Poštnina plačana v gotovlrf Maribor, čcirfck 24. avgtista 1933 Štev. I9t četo vir. (XIV, MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Ooapoaka tri. It / Telefon urednlitvn 9440, uprave 34B5 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob IS. uri t Velja meeeEno prejemov v upravi aO po poiti 10 Din, doatavljen na dom 13 RVt f Oplnil po eenilni / Opiaao aprejema tudi oglaani oddelek »Jutra* v LJublJanr i PeSlnl tokovni reEun M. 11.40C JUTRA 99 Boj Židov za lastno domovino H CIONISTIČNEMU KONGRESU V PRAGI. V Pragi zboruje te dni osemnajsti ci-0 n i s t i č n i kongres, katerega se udeležuje okoli 400 židovskih delegatov 48 držav Evrope in drugih celin. Ta Ingres gotovo ne bi bil tolike važnosti, bi se morali ukvarjati ž njim podrobne, če se ne bi prirejal v času, ki je za Nadaljnjo usodo Židov tako velikega in °dločilnega pomena. Dejstvo je namreč, jto ie židovsko ljudstvo po ne še 150 leto, kar so mu bile med krščanskim sve-tom priznane državljanske pravice kakor vsem drugim državljanom (najprej v ‘ fanciji po veliki revoluciji 1. 1791), zo-Det v resni nevarnosti, da jili izgubi, odnosno jih je vsaj v Nemčiji že izgubilo. Novo besno gonjo proti Zidom je zajjočel uarodni socializem in število 565.000 Ži-dov v Nemčiji se tako naglo manjša, da j1*1 bo naposled v najboljšem primeru osta morda le še 100.000. Pa tudi drugod Vstojajo proti Židom stari in novi vražniki. P° preganjanja Židov so Hitlerja toivedli razni vzroki, najgloblji pa je bi« 0 sovraštvo do marksizma, katerega Ustanovitelj je bil Zid M a r x. Po Hitlerjem, ali nemškem narodnosocialistič-|jem zgledu, so napovedali Židom boj se-ai tudi vsi drugi narodni socialisti in fa-'sti, razen italijanskih. Tako opažamo °uan odpor proti njim v Romuniji, Bol« r^r>ii, na Irskem in drugod, da ne govo-jtoio o stalnem nerazpoloženju »raznih« adžarov, ki jih pa vlada še kroti. Naj-ecja nevarnost bi pa nastala za Žide primeru padca ruskega boljševizma, .?iti tedaj bi šlo za usodo več ko tretje vseh Zidov na svetu. Ruski nacija Zližem, ki bi sledil gotovo boljševizmu, 'krvavo obračunal z glavnimi pomoč-. ki rdeče revolucije 1. 1917. Tako posta-. Marksizem usoden za vesoljno ži-Jstvo. In 13,700.000 Židov, razkropljeno Po vsem svetu, ima dosti vzrokov, razpravlja na osemnajstem cionistič-jjjj?1 kongresu v Pragi o ukrepih, ki bi /1 Potrebni za bližajočo se nejasno Ročnost. bodočnosti sl Židje sami niso ^Polnoma edini; dočim se eni zavzema-naj se pojem Židov kot n a r o d a ja r.zp in se zato pospeši popolno a s i m 1 2anr\Ja’ so torugi še z večjim ognjem In j 1,0 narodno dograditev židovstva drj e,° *a ustanovitev lastne neodvisne ^Vnosti. Xa druga skupina so cionisti, torej prav tisti, ki te dni zborujejo v Pragi. Ustanovitelj obnovljenega cionizma Th. H e r z 1 jim je dal 1. 1897. podlago za vse kar so doslej izvedli in kar še nameravajo. Uresničenje prvih sanj jim je prinesla svetovna vojna z razkosanjem cesarske Turčije in dodelitvijo Palestine Angliji v upravo. S tem je bila omogočena repatriacija, nova kompaktna naselitev v stari domovini Palestini, iz katere so bili v drugi polovici prejšnjega tisočletja razganani po vsem svetu. Toda Erez Jisroel (Palestina) jc s svojimi komaj 26.300 kvadratnimi kilometri dosti premajhna dežela, da bi mogla sprejeti vase večji del Zidov. Mimo tega je tam Še okoli 600.000 Arabcev in okoli 90.000 kristjanov raznih narodnosti. Zaradi arab skega odpora je naseljevanje Zidov v Palestini zadnja leta skoraj ustavljeno. Danes tvorijo tam šele četrtino prebivalstva. Tja se torej iz Nemčije izseljeni Židje ne morejo kompaktno naseliti, zato so si poiskali zaenkrat zatočišča največ v Franciji, Angliji, Holandiji, Belgiji, Poljski itd. Predsednik praškega kongresa in ci-onistične eksekutive Nalium Sokolov je dejal v svojem velikem govoru v torek, da mora preganjanje napotiti Žide k iskanju lastne domovine, v kateri bi dobili zatočišča predvsem preganjani bratje. Edina pravilna rešitev židovskega vprašanja je ustanovitev židovske nacionalne države. — Kod bo cionizem iskal tal za to državo? V Palestini so zaenkrat razmere pretesne, a to je bila nekoč edina prava domovina Zidov, vanjo so v povojnih letih investirali težke milijone in do nje imajo popolno pravico. Bilo bi torej umestno, da bi se jim popolnoma pre pustila, Arabci, ki so poznejši priseljenci, imajo še dovolj prostora v svojih drugih popolnoma neodvisnih državah. S preureditvijo sedaj nerodovitnih tal v polja, bi se dala razviti še znantna kolonizacija poljedelcev, ostalo bi pa prevzela nova industrija. Vsi Židje se itak nikoli ne bodo skupno naselili. Z ustanovitvijo resnične židovske domovine in nacionalne države bi dobili Židje na mah drugačen položaj, kakor ga imajo sedaj. Bo pa Anglija pripravljena iti tako daleč? Po Izjavah in dolžnostih, ki jih je sprejela z mandatom nad Palestino, bi to morala storiti! NEVARNOSTI MUSSOLINIJEVIH NAČRTOV. — PROGRAM NARODNIH SOCIALISTOV. — INTERVENCIJA V RIMU. — KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV PRI MUSSOLINIJU. | LONDON, 24. avgusta. »Manche-i ster Guardian« se bavi v daljšem člait-1 ku z Italijo in opozarja na to, kako se Mussolini trudi spraviti svoje prijateljstvo z Nemčijo v sklad s svojo vlogo zaščitnika Avstrije. Predsednik ita lijanske vlade se odkrito trudi rešiti to zamotano vprašanje s kompromisom, s katerim .naj bi se zadovoljila tako Berlin kakor tudi Dunaj. Navidez no skuša Mussolini navezati stike tudi z avstrijskimi narodnimi socialisti. S tem pa bi se znatno okrepila revizionistična fronta, kar bi pomenilo za vso Evropo veliko nevarnost. Francija in Anglija naj pripišeta sami sebi vso krivdo, če bo prišlo zaradi njunega brezdelja do takega aranžmana v Mussolinijevem smislu. V tem primeru bi bila sicer samostojnost Avstrije navidezno ohranjena, dejansko pa bi prišla ta država pod odločilni vpliv Berlina in Rima. PARIZ, 24. avgusta. »Temps« piše v svojem razpravljanju o napetosti med Berlinom in Dunajem, da je zedinjenje vseh dežel, kjer se govori nemški jezik, ena najbistvenejših točk programa narodno-socialističnega gibanja. Če bi hotel Hitler opustiti rešitev vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji, bi se moral izneveriti svojemu lastnemu programu. Če bo ta zadeva sedaj le napol rešena, je treba biti pri tem prepričan, da bo Hitler Avstrijo pri prvi ugodni priložnosti krat-komaio zasedel. Priključitev bi se dala preprečiti le tedaj, če bi še srednja Evropa gospodarsko okrepila. To pa je brez sodelovanja male antante popolnoma izključeno. Boj Avstrije proti narodnim socialistom Lacija duhovnika dr. pirch Bergerja, uspešna hišna preiskava V SAALFELDU. SOLNOGRAD, 24. avgusta. V mestu Saalfeldu