozniku so policisti zasegli osebni avtomobil, zoper njega pa bodo podali še obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
Napoved vremena za S love nijo
ČejeJakob (25.) lep, i božič mrzel,
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, danes v severni in vzhodni Sloveniji tudi pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Hladno bo.