je bilo izvršenih več hišnih preiskav pri Članih narodnosocialistične stran ke in je bilo najdenih ob tej priliki 10 vojaških pušk, 18 lovskih pušk, 16 samokresov, 15 bajonetov, 4 sablje in velika množina dinamita ter ekraslta. Mimo tega je policija zaplenila tudi ogromne množine propagandnega materiala. »£23* 24. avgusta. V sanatoriju Gra-SitjjoUfe” i® bil aretiran duhovnik dr. ciaji ?. Pirchberger zaradlago sveta°nference stalnega gospodarske-antante vzet gospodarski Plstra ,jr c®poslovaškega zunanjega mi-tri dr? ^a> b® katerem naj bi se ?'U*Se' 0toeVe 1 e antante v vzajemnem £* to-rrv],^ blagovnem prometu poslu-frajaj , jo gospodarskega režima ki ^ S VELEPOSESTNIKI ZA' HITLERJA. KONIGSBERG, 24. avgusta. Na sestanku veleposestnikov vzhodne Prusije so sklenili veleposestniki dati svoja veleposestva na razpolago Hitlerjevi vladi, da bi ji tako olajšali njeno nalogo in dokazali svojo vdanost Hitlerju. HERRIOT NA POTI V RUSIJO. CARIGRAD, 24. avgusta. Herriot je prispel sinoči iz Ankare zopet v Carigrad, kjer se je davi vkrcal na krov ruskega parnika »Cičerina«, s katerim je Sftteljeval snoje eotavaaje v Ro«#tjo. LONDON, 24. avgusta. V tukajšnjih krogih se čuti neko nezadovoljstvo zaradi sestanka Mussolinija in Dollfussa. Angleška vlada smatra, da je danes bolj kakor kdajkoli prej potrebno, da italijanska vlada, napram kateri ima Hitlerjeva vlada gotove obveznosti, ne izvaja v vprašanju avstrijsko-nemškega spora nobenih ukrepov brez predhodnega sporazuma s Parizom in Londonom. Na drugi strani doznavajo londonski dopisniki pariških listov, da sta londonska in pariška vlada že storili potrebne korake v Rimu in da se z ozirom na način, kako so bili t| koraki sprejeti v Rimu, ni treba prav nič bati glede dobrega konca avstrijsko, nemškega spora. PARIZ, 24. avgusta. Zunanji minister Paul-Boncour, ki se je vrnil z dopusta, je imel predsinočnjim konferenco z ministrskim predsednikom Daladierjem. Po izjavah poučenih krogov sta državnika na tem sestanku razpravljala največ c razvoju avstrijsko-netnških odnošajev. V zvezi s to konferenco objavlja popularni »Petit Parisien«, da Je prejel Quai d’Or-say v zadnjih 24 urah izjavo italijanske vlade, ki se obvezuje, da bo Italija v vseli srednje-cvropskih vprašanjih delala le sporazumno s Parizom In Londonom. PARIZ, 24. avgusta. Kakor poroča agencija »Havas« iz Rima, se bodo v oktobru sestali zunanji ministri Franclje, Anglije in Nemčije v Rimu k skupni konferenci, na kateri bodo skušali v razgovorih z Mussolinijem rešiti različna aktualna vprašanja. Govori se, da bo ob tej priliki vprašanje napetost! med Nemčijo in Avstrijo definitivno urejeno. Nevarnost vojne v Tihem oceanu ALARMANTNI GOVOR BIVŠEGA A VSTRALSKEGA MINISTRA V SYD« NEYSKEM RADIU. LONDON, 24. avgusta. Bivši avstralski ministrski predsednik Hughes je Imel predsinočnjim v Sydneyu v radiu govor, v katerem je opozoril svoje rojake na nevarnost vojne v Tihem oceanu. Dejal je, da je ta vojna neizogibna. Mandžurija trajno ne bo zadostovala Japonski kot kolonizacijska dežela za presežek njenega prebivalstva. Japonska bo prav verjetno zahtevala od Avstralije, da sprejme njene državljane. Če hoče Avstralija ostati bela in svobodna, se mora pripraviti na obrambo. Kakor stoje stvari danes, se ne bi mogla Avstralija s pridom upreti močnemu japonskemu napadu. Zato mora okrepiti in pomnožiti svoja obrambna sredstva, s katerimi bi zadržala sovražnika vsaj dotlej, dokler ne bi prihitelo na pomoč angleško bojno brodovje. Politična konferenca v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA, 24. avgusta. Agencija »Avala« poroča: Na povabilo ministrskega predsednika dr. Srškiča so se zbrali včeraj v Rogaški Slatini vsi senatorji in poslanci iz dravske banovine h konferenci, na kateri so razpravljali o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo v prvi vrsti dravske banovine. Na konferenci so bIH navzoči mimo ministrskega predsednika tudi ministra dr. Kramer in Pucelj ter ban dr. Marušič. Konferenca je trajala od 20. do 1. ure ponoči. RAZPUST IRSKIH FAŠISTOV. DUBLIN, 24. avgusta. Vlada je prepovedala organizacijo »modrih srajc« in isto asjao tudi uvedla .vojno sodišče. POGUBNA VROČINA V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 24. avgusta. Predvčerajšnji dan je bil v Bukarešti najbolj vroč v letošnjem poletju. Toplomer je kazal na solncu 60 stopinj Celzija. Zgodilo se je. da so se nekateri toplomeri pri merjenju vročine razleteli. Cestni promet je skoraj popolnoma miroval. LAKOTA V UKRAJINI. PARIZ, 24. avgusta. Po neki vesti iz Moskve je bilo poslanih v južni del sovjetske Rusije več konjeniških divizij, ki naj bi vzpostavile red in mir, ker so pričeli lačni in stradajoči kmetje pleniti žit na skladišča. GANDHI ZOPET PROST. POONA, 24. avgusta. Gandhi je bil z ozirom na njegovo skrajno resno bolezensko stanje izpuščen sz ječe brez vsakih Dnevne vesti Mariboru primanjkuje malih in cenenih stanovanj Skrb mestne občine za deložirance. — Načrti za gradnjo novih zasilnih stanovanj v Metelkovi ulici. Stanovanjska mizerija je v Mariboru čimdalje večja. Ker se rešitev stanovanjskega problema ne gane z mrtve točke, se prav radi tega pogrezajo stanovanjski najemniki vedno globlje. Najhujše so s sta novanjsko mizerijo prizadeti nižji sloji. Med hišnimi posestniki je mnogo takih, ki se ne zmenijo za bedo najemnikov in jih brez vsega usmiljenja mečejo na cesto. In vsi ti deložiranci, med katerimi je mno go takih, ki nimajo kruha, trkajo na vrata mestne občine in zahtevajo od nje, da jim da streho. Lepe milijone je žrtvovala mestna ob-fina mariborska za omiljenje stanovanjske mizerije, toda vse to zdaleka ne zadostuje. Maribor je industrijsko mesto, ki mu primanjkuje malih in cenenih stanovanj. Položaj delavstva in nižjih uslužbencev je danes tak, da njih zaslužek je-dva zadostuje za skromno preživljanje. V zadnjem času pa se deložacije vedno bolj tnnože in je pričakovati, da bo na jesen in zimo še vse huje. Zaradi tega je mestna občina započela novo akcijo, kako pomagati deložirancem in brezstano-vanjcem. Prvotno je nameravala mestna občina preurediti v ta namen kak večji že obstoječ prazen objekt in se je pogajala za Scherbaumov mlin v Kopališki ulici. Na podlagi strokovnih poročil in pa proračuna, ki ga je predložil gradbeni urad, se je pa ugotovilo, da bi bila adaptacija Sclierbaumovega mlina za zasilna stanovanja mnogo predraga. Dvaj- set stanovanj, obstoječih iz kuhinje in so be in 10 sob s štedilnikom bi stalo približno pol milijona dinarjev. Popolnoma nemogoče je, da bi mestna občina žrtvovala za to tako visoko vsoto, zlasti iz razloga, ker bi bila ta stanovanja samo zasilna in ker ni podana nobena garancija za kako daljšo dobo. Mestna občina, odnosno njen upravni odbor, je na zadnji seji odklonil adaptacijo Sclierbaumovega mlina in pričel razpravljati o gradbi novih občinskih zasilnih stanovanj, s kolikor mogoče najmanjšimi stroški. Za taka zasilna stanovanja bi prišel v poštev občinski svet v Metelkovi ulici. Po približnem proračunu bi se dalo za pol milijona dinarjev zgraditi 30 zasilnih stanovanj, ki bi ustrezala vsem zdravstvenim predpisom in s katerimi bi bilo brezstanovanjcem mnogo po-maganega. Ker je zadeva nujna in ker trenutno mestna občina ne razpolaga s finančnimi sredstvi, namerdva izvesti svoj načrt na ta način, da pritegne k sodelovanju mariborske stavbenike in dobavitelje stavbnega materiala. K projektu, ki ima značaj pomožne akcije, naj bi mariborski stavbeniki in dobavitelji stavb nega materiala prispevali s tem, da bi ta zasilna stanovanja zgradili na lastne stroŠ ke in kreditirali mestni občini, ki bi investirani kapital odplačevala v manjših mesečnih obrokih. Zadevni pogovori in pogajanja so v teku in je želeti ter pričakovati, da bi imeli zadovoljive uspehe. Poroka. V tukajšnji stolnici sta se v sredo poročila g. Stane Predalič, trgovec iz Ljubljane in gdč. Elfi Vidovičeva iz Maribora. Obilo sreče! Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Friderik Klemenčič, delavec, in Frančiška Lorbekova; France Makovec, šofer, in Antonija Greinerjeva; Franc Smole, strojni ključavničar, in Marija Petkova; Stanko Predalič, trgovec, in Flfrida Vidovičeva; Maks Zagode, kiju čavničar, in Marija Mlakerjeva; Viktor Bizjak in Frančiška Semičeva ter Angel Ferdinand, radiotelegrafist, in Ivanka Venclova. Bilo srečno! Umrla je v Poljčanah ga. M. Stojanova, žena upokojenega pismonoše. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Vpisovanje na drugi državni dekliški meščanski šoli (Cankarjeva ulica) bo 1., 2. in 4. septembra vsak dan od 8.—12. ure. Pri vpisovanju je treba predložiti zadnje šolsko izpričevalo, s petdinarskim kolkom: kolkovano prijavo (tiskovino ima šolski sluga) in pravilno kolkovano potrdilo o plačevanju davkov za odmero šolnine. Vsaka učenka mora plačati še 20 Din za zdravniški fond. Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Začetek ob 8. uri. Izpitni red je na razglasni deski. Začetna sv. mašo bo dne 9. septembra ob 8. uri, dne 11. septembra pa bo začetek rednega pouka. Novi ulični napisi in hišne številke. S preimenovanem starih in imenovanjem novih ulic, se je mariborski mestni svet že večkrat bavil. O zadevi je razpravljal tudi na svoji sinočni seji in sklenil odstopiti končni sklep mestnemu občinskemu svetu. Mariborske ulice in ceste so ioznačene s tablicami s črnimi napisi na belem polju. Nekaj pa je tudi novih ulic, ki še sploh nimajo javne označbe. Z ozirom na to, da je Maribor obmejno mesto, je banska uprava predpisala mestni obči-'pi, da mora zamenjati stare ulične napise z novimi, ki pa morajo biti napisani z belimi črkami na rdečem polju. Od drugih avtonomnih mest je zamenjal ulične -P-Ptuj, dočim sta Celje in Ljublja-ia obdržala še svoje stare belo-zelene vsne napise. ■rt skuD'na mariborske- P™a,ima v 'Petek, dne 25. avgu-2(1 ur‘ v„ Prostorih Aerokluba .Grajska uhca) vazen sestanek. Vablieni N». ■vsi^Mefgigftti VtfM&va. Bolgarski vrtnarji. Mestni občinski svet je na svoji predzadnji seji sklenil premestiti na pritožbe mariborskih vrtnarjev bolgarske vrtnarje z Glavnega na Rotovški trg. S sklepom mestnega sveta pa mariborski vrtnarji niso bili zadovoljni, češ, da jim bodo Bolgari na Rotovškem trgu delali še večjo konkurenco. Ponovno so se pritožili pri mestnem tržnem nadzorstvu, ki jim je predočilo zakonite določbe, po katerih je v konzumnih centrih, med katere spada tudi Maribor, skrbeti za to, da prihaja na trg blago s cenejših tržišč in da se naj odpre trg pridelovalcem, pa naj pridejo od koderkoli. Z ozirom na ponovne pritožbe mariborskih vrtnarjev, je tržno nadzorstvo predložilo mestnemu svetu uradni predlog, po katerem naj bi prodajali Bolgari svoje blago na Glavnem trgu na mizah, kakor drugi prodajalci. O tem predlogu je razpravljal mestni svet na sinočni seji in ga tudi odobril, tako, da bodo odslej prodajali bolgarski vrtnarji svoje blago na Glavnem trgu na občinskih stojnicah in plačevali za to običajno tržnino. Regulacija Aleksandrove ceste. Kako potrebna je bila regulacija Aleksandrove ceste, se vidi že sedaj, ko je komaj polovica del končanih. Radi regulacije Da je potrebno pred nekaterimi hišami dvigniti hodnike, hišne vhode, uvoze in kletna okna. Potrebno pa je zvišati tudi hodnike. Zvišanje hodnikov bo izvršila mestna občina na račun kaldrminskega fonda, stroške za popravilo hodnikov pa bodo hišni posestniki odplačevali mestni občini v večletnih obrokih. Iz »Nanosa«. Danes je strdgo obvezen članski sestanek v društvenih prostorih. Predaval bo predsednik Narodno-strokov ne zveze g. Bajt o socialnem položaju našega primorskega delavca. V soboto 26. t. m. bo v mali dvorani »Uniona« poslovilni večer za našim pevovodjo, na kar se člani že sedaj prav posebno opozarjajo. Predsednik. Ljubljančani bodo obiskali našo Prlekijo. Društvo prijateljev Slovenskih goric bo organ^iralo v oktobru poseben izletniški vlak, ki bo vozil iz Ljubljane v Prlekijo. Izleta se bodo udeležili Ljubljančani in tudi fotoamaterji, ki bodo razkrili lepoto Slovenskih goric. Ljubljančani in Prleki oboji se vesele teh izletniš-^ ‘,"nsa*ve. i Zdravniški kongres v Crikvenici. Za letošnji zdravniški kongres v Crikvenici je povsod veliko zanimanje. Kongres bo 3. in 4. septembra, tovariški sestanek zdravnikov bo pa že v soboto 2. septembra zvečer v hotelu »Therapiji«. Kongres bo zanimiv tudi zato, ker bodo imele ob tej priliki razne naše zdravniške organizacije svoje letne občne zbore in pa zato, ker bo ob tej priliki tam tudi razstava naše medicinske literature, kar je je izšlo v zadnjih 15 letih. Izdana bo tudi posebna številka »Kongresnega vestnika«, ki bo že te dni razposlan vsem našim zdravnikom. V »Vestniku« je objavljen spored kongresa in vse ostale informacije. Z o-zirom na omenjeno razstavo medicinske literature zadnjih 15 let se naprošajo vsi založniki in izdajatelji medicinskih knjig, časopisov in drugih publikacij v našem jeziku, da pošljejo svoje izdaje teh del v vsaj enem izvodu »Zdraviliškemu poverjeništvu v Crikvenici«. Taka retrospektivna razstava je zelo poučna in se vsi zdravniški krogi zanjo silno zanimajo. Poročevalska služba za izvoznike sadja. Zavod za pospeševanje naše zunanje trgovine je organiziral poročevalsko službo v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji o gibanju cen in dovozu sadja na najglav-nejše trge v teh državah. Obenem sporoča zavod, da, je za dajanje informacij našim izvoznikom instaliral poseben telefon štev. 29-05, tako, da bodo izvozniki lahko vsak dan dobili vse informacije o gibanju cen in dovozu sadja na tujih tržiščih. Zavod pa bo dajal informacije tudi po beograjski radiopostaji in v dnevnikih. Lutkarske predstave v naših šolah. Jugoslovanska lutkarska zveza si veliko prizadeva za uvedbo lutkarskih gledališč po naših šolah. V okviru velike beograjske higienske razstave je zveza nazorno pokazala lutkovni oder. Da se pokaže efekt, bo ljubljansko lutkovno gledališče gostovalo v Beogradu z igrico »Jurček, dvorni zdravnik«. Pri nas goji lutkarstvo predvsem Sokolstvo, ki je v okviru svoje razstave na »Mariborskem tednu« razstavilo 6 lutkovnih odrov in dela veliko propagando za lutkarstvo v naših krajih. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 68. številki: Ustanovo reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; popravek v pravilniku o gradbenih predpisih za vasi, ki so v neposredni bližini mest in trgov; volilni red za volitve skupščine Delavske zbornice v Ljubljani in razne objave iz »Službenih novin«. Iz Maribora bo vozil poseben vlak k Mariji Lurškl v Rajhenburg. Mariborske romarje bo vozil 1. septembra v Rajhenburg poseben vlak. V Ameriki razsaja spalna bolezen. V nekaterih krajih združenih ameriških držav se je pojavila v zadnjem času spalna bolezen, ki so jo povzročile velike množice moskitov. Doslej je umrlo za spalno boleznijo že 8 ljudi. Strela užiga. Med zadnjim neurjem, ki je divjalo tudi nad mariborsko okolico, je udarila strela v gospodarsko poslopje Janeza Šavedra v Spodnjem Dupleku. Gospbdarsko poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda nad 50.000 Din. Kino Union. Od danes dalje fenomenalna opereta »Če spregovori srce ...« z Gustavom Frohlichom in Gitto Alpar-jevo v glavni vlogi, popolnoma nova kopija. Film božanskega petja lin glasbe ter posebno lepe vsebine. Kot dopolnilo predvajamo pri vseh predstavah film Riharda Tauberja »Schubertove pesmi«. Sledi popularna Straussova opereta »Netopir« z Any Ondro in Ivanom Petrovičem v glavni vlogi. Grmski kino. Od danes dalje eden najboljših filmov tega leta »Zvezde z neba«. Najveselejši velefilm z ljubko Liano Haidovo, šarmantnim Gustavom Frohlichom in pa vedno izvrstnim Szo-kejem Szakallom v glavnih vlogah. Pozor: Otvarjamo novo sezono 1. septembra z veselim velefilmom: »Ljubezen diktator mode«; Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popijte zjutraj na tešče brez muje izdatno iztr bljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek plaišanja, ' . Pri bolezni žolca in jeter, žolčnih kamenih in zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naraV' nost popoten način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdrav,.L-nje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo pomešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. Potovanje na razstavo v Chicago. Za drugo pavšalno potovanje na svetovno razstavo v Chicago v času od 12. septeru bra do 13. oktobra z Cunard Line se dobe prospekti v pisarni »Putnika«, kjer se sprejemajo tudi prijave. Vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra t. 1. bo obsegala prodajo vina, in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalce01 priliko, da se pouče o kakovosti naših V-' vovrstnih domačih vin. Zastopana bodo' vsa vina iz najvažnejših vinskih okoliši bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo organizira kmetijski odbor velesejma. Zrcalo našega gospoda!stva. Društvv industrijcev in veletrgovcev v Ljubije0 je objavilo za dobo od 11. do 20. avgust naslednjo statistiko konkurzov, prisilnih poravnav in posredovalnih postopaflt (Številke v oklepaju se nanašajo na ist° dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkfff' zi: v dravski banovini 1 (2), savski 1 G"! vrbaski 1 (—), primorski 2 (—), drins® — (l), zetski — (—), donavski 1 (6), m®' ravski — (—), vardarski — (3), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (3); otvorjene prisil11® poravnave izven konkurza: v dravsk banovini 2 (10), savski 1 (8), vrbaski (1), primorski — (2), drinski 2 (1), zets® 1 (—), donavski 1 (2), moravski — vardarski 3 (3), Beograd, Zemun, PanČe* vo 2 (6); otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javlie' nih: v dravski banovini, primorski, dri®' ski, zetski ter Beogradu, Zemunu in P®°' čevu po 2, savski 18, vrbaski I, donaV' ski 3, moravski in vardarski —; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 savski — (1), vrbaski 1 (—), primorski \ (1). drinski 1 (1), zetski — (—), donavski 3 (1), moravski 1 (—), vardarski — (—)•. Beograd, Zemun, Pančevo — (—); odpravljene prisilne poravnave izven kom kurza: v dravski banovini 1 (6), savs® 2 (7), vrbaski 1 (2), primorski 3 (3), driski 1 (6), zetski 1 (—), donavski 3 moravski, vardarski — (—), Beograd-Zemun, Pančevo — (4). Uboj. Preteklo soboto sta se v 0re' hovcih pri Gornji Radgoni hudo sprla_fB denčni mojster Leopold Kavčič in vinic®f Leopold Javševec. V ta spor se je vnašal tudi Kavčičev delavec Ivan Vogri®1 ki je navalil z vso silo na Javševca. K9 se je Javševec nekoliko opomogel, je P°.‘ iskal vile in jih zabodel Vogrinu v PfS'' Zamah je bil tako hud, da se je VoŽr'n pod njim zgrudil na tla in kmalu ®a° umrl. Po Javševca so prišli orožnik1 ga odgnali v zapor. Strela je udarila 22. t. m. med popoidan sko nevihto v vod transformatorja v S®' venski Bistrici in povzročila kratek st‘® Ker napake do noči ni bilo mogoče P°' praviti, je bilo mesto vso noč v temi. Ponarejen denar. Tukajšnja policij® J® zaplenila včeraj pri neki stranki 20 dinarski Srebrnjak, o katerem je ugotovil®’ da je ponarejen. Policija sumi, da £re. navedenem primeru za prav mojstrski izdelek ponarejevalske denarne kovačnice v Celju, radroma Dravogradu, ki s ® bili nedavno razkriti in so krivci ve ' noma že na varnem. Občinstvo se ponosno opozarja, da pozorno pazi pri men)®' vanju večjega denarja, oziroma spr®)®* manju kovanega drobiža. Mestna policija je Izvršila v prete®1 noči racijo po mariborskih zakotnih kalih in raznih drugih pribežališčih ten*! nih in izgubljenih elementov. Plen ni '/ prav posebno bogat, ker so bile aren' rane samo tri prostitutke in dva potep®' ha, ki imata za daljšo dobo prepovedJ® vrnitev v Maribor. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaZ*1 toplomer 14.4 stopinj C; minimalna tefl*-peratura je znašala 13.1 stopinj C; barometer je kazal pri 18.1 stopinjah 734* reduciran na ničlo 732.2; relati’'"0 vGg® 76j vresue je tiho^ in jasna Mariborskim gostilničarjem se godi krivica Zahteve po enakopravnosti in pravični uvrstitvi pri dajatvah in prejemkih. Ne vemo še, če bo prodrl predlog senatorja dr. Šiloviča o spremembi zakona o trošarini. Vsekakor pa se bo točilni zakon moral spremeniti že z ozirom na zakon o občinah, ki predvideva občine z najmanj 3.000 prebivalci, dočim pozna taksni zakon občine z 2.000 prebivalci. Tarifna postavka 62. jasno pravi: za pravico, da se točijo pijače, je plačati kot takso v krajih do 2.000 prebivalcev vsakega pol leta 750, 500, 300 in 200 Din. Po komasaciji občin pa bodo ti mali kra-H Povsem izginili, ko pridejo vsi gostilniški obrati v višjo tarifno postavko in bodo morali plačevati 25 do 50 odstotkov več točilnih in trošarinskih taks, če se zadevni zakon ne spremeni. Že na slabšem pa bodo gostilniški obra ti. ki bodo priključeni večjim mestom, na Primer Ljubljani ali Mariboru. Sedaj plačujejo ti gostilničarji na leto 2.400 Din točilne takse, v primeru inkorporacije pa bodo plačevali 9.000 Din na leto, torej za Približno 375 odstotkov več. Nedvomno ie to eden glavnih vzrokov, da se okoliške občine tako upirajo priključitvi svojim naravnim centrom. Nujno bo potrebno t°rej oba zakona taksnega in trošarin-skega temeljito spremeniti, preden pride do uresničenja komasacij in inkorpora-cij. Popraviti pa se mora na vsak način krivica, ki se je zgodila prav v Maribo-ru s tema dvema zakonoma. Oba zakona, bošarinski in taksni nalagata Mariboru dajatve prvega razreda, dočim mu zakon 0 uradnikih tega noče priznati in so bile vse zahteve, da bi se Maribor uvrstil v Prvi draginjski razred brezuspešne. Vsi sPdeži banovin so uvrščeni v prvi dra-sinjski razred, kakor tudi Zemun in Su-Sak. Če pa pogledamo tarifno postavko p- zakona o taksah, vidimo, da je le 6 banovjjjskih sedežev pri dajatvah uvrščenih v prvi razred, poleg njih pa tudi Maribor, ki nima pri draginjskih dokladah te prednosti, čeprav je obmejno me-Š*0. 'kjer bi morala država predvsem gle-dati na prestiž in ugled svojega uradni- . 2* V Mariboru so bili demontirani vsi 'bšii uradi. Padel je konzum in vendar je bil Maribor z zakonom o spremembah 'n dopolnitvah zakona o državni troša-jani zopet uvrščen v najvišjo kategorijo. Njžje postavke imajo celo Split, Skoplje, NiŠ, Cetinje, Banja Luka, Zemun in Su-^ak, čeprav so pri dohodkih, to je pri dra Vinjskih dokladah v prvem razredu. Maribor je s svojo najbližjo okolico in s svojim zaledjem izrazito vinorodno me-sio. Tik ob njegovi meji se vrsti vinotoč Za vinotočem, ki plačujejo neznatne tak- se ter občutno konkurirajo koneesioni-rani obrti v mestu. V Mariboru je že star običaj, da si boljše situirani meščani vzdr žujejo lastne vinograde, iz katerih dobivajo vino za svoje potrebe in za pogostitev svojih znancev in prijateljev ali pa za vinotoč. Radi uvedbe novega tro-šarinskega zakona je kontrola na vino pri vinogradnikih nemogoča. Razpaslo se je šušmarstvo in tihotapstvo z vinom, tako, da smelo trdimo, da se v Mariboru iztoči več vina na neopravičen način, kakor pa v koncesioniTanih obratih. V tem pogledu ima Maribor najtežavnejše stališče v vsej državi, a je kljub temu neprimerno bolj obremenjen, kakor pa drugi kraji. Mariborski gostilničar v najvišji stopnji plačuje sedaj na leto 3.000 Din točilne takse ter osemkratno točilno takso kot trošarino; skupno torej 27.000 Din. Če bi bil pravilno uvrščen v odgovarja jočo drugo kategorijo točilnih taks, bi plačal za polovico manje, torej 2.000 Din točilne takse ter šestkratno trošarino, kar znaša skupno na leto 14.000 Din. Ma riborski gostilničar plačuje torej 93 odstotkov več na dajatvah, kakor pa njegov tovariš v Skoplju in 177 odstotkov več, ko njegov tovariš v Banja Luki, ki je v prvem draginjskem razredu. Še večja diferenca pa se pokaže pri najnižji stopnji, kjer znaša točilna taksa za Maribor 1.000 Din ter osemkratna trošarina, skupno torej 9.000 Din, dočim bi morala biti točilna taksa 600 Din in bi morala znašati šestkratna trošarina skupno le 4.200 Din. V tem pogledu plačuje gostilničar v nižji stopnji v Mariboru 114 odstotkov več, kakor njegov tovariš v Skoplju in 200 odstotkov več kot njegov tovariš v Banja Luki. V Mariboru so bili uvrščeni v prvi razred 4 točilci, v drugega 14, v tretjega 56, v četrtega pa 60 točilcev. Na podlagi sedanje uvrstitve so plačali mariborski gostilničarski obrati na točilnih taksah in pavšalirani državni in banovinski trošarin horendno vsoto 1 milijon 656 tisoč Din, torej za 809.000 Din več, kakor v Skoplju in za 1 milijon 51.000 Din več, kakor v Banja Luki, iz tega sledi, da obdavčenje ni enakopravno in da je to kon-tribucija. Da je gostilniška obrt v Mariboru radi teh razmer hudo udarjena in nevzdržna, pričuje dejstvo, da je bilo v prvem letu opuščenih 5 obratov in da ni bil na novo otvorjen niti eden. Z ozirom na navedene krivice pričakujejo mariborski gostilničarji enakopravnosti ter zahtevajo upravičeno pravično uvrstitev pri dajatvah in prejemkih. Tečaji kmetijske šole na Grmu Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer bo to zimo, ki pride, I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki ostanejo po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno. pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane z Din 5, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo starišev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din) ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica 25 do 300 Din na mesec, po premoženjskih razmerah prosilca, in se plačuje vnaprej vsak mesec. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov za navedbo družinskih in gospodarskih razmer. kega doma je pa ponovno imenovan g. prof. Hinko Vodnik. Policijske vesti. Radi vlačugarstva je policija aretirala 20-letno omoženo Julijano Majcenovo iz Trnove. Julka je bila izgnana iz Ljubljane in se je s potjo ustavila v Ptuju, kjer je nadaljevala svoje lahkomiselno življenje. Izročena je bila sodišču, ki jo je obsodilo na tri tedne zapora. Aretiran in sodišču izročen je bi’ tudi 35-letni postopač Vekoslav Blatnik Poljčane Ptuj »Golgota« na poljčanskem sokolskem odru. V nedeljo zvečer je dramski odsek Sokola vprizoril na svojem odru tride-jansko dramo »Golgoto«. Težko dramo, ki so se je naučili v razmeroma kratkem času so odigrali, upošteva ioč to, še precej dobro. Stvar bi bila marsikomu razumljivejša, in dostopnejša, če bi se ponekod nekatere dolgoveznosti črtale, odnosno krajšale, predvsem v 3. dejanju. Vsekakor je prav, da pridejo na naš sokolski oder tudi globokejše stvari. Pač pa se mi zdi čas v teh vročih pasjih dneh neprikladen za take igre, ko ljudje niso razpoloženi za resne reči. Zato pa tembolj vsa čast in priznanje vsem sodelujočim, ki so se lotili dela z vso ljubeznijo. — Nekatere sodelujoče smo tokrat prvič videli na odru. Tako se je zlasti br. Sl. Krajnc kot O n odlično predstavil. Težko vlogo Maka rija, priorja samostana je dosledno izvedel br. Mesarič, ki se vedno bolj uveljavlja. Demetrija, ki ga ni lahko pogoditi, je zaigral br. Ritonja, ki je ime! tudi režijo igre, in je oskrbel učinkovito scenerijo zlasti v I. in zadnjem dejanju. Ženo, ki jo je igrala s. Ruterjeva, je bila boljša v II. dejanju. Dober ljubimec je bil br. Živko, sluga br. Bremec, lučico razvedrila v tej mračni igri pa je dal vratar. Peregrin br. Roner. Redovniki so bih na mesto, samo včasih bi morali pokazati malo več življenja. — Pretrda tema na odru tu in tam je gledalce motila. Obisk je bil za vroče dni prav dober, aplavza ni manjkalo in so igralci, ki jim gre za trud vse priznanje — z uspehom lahko zadovoljni. — Ik. Spremembe na ptujski realni gimnaziji. Ravnatelj ptujske gimnazije g. dr. Josip Komljanec je po 34 letih službovanja upokojen. Vpokojeni ravnatelj je znani narodni borec, ki je bil dolga leta predsednik Narodne čitalnice. Iskreno mu želimo, da bi dolga leta užival v veselju in zadovoljstvu svoj zasluženi pokoj! Za novega ravnatelja ptujske gimnazije je pa imenovan g. dr. Makso Kovačič, referent prosvetnega ministrstva. Novo ime novani ravnatelj je znan sokolski delavec, ki je bil dolga leta do svoje premestitve iz Maribora v Beograd na čelu mariborske sokolske župe. Za vodjo Dijaš- Tellček. *— Kako ti je ime, maB? - L — Ne vem. — Ne veš? Kako te pa kliče Očka?, — Moj očka? Moj očka mi pravi »teli* Kakšen je maB škrat? — Mamica, če ima veliki škrat roge, kakšen je pa mali škrat? — Tudi mali škrat ima roge. — Zakaj pa naša guvernanta nima ro* gov? — Ona vendar ni škrat, sinko. — Je, je. Papa to bolje ve. Sinoči jo je uščipnil v lice in ji rekel: »Ti maJi škra-teljček ti!« Lado Jerše: Ptujski dogodki pred 25. leti 1908 — 1933 fKonecl . ^tujski Slovenci so želeli, da se po vVajsetih letih od zborovanja leta 1888 občni zbor naše šolske družbe zopet slt>u. Hoteli so pokazati, da ptujsko J^enstvo kljub hudemu zatiranju še ni lje °' ^es s'cer bilo, da narodno živ-p n^e in delovanje ni bilo tako živo kot dir ^teetimi leti, a temu se ni bilo ču-no’> saj je bilo število zavedne in narod-^oelujoče slovenske inteligence jako in u Ah ti so z nekaj zavednimi trgovci žei? niki ter njihovimi pomočniki zdru-Odh'1-”1 s Podvojenimi močmi delovali. Nar | ?° naPa<1 na Narodno čitalnico in Prp,'. dom, zmagavši s svojo pravico lClr ,naivišjim sodiščem na Dunaju. PostavMlinih koncertov, gledaliških pred-obrfJ^*: )e mladi naraščaj trgovskih in telo te. h pomočnikov začel leta 1906. 1° ’ lz česar se je leta 1908. razvi- tje j7 ? ko društvo. Za povzdigo dušev-vi|a pa se je leta 1907. ustano- ca. Narodni čitalnici Ljudska knjižni- To ci rjvXVote .delo so hoteli ptujski Slovenstvu j52at> našemu celotnemu sloven-Cirn’a * ka je predstavljala Družba sv. svoje 'n Metoda, in dobiti potrdilo za delo in moči za novo de-• umljivo je. da taka narodna ma- nifestacija ni mogla ugajati narodnemu nasprotniku. Voditelji ptujskega nemštva so dobro vedeli, da je Ptuj naravno središče ptujskega okraja. Dobro so poznali tudi narodnostne razmere v Ptuju, kjer je čistih Nemcev le peščica priseljencev iz nemških krajev, domače prebivalstvo pa je slovensko, četudi se je marsikdo, prišedši iz okolice v mesto, tu prelevil v Nemca. Saj je uradna avstrijska statistika leta 1910. naštela od 86.636 prebivalcev v ptujskem okraju 77.545 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom. Kljub temu so voditelji ptujskega nemštva mislili, da je nemško raznarodovalno delo že toliko napredovalo, da bodo mogli z brutalno silo udariti po naravnem razvoju slovenstva in ga zavreti vsaj v domačem kraju, če že ne tudi druigod. Dva dni pred občnim zborom je ptujski občinski svet ostro protestiral, da- se je sklicala glavna skupščina slovanske Ciril-Meto-dove družbe v nemško mesto Ptuj in videl v tem izzivanja miroljubnega nem škega prebivalstva. Zato je pozval to miroljubno prebivalstvo, da proti temu dostojno protestira. Kako je bil ta protest mišljen, so javljali plakati, nabiti ponoči po ptujskih hišah, ki so pozivali nemško prebivalstvo, naj se nasilno upre prihodu slovenskih gostov v Ptuj. Organizirala se je pod vodstvom nemških vseučiliških dijakov tolpa ptujskih razgrajačev (od katerih jih še nekaj dandanes živi v Ptuju), ki bi naj v dejanja izpremenili besede svojih voditeljev. Za vzdrževanje reda je ptujski župan poklical na pomoč policijo iz Maribora. Celia in celo c«lavn- od- ločno pa se je branil domačih orožnikov, oziroma v sili vojaštva, kakor so to zahtevali Slovenci. Ko se je na večer pred veliko skupščino pripeljalo nekaj udeležencev iz Ljubljane in Tlrsta, so na potu s kolodvora v Narodni dom na lastni koži občutili »ptuj sko nemško kulturo«. Ptujska banda jih je obkolila, pretepala s palicami moške in ženske, suvala s čevlji, metala kamenje in pljuvala vanje ter pri tem divje kričala. Vsega tega pomnožena policija ni niti videla niti slišala, ker ni smela. V Narodnem domu si vso noč niso bili varni življenja, zakaj kamenje je frčalo, šipe so razbite žvenketale, policija pa ni storila nič. V večji meri so se taki tolovajski napadi vršili drugi dan v nedeljo 13. septembra 1908, ko se je vršila velika skupščina. Policija je bila sicer navzoča, ali ne zato, da bi branila napadane, temveč, da aretira Slovenca, ki bi se upal braniti proti napadom. Narodni dom, v katerem se je vršila velika skupščina, je bil ves dan kakor oblegana trdnjava. Ti sirovi napadi so jasno pokazali živalsko naravo človekovo, ki se javi, afco jo dražimo in izzivamo. V Ptuju so jo isti mogotci še enkrat izzvali ob začetku svetovne vojne meseca avgusta 1. 1914, ko so med drugim nedolžnega duhovnika patra Žirovnika gnali uklenjenega od dravskega mostu do kolodvora med nalašč v to zbrano ptujsko drhaljo, ki je tudi dejansko tepla uklenjenca, metala kamenje in pljuvala vanj ter ga psovala, .ne. da M, se straža zavzela za»t k**- *»i smela po najvišjem nalogu. Posledice, katere je rodil organizirani napad na Slovence, zbrane 13. septembra' 1908 v Ptuju, so bile prav nasprotne, kakor so jih pričakovali krivci. Prej so .se ptujski in drugi spodnještajerski Laži* nemci hlinili slovenskemu kmetn, češ, da se bore za njegov napredek, da so torej njegovi prijatelji. In res so si bili s tem pridobili mnogo privržencev med naprednim prebivalstvom, ki se ni hotelo podvreči konservativnemu slovenskemu vod stvu. A 13. septembra so se oči odprle tem lahkovemežem, ker so videli, da so »Štajerc« in njegovi voditelji strupeni sovražniki vsega slovenstva, katerim ni v prvi vrsti za napredno misel, nego za narodni zator slovenstva in za zmago nemštva. Zganila pa se je radi divjih ptujskih napadov pohlevna slovenska duša tudi po drugih slovenskih mestih in trgih, zlasti v beli Ljubljani, in glasno reagirala na nečuveno sirove napade ptujske. Tu pa se je avstrijska vlada takoj zavzela za svoje Nemce in tekla je nedolžna kri slovenskih mučenikov Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča (20. 9. 1908). Ali v dnu srca razžaljena slovenska duša ni mogla pozabiti krivičnega in pristranskega postopanja leta 1908. Na tihem je tlela iskra narodne samozavesti in osvajala srca teptanega naroda. Vzplamtela je ta iskra ob balkanskih vojnah, vzplamtela v svetovni vojni, dokler ni leta 1918. svobodno zažarela v svobodni narodni državi, naši Jugoslaviji. 60 OCEANOPOLiS Doljanu se je zdelo, da je zašel v pokrajino čarobnega meseca majnika v deveti deželi. Vse je bilo tako lepo, tako soln-čno in vedro, vse tako razkošno in mehko, kakor da bi tudi vsa okolica čutila srečo njegove in intelme ljubezni. To čuvstvo .ga :e prevzelo tako popolnoma, da je pozabi! na vse drugo, tudi na pripravljajočo se revolucijo. Zadnje čase svojega zaskrbi., vga obraza tudi Intel! ni mogel prikrivati. Opazila je bila, da ni več tako neskrbno razigran, kakor poprej, in moral jc uporabiti vso spretnost svojih besed, da ji ni izdal skrivnosti, ki ji je zaenkrat še morala ostati skrbno prikrita. Tedaj, v Semisovem parku, v oni čarobni utici ob koncu zelene trate, pa je nenadoma bil zopet veder kakor v prejšnjih časill, ko njegovega življenja v pod-morju še ni kalila nobena resna in naporna misel. »Glej,« je vzkliknila Intela vsa srečna, »danes si zopet moj stari Danilo in jaz sem tako srečna, tako neskončno srečna!« »Kdo tudi ne bi bil srečen v tem prelestnem raju, je dejal Doljan. »Židi sc mi, kakor da sem Adam in da si ti Eva. Poglej, tu okoli naju se 'širi paradi! , manjkajo samo še vse one živali, ki jih vanj postavljajo slikarji gori na površini naše 2io vcifcfl proilott « zemlje. Sicer pa, saj se ne motim mnogo. Ti si venda- neposredna potomka tistih dveh, ki sta bila začetnika človeškega rodu na zemlji in iz njunega potomstva izviram tudi iaz, dasi moja linija ni tako ravna, kakor je tvoja. Toda kdo bi mislil na vse to, glavno je, da sva sedaj v resnici Adam in Eva in da se ljubiva z vsem ognjem svojih src.« »Res je,« je dejala Intela, »tu v tem pre krasnem okolju se človek počuti božansko. Škoda, da nisva že večkrat obiskala tega kraja. Glej, saj sva tudi tu popolnoma varna pred škodoželjnimi očmi. Zakrivajo naju neprodirne stene cvetja in zelenja.« Po teh besedah se je Intela nežno o-kleniia Doljana in približala svoje ustnice k njegovim. Tako varna pa le nista bila. Intela se je motila, ko je mislila, da ju nihče ne zasleduje in ne opazuje. Moraja, ki ježe dolgo iskala priložnosti, da bi preskrbela Nubisu dokaze o princesini ljubezni do Doljana, je preČepela noči in dneve pri svojem opazovalnem aparatu in je zato odkrila tudi Doljanovo pot v Semi-sov park. Niti Doljan niti Intela se nista tokrat poslužila izolirnih žarkov. Mislila sta pač samo drug na drugega, na svojo ljubezen in srečo; zato sta postala neskrbna in neprevidna. Ko je Doljan izstopil v sredini parka izpod zemlje in se napotil p, oti dogovorjenemu kraju, je Moraja že vedela, da ga čaka onstran zelene trate z vodometom princesa Intela. Od zmagoslavja .o skoraj zavriskala. Planila je kvišku in zaploskala z rokama, nato pa je nemudoma stopila k telefonu in poklicala nii-nisterialnega tajnika Ninbisa. »Gospod tajnik,« je kriknila, »če hočete imeti dokaze za ljubezenske vezi med princeso Intelo in doktorjem Doljanom, se vam nudi sedaj najugodnejša prilika. Gorje vam, če jo zamudite!« »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Nubis presenečeno. »Doktor Doljan in princesa Intela sta se pravkar sestala na skrivnem kraju Se misovega parka, če ju hočete zalotiti, podajte se na ono zeleno trato z vodometom ob koncu drevoreda. Toda sami mi nikar ne hodite tja, poiščite si zanesljivih prič!« »Hvala vam,« je odgovori! Nubis. »Storil bom takoj po vašem naročilu.« Po tem pogovoru z Morajo je planil Nubis v Tutalisev kabinet ter °;a obvestil o zanimivem sporočilu, ne da bi mu izdal poročevalec. »Gospod minister,« je vzkliknil. »Nudi se nam najboljša prilika dobiti dokazov za ljubezensko razmerje med princeso Intelo in Doljanom. Pravkar sta se setšla v Semisovem parku. Potrebujem prič. Svetujte mi vi gospod minister, koga naj izberem v tej delikatni zadevi? Postopati moramo taktno.« »No vem. koga bi vam svetoval,« je odgovoril Tutalis in se zamislil. »Vse- kakor ne bi bilo dobro obešati zadeve na veliki zvon ...« »Casa za premišljevanje ni veliko. Lahko bi utegnili zamuditi to edino priliko-Kdo ve, če se nam bo tako zlepa nudila še druga?« »Da, tu je treba naglo nekaj ukreniti-* Tutalis je pomislil in naposled živahno vzkliknil: »Čakajte, spremim vas sam-* Trenutek nato sta Tutalis in Nubis že sedela v podzemskem vozilu, ki ju je z bliskovito naglico nosilo proti SeinisO" vemu parku. Izstopila sta na nekem boli prikritem mestu, da bi se ognila even-tuelnemu srečanju z nepoklicanimi HU' dmi. Skrajno previdno sta nadaljevala svojo pot med drevjem in grmičevjetj1’ ki je zakrivalo njune korake. Tako sta dospela do zelene trate z vodometoa1 prav v trenutku, ko se je Intela oklenila Doljana in ga poljubila. Tega pa Tutahs In Nubis še nista videla, ker je mlada z®' i ljubljenca skrivala v svojem vejevju 13 i cvetju gosta utica. Spoznala sta, da 113 i ta način ne moreta doseči svojega na* mena zato sta se napotila za grmovM11 čisto do one skupine, sredi katere jc sta' la klop, ki sta si jo bila izbrala doktor m princesa. Hoditi sta morala skrajno Pre' vidno, da ju onadva nista slišala. To si jima jc naposled tudi posrečilo; dasi lc bilo grmovje zelo gosto, sta vendar sKO* zi drobne liste in cvete opazila silhu«*1 obeh zaljubljencev, ki sta se še vedfl0 objemala in poljubljala. Videla sta dovelj. Morajina domit®^ je bila vidno dokazana. (Dalje prihodnjih) Soort SK Sturm (Gradec): ISSK Maribor. Mednarodna nogometna tekma med graškim SK Sturmom in ISSK Mariborom bo v nedeljo 27. t. m. s pričetkom ob 17. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Jugoslavija : Avstrijaj V tekmovanju za Davisov pokal 1934 se srečajo v Zagrebu zastopniki Avstrije in Jugoslavije. Tekmovanje bo v soboto 26., nedeljo 27. in v ponedeljek 28. t. m. na igrišču ATK. Gradjanski: Jugoslavija. V nedeljo 27. t. m. se odigra v Zagrebu tekma za državno nogometno prvenstvo med Gradjan skim in Jugoslavijo. Tekmo bo sodil g. dr. Planinšek iz Maribora. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije opozarja vše klube, da bo dirka za državno cestno prvenstvo na progi Zagreb —Ljubljana v nedeljo 3. septembra. Prijave je takoj odposlati na Zvezno tajništvo, Vlado Dianič, Zagreb, Petrinjska 2. SK Boč ; SK Štore 4:3 (3:1). Ob precejšnjem in »živahnem« zanimanju se je v nedeljo odigrala v Poljčanah nogometna tekma med poljčanskim SK Bočem in SK Štore, ki se. je končala z navedenim rezultatom. Rezerva SK Boča je pa zmagala z rezultatom 5:0. Za lahkoatletsko prvenstvo klubov v Mariboru, bodo tekmovali klubi SK Želez ničar, SSK Maraton, ISSK Maribor in SK Rapid 3. in 23. sept ambra ter 1. oktobra na Rapidovem igrišču. Prvak Maribora prejme kot nagrado krasen prehodni pokal ILAS. Za prvo srečanje, ki bo 3. septembra, je določil žreb SSK Maraton : SK Železničar. Avstrija : Auibroziana, prva finalna tek ma za srednjeevropski pokal, se odigra 3. septembra v Milanu. Sokolstvo Priprave za telovadni nastop Sokolskega društva Maribor II. na Pobrežju, ki bo 3. septembra t. 1., so že v polnem teku. Pridno se pripravljajo telovadni oddelki, kakor tudi odbor. Edinica bo na ta dan proslavila letošnji 6. september kot 10-letnico rojstva starešine zveze SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Prosimo obenem vse bratske edinlce, druga narodna društva ter vse sokolstvu naklonjeno občinstvo, da nas podpre in se odzove našim odposlanim vabilom. Zdravo! V nedeljo gremo v Rače! Mariborska sokolska župa paziva mariborske in okoliške edinice, naj se v čim večjem številu udeleže nastopa račkega sokolskega društva, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri popoldne. Mariborčani naj se odpeljejo z vlakom,, ki odhaja ob 14.18 iz Maribora. Agilno sokolsko društvo v Račah zasluži v vsej meri, da ga s svojo navzočnostjo pri njegovem nastopu izdatno podpremo. Zaradi kopalne obleke Pretepeni kopališki paznik. Kopalna obleka žene londonskega ravnatelja Ivana Andersona je dala povod za neprijeten incident najprej na obali, nato pa še na policiji. To se je zgodilo v pristanišču na dorsetski obali West Bay. Pristaniški paznik James Gerrard je opazil damo, ki se mu je zdela na prvi pogled naga. Potem se je pa izkazalo, da je njena kopalna obleka pregloboko izrezana, njena barva pa je močno spominjala na barvo ženine kože in tako se je dama od daleč zdela naga. Paznik je stopil k nji in jo opozoril, da njena kopalna obleka ne odgovarja krajevnim običajem, ki določajo, da morajo dame nositi samo navadne kopalne obleke. Naslednjega dne je pa prišel k gosp. Gerrardu mož posvarjene dame, ravnatelj Anderson, češ, da mora z njim spregovoriti med štirimi očmi, ker je razžalil njegovo ženo. Gerrard ni hotel o žalitvi ničesar vedeti, toda ta čas so že padale zaušnice po njegovih licih. Mož se je izgovarjal, da je hotel dami samo dopovedati, naj bo v kopališču dostojna. Ravnatelj ga je pa vprašal, ali hoče biti še bolj kaznovan in v naslednjem hipu ga je tako močno udaril po obrazu, da mu je zlomil nosno kost. Na policiji se je ravnatelj izgovarjal, da je hotel pristaniškega paznika prisiliti, da bi se opravičil, ker je razžalil njegov. ženo, pa se ni hotel. Zato ga je pretfP®' Ravnateljeva zena je pa izjavila, da kopalno obleko že drugo sezono, Pa ni še nihče zgražal nad njo. Pazniku J rekla, da je njegov očitek smešen.. ja je km - da Andersona z denarU® globo. De Pinedovi načrti. Italijanskemu prekooceanskemu letalc® de Pinedi je bila z avtomobila ukrade3® aktovka. V njej so bili načrti in beleži o novem prekooceanskem poletu, ki S3 pripravlja general.de Pinedo. Do tatviu® ( aktovke je govoril de Pinedo samo o P?' letu preko oceana v Rim. Zdaj pa prio®' čujejo ameriški listi podrobnosti o polet*1 in letalu, ki ga še nihče ni videl. odhaf ga je Pinedo zaklenil v hangar. Kako 50 prišle te podrobnosti v javnost, ni znaU°' Nedvomno je to v zvezi s tatvino aktov' ke, De Pinedo pa noče leteti samo “. Rima, temveč naravnost do Karači 3 Bagdada, da bi prekosil francoska letal® Codosa in Rossija. V njegovem letalu 5 3 dve novosti. Kadar kaže višinomer, ® je letalo samo 700 m nad morjem od3®" sno kadar krene letalo nad 7 stopinj-prave smeri, zatuli sirena. Če bi De nedo med poletom zadremal in bi ^ klecnila glava* se dotakne kontakt® 1 posebna naprava, ga polije z mrzlo v°" do. Mali o Rasno MARTIN SAFRAN, sobo-črleosllkar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 2925 JOSIP NEKREP. tesarski mojster in podjetnik, Maribor. Smetanova ulica 59, prevzema vsa dela v tnestu in na deželi z in brez materi-jala. Za predajo naročil po nizki ceni se priporoča ~ Josip Nekrep. 2294 JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, proizvaja elektroinstaiaclle stanovanj-skhi hii, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnlh cenah. OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke. Čevlje, godala, knjige, porcelan, starine itd. v Grajski starinarni. Trg svobode 1. Plačuie najbolje. 2572 Prodam VEI.IKOPLODNE JAGODE »Rdeča kapica . iz Svabske«, ukoreninjene, ne v lončkih, oddaja vrtnarija Meljska cesta 40. 3076 NOVA HIŠA na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Delavska ulica 11. 3074 MALI POSESTVI v Kamnici in Sv. Petru pri Mariboru proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3079 PRODAM JEDILNICO iz trdega lesa, krasno ohranjeno in lepo izdelano, tudi s pisalno mizo in z usnjem prevlečeno. Cena nizka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zelo ugodna prilika«. 5006 Stanovanie IŠČEM STANOVANJE obstoječe iz velike spalnice in kuhinje ter pritiklin za takoj ali prihodnje dni. Ne predaleč od središča mesta. Eventualno vzamem tudi dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Mirno 25«. 5007 Sobo odda SEPARIRANO SOBO. čedno opremljeno, oddam, Smetanova ulica 42, I., levo. 3069 IMAM MLEKO NA PR in želim odjemalce. Na-upravi »Večernika«. DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano. Gosposka ulica 16. 3068 SOSTANOVALKO (dijakinjo) sprejmem. Trubarjeva ul. 9, dvorišče, vrata 30. 3056 Kupim KUPIM dobro ohranjeno do 2 metra visoko »Lutzovo« peč. Franc Kreuh, Aleksandrova cesta 79, Maribor. 30 77 isarniSki aotr in pisarniške potrebščine kupite najboljše v TUIIIII HII MARIBOR Aleksandrova c. 13 Glavnega zastopnik* za mariborski in ljutomerski okc$ išče dobro vpeljana zavarovalnica. Ponudbe na upr8 vo „Večernika" pod »Glavni zastopnik" Javno voščilo Gospodu Ludviku Vlahoviču, Posestniku, mesarju in gostilničarju v Mariboru želijo ob praznovanju njegovega 60. godu in 35-letnice poroke z njegovo dobrotljivo gospo soprogo Julijano ter istočasnega godu njegovemu vrlemu sinu obilo božjega blagoslova, zdravja in dolgo življenje, zahvaljujoči se za dosedanjo blagohotnost in priporočajoči se še za na-daljno dolgo dobrotljivo naklonjenost njegovi namešč©nCl fedaki » ’ **jsedsu tzu.i ulolja in urednik: RADI VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavim