Poštnina plačana v gotovini LetO LVIII.
V Uublfani, v junlia. dne 3. junija 1930 Št. 126 1. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevno Izdaja
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 23 Din pollelno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SEOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I sfolp. pelll-vrsla malloglaSlpol-50 i n 2 D, vet JI ocilasl nad 45 mm vISIne po Dln2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din n Pn veCiem o naročim popust
Izide ob 4 zj iilra?
razen pondeljka In dneva po prazniku'
Uredništvo le v Kopitarlevl allcl it. 61111 Koltoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo + Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2992
Uprava le vKopllarjevM ul.it. O Čekovni račun: Cluhl/anu štev. tO.630 ln 10.349 • sa Inserate, Sarajevo At.7563, Zafjreh št. 39.011, Vraga ln l)unal št. 24.7»7
Quousque tandem...
Maribor, 2. junija.
Težke vesti prihajajo od Gospe Svete; prihajajo ob času, ko se s pompoznostjo in teatralič-nostjo, ki nista niti najmanj v skladu s treznostjo in realnostjo nemškega duha, vrše velike j>redpri-prave za proslavo 10-letnice koroškega plebiscita. Sploh ne maramo načenjati ter razpravljati vprašanja, v kolikor so takšna praznikovanja sploh opor-luna in to v času, ko doprinaša naša država in naš narod odlične dokaze najkulanlnejšega Ier najko-rektnejšega odnosa do nemške narodne manjšine. "Sfcko so v tukajšnjih krogih z vsem globokim ume-vanjem za kulturne potrebe nemške narodne manjšine podpirajo kulturne potrebe mariborskih Nemcev, ne da bi pri tem prišlo niti do najneznatnejših izrazov nevolje, kaj šele kakšnega šovinizma, ki mu v strogo pravicoljubnem bistvu slovenskega življa sploh ni mesta.
Docela drugačno jc pojmovanje obveznosti in dolžnosti napram naši narodni manjšini v Korotanu. Niti najmanj ne maramo preiti v analizo tega j>oj-movanja, kakršno je s vojski' zlasti nekaterim ta-mošnjim nacionalno prenapetim elementom. To pojmovanje je take vrste, da se v njem na vso moč odkriva skrajna izravnoteženost glede izpolnjevanja obveznosti, ki jih tudi v sosednji avstrijski republiki imajo do rodu, ki mu gredo po vseh svojih zgodovinskih pravicah ter moralnih obzirih. ki jih je treba napram njemu varovati. Ce nismo doslej tega zahtevali, potem bomo to zahtevali sedaj, ko prihajajo od Žile in Vrbskega jezera neverjetne vesti.
V	temni noči so ognjeni zublji uničili ter upe-pelili hišo in gospodarska, poslopja posestnika. M a-iijc Vošpernika ter v grozotnem žaru razsvetlili gladino Vrbskega jezera; ob Žili pa je požigalčeva roka. povzročila, da se je v plamenih izenačila z Z zemljo hiša posestnika Gasla. Ne bomo navajali imen krivcev, ki so zasnovali peklenski načrt, da se na lakšen divjaški način otvarjajo plebiscitne slovesnosti. Treba je, da pred mednarodnim svetom s prstom pokažemo na vznemirjevalee iu ru-tiilce prijateljskih odnosov med obema državama, da dvignemo svečan protest proti takšnim zlodeja-njem in da — ako nazadnje ne pojde drugače — po možnosti reguliramo dosedanje odnose do nemške narodne manjšine pri nas, ki živi v primeri z usodo naše narodne manjšine drugod pač v zavidljivem mini in pokoju. Naša zahteva je, da se moralne obvezo izpolnjujejo na obeh straneh; če se pa na eni strani naravnost na izzivalen način kršijo in bagatelizirajo, potem se vsiljuje vprašanje, kje neki stoji zapisano, da bi morali baš mi za zlo dobro vračati. Ta naša zahteva je tembolj upravičena, ker je realnost zgodovinskih okoliščin nemške narodne manjšine pri nas ter našega življa v Korotanu precej drugačna. Vprašanje avtohtonosti našega življa tamkaj ter priseljenstva nemškega elementa v naše kraje, ki se nahajajo v okvirju naše države, sploh ne sprožujemo. Ugotavljamo ponovno, da ni plebiscitni izid na Koroškem izdaleka nikak dokaz dejanskega narodnostnega razmerja, ampak zgolj odraz sila ugodne konjunkture, ki se jc nudila nemštvu spričo stoletnega raziranja slovenskega bistva raz obličja koroške zemlje, ter njegove slučajno organizatorične nadmoči pred 10 leti.
Docela drugače formulirano bi lahko bilo naše vprašanje: ali je plebiscitno j>raznikovanje sploh oportuno in umestno. Pa je prišlo tako daleč, da mora ob težkih znamenjih, ki zasenčujejo politično nebo nad Gospo Sveto, mesto tega vprašanja na površje svarilo: da namreč ne moremo dopustili, da bi v ognju in pepelu ginuli slovenski domovi ob Vrbskem jezeru in Žili!
V	interesu mirnega sožitja ter ohranitve j>ri-jateljskih odnošajev bi zato bilo, da bi merodajni činitelji avstrijske republike z vso strogostjo uvedli preiskavo v svrho izsleditve ter kaznovanja krivcev; daleč bi namreč prišli, če bi se v kali ne zatrle nakane gotovih dobro znanih nacionalističnih reroristov. Nikakor ne gre, da bi so radi le-teh kvarili dosedanji odnošaji med obema državama. In kam bi prišli, če bi se takozvane plebiscitne slav-nosti vršile v znamenju razvalin ter razdejanja slovenskih domov in če bi mi pri tem mogli in hoteli molčati.
Srednja Evropa je baš v tem momentu polna težkih problemov, ki se morejo rešiti ugodno in v prid evropskih narodov le, če se državniki povsod zavedajo svoje velike odgovornosti tako pred lastno državo kakor preti vsem človeštvom, ki potrebuje in zahteva miru, da Evropa od ran in razpok strašnega pretresa svetovne vojne ozdravi pa da ne postane plen Mongolov, ampak ostane še nadalje miro-nosen nosilec kulture. Zato se ravno v sedanjem ilak do zadnje možnosli napelem položaju ne sme dovoliti raznim pustolovcem, da izzivajo eksplozije in tako otežujejo poklicanim činiteljem njihovo nalogo, da se srednja Evropa vendar enkrat j>oniiri. Ce so gespodje na Dunaju že smatrali, da je treba nemškemu življu jiroslavljati dan, ko mu je mednarodna konstelacija, deinagoška agitacija in letar-gija velikega dela domorodnega slovenstva prinesla v dai> naše zgodovinsko ozemlje, potem bi morali Čutili leni večjo odgovornost za to, da bi prej>rečili sovražne izbruhe, kateri, kakor smo u ver j eni, tudi njim niso ljubi. Ce pa jih žal niso mogli, potem pričakujemo, da bodo zločince energično kaznovali in vsaj za bodoče zasuli vire, iz katerih nemško-nacit nalili terorizem bruha dalje svoje sovraštvo in temne naklepe uroti miru in prijateljstvu med sosedi
Važni razgovori
med Rušilo im Nemčijo
Moskva, 2. jun. Medtem, ko je pozornost mednarodne politike obrnjena na spor med Francijo in Italijo pa na poljsko-nemški obmejni incident, se vršijo v Moskvi razgovori med komisarjem za zunanje zadeve Lit vino vi m in nemškim poslanikom von Dirk-senom, katerim jc z ozirom na sedanjo mednarodno situacijo pripisovati zelo velik pomen-
Dočim so službena »Izvestja še pred kratkim v nekoliko razdraženem tonu trdila, da o kakih »pogajanjih ni govora, pa sedaj priznavajo, da so spričo poslabšanja odnošajev, ki je v zadnjih časih med Nemčijo in sovjeti nastopilo, nastala na obeh straneh vprašanja, oziroma zahteve, o katerih je treba razpravljati.
Ta pogajanja, naj sc potem vršijo oficijel-no-formalno ali pa samo v obliki prijateljskih razgovorov ob čaju, so po sodbi o položaju do-broinforniiranih krogov zelo velike važnosti, obenem pa bo treba premagati velike težave, preden se bodo mogla ugodno zaključiti.
Glavna težava se pojavlja že v začetku, ker sovjeti odločno želijo, da bi sc obravnavali samo gospodarski problemi, ki so postali zadnja leta med Nemčijo in Rusijo sporni, dočim Nemčija enako odločno stoji na stališču, da sp morajo obenem s popolno jasnostjo in nedvoumnostjo rešiti tudi sporni politični problemi, ki so med obema državama zadnje čase nastali in sc poostrili skoro do preloma.
Glavno vprašanje, ki ga ima pri leni nemška vlada v mislih, jc očitna zveza, ki obstoja
med rdečo armado, oziroma ,krasno urinijo' in nemškim ,Rotkampferbuiidom', ki je sicer prepovedan, pa podtalno deluje dalje z izdatno denarno in moralno podporo ruskih sovjetov. Drugo vprašanje politične narave pa je položaj nemških državljanov, ki so v Rusiji nastavljeni, oziroma lam bivajo, pa so po notranji sovjetski postavodaji zadnjega časa občutno gospodarsko oškodovani.
Sovjetska vlada se brani, da bi se o teh dveh zadevah sploh obravnavalo, češ da je diskusija o notranjih zadevah sovjetske unije izključena, se je pa očividno že udala v to, da bodo razgovori o tem pač neizogibni. Von Dirksen je že ob prvih razgovorih z Litvino-nim ,pri čaju' izjavil, da nemška vlada insi-stira na tem, da naj se že uvodoma čisto nedvoumno dožene, ali in v koliko se morata omenjeni vprašanji sporazumuo in v prijateljskem duhu obravnavati in rešiti. Če bi sovjeti te dobre volje ne pokazali ali pa skušali, kakor je to njihova taktika, odločitev zavlačevati in Nemčijo z golimi obljubami nasititi, se nemška vlada ne bo pogajala dalje.
Sovjetski krogi odgovarjajo zaenkrat na to s tem, da poudarjajo, da je >rajh« kriv, če so se i>oprej tako zelo prijateljski odnošaji med obema državama poslabšali, ker da se je v Nemčijii začela oznanjati /Križarska vojska zoper sovjetsko unijoc. Nemška diplomacija pa odgovarja, da je vzrok ohladitvi nemško-ru-skega prijateljstva v rovarjenju kominterne. Seveda so na la način nikamor ne pride in sovjeti bodo končno primorani spustili se v mc-
ritoričnu pogajanja o bodočih odnošajih s stališča, katerega si želi Nemčija, ako hočejo, da sc rešijo ugodno gospodarski problemi, ki so za Rusijo vitalnega pomena.
Sovjetski krogi so na to, kakor smo omenili, že pripravljeni iu pravijo, du bi mogli nemškemu stališču priti nasproti, ako bi Nemčija zopet javno izpovedala, da jc zvesta duhu rapalske pogodbe, kar sovjeti razumejo tako,1« da bi Nemčija morala tudi svojo zunanjo politiko voditi večalimanj vzporedno z interesi Rusije, to jc v protifrancoskem in protiaugle-škem praven, kakor si to zamišljajo sovjeti na eni in nemški fašisti na drugi strani. Baš v leni leži važnost moskovskih razgovorov v sedanjem momentu, ko na eni strani Nemčijo snubi Italija, na drugi pa vplivni francoski krogi propagirajo idejo francosko-neniške alijance, da >bi se položaj v Evropi v interesu miru stabiliziral.
Z ozirom na to je važno konstatirati žago lovilo nemške diplomacije, da bo s sovjeti dognala izključno vprašanje kominterne in pa položaja nemških državljanov v Rusiji, nakar bo. ako bodo sovjeti dali garancije, ila se v notranje razmere Nemčije nc bodo več vtikali, skušala Rusiji ugoditi v gospodarskih vprašanjih; v drugo želje sovjetske unije glede mednarodnih političnih vprašanj pa so sploh ne bo spuščala. Nemčija vodi politiko solidarnosti z Evropo iu so od sovjetov nc i»o dala zapeljati v nikako vzporednost obojestranskih pogledov na evropske problcmo.<
Pol$$ko-nemšk'>: incident je resnega značaja
Varšava, 2. junija. AA. Poljska agencija javlja: Povodom nedavnega incidenta na jjoljsko-nem-ški meji v Ojialenu piše >Gazela Poljska--, da pričakuje poljska javnost nestrpno rezultata preiskave, ki jo vodi mešana poljsko-nemška komisija, Ier dodaja, da se vzdržuje vsakršnega komentarja v nasprotju z Nemci. V zvezi s tem list jioudarja, da ta nemška metoda ni nova. Takih primerov je mnogo, kakor 11. pr. odvedenje nekega francoskega oficirja po Nemcih leta 1824., edvedenje nekega jx>lj-skega državnika na meji Gdanska pred nekaj dnevi in naposled odvedenje nekega nemškega pacifista, ki živi v Franciji, po nemških orožnikih. Ti primeri po sodbi poljskega lista dokazujejo, da dogodek v Opalenu nc more biti samo naključje. List
sklepa, da zahteva poljska javnost razčiščenje tega incidenta, kar je j)otrebno ne samo v interesu dobrih sosednih odnošajev med Poljsko in Nemčijo, nego je tudi v splošnem interesu vseli evropskih držav. List kategorično demantira navedbe nekih nemških listov, da bi bil komisar poljske obmejne policije Bijedsinski, ki so ga Nemci odvedli, šef informacijske službe. List se sklicuje na dejstvo, da je bil Bijedsinski ko! član obmejne jiolicije dodeljen obmejni policiji v Carsku.
List Kurier Poznany< doznava iz Konigs-berga da je bil ta incident organiziran j«) članih informacijske službe v vzhodni Prusiji Ier ugotavlja, da je pri tej priliki z obmejno policijo v Opalenu sodelovala tudi jx)licija iz Elbinga.
&
ant§estaci$a zavezniške zvestobe
General H&džič
Liegc, 2. jun. AA. Danes se je zaključil kongres belgijskih invalidov, ki se je pretvoril v svečano manifestacijo za zavezniške bojevnike. Zgodaj zjutraj je bil svečan defile pred mestno hišo v prisotnosti vlade, zastopnikov vojske ter velikega števila občinstva. Belgijski bojevniki so skupno z vojsko izkazali čast zavezniškim zastavam. Nato se je formiral velik sprevod bivših bojevnikov, ki so no-
sili 120 vojnih zastav. Na čelu sprevoda sta nesla dva bivša jugoslovanska bojevnika v šumadinski nerodni, noši zastavo FIDACa. Sprevod je bil burno aklamiran od vsega občinstva, ki je napravilo gost Spalir. Nato je bila v gledališču svečana akademija, ki je na njej v imenu Jugoslavije govoril g. Ilado-savljevič. Njegov govor je bil sprejel z velikim aplavzom.
Mednarodna konferenca dela
Belgrad, 2. jun. AA. Dne 10. junija se bo v Ženevi otvorila 14. mednarodna konferenca dela. I Na konferenci bo naša država zastojiana z odpo-I slanslvom, ki ga bodo tvorili delegati kraljevske vlade, delodajalcev in delavstva. Vladna delegata bosta: dr. Ilija Sumenkovič, naš poslanik v Berilu, ki bo obenem šef našega odposlanstva, in Dušan Jeremič, načelnik oddelka za socijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno jx)litiko in narodno zdravje, namestnika in strokovna vladna delegata bosta: Stepan llosak, rudarski svetnik v Sarajevu, inž. Ferdinand Siv k ovac, direktor državnega rudnika v Zenici. Delodajalce bodo zastopali: dr. Cvetko Gre-
gorič, tajnik centrale industrijskih korporacij in kot strokovnjaka Marko Rauer, tajnik Zveze industrij-cev v Zagrebu in dr. Adolf G'olja, tajnik zveze indu-strijcev v Ljubljani. Kot delavski zastopniki bodo l>risostvovali konferenci v Ženevi: dr. Živko Topa-lovii, tajnik centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Belgradu, a kot strokovnjaka Vladimir PJeiJer, predsednik zveze zasebnih nameščencev v Zagrebu, Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani, in Jovo Jakšič, tajnik delavske zbornice v Sarajevu. Na dnevnem redu te konference so predvsem tale vprašanja: 1. Vprašanje prisilnega dela. 2. Delovni čas privatnih nameščencev. 3. Delovni čas v premogovni industriji.
Delovni program Društva narodov za juni
Ženeva, 2. junija. AA. Delovanje Društva narodov v teku meseca junija bo koncentrirano nn gospodarske probleme, na mandate, na probleme higiene in na intelektualno sodelovanje ter na vprašanja organizacije. Glavne točke dnevnega reda zasedanja gospodarskega odbora, ki začne delovati 2. junija, so v zvezi z gotovimi sklepi, ki jili mora konferenca sprejeli glede sporazuma v gospodarski akciji. Ena delegacija finančnega od bor a, ki ji bodo jxmingali pri njenem delu nekateri strokovnjaki, ki uživajo v finančnih krogih mednarodni ugled, se sestane 10. junija, dn ponovno prouči vzroke fluktuaciie kuoue kapacitete zlata in vpliv te lluk-
tuacije na gospodarsko življenje. Druga skupina strokovnjakov se sestane 23. junija v Ženevi, da nadaljuje začeto proučevanje gospodarske plati vprašanja industrijskih sporazumov. Komisija za mandate se sestane v Ženevi 3. junija. Ta komisija se sestane prvič nn izrednem zasedanju ter bo pretresala vprašanja, ki so v zvezi 7, neredi, ki so se odigravali v Palestini avgusta 1929. Nato se bo komisija sestala na redno zasedanje ter i>regledala letno poročilo mandatorskih sil. Tretja komisija za ustanove za proučevanje mednarodnih odnošajcv se sestane 12. junija v Mednarodnem institutu za intelektualno sodelovanje v Parizu. In naposled se sestane komisija, ki ima nalogo rešiti vprnša-nja, tičočii se organizacije sekretariata Mednarodnega urada zn delo in sekretariata sodišča mednarodne pravice, na svojo drugo sejo 10. junija.
V
Belgrad, 2. junija. Nj. Vel. kralj Aleksander je imenoval ministra vo.ine generala Hadžira za pn-slanika Jugoslavije pri kraljevem dvoril v Bukarešti. Imenovanju generala Hadiiča za poslanika v Bukarešti sc v vseh diplomatskih krogih pripisuje vnlika vninost. General Hodiic ho prevzel svoje novo mosto šc pred sestankom konference Mah anlante t"r bo spremljal zunanjega ministra Miro-nesca v češkoslovaško. Dosedanji jugoslovanski poslanik v Bukarestu Anlič ho imenovan za ministra kraljevega dvora.
V
Belgrad, 2. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde in po. lastni prošnji postavljeni:
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v I-4a Julij Koder, starešina sreskega sodišča v Marenbergu;
za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni v 1-0 Andrej Lcvstek, sodnik v I-S pri sreskem sodišču v Kozjem;
za sodnika sreskega sodišča v Mokronogu v 1-6 Josip Černc, sodniški pripravnik v l-S pri deželnem sodišču v Ljubljani;
za sodnika sreskega sodišča v Kozjem v 1-6 dr. Minko Lučovnik, sodniški pripravnik v 1-8 pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Po lastni prošnji sla premeščena kot sodnika k deželnemu sodišču v Ljubljani v l-4a dr. Juri; Stempihar, sodnik okrožnega sodišča v Celju, kol sodnik okrožnega sodišča v Celju v 1-5 Anion Ra dej, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani, oba > dosedanjih skupinah in kategorijah.
Sladkorna tovm-na
na Čukovecs drz&v&zg
Belgrad, 2. jun. AA. Nj. Vel. kralj jc na predlog ministra financ in po "zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah iu dopolnitvah čl. 50 zakona o proračunskih dvanajslinah za mesece decembcr 1025 Ier januar, februar iu marc 1026. Zakon sc glasi: Čl. 1. Prvi odstavek sc izpremeni in slove: Sladkorna tvornica na Cukarici spada v sestav državnih posestev. — Drugi odstavek se izpremeni in sc glasi: Tvornico upravlja minister financ s pomočjo upravnega odbora iz petih do osmih članov, ki jih imenuje minister linanc za dve leti. Med drugi in tretji odstavek pride nov odstavek, ki sc elasi: Minister financ nadzira iu kontrolira delo upravnega odbora s pomočjo komisarja. — čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se raz^ plaši v »Službenih iiovinah", obvezno moč pa dob' s 1. julijem 1030,
Dunajski) vremenska nnnoved. Zelo toplo. Bolj oblačilo. Neviht«.
Dostojen odgovor Tardieua Musmtmi$u
Napoved temeljite reforme državne uprave
Puri/.. 2. fliu. v. Turdieujev govor v Dijouu je bil takorekoč nekaka priprava za poletno zasedanje parlamentu. Tardieu je začenši z notranjepolitičnimi problemi, prešel na zunanjo politiko in dejal: šole potem, ko bo po 50. juniju izpraznjen tretji pas Porenja, bo Voungov načrt ne samo juridično, temveč tudi praktično stopil v veljavo in dosedanja Vojaška jamstva se bodo nadomestila s finančnimi jamstvi. Navzlic vsej odločnosti vlade, da vodi nadalje Briandov o mirovno politiko, vlada ni porabila na varnost in obrambo države, l/vedla je enoletno vojaško službeno dobo. dovolila je 3 in pol miljarde za utrdbe, spopoluilu jc zopet materialne zaloge, ki so pošle radi vojne v Maroku in vstaje v Siri ji, ter je končno na konferenci v Londonu zastopala politiko odločne čvrstosti. Francija po vojni ni uganjala igre hegemonije, ki jo je začel po 1. 1871 Bismnrek
in njegovi nasledniki in ki so tako pretira-
vali, da ie prišlo končno dor poraza I. IMI8. Francija hoče mir, toda- mir z ravnotežjem sil in solidno oi^uinizaefjo, ra/.sodiščem Icigospodar-
skim in intelektualnim sodelovanjem. Toda. c o bi takemu mir m nepričakovano uastajo .težkoče iz inozemstva, mora Frinltiin'vedno imtiiti gospodar svoje usode.
Turdiicit je |V*tem rmdiiljevnl / jasnim nn-miguvunjein na Mu.ssoliiiiju, da je Francija danes v srečnem polo/ajiK da šniatva .zn odveč vsako vznemirjenje, p<'. tudi vsako bojevito i>a-finnje. Te njegovo bi><e(!e ,;e' smnlffljo zn skreten. toda zadosten odgovor duceiu katerega besed ni treba precenjevali.
Nato je g. Tardieu prešel 'opet nn notranjo politiko iu omenjal delovni ■program vkulo do prihodnje spomladi, lakoj potem. Ivo bo izvršen načri /.u povzdiftp poljedelstva, 'trgovine
in- i ml ti s t ri jo, se bo zučifla temeljita reforma vsejjii duvcpicgu pisteiriu, predvsem pa sc bo izvršila xe\izija občinskih in pokrajinskih tla\ -kov. Jeseni sc bo začela v poslanski zbornici
velika debata o" reorganizaciji' soistva. pozneje pa bo potrebna odločna leformu- celokupno državne ujftuve. Moderna držnvu še ni našla svoje končne obliko. Za nove naloge zadnjih let država «c ni organizirana in njena moč pr>-ol.iju vedno uiiinjšit. Naj.«e./.ličnejše gospodarske organizacije delojemalcev. uradnikov iu deleditjal.eev želijo debiti vpliv na vlado in iiriiavite posle; *uipritiu teiViu se mora oblast i države točno opredelili.	_
i . Govor Iurilieujti -•<» prisoi ni burno tulubra-vali. siuiio med govorom o zunanji politiki in o ■izpraznitvi Porenja so mladinski člani Aeti-on fraiu-nise metuli v dvorano protestne letake.
Poklomtev avtomobilistov iVf. VeL kralju
Belgrad, 2. jun. u. Na drugi dan bivanja romunskih avtomobilistov v Belgradu so se vršile na Avali dirke, ki jim je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj. Ko je kralj ob pol 12 prispel na Avalo, so ga ob cilju pričakovali zastopniki romunskega avtomobilskega kluba, med njimi bivši romunski minister Mitilineu. Z naše strani so bili minister dvora Jevtič, belgrajski župan Ncšič. naš poslanik v Bukarešti Čolak Antie in podpredsednik avtomobilskega Vtuba dr. Velizar lankovič.
Podpredsednik našega avtomobilskega kluba dr. Jankovič je pozdravil Nj. Vei. kralja, enako tudi Mitilineu. Nato mu je Mitilineu predstavil svojo soprogo in ostale romunske dame. ki so na cilju pričakovale izid tekme.
Tekma se je vršila na novi cesti na Avalo, ki meri 4.400m. Prvo nagrado je dobil Budculescu. ki je to gorsko etapo zmagal v 4 min. 10 sek. Kralj se je na Avali razgovarjal s posameznimi udeleženci in povabljenimi gosti skoro celo uro nakar se je vrnil, burno pozdravljen od vseh navzočih.
Nato se je vršil na Avali v novem hotelu, ki ga je zgradilo ministrstvo za šume in rude, piknik, na katerem so se izrekle prisrčne zdravice.
Kongres profesorskega društva v Belgradu
''p1' Belgrad, 2. junija, m. Jugoslovansko pro-^pčprsko društvo bo imelo svoj XI. redni kongres 3. in 4. julija v Belgradu. Dnevni red je tale: otvoritev, konstituiranje kongresa, poročilo glavnega odbora, izvolitev polovico članov v glavni odbor, predlog glavnega odbora. Pravila in predlogi sekcij, predavanje profesorja Popoviča o vzgojnih nalogah dnevnega časopisja. Glavna uprava predlaga, naj se prihodnji kongres vrši v Zagrebu. Po kongresu bodo delegati napravili lep izlet po Donavi v Prahovo, Negotin do Gjevgjelije, nakar se bodo po dolini Morave vrnili proli Sarajevu.
Proces proli hrvatski ter. omtadinski organizaciji
Belgrad, 2. jun. m. Na današnji razpravi proti hrvatskim terorističnim omladincem so govorili zagovorniki dr. Ljubišič, ki zagovarja Ivana Strtaka, dr. Ante Crvič, ki zagovarja ftbtoženega filozofa Močna ja, Mileta Obrado-rič, ki zagovarja Gjuro Veseliča in Pavla Margetiča, dalje zagovornika Gasparčeva, dr. Filip Condrič in dr. Bariša Smoljan. Kot po-'lednji je govoril zagovornik obtoženega ju-rista Prpiča, dr. Dušan Zdravkovič. Ker so vsi obtoženi večinoma za slična dejanja, zato je razumljivo, da je tudi njihov zagovor vedno sličen. ker so že dosedanji zagovorniki izčrpali dokazilni materijal za ničnost obtožbe. Vsi obtoženci, katere so danes zagovarjali, so obloženi za dejanja: da so pripadali teroristični organizaciji, da so dobavljali revolverje in materijal za peklenske stroje, Mocnaj je obtožen žalitve Veličanstva. - Odvetniki so pobijali te obdolžitve. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Proces proti Predavcu
Zagreb, 2. jun. p. Danes ob pol 9 se. je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Najpreje so bila stavljena nekatera vprašanja, nakar je začel državni tožitelj dr. Rtižič z govorom. V glavnem je vztrajal pri obtožnici zlasti pa pri točki, ki se nanaša na Predavčeve dolgove Seljački banki. Za njim je govoril zagovornik dr. Miško Radoševič, zastopnik zasebnih udeležencev, ki je ob enem tudi stečajni upravitelj Seljačke banke. V glavnem se strinja z mnenjem državnega tožitelja in zahteva, da se sodi obtoženec po novem zakonu, ki odgovarja duhu časa. Ta zakon sc posebno ozira na motive in osebnost okrivljenca samega. Natančno navaja zaupanje, ki so ga imeli kmetje v to banko. Navajal je mnogo izjav izvedencev in sodnikov, ter pobija trdilve zagovornikov giede Providnostk in Zavarovalne zadruge. Pravi, da je stanje takšno, da nili stečajni upravitelj ne more pokriti svojih stroškov, f
JZ> V žZr
Belgrad, 2. junija, m. Zastopniki ;irtkih go-spodarskih ln finančnih ustanov, ki so prišli včeraj v Belgrad, so si danes najprej ogledali belgrajsko obrtno zbornico, nato pa so prisostvovali sestanku belgrajsko borze. Po končanem sqstanku je bivši finančni minisier in predsednik belgr.V.ske borze dr. Milan S t o j a d i n o v i č imel značilen govor, v katerem ie med drugim dejal:
Evropa je rehi razcepljena. Imamo več «:o£ 20 držav in vec kot. 21V0ft1l km carinskih pasov. Nasproti laki Evropi stoji neizmerno velika Velika Britanija, na dragi strani Zveza sovjetskih rcnii-blik. ki dela -tedaj na toni, cla naredi Moskvo za središče Zjeitiajenijh držav Azije. Na drugi »(rani morja so Zjedinjeue državo Amerike. Ali bi v.-a-,i, ne bilo potrebno, da tudi Evropa zl><;re svoje sile, da lio ko-, tako velikim nalogam? Zlito pozdravlja mide.io Panevrop. >fi. ki pripadamo balkanskim državam, hi bolje storili da še pred Panevropo združimo balkanski polotok in da še pred evropsko carinsko zreao nnstano balkanska eariifska zvezo. Prod evropsko vojno so bile balkanske države druga drugi bližje nego danes. Imeli smo nov-čano zvezo, poštne konvencije. Govorilo se je o carinski zvezi le med Srbijo in Bolgarijo. Danes smo
daleč od tega. Pred ptir ledni so se nekalerl-bolgarski krogi zelo vznemirili ker so videli, da se jn nn ljubljanskem tržišču pojavilo par vagonov jugoslovanske pšenice. Vendar Imamo velike možnosti za gospodarski .sporazum med balkanskimi državami.
Podčriati je, da tvorijo balkanski narodi enotno gospodarsko celoto. Njihov gospodarski razvoj stoji približno na isli višini. Njihove gospodarske in polillfne sile so nam sorazmerne precej. Itadi tega nobena država nn Balkanu ne bi Inogla absorbirati in podrediti druge.
Zelo sem vebel, da ideja o zvezi balkanskih držav tako napreduje ravno med Grki. Ponosen sem, da morem ponoviti besede zunanjega ministra dr. Marinkoviča: Rešitev bodočnosti balkanskih narodov leži v potrebi, da se združijo na temelju enakosti v skupno celoto. Vedeti morajo, da bodo ali vsi svobodni ali nobeden od njih ne bo svoboden .
V imenu Grkov mu je odgovoril Aleksdtidsr K r n I i s . predsednik solunske borze, ki je prav lako dal izraza za zbližanjo med balkanskimi državami in simpatično pozdravil idejo združitve balkanskih držav.
Številke našega izsel$evamjnz v aprilu 1930
Zagreb, 2. junija. AA. Po statistiki izseljeni-škegtt komisariata v Zagrebu sc je meseca aprila 15)30 izselilo iz naše kraljevine:
V prekomorske države 1238 oseb, v evropske države pa 3517. Skupno številko izseljencev v pre-komorske države (3RKJ)",'od 1. januarja dn konca aprila 1930 je za 2<>8 ali za -Lo% manjše, nego v istem času v lanskem letu. Največ izseljencev je iz savske banovine, in sicer 501 oseba, slede donavska banovina 309, dravska 129, primorska 84, zet-ska 74, vardarska 27, drinska 26, vrbaska 11. mo-ravska 6 in iz Belgrada 11. Po poklicu je 775 kmetovalcev, 110 kvalificiranih in 95 nekvalificiranih delavcev, 80 pripadnikov prostih poklicev in 1(50 članov rodbin, ki še ne delajo. Največ izseljencev je odšlo v Kanado in sicer 539, sledi Argentinija s
Angleški kral$ ozdravel
London. 2. junija. AA. Zdravje angleškega kralja so je toli /boljšalo. da bo danes prisostvoval koncertu, ki ga bo diirigiritl slavni italijanski mojster T-oscnnini in ki ga bo proizvajalo filharlnoničiio Združenje iz Ncvv vorka. kateremu jc Toseunini dirigent.
Večni obmegm incidenti
Varšava, 2. junija. y. Na poljski-litovski meji je prišlo danes v okraju Suvalki zopet do divjega streljanja. Kakor se poroča s poljske strani, so bili poljski obmejni stražniki v tem napadu, ne da bi sc moglo ugotovili, kdo jc streljal. Poljska obmejna slraža je potem oddala več salv, nakar se je začelo dolgo streljanje. Težko ranjen je bi! en poljski podčastnik.
Zbor časnikarjev
(iSe
London. 2. jun. A A. Davi se je sestala v Londonu četrta imperijalnn tiskovna konferenca. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik Tiniesa Islor, za podpredsednika pa polkovnik \Vods. Jutri bo nagovoril konferenco ministrski predsednik Macdonald, ki Ivo razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo britski imperij. Državni tajnik zn Indijo bo govoril o indijskih zadevali.
se po
London, 2. jun. AA. V Ilokavskein prelivu se jo pripetila včeraj velika pomorska nesreča. Pri Beehy Headu je trčil snoči v megli švedski parnik tngen- ob Italijanski petrolejski parnik Literno«, i Švedski parnik tngen se je lakoj pogreznil iu utonilo je 15 mož posadke, ki je štela 18 mož. Dva mornarja so rešili rešilni čolni iz Nevvhavena. Italijanski parnik "Literno- je bil lo malo poškodovan in ni potreboval pomoči.
Ljubljana, Aleksandrova c, 12 v oblekah in površnikih najcenejših
820. USA z 246, Urugvaj s 57. Brazilija z 20, Avstralija s 16, Chille z 11 osebami itd. Vnaprej plačano vozno karto (prepaid liekel ) je imelo 291 oseb. Vzrok nazadovanju števila izseljencev je v slabi zaposlitvi v prokomorskih državah. Aprila meseca se je' vrnilo iz prekomorskih držav 483, lani aprila jih je bilo 6.3B, od 1. januarja do konca aprila 1930 pa 1328. lani v istem času 1453. V Nemčijo je aprila meseca odšlo 1854 oseb, v Francijo 1525 (s posredovanjem Socipte generale d'Im-migration 1265), na Nizozemsko 51. v Belgijo 38, v Lusenbiirg 19. v Češkoslovaško 15). v Švico 11. Od 1. januarja do konca aprila se je i/,selilo v evropske države fi!>32 oseb in sicer v Francijo 4588 (potom gornje izseljeniške družbe 3517), v Nemčijo 2978, v Belgijo 1116, v Holandijo 215. v l.u.venburg 51, v Češkoslovaško 37, v Švico 33 itd.
Fuzim dveh angt, listov
London. 2. jun. AA. V Londonu sta se združila dva volika dnevnika 2>Daily News in »Daily Cronicle«, ki imata oba skupaj 1,600.000 iztisov.
Novi list se imenuje »l)aily Nevvs iu Chroni ele«. Že pred nekaj tedni so govorili o tej fuziji, ki jo bila ofieijel.no proglašena šele snoči. :;I)aily Chronicleki je izšel pred 50 leti, je bil eden prvih listov v Londonu in inia za seboj znamenito žurnalistično karijero. Pri listu l)aily Nevvs je med drugimi ludi sodeloval znameniti angleški pisatelj Charles Dickens.
Lastništvo uovegu lista je objavilo komunike, v katerem naglaša, da so novo razmere imperativno zahtevale fuzijo imenovanih listov, ki sta že itak zastopala isto politično stališče. Proglas zaključuje, da bo novi list zastopal liberalno jiolltlko in sodeloval, pri delu za mir in zn sodelovanje v mednarodnih zadevah.
Toscamni v Londonu
London. 2. junija. AA. Angleška kraljeva dvojica, vojvoda in vojvodinja Vorška Iu princ Jurij so prisostvovali snočiijemu koncertu italijanskega dirigenta Toscanjuija v Albertovi dvorani, Tosca-nini je prvič nastopil v Angliji in je dirigent nevv-yorškcga filhurmoničnega orkestra. Navzoče občinstvo je priredilo Tosclininiju velike ovacijc.
Športne novice
Pariz, 2. junija. AA. Nn pariškem teniškem veleturnirju je v finalu dumskčga singlu zmagala \iiicričtuikn Helen VVills-Moodv nad'rojakinjo Heleno Jac-obs v dveh selili. Izgubila je samo "i genie. \ finalu, siitgln gospodov je Američan I ilden navzlic si jajni formi izgubil proti Francozu Coelietu predvsem zaradi njegovih odličnih volhvev Rezultat-zu Coelietu 1 : () 8 : 6 b : 3. 6 ': I."
Rim. 2 junija. AA. Nagrado \ znesku 200.000 lir. ki jo je rnzplsitln italijanska strelska zveza za leteče cilje, je dobil španski strelec grof Dcviihulu.
Bruselj, 2. juniju. \A. V prisotnosli šievil-ticg« športnega občinstva je belgijski prvak Churlcs, ki jc obenem |»rv;ik K\repe v težki kategoriji, premagal Italijan« Robcrt.ija pv> l"> krogili po točkah.
Praga, 2. junija. AA. ČTK jioroca, du je med-narotlnl sabljaSkl turnir držav Mule antante in Poljske, ki t»l se bil imel vršiti 8. in 9. junija v Pi5t'n-niIt, ovlgoden iz tehničnih razlogov n- nedoločen ia>
MacDonaldov kabinet se rekonstruira
London, 2. jun. x. Na sestankih ob koncu tedna v Chcouersu so se posve/ovili MacDonatd, H«n-derson Snowden in drugi ministri o skorajšnji pre-osnovi vlade in o problemu brezposelnosti. MacDonald bo najbrže preositovo vlade sporočil najpozneje pri odgoditvl poslanske zbornice za bin-koštne praznike v petek. Daily Herald« napoveduje vnžne spremembe v vladi.
Homatije p Indiji
Gandi obžaluje nemire
Londcn, 2. jun. x. Gandi je iz svoje ječe poslal
pismo podkralju, v katerem izraža svoje obžalovanje radi nemirov v zvezi s kamppijo pasivnega odpora.
Stavka pristaniških delavcev v Rangoonu, radi katere je prišlo do krvavih spopadov, je končana ter bodo Burmeni in Indijci menjaje delali v ladje delnicah.
Pri včerajšnjih napadih na solne zaloge v Va-dali je bilo ranjenih več kot sto oseb.
V Pešavarju jc prišlo do novih nemirov, ker je neka straža ustrelila eno žensko iti dva otroka. Množice so napadle vojašnico in policijsko postajo. Pri tem je bilo deset oseb ubitih in devet ranjenih.
Pariz 2. jun. A A. V petek, 30. maja so bili v Kesihalamu v Indiji krvavi izgredi, ker so Indi bojkotirali muslimanske trgovce. Devet muslimanov je bilo težko ranjenih eden pa ubit. hudo ranjenih je bilo tudi nekaj redarjev. Policija je prijela 60 izgred niko v.
Policija je včeraj v Darasanl razpršila gručo 160 prostovoljcev, ki so hoteli napasti solno skladišče. Več prostovoljcev je bilo hudo ranjenih.
Bomba.v, 2. junija. AA. Sodišče je obsodilo na 5 mesece ječe 72 prostovoljcev, ki so sku*itli napasti solno skladišče v Vavlali.
Bombny, 2. junija. AA. lO.ODO Ghandistov je naskočilo solna skladišča v Vaduli bili so pa od redurstvu / bambusovimi palicami razpršeni,
Bemssija švedske vlade
Siockhelm, 2. junija. x. V švedskem državnem zboru je danes padel Lindemanov kabinet, ker je bil vladni predlog za zvišanje žitne carine odklonjen v prvi zbornici s 75 proti 57 glasovom, v drugi zbornici pa s 122 proli 95 glasovom. Ministrski predsednik bo kralju predložil demisijo vsega kabineta. Verjetno je, da bo dobil nalog za sestavo novega kabineta voditelj največja opozicijske stranke, socialni demokrat Per Albin H a n s o n.
Budimpešta, 2. jun. x. Ob desetletnici podpisa triatlonske mirovne pogodbe so priredile včeraj razne društvene zveze, obrtne korporacije, društvo Levante in mnoge druge organizacije protestno zborovanje. katerega se je udeležilo 50.000 ljudi in na, katerem so govorili o stiskah, v katere je zašel madjarski narod po diktiranem miru.
Pomen razstave narodnih vezenin v
Belgrad, 2. jun. AA. Pomen razstave narodnih vezenin in tkiva v Belgradu, kakor tudi zanimanje zanjo v vseh zainteresiranih krogih jiostaja čedalje večje. Sedaj je gotovo, da bo ta razstava najboljši pregled vsega, kar smo v najrazličnejših krajih naše prostrane domovine izgotovili na polju narod-liih vezenin in tkiva, In da bo nudila celoto, kajti poleg vezenin in tkiva iz Južne Srbije bodo razstavljeni podobni proizvodi iz Hrvatske in Slovenije, Dalmacije, kakor tudi iz ostalih krajev naše države. Po mnenju strokovnjakov iz inozemstva predstavljajo te vezenine in tkiva narodno bogastvu, Ivi ga nadkriljuje samo bogastvo naših narodnih pesmi. Ob povodu te razstave sc bodo sestali naši najboljši propagatotji narodne umetnosti in strokovnjaki narodnih vezenin in narodnega tkivu, da se porazgovore o bodočem tesnejšem sodelovanju iu o skupni akciji za pospeševanje tega tako važnega področja domače industrije in umetnosti. I!il bi neodpustljiv greh. kadar bi še dalje prepuščali tujcem, ki slučajno prihajajo v našo državo in ki tu nakupujejo naše dragoceno narodno blago, da ga nato prodajajo v inozemstvu pod raznimi tujimi oznakami in imeni za drag denar, Zavod za zunanjo trgovino posvečuje tudi tej strani našega gospodar« skega udejstvovanja potrebno pozornost. Zato bo porabil vsako priliko, da podpre koncentracijo naših strokovnjakov in našega dela na polju narodne umetnosti.
t« ®
V
Ljubljana, 2. junija.
Nocoj cb 8 je z brzovlakom prišel v Ljub. ljano kulkutski nadškof msgr. Ferdinand Por i ep. Na kolodvoru ga je sprejel gosp. rektor jezuitskega kolegija dr. 1'onic. Nadškof se je nastanil v tem kolegiju. V Ljubljani ostane dva dni. Njemu na čast se bo jutri zvečer vršil pozdravni večer. Nad« škof msgr. Pericr odpotuje v četrtek v Itelgijo.
umor
Osijek. 2. jun, z. V Budfali sc jc dogodi, strašen umor. h rane 11 o s c 1 b a h n se je napil v raznih gostilnah. Nato je prišel domov in začel pretepati svojo /etlo. Ko mil je hotela uiti. je prišel za njo uii dvorišče iti jo ubil z nožem, du je bila uu mestu nnlvn. Nato jo jc /vleke* v sobo. zinil kri. jo položil na posteljo, v rano pu potisnil nož Nato |i jc roko sklenil no prsih, v roke pu ji je dal rožni venec in molit« \enilv Nato je odšel ven in pil liuprej. Ko je prišel brat tiinorjonko domov, je odkril grozen prizor. Takoj je obvestil občino in policijo, ki je uretirulu moža in ga odvedla v zapor. Aie-tirnndc taji in ničesar ne pri/iin, dasi so ua njem razločno vidni krvnvi sledovi.
Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno. Oblačnost sc bo povečala. - Podnevi ' toplo. .
„Radio Therma" v Laškem
Radiotermalno kopališče v Laškem je prevzelo novo lastništvo, ki obeta to lepo letovišče in zdravilišče napraviti še privlačnejše kot je bilo dosedaj.
Obsežno, nekoliko starinsko kopališko poslopje sredi lepega parka in visokega drevja napravlja prijeten vtis na prišleca, ki prihaja iskat zdravja in oddiha.
V levem pritličju so kopališke naprave. Poleg kabin, primernih za eno do treh oseb, je velik ttazen za skupno kopanje. Zdravilna voda, ki ima topline 37° C, se dovaja pa ceveh s pomočjo črpalke.
Desno pritličje služi kot restavracijski prostori. Stanovanjski prostori so v prvem nadstropju in podstrešju. Novo lastništvo se že par mesecev sem prizadeva, prenoviti in novo opremiti vse sobe. Prenovljene sobe napravljajo vtis udobnosti. Prav tako je okolica hiše lepo oskrbljena. Gredice so zasajene z rožami, ki prijetno božajo pogled.
Kopališče je v prvi vrsti namenjeno revma-ličnikom. V tem oziru se dosegajo presenetljivi uspehi. Med Ljubljančani samimi je par takih, ki so jih v kopališče prinesli. Kopeli so jih po par lednih spravile na noge, da so odšli kakor pomlajeni.
Odlično zdravilišče je kopališče za slabokrvne in take, ki so prestali težko bolezen, za ncvrastenikc radi hude izčrpanosti v poklicu, za ženske bolezni, za bolezni ožilja, itd.
Laško je zelo zdrav kraj. Nalezljivih bolezni ljudje tam ne poznajo. Prav tako ne tuberkuloze, ne raka, ne sarkoma in jsod. Domačini ne bolehajo na sladkorni bolezni, ne na revmatizmu. Spolnih ln ženskih bolezni ni.
Vse to dokazuje, da so zdravstvene razmere mesta Laškega in okolice zelo ugodne, da same po sebi privabljajo letoviščarje, ki so potrebni iz-premembe zraka, ne samo, da se zdravijo, marveč da telesno se okrepc in zavarujejo pred boleznijo.
Novo lastništvo si je zasnovalo večleten program za postopno zboljšanje, povečanje in razširjenje kopaliških naprav. Oskrbelo bo kabine za smrečne kopeli. Paro, ki uhaja iz vode, bodo ujeli in vjxirabljali za inhalacijo za zdravljenje obolenj v grlu in bronhijah. Uvedla se bo liidro-, elektro-, mehanoterapija in zdravljenje s pregrevanjem. Naprave za solnčne in zračne kopeli se bodo zbolj-šale. Petdesetorico korakov proč teče Savinja, na kateri bo mogoče veslati. Ni treba posebej omenjati, Ja je bližnja okolica nad vse vabljiva za pešizlete.
V načrtu je tudi uvedba rontgenoterapije in zdravljenja s svetlobnimi žarki.
Ako sodimo po sedanjem obnovitvenem delu m po načrtih, ki se nameravajo v prihodnjih štirih, oetih letih izvesti, obeta novo lastništvo »Radio therme« to že od nekdaj znano kopališče zelo povzdigniti, da bo v naši domovini in izven njenih mej še bolj zaslovelo.
Umor cerkvenega pevca v Istri
Zdaj so znano tudi podrobnosti o umoru cerkvenega pevca 25 letnega Josipa Kosiča v Šmarjah, oziroma v Pomjanu pri Kopru, o čemer smo kratko že poročali. V nedeljo, 18. maja se je vršil v Pomjanu običajni ples, ki se ga je udeležilo ludi vet fantov iz Vanganela. Zvečer so Vanganelci v gostilni kvartali; med njimi je bil tudi Kosič, ki je slovensko prepeval. Nenadoma je Kosiča prekinil fašist Josip Zupančič, star 47 let, iz Vanganela, češ, da ne sme peti slovensko, pač pa lahko poje italijansko. S Kosičem sta bila že del j časa sprta radi cericvenega petja. Zupančič je namreč agitiral po vasi in posebno med cerkvenimi pevci za uvedbo italijanskega petja v cerkvi; Kosič pa se je zavzemal za slovensko petje. Radi tega mu je bil Zupančič vedno za petami. Ko sta se nasprotnika zopet našla v gostilni in je Zupančič osorno nahriilil Kosiča, je la odločno reagiral, češ, naj ga pusti vendar enkrat na miru.
Nato sta se Zupančič in Kosič spoprijela. Kosič je menda prislonil Zupančič-u zaušnico. Kmalu nato je Zupančič odšel iz gostilne. Kasneje se je vračal proti domu Kosič v družbi dveh fantov; ko so dosj>eIi na pol pota proti Vanganelu, je nenadoma skočil iz zasede Zupančič in ustrelil na Kosiča, ter zavpil: »Tu imaš za zaušnico.« Kosič je bil na mestu mrtev. Vse se je zvršilo tako naglo, da mu nista mogla priskočili na pomoč fanta, ki sta ga spremljala.
Nesreče so pa krivi drugi, ki so Zupančiča na-hujskali.
Od Soče in Jadrana
60-Ietnico je praznoval v petek, 30. maja mons. Ivan Koršič, bivši kobariški dekan.
Občinski načelnik v Bovcu Giuseppe Cogoli je bil obsojen radi poneverbe v škodo občine na 1 leto in 4 mesece ječe. Prizivno sodišče mu je znižalo kazen na 4 mesece. Koliko občinskih načelnikov bi moralo pred sodišče!
Nove aretacije. Pri Sv. Ivanu v Trstu so bili aretirani Vlado Jaklič, Josip Kolarič in Milka Za-fredova, gostilničarjeva hčerka. Jaklič in Zafredova sta ostala v zaporu nekaj dni, nakar ju je policija izpustila. Kolariča pa še vedno ni na svetlo. Areti-rance spravlja policija v zvezo s Tržačani, ki so ob-dolženi napada na > Popolo d i Trieste«.
Stanovanjska kriza v Trstu. Dne 1. julija so po vsej Italiji uvede svobodna kupčija s stanovanji in vse omejitve bodisi glede izgona ali višine najemnine se odpravijo. V Trstu so hišni gospodarji zvišali najemnine povprečno okoli 25%. Zelo se pogrešajo manjša stanovanja, ker silijo ljudje radi visokih najemnin iz velikih v manjša stanovanja. Stanovanj z več kot štirimi sobami pa je v Trstu že preveč. Najemnine takšnih stanovanj so celo padle in danes lahko dobiš stanovanje s štirimi sobami v novi hiši za G000 lir, medtem ko je še nedavno stalo 8000 lir. V Trstu živi danes okoli 250.000 ljudi. Med lo je všteto tudi vojaštvo, ki šteje s financ- ! nimi stražniki vred okoli 8000 mož. Mesto je torej prav tako obljudeno kakor pred vojno. S padanjem ! pristaniškega prometa pada tudi povprečno bogastvo Tržačanov. Malo je več gospodov, ki bi si lahko privoščili lc količkaj luksuzno stanovanje. Če pomislimo, da je promet v pristanišču padel približno 20% in da živi v mestu še vedno toliko ljudi kot pred vojno, lahko trdimo, da je »standard of Iife< v Trstu padel prav za toliko.
V Podgradu se je nastanil poseben policijski komisar, ki razpolaga z »letečo četo« (squadra vo-Jante) karabinerjev in z detektivi. Karabinerji stalno krožijo po okolici. Dežela je pod strogim nadzorstvom.	;
Ainerikanci so vračajo. Iz Argentine so je v uadnjem času vrnilo več kmetov s Krasa in slovenske Istre, ki so odšli v svet pred dobrim leloin. V Ameriki niso mogli več živeti radi slabih gospodarskih in socijalnih razmer. Vsi tožijo, da tudi v moralnem pogledu ni nič prida tam dol.
£chichtov Rad ion
pere sam, varuje perilo!
Rudarji ne smejo ostati zapuščeni
V Trbovljah odpuščenih 600 delavcev — Dobrodelna akcija za
rudarje v Kočevju
Trbovlje, 2. junija.
Kakor smo že poročali, je rudnik s 1. junijem upokojil, odpustil in poslal na dopust okoli 600 rudarjev. Natančnega števila ni mogoče dobiti, ker uslužbence veže uradna tajnost. Rudniška obrato-vodstva so postopala pri redukciji skrajno previdno in človekoljubno. Upokojila so večinoma take s polnimi leti, odpustili mlade delavce s kategorijo vozačev, na dopust za. nedoločen čas pa poslali take, ki posedujejo kakšno nepremično premoženje; in še te so ohranili pri ilelu, če so prinesli od županstva potrdilo, da jih njihovo posestvo ne more preživljati. Pri tem čujemo še o lepih delili paznikov in delavcev, ki ostanejo še pri delu, kako hočejo pomagati nezaposlenim.
Za redukcijo delavstva je prišel nalog od TPD v ponedeljek. Ob 9 dopoldne so se zbrali vsi obra-tovodje v rudniški glavni pisarni na konferenco. Vest se je hitro razširila po Trbovljah. Vseeno ljudje niso vsemu verjeli. Ker delavstvo danes nikomur več 110 veruje. Redukcije so bile razglašene v petek, pa že proti večeru se je raznesla vest, da so vsi tozadevni razglasi o redukciji razveljavljeni za dobo 14 dni. Ta čas bi rudnik oddajal železnici premog v manjši količini in med tem bi se pogajanja za oddajo premoga železnici nadaljevala.
Danes smo se pa o resničnosti vesti na pristojnem mestu informirali in smo zvedeli, da vse redukcije ostanejo v veljavi, rudnik hoče samo vpoštevati službeni red, ki delavcu nudi Se po odpovedi 14 dnevno delo.
Delavstvo je obupano. Ni čudno! Ni slišati posebnega godrnanja. Da se ž njim igračkajo, je sigurno. TPD si začrta, kakšen dobiček hoče v tem letu. In ta dobiček mora plačati delavec, ker gotovo je, da družba od profita ne da nič nazaj. Trpeti mora vse krize delavec sam.
Ta teden se je napravila uradna ugotovitev dolgov rudarjev pri trgovcih. Računal se je dolg nazaj do februarja. Zanimivo je, kako je od tega časa, ko se je začela kriza v rudarskih revirjih, dolg za živež pri trgovcih naraščal. Dolgovi so od februarja meseca to je v 4 mesecih več kot polovico (za 5(1%) do tega časa narasli. Gre pa tudi govorica da je TPD nejevoljna da imajo naši trgovci trgovine še odprte, ker če bi jih zaprli bi še lažje pritiskali na vlado, da jim tudi po želji ugodi. Rečemo pa, da trgovci sedaj velikansko žrtvujejo. Vedo, da je rudar jiošten, in če bo nnel zaslužek, da bo svoj dolg ludi plačal.
Obrtništvo je v istem položaju. Ker nima dela, odpušča svoje delavce in tako se gorje rudarja prenaša na druge stanove.
Delavstvo si je začelo pomagati na tak način kot v vojnem času. Nahrbtnik na rame in hajd re-kvirirati med kmete. Samo sedaj je ta razloček, da gre po hribih brez denarja, medtem ko ga je imel v vojnem času dovolj.
Kočevje, 2. junija.
Vaš dopisnik se jc v nedeljo razgovarjal z rudarji na kočevskem rudniku, ki so soglasno odobravali in hvalili prvi korak, ki ga je storil v pomoč gladujočim rudniškim družinam bivši narodni poslanec g. duh. svetnik Kari Škulj. Beda na kočevskem rudniku je tolika, da si ljudje niti predstavljati ne morejo. Od meseca februarja, ko se je kriza začela, je sedaj minul žc četrti mesec. Dejstvo jc, da ni noben rudar mogel tudi s prejšnjim rednim zaslužkom, ki jc mal (dnevni »šiht« od 35 do 45 Din) karkoli prihraniti. Rudarske družine so številne in jih družinski oče s tako bornim zaslužkom komaj preživlja in za silo obleče, nemogoče pa jc kaj prištediti. Prvi in drugi mesec jc šlo še nekako za silo s kreditom, ki so ga imeli rudarji pri tem ali onem trgovcu in v rudniškem konzumu. V aprilu in maju pa se je to izpremenilo. Trgovci in obrtniki so začeli skeptično gledati na to rudarsko krizo in začeli odpovedovati dosedanji kredit.
Tako se je kočevski rudar znašel naenkrat v zelo mučnem položaju: dela je bilo tnalo in s tem tudi zaslužka. Želodec pa zahteva vedno svoje in nikakor ne zmanjšuje svoje potrebe vzporedno z delavčevim zaslužkom ali nezaslužkom. Po vseh rudarskih družinah, ki so ponekod oblagodarjene s šestimi, osmimi tudi desetimi otroki, je nastala s tem lakota in vsesplošno pomanjkanje.
Mora se reči, da je kočevsko rudarstvo v tej krizi pretrpelo največ, kajti draginja jc v našem mestu v primeri z drugimi [Jodeželskimi mesti in tudi z Ljubljano največja.
Pomoč rudarjem je bila v tem težkem položaju seveda nujno potrebna. Sedaj jc prežela celotno akcijo za pomoč rudarskim družinam na našem pretnogokopu Vincencijeva konferenca v Kočevju, ki bo v kratkem organizirala nabiranje v naturalijah, za gladujoče rudarje. Dalje misli ista osnovati »ljudsko kuhinjo«, v kateri bodo dobivali zlasti rudniški otroci zastonjsko hrano. S to akcijo bo dovršila Vincencijeva konferenca velikansko ka-ritativno delo.
Kakor je :>Slovenec« z dne 1. junija poročal, so se v glavnem zaključila pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo in zastopniki uprave državnih železnic. Kompromisna pogodba velja za eno leto. Radi zmanjšanja dosedanje količine dobav obstoja možnost, da bo TPD šc znižala število svojih delavcev. Upati je, da se eventuelna redukcija ne bo tikala kočevskega premogokopa, kjer je število rudarjev že po februarskem odpustu, po katerem je bilo reduciranih okrog 100 rudarjev. Sedaj znaša število naših rudarjev okrog 320, ki so pa vsi profesijonalni delavci in družinski očetje. Z event. redukcijo le par rudarjev bi se lahko zgodila velika nesreča, ker bi bile te družine postavljene direktno poginu.
Kočevsko rudarstvo zasleduje vse vesti o pogajanjih med TPD in državno železnico z veliko napetostjo, ker vidi v rešitvi (eh pogajanj svojo rešitev ali pa tudi svoj pogin.
V interesu naših rudarjev bi bilo, da bi jjo-sestniki in lastniki zemljišč pri sezonskem delu za-posljevali samo naše rudarje, s čemer bi iz svoje strani pomagali tudi reševati težko krizo, v kateri se nahajajo danes vse rudarske družine.
edini med navzočimi, ki je s pokojnim Trdino osebno mnogokrat občeval, zlasti v njegovih poznih letih. Zakaj bili so sploh redki, s katerimi se je Trdina menil; največkrat je hodil sam okrog in stikal za stvarmi, ki so ga zanimale in jih je rabil za svoje pisanje. Bil je znan kot hud panslavist, kot navdušen rusolil. Večkrat jc peš prepotoval hrvatsko zemljo. Nikdar ni maral z nikomer govoriti nemško če je dotičnik znal le besedico slovensko. Nekoč so ga na Hrvatskem zaprli, ker so ga orožniki na cesti smatrali za ruskega vohunu. Sodnik na sodišču bi se bil rad izmazal iz nerodnega položaja, zakaj ničesar ni mogel najti, kar bi Trdino obremenjevalo; rekel jc tedaj Trdini, da mu bo pustil zvečer odprta vrata in naj uide v noč... Trdina pa tega ni hotel Cez nekoliko dni so ga sami radi izpustili
Ob stoletnici pisatelja Trdine
Stavnosl v Mengšu — Spominska plošča odkrila
Ljubljana, 2. junija.
Da je naš narod do svojih velikih mož hvaležen in da ne pozabi zlepa njih dela in življenja, se je včeraj dovolj lepo pokazalo tudi v Mengšu.
Pisatelj Trdina, mengeški rojak, je bil ob stoletnici rojstva od svojih rojakov imenitno počaščen; slovesno odkritje spominske plošče se je izvršilo z veliko prisrčnostjo ter ob veliki udeležbi domačinov.
Vso slovesnost je pripravila mengeška občina; na njeno pobudo se je osnoval iz vseh mengeških društev pripravljalni odbor, ki mu je naceloval šolski upravitelj Smole. Spominska plošča je vzidana na pisateljevi rojstni hiši, v Malem Mengšu št. 11; sedaj je tamkaj slamnikarska tovarna Stem-berger & Mellitzer. Ne smemo pozabiti tudi, da so vneti in hvaležni Mengšani pisatelju v spomin izdali tudi posebno jubilejno številko »Mengšana«, ki so ga brezplačno razposlali po vsej domovini.
S tako vnemo in ljubeznijo pripravljena spominska slavnost je privabila v Mengeš zadnjo nedeljo dovolj ljudi od vsepovsod. Zlasti bližnja okolica je bila dobro zastojjana.
Mengšani so se v nedeljo navsezgodaj prebudili v nekem slavnostnem razpoloženju; domača godba jim je že ob štirih zjutraj začela igrati skozi trg budnico; vesele koračnice so dramile iz postelj ter vžigale v ljudeh nekam slovesno in nervozno pričakovanje.
Popoldne pa je Mengeš kar oživel. S hiš so zavihralc zastave, po cestah so jeli prihajati ljudje, v cerkvi je prizvanjalo k j3opoldanskemu opravilu. V tem času so se zbirali v Staretovem drevoredu ljudje k slavnostnemu sprevodu. Skozi Mengeš so nato odkorakali v narodnih nošah, v krojih, peš in na konjih v Mali Mengeš, kjer se je bila med tem že zbrala pred pisateljevo rojstno hišo velika množica ljudi. Ne smemo pozabiti, da je ves čas pri sprevodu igrala domača mengeška godba.
Nato je izpred Trdinove rojstne hiše pozdravil vse zbranfe ljudi mengeški župan, g. Peter L i p a r. Po imenu je pozdravil zlasti vse zastopnike raznih uradov in korporacij, ki so bili prišli k odkritju iz Kamnika iu iz Ljubljane.
Najprej je o Trdini govoril prof. Mazovec iz Ljubljane. Orisal je zlasti težko življenjsko pot velikega pokojnika ter obrazložil bistvo in smoter Trdinovega pisateljskega delovanja. V nekaterih
duhovitih primerih je zbranim ljudem nazorno predstavil Trdino kot pisatelja, ki je znal v bajki in prij>ovedki prav imenitno bičati in udarjati na vse plati, kot je to znal v svojem zasebnem življenju. Saj je bilo vse njegovo življenje prav za prav ena sama velika borba z oblastniki in nem-štvom, ki se mu ni maral ukloniti. Bil je mož silne nesebičnosti, dober ko kruli, skromen, toda narodno zaveden kot malokdo v tisti dobi. Čeprav je veliko trpel, tožil nikdar nikomur ni. Želel bi, da mi ostanemo vredni nasledniki pisatelja Trdine: brezpogojno zavedni Slovenci, nezlomljivi, laki in tako trdni, kot jc bil ravno naš Mengšan Trdina!
Potem je govoril notar dr. H u d o v e n i k iz Ljubljane. V začetku jc omenil, da je nemara on
Trdina pa jc bil tudi znan kot zelo skromen človek. Imel je le 25 goldinarjev mesečne pokojnine in vprašali so ga, čc ni to premalo, saj se s tem denarjem ne da živeti? »Kaj! S 25 goldinarji se ne da samo živeti, celo prokleto dobro se živi!« jc odvrnil Trdina.
Nato je slavil pokojnega pisatelja Talino še jicejski knjižničar, g. dr. Rus iz Ljubljane: Rojaki Gorenjci, naj spregovori še dolenjska stran! Saj ste ga čez hrvatsko in skozi Reko poslali k nam kjer je tudi pokopan v Novem mestu. Zal da je tako in da ni več tistih lepili časov, kot so bili nekdaj, ko je naš pisatelj živel. Nič več skoraj ni na Slovenskem zapečkov iu leščerbe, elektrika nam gori povsod po vaseh; ni več stricev in teta, ki so na takih zapečkih in ob leščerbah sedeli in bdeli v noč ter se menili o stvareh in dogodivščinah, ki so minule v davnih dneh in so živele le v ustneiti izročilu iz roda v rod. Glejte v tistih časih jc živci Trdina; on je bil, ki jc prisluškoval ljudski govorici in pripovedki, ki je takisto rad posedal po zapečkih in ob leščerbah, poslušal tete in strice in stare očance ter jiotem pisal, pisal, vsako stvar zapisal in nam tako ohranil ninogokaj, kar bi se sicer za vedno izgubilo. Zato pravim: ko se spominjamo velikega pisatelja in njegovega dela ob stoletnici njegovega rojstva, se spomnimo tudi tistih starih ljudi, stricev in tet, zakaj tudi oni imajo svoj delež pri ohranitvi naše narodne kulture, ki jo jc potem bodočim rodovom ohrani! naš Trdina. Čast Trdini, čast tudi našim starim tetam!
Končno besedo je o Trdini spregovoril kamniški okrajni glavar dr. Ogrin: Čustvovanje ljudstva jc v različnih dobah različno, zakaj tok časa in splošen razvoj se ustaviti ne da! Toda šege, navade pa ostanejo; in dobro je, da se takšne stvari, ki pomenijo narodno svojstvenost, nekam zapišejo, da se ohranijo. Zato veljaj Trdini slava, zakaj prelezel je mnogo kamnov, obhodil je mnogo steza, pisal je, ohranjeval nam je narodno blago, — to je njegova največja vrlina in velika zasluga.
Hkratu je g. glavar dr. Ogrin pohvalno omenil prizadevanje mengeške občine, ki je pravilno in lepo doumela svojo nalogo ter priredila to lepo slovesnost svojemu pokojnemu rojaku. Slava mu!
Po vseh govorih, med katerimi se je odkrila v zid vzidana s]xmiinslca plošča iz marmorja, je cerkveni moški zbor poti vodstvom pevovodje Li-par zapel še Jenkovo »Molitev«, nakar je g. župan Lipar vso slovesnost zaključil ter povabil navzoče na veselico, ki se je potem razvila in nadaljevala v vseh dvoriščnih prostorih tvornice Stemberger & Mellitzer.
Bolezni led-vlc
ozdravite s pitjem Radenske zdravilne vode. Navodila za pitno zdravitev doma dobite na zahlcvo od Zdravilišča Slatina Radenci.
Račun poštne hranilnice Ljubljana, štev. 10.680
Telefon štev. 2481
Kranjska Hranilnico
je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Daje
posolfla
proti vknjižbi na prvem mestu, proti odplačilu na daljšo vrsto let, proti menici, vodi vse k o n t ok o r e n t n e p o s 1 c.
NaiDoii * farna * naložba * dcnarla
%aj pravile ?
Gospod urednik! Iz samih velesejmov, tejmov, razstav in izlozb človek ie skoro domov ne najde. Na Vodnikovem trgu je izločena sveža generacija iz Trnovega, Krakovega in Most, v Jakopičevem paviljonu se je razstavila najmlajša generacija, še prej je bila lam, razstavljena najstarejša generacija, na velesejma lam zadaj se je iz/ožila žejna generacija.
Da pri- nas ie od nekdaj razstavljamo krakovsko zelje in trnovsko solato, poslikane dobre in slabe podobice ter da se pijanost očituje kakor kričeča izložba — lo vse ni nič novega. Tudi to moram povedati, da sem z velikim duševnim užitkom obiskal na velesejmu razstavljene zajce, zajlcle, mlade kunce ler piščance in kopane vseh sort in barv. Zakon narave je lak, da iz malega raste veliko. Pa smo šli gledal, kateri teli malih kančkov bo v najkrajšem času največji in katera kokos bo znesla največ jajc. To smo gledali in videli tudi lako zapisano. Lastniki kancev in kokoši so tekmovali za nagrade, kakor tekmujejo za nagrade in kolajne lastniki največjih in najbolj pristnih bikov in telet. Menda vam je znana lista, kako je nemški Korošec obesil okrog vratu kolajno, ki jo je dobil njegov bik. in sel tako in tak čakat cesarja va kolodvor. Ljudje so se mu smejali, ampak po krivici. 2ival nima nič od medalje. Gospodar pa je le počaščen, če je njegov bik pohvaljen. Zalo in samo zato imajo take razstave svoj pomen: dvigati našo živinorejo in gospodarstvo. Take razstave torej razumem in odobravam.
Slišim pa, do je bila tudi razstava nosili najmlajših dudlajočih umetnikov. Pravijo, da je potrebno razstavili dojenčke, ki naj med seboj tekmujejo, kdo je najlepše opitan, negovan in zdrav ter močan. Vidite, gospod urednik, tega pa jaz ne razumem. Da razstavljajo ljudi — tega res ne razumem in ne odobravam. Sužnje, ki so bili na prodaj, so razstavljali. Seveda! Danes prirejajo tekme raznih »miss« in »div«, zakaj naj bi ne razstavili ie »junakov« in »div« v plenicah in na lončkih! Tako meni naša moderna javnost. Da bodo ntatere dobile večje veselje negovati otroke? Ali res? Ali ni to žalitev za naše rajne matere? Kakor da bi nas naše matere ,h bile negovale z ljubeznijo, ki je vet kakor ■modno veselje. Ali ni to omalovaževanje sedanjih mater? Vsaka mali rada neguje svojega otroka, vse najboljše mu privošči, vse naredi zanj! Ampak dve stvari sta: Znati mora pravilno negovali otroka! To je eno! Drugo pa je: ne more vsaka, ker ne zmore! Dajte materam dovolj pouka, dajte revnim možnost, da bodo lahko kupile, kar treba in s časom izhajale, pa bo vse storjeno! Telesni problem dojenčkov je v materah in v njihovih razmerah! M pa danes •davna reč telesni problem! Važnejše bi bilo, ko bi ljubljanske dame priredile tekmo, ka-•era svoje otroke boljše vzgaja, katera jim daje lepši krščanski vzgled, katera se bolj briga za otrokovo dušo kakor pa za modo! Tako tekmovanje bi pa razumel; ker bi bilo potrebno in družbi in državi v korisl. Tekmovanje teles pa ni krščansko in tudi materam ne r čast! Gospe, ne zamerite! Tiste stolake nagrad bi bile revam lahko dale tudi brez te parade opleničenih kavalirjev in dudlajočih »miss«.
Smrt pod vlakom
Maribor, 2. junija.
Danes okoli 1 se je zgodila strašna nesreča, ki znova dokazuje s koliko neprevidnostjo se izpostavljajo potniki smrtni nevarnosti Ko je vlak zavozil v postajo Orehova vas-Slivnica, je hotel izstopiti 84 letni Ivan Žižek iz Creta št. 14, pri tem pa je padel tako nesrečno, da je zadobil poškodbe na glavi, notranje poškodbe in težke poškodbe na obeh rokah. Takoj pozvana rešilna postaja ga je prepeljala v bolnišnico, kjer je zadob-ljenim poškodbam okoli treh popoldne podlegel.
Koledar
Torek. 3. junija: Klolilda, kraljica: Pavla, devica. Prvi krajec ob 22.56. Herschel napoveduje hladno vreme.
Osebne vesti
= Poročil se je 20. maja 1930 Kari Leskovar, prometnik v Trebnjem, z gdč. Hildo Vidovič, hčerko postajenačelnika v Poljčanah. Obilo sreče.
— S pošte. V področju ljubljanskega postnega ravnateljstva so pomaknjeni v 2. skupino II. kategorije naslednji uradniki in uradnice: Ivan Stanič, Franc Kristan,' Anton Krollič, Anica Pirčeva, Štefanija Sirksova, Jožica Nagličeva, Francka Turkoma, Karla Vidanškova, Ivanka Krošlova, Anica Razla-jrova, Štefanija Kendova, Anica Veselkova, Anica
fr Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Frnnz-Josefc grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom ^Frani-Josefc vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. >Franz-.Tosef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._
Popolna razprodaja zaloge
raznega konfekcijskega in manu-fakturnega blaga v k o n k u r z u
tvrdke Gričar & Mejal
(lasnica gospa Pavla H i e n g) se vrši od 20. t. m. dalje v tvrdkinih
lokalih, Ljubljana, šelenburgova 3.
fjpravnik konkurzne muse: DR. TREO LUCE.
Vatovčeva, Angela Bernikova, Ivanka Peternelova, Marija iteiničeva, Valter Sume, Kmillja Babičeva, Mara Mohorčičeva, Terezija Rudolfova, KIzh Zadol-škova. Angela Naprudnikova, Ivo I.ednik, Marija Porentova, Marija Lišnikova, Ivan Gorečan, Metka Goetinčarjeva, Frančiška Oblakova, Miroslav Kflch-ler, Ivanka Kožlčkova, Iva Kra.jčeva, Angela Ou-tralova, Marija Semenova, Marija Kosova, Pavel Zak, Jožica Glažarjeva, Angela Klcmcnčičcva, Ivanka Vindjšarjeva, Marija Levslkova, Anton Sitar, Marija Faganelijeva, Anica Gomilščkova, Vida Uše-ničnikova, Leonija Lampičeva, Olga Ropotarjeva, Marija M rakova, Ljudmila Povšetova, Leopold Sir-nik, Marija Zorova, Albina Thalerjeva, Milka To-mazinova, Jožica con ho v a, Olga Podmeuikova, Frida Hutmanova, Mira Šubičeva, Mara Kocjančičeva, Antonija Crnjačeva, lleda Kočevarjeva, Matilda Ber-varjova, Jožko Kamenšek, Mihaela Vidalijeva, Marija štukljeva, Mara Dulnrjeva, Ljudmila štimčeva, Valerija Gozdnikarjevu, Mara Urimsova, Auka Bur-gerjeva, Marija Kališnikova, Justina Pupisova, Julija Albrehtova, Olga Seničeva, Marija Klarerjeva, Marija Petričeva, Mara Hočevarjeva, Anica Vcrni-kova, Amalija Kalanova, Mira Glinškova, Marija Lortijova, Ivanka Gradova, Amalija Pordelakova in Vera Plehauovn. — V 2. skupino IU. kategorije pa so pomaknjeni: Franc Kranje, Jožko Rata.j, Jožko Puntar, Filip Zablatnik, Robert Cigler, Ludvik Par-kelj, Fortunat Ti lite, Ivan Vrančič in Matko Kucler.
Novi grobovi
-f- V Sp. Kašlju je umrl žel. vpokojence g. losip Schlag. Pogreb bo 4. junija ob 5 pop. k D. M. v Polju.
N. v m. p.l
Mala kroeiiha
■fr Nova ljudska posojilnica v Kočevju. V
ponedeljek 2. junija jo začela-poslovati v svojem lokalu nasproti mestne župne cerkve v Kočevju ljudska posojilnica. Glej današnji inseratl
fr Nujna prošnja na ljubljansko železniško ravnateljstvo. Lopo prosimo mi delavci in delavke, ki se dnevno vozimo v Kranj v tovarne, da bi žel. ravnateljstvo ukrenilo, da bi se jutranji delavski vlak. ki vozi ob delavnikih le do Kranja, ustavljal tudi na malih postajah, zlasii v Gorenji vasi-Retečah in Zabnici. številni delavci moramo sodaj že cb 4 zjutraj vstajali in nato celo uro daleč hiteti na postajo v Medvode odnosno v škofjo Loko, ko nam notabene delavski vlak izpred nosa uide, ker sr' na domači postavi ne ustavi. Postajo si je samo ljudstvo zgradilo pač zato, da jo uporablja in kdo jo bolj krvavo potrebuje, če ne delavec!! Sicer pa bi bilo premnogim ustreženo, ko bi so ta jutranji delavski vlak ludi ob nedeljah — kol tu-ristovski — ustavljal zlasti v Gor. vasi-Retečah. V Reteče prihaja zlasti ob nedeljah vsako leto večje število Ljubljančanov, ki se Inkoj vlabore ob Sori, odnosno jo mahnejo po bližnjih Hribih na Hom, Osovnik, v Ločnico ild. V Relečali sc nahaja ob Sori do 5 km dolžine najidoalnejše kopališče in prostor za vveeckend, kar Ljubljančani dobro vedo in bi ravnateljstvo pač Ljubljani sami najbolj ustreglo. Tisto minuto, ki bi jo vlak zamudil, bi zlahka doprinesel do Kranja, oz. do Ljubljane. — Nujno tedaj prosimo, naj žel. ravnateljstvo odredi, da bi se jutranji delavski oz. izletniški vlak ustavljal v Gor. vasi-Retečah in Žabnici.
fr Razpis muzikaine nagrade. Hrvatsko fil-harmonijsko društvo v Zagrebu podaljšuje svoj razpis nagrade za svečano uverturo za veliki orkester. pisano v narodnem stilu. To delo bo izvajano na festivalu v Zagrrebu v 1930,—1031. letu. Delo mora bili izvajano najmanj 12 minut. Kompozicijo je poslati do 30. sept. 19.30 društvu pod geslom. Komponistovo inie naj bo priloženo v zapečateni kuverti. Nagrada znaša 5000 Din. V žiriji pa bodo odlični češkoslovaški glasbeniki.
fr Sadni trgovci iz Slovenije snujejo društvo ter vabi jo lia ustanovni občni zbor »Društva sadnih trgovcev dravske banovine . ki bo v Mariboru dne 12. junija 1930 ob 10 dopoldne v dvorani gostilne pri Zlatem konjičku-., Vetrinjska ulica 4. Dnevni red: I. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora, 2. Predložitev in ureditev pravil, 3. Vpisovanje članov, 4. Volitev uprave, 5. Slučajnosti. Vabljeni vsi sadni trgovci dravske banovine. — Pripravljalni odbor.
fr Dvajsetletnico mature na ženskem učiteljišču v Gorici (1910) bomo praznovale s skupnim sestankom in eventuelnim izletom na Bled dne 3. julija 1. 1. Vse tozadevne podatke daje Nataša Renčina, roj. Krebelj, Maribor, Mlinska 30, na katero naj se čimprej obrnejo vse, ki se za sestanek zanimajo. Srčna želja organizatork lega sestanka pa ie. da se po možnosti vse dobimo in preživiiuo skupilo par uric.
ir Vreme v državi. Po vsej državi vlada popolnoma jasno in lepo solnčno vreme. Vročina hitro narašča. V Ljubljani je barometer kazal 762.6 mm, termometer 13 "C do 27 "C. Veter severoscvcro-vzhoden. V Mariboru je kazal barometer 760.4 mm, termometer 14 "C do 25 "C. Veter zahodno-severozahoden. V Zagrebu je kazal barometer 761.4 mm, termometer 14 "C do '29 "C, veter zahoden. V Belgradu je kazal Barometer 759.8 mm, termometer 17 "C do 31 "C. brez vetra. V Sarajevu je kazal barometer 761.9 mm, termometer 11 "C do 28 "C, brez vetra. V Skoplju je kazal barometer 761.1 mm, termometer 15 "C do 32 "C, brez vetra. V Splitu je kazal barometer 761 mm, termometer 19 "C do 33 UC. Veter jugojugozahoden.
fr Slovenka aretirana na umazanem poslu v Vojvodini. Na podlagi več ovadb je orožništvo v Apatinu aretiralo 30 letno FJi.zabeto Prosnikovo iz Slovenije. Ta je v raznih vojvodinskih krajih prodajala neki prašek po 30, 50 in 80 Din in ga priporočala kot sredstvo — proti otroškemu blagoslovu. Pri njej so našli veliko množino tega praška. Ko so prašek kemično preiskali, so ugotovili, da je bil to čisti kinin. Prosnikova je bila izročena sodišču, kjer se bo zagovarjala zaradi svojega zločinskega dela.
fr Kubična tačunica za okrogel, rezan in tesan les, seslavil Mirko bogar, je v našem kmet-skem in lesnem gos]>odaistvu neobhodno potreben pripomoček, =s katerim se na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera, tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove, in lo pri slednjih ne samo v metrih, ampak ludi v čevljih in colah. Knjižica, ki mora biti v žepu vsakega našega gospodarja z lesom, slane 45 Di*. Dobijo se pa tudi posamezne kubične ra-čunice od istega avtorja, kakor: Kubična računica za okrogel les 20 Din, za rezan in tesan les 30 Din. Vse te iačunice se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
fr 8. junija. Btnkošlna nedelja. Veselica v Po-stonjski jami. Brezplačen vizum. Pojasnila, vstopnice Biro Jos Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Tel. 27-59.
fr Moderni dtunski čevlji svetlih barv p<> stanejo kmalu umazani in neokusni. Prebarvajte, jih zato hitro z poznano Braunsovo »Vilbra barvo za usnje.
fr Lud. čeme, Ljubljana, Woitovn ulica 3, priporoča za birmancc prvovrstn« ure. zlatnino in srebmino oo najnižjih cenah.
Mnogo priprav
je bilo potrebno, da se je dalo tako važnemu produktu, kot je ASPIRIN na polju pobijanju bolezni, za to svrho primerno obliko.
Cela vrsta kemikov, arzenal aparatov j« bila potrebno v mnogoletnih preizkusih, da se je osigurala brezprikrojna izdelava ASPIRINA.
AS P I R I N
{edinstveni na svetu

l Ms
Ljubljana
Društvo za proučavanje raka v Ljubljani
Vprašanje raka postaja od dne *do dne akul-nejše, ker javljajo iz vseh držav statistike velikansko porast te bolezni. Tdko je n. pr. že leta 1927. presegla v Nemčiji umrljivost na raku bolnih umrljivost jplirnih in stanje v drugih državah ni v tem oziru nič boljše. To vprašanje jc poslalo problem, kateremu morajo posvečali vse oblasli, javne insti-tucije in vsa privatna javnost največjo pozornost, to pa posebno zato, da se organizira kolikor mogoče enoten in intenziven boj proti tej strašni bolezni.
Kakor je vsakemu znano, je še dandanes kljub velikanskemu napredku tako na operativnem, kakor tudi na polju zdtavljenja z radijem in rontgenovimi žarki največjo važnosti, da sc rak pravočasno spozna. Moremo pa trdili, da je še danes komaj 20% bolnikov, ki iščejo pravočasno zdravniško pomoč.
Pri nas je bilo ustanovljeno že leta 1927. v Belgradu društvo za proučavanje in zatiranje raka, katerega velikanska važnost se dokumentira že v tem, da je izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad društvom Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander 1.
Društvo hoče raztegniti svoje plodonosno delovanje ua vse kraje države, zato se je vršila ludi
Kaj bo danes7
Drama: Sveti plamen. Red B.
Opera: Dolarska princesa. Red C.
Velesejem.
Razstava čipk na Turjaškem trgu.
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24.
it
v Ljubljani pred par dnevi enketa meroda.jnih zdravstvenih činiteljev. ki .je sklenila ustanoviti pododbor lega društva. V pododbor so se volili sledeči gospodje: predsednik prof. dr. Zalokar Alojz, podpredsednik primarij dr. Cholevva Josip, tajnik dr. šavnik Leo in blagajnik docent dr. Košir Alija.
Pododbor si je nadel kot eno prvih nalog zbiranje prispevkov za nakup zadostne količine radija. Zato poziva pododbor vso javnost, da pristopi vsak kol član po svojih premoženjskih razmerah k društvu. Izredni člani plačajo lelno 12 Din, redni 3<> Din, ustanovni 120 Din, dobrotniki enkratno vsoto 1000 Din in veliki dobrotniki vsaj enkratno vsoto od najmanj 5000 Din.
V drugi vrsti bo pododbor skrbel za lo, da so javnost čim točnejše informira o početnih znakih raka in da se vsakemu omogoči zdravniški pregled po posebnih v la namen potrebnih zavodih in napravah:
Naslov društva je: Pododbor Jugoslovanskega društva za proučavanje in zatiranje raka- v Ljubljani, Bolnica za ženske bolezni, Stara pot 3.
Prepričajte se samo
da si prihranile 15—20%, ako kupile emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z železnino
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
V Najstarejša šiškarica umrla. V nedeljo je umrla v Šiški pri Ljubljani gospa Jožefa Čimer man, roj. Novak, slara 91 let. Pokopali so jo včeraj ob 3 popoldne. Bila jo najbrže najstarejša šiškarica. Rojena sicer v Beli Krajini, je pokojnica vendarle večji del svojega življenja preživela v Šiški.
0 Francosko predavanje na univerzi. V sredo 4. junija bo predaval na univerzi profesor Caullery o genetiki in evoluciji. Začetek 6b 0 zvečer. Francoski institut vabi k številni udeležbi.
© Francoski večer v dramskem gledališču. V četrtek ob 8 zvečer bodo člani francoskega inštituta priredili zanimiv francoski večer. Program obsega poleg dveh komedij enodejank tudi več recitacij, pevskih in glasbenih nastopov. Vstopnice, po zelo nizki ceni, so na prodaj v operni blagajni. Opozarjamo vse ljubitelje francoskega jezika na to zanimivo prireditev.
0 Mestna občina za revne otroke. Kakor smo poročali, je rok za vlaganje prošenj za sprejem revnih otrok v počitniške kolonije že potekel. Vloženih je bilo nad 300 prošenj, mestni socialni urad pa je mogel ugoditi le 120. Toliko otrok bo odšlo meseca julija na počitnice na stroške mestne občine. Pri reševanju prošenj sc je socialni urad oziral resnično le na najbolj potrebne, pa še tem ni mogel vsem ugoditi.
0 Mestni azil. Ogrevalnica mestne občine, ki je pozimi služila mnogim brezdomcem za zavetje in prenočišče, 1udi sedaj poleti služi enakim namenom. Gret se seveda lic hodi nihče notri, pač pa je mnogim zelo dobrodošla kot nočni azil za prenočišče. Azil bo tako stalno začel svojo funkcijo. Vsako noč prenočuje v njem najmanj 100 ljudi. Večinoma so to brezposelni rokodelci iz drugih krajev, ki so prišli iskat v Ljubljano dela. — O zgradbi modernega azila, za katerega naj bi centralna borza dela iz fonda za brezposelne prispevala 1 milj. Din. pa še ui nič znanega. Niti, kdaj bo ta denar nakazan, niti kdaj se bo ta azil gradil.
0 Lovske karte: Mestni magistrat pozivlje vse lastnike lovskih kart, cla v smislu §§ 75. in 76. uredbe o banovinskih davščinah plačajo pri mestnem knjigovodstvu banovinsko takso na lovske karte: I. izdane pred 1. aprilom 1930: a) člani lovskih drušlev 75 Din, b) nečlani lovskih društev 135 Din; 2. izdane po 1. aprilu 1030: a) člani lovskih društev 120 Din. b) nečlani lovskih društev 200 Din. Člani lovskih društev sc morajo izkazati s člansko izkaznico letošnjega leta.
O Prva javna produkcija operno šole gojencev drž. konservatorija se vrši danes v torek, 3. junija točno ob 5 v dramskem gledališču. Spored obsega sledeče točke: 1. Leonravallo: Prolog iz opere ' Glumači . Žagar Drago. 2. Mozart: Menuet. Plešejo: Meze Ana. Mlekuš Mar.jela, Franko Otokar, Brišnik Miloš. 3. Lortzing: Dvospev iz 111. dejanja opero Car in le ar. Marija: Dolenc Josipinn, Ivanov: Zivko Avgust. 4. Prosom: Od železne ceste. Žagar Drago, Kukec Ksenija. 5. Nicolai: Arija iz I. dejanja opere Vesele žene Windsorske. Ga. Fluth: Arko llerla. (i. Bizet: Španski ples. Plešejo: Meze Ana, Mlekuš Marjela, Magolič Samo, Franko Otokar. 7. Cankar: Pohujšanje v dolini Sentflorijanski, II. del, 1. prizor. Jarinla: Kukec Ksenija. Peler: Franko
MOŠKE OBLEKE
prodaja za čas velesejma
po nabavni ceni
konfekcijska industrija
jOSiF IVANČiČ - LjuBLjANA
Dunajska cesta 7 — Nc zamudile ugodne prilike
Olokar. 8. Smelana: Arija in scena iz 1. dejanja Prodano neveste . Marinka: Marčec-Olup Mara, Janko: Živko Avgust. — II. dol: 9. Puccini: II. dejanje iz opere Madame Bullerfly. Bullerfly: Meze Ana. Suzuki: Vedral Ljudmila. Konzul: Švigelj Cveto. Goro: Živko Avgust. Vamadori: Žagar Drago. — III. del: 10. Massenet: Scena v cerkvi iz opero Manon. De tirieux: Gostič Josip. Manon: Arko llerla. De Grieux st.: Zega Milan. št. 1, 3, 5, 8, 9, 10 šola prof. Cirile Škerlj-Medvedove. 2, 0, šola baletnega mojstra 1'elra Golovina, 4, 7, šola prof. Osipa Šesta. Muzikalno vodstvo: kapelnik Anton Neffal, scenski aranžma: prof. Osip šest. Sedeži po 10. 8, (i, 5, 3 Din, stojišča po 2 Din so v predprodaji v operni blagajni in od pol 5 dalje v veži dramskega gledališča. Istotam se bo dobil tudi podroben spored. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in ljubitelje konservatorija, da poselijo to produkcijo.
0 Kolesar padci na koso. Nenavaden vzrok je imela nesreča, ki sc je pripetila v soboto zvečer v Spodnji Šiški. Sporedno s Celovško cesto vodi ozka steza med travniki. Na teh travnikih je ob 7 zvečer kosil delavec Miha Gašperlin. Pri delu je bil zelo zamišljen iu ni opazil, da se peljeta po stezi za njim na enem kolesu dva dečka. Tadva pa tudi nista zvonila. Ko sta se pripeljala do Gašperlina, jc ta zamahnil s koso in ost kose je zadela v plašč kolesa ler ga prerezala. Oba kolesarja sls padla na tla. Krojaškemu vajencu Vinku Branku se ni pripetilo nič hudega, 13 letni dijak meščanske šole Franc Lombar pa je padel prav na koso iti se močno urezal v desno koleno. Bil je prepeljan v bolnišnico.
Birmanska flarilf*
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Viiliar urar. Ljubljana
Sv. Petra cesta 36
0 Razne tatvine. Trgovec Leopold Prime iz Maribora je prijavil policiji, da mu je v noči na nedeljo neznan tat odnesel izpred češkoslovaškega paviljona na velesejmu zavoj, v katerem je imel 72 različnih nožev. Noži so bili vredni 500 Din. — V spalnico mesarskih pomočnikov Ignaca Slaka in Valentina Pečarja v Ilradeckega vasi št. 1 se je splazil nekdo in odnesel prvemu žepno uro in srebrno verižico, drugemu pa žepno uro. škode je 450 Diu. Ker se tat ni dotaknil drugih predmetov v sobi in jc bila tam še ena ura, ki jo je pa pustil, je verjetno, da je to izvršil kak otrok. — Posestniku Ivanu Žabjeku je neznan tat odpeljal na Po-gačarievem trgu 1200 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«.
0 Zahvala t g. dr. Leskovic. Ker se v zahvali za našim pokojnim M. U. dr. Stankom Leskovicem pomoloma nista imenovala Akademsko pevsko društvo in Kongregacija M. Morske zvezde, izrekamo imenovanima leni polom našo najtoplejšo zahvalo. — žalujoči ostali.
© Krajevni odbor Rdečega križa v Ljub. ljani izreka najsrčnejšo zalivalo cenjenemu ljubljanskemu občinstvu, ki je izkazalo organizaciji simpatije v nedeljo 1. I. ni. s leni. da je darovalo za počitniško kolonijo revnih ljubljanskih šolarjev. Posebno se ludi zahvaljujemo častitim damam, ki so žrtvovale dragoceni čas ui neumorno pomagale pri nabiralnem dnevu.
Kjnilinn iincvnio, ni^Fl? /f! UOvnvrndnjo in adaptacije. Tehnični biro Telina , Ljubljana, Mest-ui trg 25/1. Telefon 25-80.
Lep uspeh velesejma
V nedeljo je beležil velesejem rekorden obisk: po previdni cenitvi je bilo v nedeljo nn velesejniu 24.000 obiskovalcev. Tudi v ponedeljek so se nadaljevali obiski šol; z dežele se pripeljejo obiskovalci v skupinah kar nn tovornih avtomobilih s par deskami, nu katerih sedijo. Opaža se prav velik obisk podeželskega ljudstva.
Temu primerno je tudi živo interesovanje za poljedelske stroje, ki so na letošnjem velesejniu odlično zastopani. Poleg domačih podjetij razstavljajo .udi Številne inozemske tvrdke, ki imajo večinoma sastopnike. pri nas. Kupovale so se vetrennSe, plugi, mlatilnice, slainoreznice, gnojnične sesalke, čistilniki, posnemalniki itd. Nadalje je veliko zanimanje za stroje za obdelovanje lesa, v katerih pred-njačijo ljubljanske Strojne tovarne in Jivarne. Razstavljeni stroji kažejo nov napredek v tej stroki, ki se vedno bolj racionalizira.
Naši obrtniki so postali na velesejniu stalni "uzstavljalci. Tako moramo omeniti naše izdelovalce rozov tako navadnih, športnih in lovskih. Njih proizvodi so tako dobri, da gredo že po celi državi. V tej stroki razstavljajo: znana tvrdka Auman Klance, Vir (Dob pri Domžalah), nadalje Kožar Franc, Domžale, Mali Martin & Vojska Mihael in Pavel, Domžale, Močnik Ivan, Mengeš in Pirnat Jernej in Franc Jarše, Domžale. Kakor je videli, je tu lepo aspevajoča panoga naše obrti koncentrira v okolici Domžai, kakor so n. pr. mizarji najbolje zastopani v St. Vidu.
Avtomobilov jo razstavljenih '20 znamk, iz Amerike, Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Nadalje so zastopane skoro vse svetovno. znamke motornih koles, kakor so številno zastopane tudi tovarne koles. Tu stroka je kocenlri-rana v paviljonu I. (pa tudi na prostem so), kjer vzbuja pozornost posebno vrteči se avtomobil tvrdke Škoda iz Prage.
Mnogo je novih predmetov na velesejniu, ki 'ili je začela izdelovati naša industrija; tako je med Jrugim razstavila prav lepe umetne litine iz kovin; uporabljajo se zato le domače sirovine: svinec in antimon. Predmeti so prav lepi in jih podjetje (Do-•nicelj & Kotoun iz Maribora) izvaža že po celem svetu. Med razstavljalci na sejmu jih ni malo. ki tudi slave desetletni jubilej; že deseto leto razstavljajo na velesejniu. So to tvrdke, na katere lahko italno vsako leto računamo, da jih bomo videli na prihodnjem velesejniu, kjer nas bodo zopet presenetile s svojimi še boljšimi proizvodi.
Redno sodeluje nn našem velesejniu tvrdka »Dalma iz Splita, ki razstavlja desertna dalmatinska vina svetovnoznani maraskino. likerje, konjak itd. Letos je vzbudila posebno pozornost s svojo novo specialiteto Konjak medicina!- z mlekom in iajcem, pa po kakovosti nadkriljuje inozemske proizvode. Pri prostoru, kjer je tvrdka, je vedno polno interesentov.
Poleg izredno mnogoštevilnih obiskovalcev iz naših krajev, jih prihaja na stotine iz vseh južnih •lelov naše države. Ni večjega mestu v državi, odkoder že niso prišli obiskovalci na naš velesejem. Poleg tega imamo zlasti še znaten obisk inozem-•:ev, zlasti iz Nemčije, Češkoslovaške in Italije. Letos obeta velesejem rekorden obisk..
ki je liilu vsu v krvi, so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico.
□ Zveza gostilničarskih zadrug se je preselila iz dosedanjih prostorov v Mariborskem dvoru v Vetrinjsko ulico (poslopje trgovskega g remija) prvo nadstropje.
U Umetniški jubilej v maribor. gledališču. Bivša dolgoletna članic« raznih glednlišč (Ljubljana, Zagreb, Osjek, Trst) seda j uvažoviuui in priljubljena članica mariborskega gledališča, gu. St ela D r u g u t i no v i č o v a bo proslavila v četrtek, 5. t. m., 55 letnico svojega plo-donosnega umetniškega delovanja na polju oderske umetnosti. Ob tej priliki jio jubiliintka nastopila v glavni vlogi nad vse zabuvne tatinske komedije znamenitega nemškega pisatelja C. llauptinanna »Bobrov kožuh«, ki jo režira g. J. Kovič. Želeli je, da bi mariborsko občinstvo počastilo zaslužno umetnico ter zasedlo v četrtek gledališče do zadnjega kotičku..
U Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se preselil z mojim zobnim ateljejem iz Valvazorjeve ulice 30 na Kralja Petra trg štev. 1 hiša Beranič. — Makso VVoll', zobotehnik.
Celje
Marihor
□	Dr. Viktor Kac, zobozdravnik. A lok san-dro\>i 22, sc je vrnil ter zopet redno ordinira.
□	Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici
so znašuli v mesecu maju 11,543.580.49 Din in sicer /u uvoženo blago 11.512.902.74 Din, z*r izvoženo blago pn 50.617.75 Din.
□	Iz policijske službe. Za detektive so imenovani Kari Pišon, Albin Koritnik in Mihael stok, dosedaj višji stražniki, ter premeščeni v Ljubljano k ta mošnji policijski upravi. Imenovani so pri tukajšnjem policijskem p red strojništvu svojo služ.bo vzorno ter v zadovoljstvo svojih predpostavljenih vršili.
□	Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu, je bilo v Mariboru 84 rojstev (44 ni. in 40 ž.), 58 smrtnih slučajev (56 m. in 22 ž.) dn 40 porok. V stolni župniji: 42 rojstev. 0 smrtnih slučajev ;n 7 porok. V frančiškanski župniji: 15 rojstev, i) smrtnih slučajev in 15 porok. V mugdalenski župniji: 24 rojstev, 45 smrtnih slučajev iu 10 porok. V pravoslavni občini: I smrten slučaj in t rojstvo; v evangeljski občini: 2 rojstvi, t smrten slučaj in 2 poroki.
□	Seznam o pridolininskih davčnih zavezancih in o davčnih osnovah jo razgrnjen na •iicslncni magistratu. Davčnim zavezancem jc na vpogled v sobi št. 0 med uradnimi urami od ])ol 8 do 14. uro in sicer od danes naprej pit vštevši do 10. junija t. I. Seje davčnega odbora, ki bo razprav i jul o teh davčnih osnovali, so bodo vršile pri tukajšnji davčni upravi od 8. ure naprej. Davčni zavezanci se izrecno opozarjajo na odredbo točke 0. 7, 8 in 9 člena 116 zakona o neposrednih davkih.
□	Klub slov. kat. akad. starešinstva ima .lrevi ob 20 uri v dvorani Zadružne gospodarske banko svoj rodili mesečni sestanek.
□	Manifestacija sočutja s preganjanimi kristjani v boljševiški Rusiji ter skromen odziv visokim intencijani sv. očeta bodi jutrišnji cerkveni koncert matičnega pevskega zbora v 'tukajšnji stolnici.
□	Drava je naplavila pri Ptuju truplo a0 letnega čevljarskega mojstra Štefana Vojvode, ki je pred ueuavnim skočil s spluvu v bližini Vesmaverjeve tvrdke v Dravo.
□	Tihotnpčeva smola. Cela Slovenija bi nemara imela dovolj 10 kg kamenčkov zn kresilo in tudi 25 kg finega kristalnega saharinčka bi precej zaleglo, ko bi neznan tihotapce, ki je to roko vtihotapil preko špiljn v št. 11 j. ne bil deležen smole. Z izrazitim iztnknjevnteljnim jn-štinktom oblagodar jena finančna stražnika Meško in Šumundl sta tiliotapeetu preprečila masten zaslužek s tem, da sta po vseli _predpisih uspešnega razkrinkovan ja iu dotipalne tehnike privlekla izpod vinskih sodov v železniškem vozu spretno skrite omotiče z dragoceno -obo. ki sta jo izročila pristojni oblasti. Tilio-tupče je |io miniiuulncm proračunu oškodovan za približno 7.(H)0 dinarjev, kar jo pa še pre-roj manj kakor 500.000 Din, ki bi mu jih kom-petentna oblast brez pnrdona prisodila, če bi loleg omotov .spretna iztukn jev atel ja tudii njih grešnega lastniku dotipula — izpod sodov.
□	Tujci iu Miiribor. Pri tukujšnjcin zglu-SeValneni uradu je bilo v preteklem mesecu prijavl jenih 2175 tujcev; od teli je bilo 560 ino-zcniccv : 288 Dunnjčanov, 89 Grndčanov in 189 iz ostalih držav.
□	Po rokovnjaško. V Stanko Vrazovi ulici je v noči na ponedeljek navalila trojica nn 47 letno Antonijo Nudi. ženo mizarskega pomočniku. ter ji r deskami in palicami prizadela la težke poškodbe na glavi in prsih. Nudlovo,
rrn	71	"77		1
jcokotada zc		i odpiranje		
■<?■ Birniovanje v Celja. Že dolgo pred napovedano 4. uro v petek popoldne so se zbirale na Slomškovem trgu množice, da prisostvujejo sprejemu lavaiitinskega vlndlke, ki se je kmalu po 4 v lepo okrašenem avtomobilu ptipeljal iz 'Peharjev v spremstvu celjskega opata mil. g. P. .Juraka.
V	imenu celjskega okrajnega glavarstva je prevzvišenega prvi pozdravil okrajni glavar vhid. svetnik gosp. dr. Iliibad, dalje v imen.......... občine podžupan dr. Ogrizek, v imenu celjske okoliške občine župan gosp. A. Miholčif, dalje občinski svetniki gg. Vinko Kukovee, dr. Al. Voršič in F. Dobovič-nik. Mala deklica je ljubko deklamir«la vladiki dobrodošlico in mu izročila lop šopek cvetlic, prav-lako tudi zastopnica dekliško Marijine družbe. V imenu župnije jr pozdravil škofa gosp. opat celjski. Prevzišeni se je na vse pozdrave ljubeznjivo zahvalil. Sprejemu je prisostvovala tudi lepa četa
. gasilcev pod vodstvom kovaškega mojstra gosp. Ko-. schierja. Po oficielnih pozdravih je ob spremstvu ! duhovščine prevzvišeni vstopit v okrašeno cerkev, kjer j« p0 kralki adoraciji iu blagoslovu z Najsvetejšim takoj pričela daritev sv. birme. — Praznični značaj pa je Celje imelo v nedeljo 1. junija. Ob tričetrt nn 8 zjutraj je bil slovesen vhod v žup-no cerkev. Cerkveni pevski zbor je ob vhodu ob spremIjcvanju pozavn izvajal Filkejev Ecce, saeer-dos niiignusc. Med nato sledečo tiho škofovo sv. mašo je zbor izvajal razne slovenske skladbe, ravnatelj gosp. K. .Sancin pa je ob spreinljevaiiju orgel zasviral na svoji krasni violini dva primerna komada. Sv. maši jo sledila škofova pridiga ter molitve za rajne. Okoli 10 jc pričel prevzvišeni delili sv. birmo, kar je trajalo do opoldne. Popoldne je prevzvišeni odpotoval dalje proti Žalcu. — Poset sivolasega vladike, ki praznuje letos svoj zlato-mašniški jubilej, je napravil povsod najlepši vtis. t Vse je občudovalo gibko in vseskozi zdravo obnašanje prevzvišenega, ki mu leta očividno niso še prav nič na poti v njegovi naporni višjepastirski službi. Vsemogočni naj nam ga še dolgo ohranja takega.
& Slavnostni konccrt, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja B. Ipavca ter 50 letnice skladatelja prof. msgr. Stanka Premrla, vsled nesrečnega datuma ni pobudi! onega zanimanja, ki bi z ozirom na svoj slavnostni značaj ob kakem primernejšem datumu gotovo bil. Obširna dvorana Celjskega doma jo bila le do polovice zasedena. Pač pa j« prisostvoval koncertu slavljenec gosp. msgr. Premrl, pevovodja gosp. Zorko Prelovec, skladatelj gosp. dr. Schvvab. okrajni glavar dr. llubad, mestni župan dr. Ooričan in več drugih odličnjnkov. Koncert sam ni izpolnil pričakovanja. Precej skrčeni zbor očit.uje očividno praznoto v tenorjih in neuglašenost v splošnem. Če pa vpoštevamo splošne pevske priliko v Celju, je treba pevovodji gosp. šeguli priznati mnogo idealizma in zavidati vztrajnost,, ki je bila z i študij programa potrebna. Spored koncerta je v prvem delu vseboval skladbe H. Ipavca, v druge, skladbe St. Premrla, v tretjem pa skladbe dr. Ki-movca. Adamiča R., Pavčiča in harmonizaciji Žgan-ca ter Šegule. Najmočnejši del koncerta je bil drugi s Preinrlom. Očividno z ljubeznijo in respek-tom do pričujočega skladatelja podane skladbe so od točke do točke dvigale razpoloženje v dvorani. Zadnji del je nudil »lahko glasbos, ki smo jo razen Šeguliove harmonizacije »Jelta žalba čuli že neštetokrat. Uvodno besedo o obeh slavljeneih je govoril predsednik Celjskega pevskega društva gosp. prof. Fink, pevce pa je v itnenu Hubadove pevske župe pozdravil gosp. Z. Prelovec, izražajoč nado, da se bo ua Štajerskem kmalu ustanovila župa bratov Ipavcev.
er Presenečenje je pripravil dijakom in mnogim vernikom, ki so v nedeljo 1. junija prisostvovali dijaški službi božji ob 7 zjutraj v Marijini cerkvi, skladatelj gosp. St. Premrl. Sedel je namreč ob sicer klavrnih orglah in pokazal, da je tudi iz slabih orgel mogoče izvabiti mnogo muzike. Pevci so lo pot z očividnim navdušenjem peli. Gesta g. msgr. je naletela ua vsesplošno priznanje in zalivalo.
.©• Čebelarska podružnica za ("olje in okolico priredi na binkoštni ponedeljek, I. j. 9. t. m. ob 15 poučno predavanje pri čebelnjaku cosp. Kodeln na Ostrožnem pri Celju. Čebelarji iz Celja in okolice, pridite polnoštevilno. — Odbor.
Cerkveni vestnik
Kongregacija za gospode pri sv. Jožefu nhna jutri zvečer shoda ker je istočasno misijonska prireditev v Akademskem domu v čast kalkutsiccliiu nadškofu uisgr. Ferdinandu Per-nietu. h kateri so gosjiodje vabljeni.
Iz društvenega živlienjo
Motokluh »Ljubljana« prosi vso one člane, ki nimajo triptika in so hočejo udeležiti Zvezdno vožnje ob Vrbskcm jezeru, da se do sredo t. j. 4. I. m. prijavijo prii klubovem blagajniku L. Zvvolinski. The Rex Co.. Gradišče 10.
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske.
V	torek,3. t. ni., ob 20 skušnja zn mešani zbor.
Zidani most. Dno 6. julija t. 1. proslavi Posavska |Kxlružtiica SPI) v Zidanem mostu 50 letnico obstoja in prosi okoliška društva, da bi blagovolila to upoštevutii pri nastavitvi lastnih prireditev.
Glasbena šola v Kranju priredi v sredo, due 4. junija 1950 ob 18 v gimnazijski telovadnici javno produkcijo svojih gojencev in go-jenk. Vabljeni so člani, starši in glasbo ljubečo občinstvo sploh. Vstopnine ni.
Poizvedovanja
Izgubila so je na poti od Kamnika do Bistrice srebrna ura. Poštenega najditelju se naproša, da proti nagradi vrne uro upravi lista.
Izgubljen jo bil v ponedeljek zjutraj nn poti od Krakovskega nasipa do stolnice otroški čevelj (sandal). Pošten najditelj so mrproša, da ca odda na trnovski stružnici,
Naše sadjarstvo in vrtnarstvo
Občni zbor »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, ki se je vršil v četrtek, dne 29, maja v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljana, je pokazal tudi letos lep napredek tega društva.
Predsednik, kmet. svetnik Viljem Rohrman je otvoril občni zbor, pozdravil delegate in zastopnika kr, banske uprave g. ing. Skubica, V svojem daljšem nagovoru je poudaril razveseljivo dejstvo, da društvo stalno napreduje in ima že okrog 170 podružnic in čez 9000 članov. Zahvaljuje se učiteljem, ki po širnih in oddaljenih predelih dravske banovine delujejo po naših podružnicah in zahvaljuje se mnogim predavateljem, ki nesebično in z vso požrtvovalnostjo širijo in utrjujejo naše delo. Pozdraviti je ustanovitev drevesničnega odseka, ki bo veliko pripomogel k pravilni vzgoji sadnega drevja. Omenja nova pravila in želi, da bi se na podlagi teh izvoljeni zastopniki kar najboljše udej-stvovali in pripomogli društvu še do večjega razmaha ter je zaključil svoj nagovor:
»Častna dolžnost nam je, da se o tej priliki, ko smo zbrani od vseh strani naše banovine kot zvesti državljani spominjamo naše vladarske hiše in da zakličemo našemu najvišjemu zaščitniku Nj. Vel. kralju Aleksandru I. trikrat «Živijo!»« (Zborovale! vstanejo in zakličejo pozdrav.)
G1 avni tajnik, nadzornik A. Skuij je podal obširno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: V društvu vlada lepa harmonija in deloljubnost. Kakor vsako leto je ludi v pretočeni dobi lepo napredovalo. Ob zaključku leta 1929 je bilo 8168 članov (napredek za 942 članov). Podružnic je bilo 147 s 6160 člani, medlem ko je štelo društvo v letu 1928 130 podružnic s 5490 člani. Podružnice so lepo delovale in imele 376 sej, priredile so 259 predavanj in tečajev, katerih se je udeležilo nad 10.000 poslušalcev. Svoje drevesnice ima 20 podružnic s 34.032 drevesci. Na pobudo podružnic sc je posadilo čez 20.000 sadnih dreves, deloma nabavljenih po znižanih cenah. Raznih podpor so dobile podmižnice čez 130.000 Din ter raznega orodja in sredstva za zatiranje škodljivcev. Zavednost članstva se kaže posebno v tein, da je ob 9000 članov ostalo na dolgu le 113 zamudnikov. Vsekakor znak velike zavednosti, pa ludi vztrajnega dela v upravi. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« se liska v 9500 izvodili in ustreza v vsakem oziru. Za bodoče se bo list primerno razširil in okrasi! z barvanimi prilogami. Sadni ogledi so se prirejali po vseh podružnicah, kjer je bila ugodna sadna letina, V ljubljani je bil v jeseni sadni sejem, na katerem jc bilo razstavljenih sko-
raj 2000 ameriških zabojev sadja. Ta sadni sejem je izSatno dvignil našo sadno trgovino in pridobil ugled našemu sadju tudi v inozemstvu.
Društvo ie izdalo in založilo tudi sadne knjige, predvsem zelo uspelo knjigo »Sadni izbor«, ki je že razprodana in knjigo sadjarskega strokovnjaka ravnatelja Priola: »Spravljenje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja«, ki bi to moral imeti vsak zaveden sadjar, vsaka gospodinja, vsaka šola in vsako gospodinjsko društvo. Iz blagajnikovega poročila g. profesorja Jos Verbiča je razvidno, da je društvo imelo v 1. 1929 269.518 dinarjev dohodkov in 216.050 Din stroškov, torej preostanka 53.467 Din. Čisto društveno premoženje znaša 73.993 Din in je narastlo od prejšnjega leta za 20.767 Din. Zahvalno omenja bivša oblastna odbora, kr. bansko upravo in Kmetijsko posojilnico za ljubljansko okolico, ki so naklonili dru-' štvu lepe podpore. Na predlog g. pregledalca računov viš. knjigovodja Ivana Kranjca so bili računi odobreni in sprejeta razrešnica.
V nadaljnjem so bili v stvarni debati sprejeti razni predlogi glavnega odbora in podružnic, ki stremijo za nadaljnjim smotrenim dvigom sadjarstva in vrtnarstva potoni pravilne vzgoje sadnega drevja z zatiranjem sadnih škodljivcev, prirejanjem sadnih razstav in sejmov. Posebno važen je bil sklep, da se vrši vsako leto sadjarski kongres, ki naj razpravlja o vseh perečih vprašanjih, posebno glede organizacije sadne trgovine.
Ko ie bilo šc sklenjeno, da sc vrši' prihodnji občni zbor v Mariboru, so se vršile na predlog g. delegata A. Bukovica volitve z vzklikom. Na predlog g. ravnatelja Lunačka so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: V. Rohrman, I. podpredsednik: M. Humek, 11. podpredsednik: Jos. Priol, tajnik: Andr. Skuij, blagainik: Jos. Verbič: odborniki: Dolinšek Ivan, ing. Ferlič Pavel, Goričan Fr., Ka-fol Fr., Levstik Miloš, Močnik Peter, Omerza Viktor, ing. A. Podgornik, Petkovšek Val., Sagadin Ljudevil, ing. Skubic Josip, Štrekelj Josip. Namestniki: Islinič Ivan, Novak Jcsip, Aplenc Fr„ Lah Rado. Plesec Fr„ Mravljak Ivan. Lovše Ant. Flego Ant. V.irdjan Fr., Zupane Jože, ing. Jeglič, Ciril, Lap Ant. Pregledovalci računov: Kranjc Ivan Kobal Josip.
Po tri in polurnem zborovanju je zaključi' društveni predsednik V. Rohrman občni zbor z željo, da se vidimo v jeseni na sadjarskem kongresu v Ptuju, piihodnje leto pa na občnem zboru v Mariboru.
Delegati so popoldne poselili veieseiem in sc z nočnimi vlaki vrnili na svoje domove.
Razstava kuncev
Razstavo kuncev je organiziral kuncerejski j odsek Kmetijske družbe v Ljubljani. Razstava je nameščena v desni polovici paviljona K . Razdeljena je v dva oddelka. Prvi oddelek živali. drugI oddelek izdelki in kože. Razstavljenih je okoli 400 živali v 12."» kletkah, in sicer pasme:
Belgijski orjak. Beli orjak, Črni orjak. Francoski ovnač, Modri dunajčan, Beli duuajčan, Ango-ru, llavana, činčila, Black and tan, Srebrec, Ruski kunec, Bober reks, činčila reks, Beli reks in Črni reks.
Dalje jo razstavljenih kožic, posušenih in ustrojenih ter izdelkov 132 komadov. Razstavljene so tudi razno vzorne kletke za gojenje kuncev. Živali, kakor tudi kože in razni vzorci so deloma na prodaj.
Že dan pred velesejmom je poslovala ves dan j ocenjevalna komisija pod strokovnim vodstvom g. ravnatelja dr. Dularja ter ocenjevala razstavljene živali in predmete. S prvo nagrado in diplomo je bilo nagrajenih 19 razstavljalcev, ki so prejeli 40 prvih nagrad.
21 razstavljalcev je prejelo 39 drugih nagrad, '2 razstavljalca pa tri nagrade. Od 29 kletk z mladiči je bilo ocenjenih 12 s prav dobro in 12 z dobro. V celem je ostalo samo 8 kletk kuncev neocenjenih. S prav dobro je bila ocenjena tudi skupina mladičev v središču paviljona. To skupino posebno radi obiskujejo otroci. Kože in izdelke je razstavilo 12 članov, ki so prejeli skupno prvo nagrado in diplomo.
Napram lanski prvi razstavi kaže letošnja II. razstava odseka za rejo kuncev Kmetijske družbe znaten napredek kuncereje v Dravski banovini. Odsek, ki šteje žc blizu 400 članov, vodijo agilni odborniki, ki se ne ustrašijo nobenega dela in truda, da zainorejo razširjati umno kuncerejo med najširše plasti naroda z geslom, da je kuncereja enako važna gospodarska panoga, kot ostale živinorejske gos)K>darske panoge.
Angleška zavarovalnica Koval Exchango Assu-raacc. Občni zbor se je vršil dne 30. aprila v Londonu ter je uprava poročala o uspehu lanskega leta, ki je bil zopet zelo ugoden. Zavod vživa popolno zaupanje občinstva po vsem svetu. Premoženje je naraslo na funtov 21,845.155/10/1 v dinarjih že preko 0 milijard. Tako lep uspeh društva je posledica neomajne kulance, s katero vedno postopa ta korporacija, ki obstoja že 210 let.
Borza
Dne 2. junija 1930.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil znaten, zlasti v devizah Curih, Dunaj, Berlin in Praga. Narodna banka je krila vse povpraševanje.
Ljubljana (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2278 bi., Berlin 1350.25—1353.25 (1351.75), Bruselj 790.53 bi., Budimpešta 989.87 lil., Curih 1094.40—1097.40 (1.095.90), Dunaj 797.40-800.46, (798.90), London 275.21 bi., Nevvyork 56.535 bl„ Pariz 222.00 hI., Praga 107.55—168.35 (167.95). Trst 295.72-297.72 (296.72).
Zagreb. Amsterdam 2275.— do 2281.—, Berlin 1350.25—1353.25, Bruselj 789.53 -792.53, Budimpešta 988.37—991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.46—800.40, London 274.81—275.01, Nevvyork 56.435—56.035, Pariz 221.00-223.06, Praga 167.55 do 168.35, Trat 295.655—297.655. — Skupni promet bre zkompenzacij milj. 7.9 Din.
Belgrad. Amsterdam 2275,— do 2281.—, Berlin 1350.25—1353.25, Bruselj 789.03 —792.03, Budimpešta 988.37—991.37, Curih 1094,40—1097.40, Dunaj 797.40—800.46, London 274.81—275.61, Nevvjork 50.435 —56.635, Pariz 221.06-223.06, Praga 167.55— 108.35, Milan 295.00-297.60.
Curih. Belgrad 9.125. Amsterdam 207.85, Atene 6.70, Berlin 123.33, Bruselj 72.125 Budimpešta 90.825, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.89, London 25.1125, Madrid 62.90, Nevvvork 516.85. Pariz 20.265, Praga 15.325, Sofija 3.745, Trst 27.075, Varšava 58.—, Kopenhagen 138.30, Stockholm 138.30, Oslo 138.65, Helsingfors 13.—.
VREDNOSTNI PAPIR)!
Tendenca zn državne papirje je pa poslala
čvrslejša, zlasti so se učvrstili dolarski papirji. Tudi bančni oaoirii so u ostali čvrutejši. Med industrij-
skimi delnicami je bila v Ljubljani zaključena Trboveljska po 443, v Zagrebu pa po 439. Učvrstila so je nadalje radi objave dividende Osješka sladkorna tovarna, dočim so druge industrijske delnice ostale neizpremenjene
Ljubljana. H% Bler. pos. 97.75 bL, 7li, Bler. pos. 86 bi.. Celjska pos. 100 den.. Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den.. Trboveljska zaklj. 443, Vevče 117 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den. Ruše 270—280.
Zagreb. Drž .pap.: 1% inv. |k>s. 87.50—88, agrari 54.50—55, vojna škoda ar. 430.50—432. kasa 430.50—432, (431), 6. 431—432 (431), 7. 431—432 (431), 12. 432 -433 (432—432.50), 8% Bierovo pos. 07.50—97.625, (97.50), 1% Bierovo pos. 85.25 do
85.75,	7% pos. Drž. hip. banke 84.75—85. Pos. mesta Zagreba 7!) bi. — Bančno delnice: Ravna grtra 75 d, Katolička 35—38, Poljo 58.50—59 (59), Krri^ ditna 96—100, Union 196.50—198 (196.50—197), Jugo 79.50—80, (79.50), Lj. kred. 120 d., Medjunar. 00 d.. Obrtna 30 a. Praštediona 900—910, Srbska 180—192, Zemaljska 180—133 (brez kupona). — Industrijsko delnice: Nar. šum. 24 d., Uuttmaun 170 lil., Slaveks 72—75, Slavonija 200—205 (200), Našice 1350 L, Danica 110—114, Pivara Sar. 160 d., Heče-rana Osjek 367.50—372.50 (370), Nar. ml. 20 <1. Osj. Ijev. 175 d., Brod. vag. 110 d., Union 120—150, Vevče 120 d„ lsis 32—34, Ragusea 402.50—405 (405), Oceania 180—210, Jadr. plov. 510 d., Trboveljska 438—440 (489).
Belgrad. Narodna banka 8.280—8.280, 1% inv. pos. 88—88.50, agrari 54—54.75, voj. škoda prompt-na 439—489.75, 6.441.50—442. 12.452—455. 1% Bler. pos. 86.25—86.75, 7% pos. Drž. hip. banki 86.75—87.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.25, \Vieuer Baoikve-rein 18.40, Creditanstalt 51.—, Escompteges 101.40, Živilo 93.90, Ruše 34. Alpine 20.45, Trboveljska 54 Kranj. ind. 38,— Levkatn 5.—, Rima Murany 80.—
Žito
Danes jo bila kupčija na žitnem trgu posebno živahna, zlasti v koruzi in pšenici. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene, vendar je povpraševanje po stari pšenici mnogo večje nego je ponudba, radi česar jo nastala neka napetost, ki priča o razpoloženju za hausse. Nova pšenica se mnogo trguje po 180.— bačka nakladalna postaja. Po najnovejših vesteh so izgledi za letošnjo žetev na splošno manj dobri. Tako v kvalitativnem oziru (mnogo primesi), kakor v kvantitativnem oziru bo letošnja žetev predvidoma daleč zaostajala za lansko. — Koruza je v ceni neizpremenjena ter velja bačka 97.50, sremska na boljših jjostajah pa 100.—. Oves bački so trguje na podlagi 130 nakladalna postaja. — Pše-nična moka srednje bačke znamke notira 140.— do 145.—. V ostalih predmetih je položaj neizpreme-
V Ljubljani so notacije neizpreinentene.
Novi Sad. Pšenica: bč. 77 kg 202.50—^05.—, 78 kg '205—207.50, gornjeban. 78 kg 205—207.50, goriljebač. 78 kg 207.50—210.—, ban. Tisa šlep 78 kg 210.— do 212.50, sr. 77 kg 187.50—190.—, 70 kg 182.50—185.—. — Moka: bč. Ogg 335.-345.— . ostala neizpremenjena. — Oves: bč. sr. 127.50—130.—. Promet: pšenica 47 vagonov, koruza 125 vagonov, oves 2 vagona, moka 7 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Tečaji žilne borzo v Budimpešti. Tendenca: slabša. Promet: srednji. — Pšenica: 22.45—22.76. zaklj. 22.42—22.44. — Okt. 20.75—21.12, zaklj. 20.75 do 20.76. — Rž: okt.: 12.74—13.02, zaklj. 12.74 do
12.76.	— Koruza: jul.: 12.17—12.33, zaklj. 12.17 do 12.18. — Avg. 12.59, zaklj. 12.46—12.48.
• Les
Na ljubljanski borzi je bilho zaključeno: 2 vagona bukovih hlodov in 2 vagona tesanega lesa. Tendenca ueizpremenjeno mlačna.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborskv & Co., Dunaj). Na trg je bilo pripeljanih 628 volov, 707 bikov in 290 krav. Iz Jugoslavije je bilo 4a goved. Cene: za vole najboljšo 1.95, L 1.00 do 1.80, II. 1.85-1.50, lil. 1.20-1.30, za krave I. 1.25-1.40, II. 1.10—1.20, zn bike 1.85—1.55, za klavno živino 0.70—0.90. Cene so bile v splošnem za 5 grošev višje._
Veliko izbiro vsakovrstnih molnili čevljev in sandalet po najnižjih cenah dobite U v trgovini
ZIBERT-Ljubljana ■ Prešernova ulica
Zadaja francoska parada v Trieru, ki so ga te dni zapustile francoske čete.
Zanimiva razstava
Te dni je bila v Brnu otvorjena mednarodna razstava »Anthropos , na kateri je razstavljeno vse, kar se tiče človekovega razvoja in človeške kulture- Razstavo je priredil znani češkoslovaški profesor dr. Absolon. Razstava je temelj bodočega instituta za raziskovanje človeštva. Tega bodo zgradili v Brnu na zemljišču, ki ga je odredila v ta namen občina. Stroške za gradnjo tega instituta, ki bo koncentriral bogat materijal velike zgodovinske vrednosti, ki so ga zbrali na sto morav-skih diluvijalnih najdiščih, bo krila Moravska in Šlezija. Računajo tudi na bogato pomoč iz Rockefellerjevega fonda. Proračun znaša
Admiral Kato. načelnik japonskega admiralnega štaba, je poslal ministrskemu predsedniku prošnjo za odstop. Izjavlja, da ne more več prevzeti odgovornosti za obrambo Japonske na morju, ker je brodovje po londonskem dogovoru močno oškodovano.
okrog 15 milijonov Kč. Gradnja mora biti končana do leta 1933. Do tega časa pa bo trajala razstava »Anthropos«, ki jo bodo vsako leto odprli in jo tudi izpopolnili. V pritličju in prvem nastropju so nameščene zbirke in rekonstrukcije najdb v ntoravskih pečinah iu ravno tako tudi natančne rekonstrukcije najdb v inozemstvu. Cilj razstave je zadovoljil ne samo učenjake, ampak tudi vsakega preprostega človeka, ki mu jasno predstavi tajne pravekov in ga pouči o tem, kako se je človeštvo preživljalo in kako se je razvijalo.
Takoj pri vhodu v glavno dvorano naleti obiskovalec na mamuta v naravni velikosti, ki ga je dal napraviti kralj čevljev Bata za razstavo sodobne kulture, ki je bila preteklo leto otvorjena v Brnu. Na levi je ogromna panorama, ki predstavlja razburljiv Irenulek iz življenja pečinskega človeka. Skupina ljudi se ogorčeno bori z ogromnim medvedom. Vse to je narejeno v naravni velikosti.
Zelo zanimiva je verna reprodukcija sli-
karskih del diluvijalnega človeka, ki so jih našli v pečini pri Santanderju. Reprodukcijo so izvedli po fotografskih posnetkih profesorja Absolona. To so večinoma slike živali. Ohranile so se radi tega, ker je bila pečina zatrpana in so jo odkopali šele po več tisočletjih.
Levi hodnik v pritličju je posvečen razvoju človeka s zoološkega stališča. Tam najdemo popolno reprodukcijo tega, kako se jo človek učil, katere živali so bile tedaj na svetu, ko je človek zapustil pečine in si napravil prvo orožje iz kamna. Ves ta materijal je zbran tukaj v taki količini, da predstavlja največjo zbirko na svetu. Ker je diluvijalna doba v zvezi z ledeno, je ta predstavljena v preglednih mapah, iz katerih se vidi, da se diluvijalni človek ni mogel gibati od vzhoda proti zapadli po drugi poti, kakor ravno preko Moravske. V Moravski je diluvijalni človek živel pred mnogo tisočletji in je tam zapustil bogate spomine, ki so ogromne vrednosti in važno gradivo za raziskovanje preteklosti.
V	drugi veliki dvorani se nahajajo najdbe iz naselbin diluvijalnega človeka. Tu so redke zbirke kamenitega orodja, vse samo originalne stvari iz Francije, Anglije, Španije in Nemčije, ki so jih tekom let nakupili ali pa zamenjali- To je razen francoske zbirke največja zbirka te vrste na svetu in je zbrana na teni mestu v ta namen, da se bodo z njeno pomočjo natančno raziskovala najdišča v Moravski.
V	prvem delu desnega hodnika vidimo reprodukcijo razvoja sesalcev iz družine slonov. Tam nam pade v oči krasno okostje manjšega mamuta. Vsak obiskovalec se bo z zanimanjem ustavil pred reprodukcijo diluvijalnega konja po basreliefu iz pečine Cap Blanc, dalje pred črteži iz pečine De Niaux v Pirenejih i Id.
Celo prvo nadstropje je rezervirano za najdbe v Moravski. Tam je ogromna mapa vseh diluvijalnih postaj v srednji Evropi, iz katere razvidimo, zakaj se je pračlovek naselil na Moravskem. Na tleh leži verna reprodukcija mamutovih kosti iz Vjestonic. V tej dvorani je najbolj zanimivo šest velikih vitrin iz pečine Pekarna. Največja znamenitost teh vitrin je kost z gravuro, ki predstavlja borbo dveh bizonov. Ta kosi je vredna nekaj milijonov. Ravno tako redek je tudi nož. iz kesti s stilizirano gravuro ribe.
Pri teh vitrinah je treba obrniti pozornost na tako zvane poveljniške palice. To so kosti, ki imajo na širšem koncu izvrtano odprtino. Učenjaki so si dolgo prizadevali, zakaj so rabili lo orodje, dokler niso ugotovili, da so bile te palice znak poveljnika.
Ce so ljudje odločni
Oltenski dnevnik »Morgen« poroča o nastopu ženevskih katoličanov, ki pod vodstvom zelo dobro urejenega dnevnika »Courier de Geneve« tvorijo zavedno, izobraženo katoliško fronto, ki razume ob odločilnem trenutku pokazati svoje prepričanje tudi v dejanju. Socialistični list >Le travail« je bil namreč z velikimi črkami priobčil povabilo k predavanju svobodomisleca Borulota, ki naj bi se vršilo v mestni posvetovalnici. »Govornik bo v svojem govoru dokazal, da ni Boga«, tako je pisal »Le travail; . Ker je bilo v vabilu napisano, da je predavanje javno, so katoliška mladinska društva po vseh farah med ljudmi agitirali za veliko protestno zborovanje. Že eno uro pred začetkom predavanja je čakala velika množica, okrog 5000 ljudi, pred mestno posvetovalnico. Ko si je množica hotela priboriti vstop v dvorano, ki je bila za toliko množico seve premajhna, je policija vsakega preiskala. Vsakega, kdor je na vprašanje: >Ali ste član kakega katoliškega društva?« odgovoril z da, je policija takoj zavrnila. Okrog 4000 ljudi je moralo ostati zunaj. Medtem ko je Borulot v poldrugournem govoru skušal s starimi, že stokrat zavrnjenimi frazami dokazati, ^u ni Boga, je množica prepevala verske pesmi in kleče molila vero. Za Borulotoin je kanonik Clavel pobijal njegove teze. Svobodomiselci so motili njegov govor, a so morali kmalu utihniti. Katoličani so nato zapeli še ' Je sui Chretien« (Katoličan sem) in se nato med vzkliki »Živel Kristus kralj! Živela naša duhovščina! Živel papež!« razšli proti domu- Tega dne ženevski katoličani najbrže ne bodo tako kmalu pozabili.
Za vroče poletje
platnene in lister suknjiče, športne obleke, knicker-bocker in modne hlače nudi najcenei; — Drago Schwab, Ljubljana.
Kardinal Luis Lu;on, nadškof v Reitnsu, ki je lc dni umrl v starosti 88 let.
kova. Denar (Boris Orel). Na motornih kolesih. Aytoklub v Ljubljani, čakališča za avtomobile. O lahki atletiki. Naš šport. Delo, delo! Moč reklame. Modni nasveti. Moda za poletje. Mesto bodočnosti. Nebotičniki. Hočemo novo, veliko Ljubljano! Med starimi trgovci in obrtniki. Pohujšanje v dolini Sentflorijanski. Konec poti. Escudero in dunajski balet v Ljubljani. Oktavo višje...! Pozdrav »Ilustraciji«! Naši otroci, študent gre na počitnice. Nove knjige, t Dr. Fran Vodopivec. Iz vsega sveta. Turksib. Film. Fotoamater (J. Skerlep). Balada o vojni in ljubezni (Raynal-Kreft). Grafološki kotiček. — Celoletna naročnina za lo reprezentančno revijo Slovencev je malenkostna, 100 Din. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. C.
Srečna grba
V Monte Carlu, raju igralcev, se je te dni pripetil žalosten dogodek. Morda bo kdo mislil, da se je ustreli! kak bogataš, ki je zaigral vse svoje premoženje, toda takih slučajev so v Monte Carlu vajeni in gredo popolnoma ne-
Nemški-pcljski incident. Obmejna stražnica Neuhofen na nemško-poljski meji, kjer je prišlo do spopada, v katerem je bila wa oseba ubita.
Učinek sirašnetra potresa v Zadnji Indiji. Porušene pagode v mestu Pegu.
J etika brez bacilov
Na seji pariške medicinske akademije je profesor Calmetle, podpredsednik Pasteurje-ve akademije in znani bakleriolog, ki je izumil serum proti jetiki, poročal o svojem novem odkritju, o jetiki brez bacilov. Predsednik akademije je imenoval to Calmettovo poročilo epohalno. Profesor Calmette je odkril, da obtoji jetika tudi brez Koliovskih bacilov, ki so do sedaj veljali za edini dokaz te bolezni. Že leta 1920. je brazilijanski zdravnik Test našel v organizmih, ki so bili načeti od jetike, poseben strup — tuberkulozni virus. Tega odkritja Testovega medicinski svet dolgo ni hotel priznati, dokler ni leta 1923. francoski zdravnik Vedrener potoni mnogobrojnih poskusov dokazal, da faktično obstoji virus pri jetičnih osebah. Temu učenjaku se je posrečilo, da je izoliral iz organizma bolnikovega virus. Zasluga profesorja Calmetta pa leži v tem, da je prvi dokazal, da je organizem lahko napaden od jetike, čeprav mikroskopska analiza ne najde v njem Kohovskih bacilov. Profesor Calmette deli jetiko na tri stadije: prvi stadij — virus kot tekočina, drugi stadij — virus v zrncih in tretji stadij — pretvarjanje virusa v Koliovske bacile.
Šola na kolesih
V Mehiki jo danes še vedno na tisoče vasi brez šole. Vlada se do sedaj ni dosti brigala za vaške otroke in njihovo izobrazbo. Brez vsake vzgoje so rasli iz dneva v dan. Sedaj pa je tudi tam zavel nov duh. Ravnatelj šolskega oddelka države Nuevo Leon, Andres Osuna, se je pogodil z upravo mehiških žcIeznic, da mu d.l na razpolago lokomotivo in tri vagone. Dva od teh vagonov je napolnil s šolskimi klopmi in ostalimi učnimi potrebščinami, tretji voz pa je dal preuredili v stanovanje za dva učitelja. Ta šolski vlak obiskuje sedaj v določenih časovnih rokih posamezne vasi države Nuevo Leon, ki so brez šol in nudi otrokom priliko, da si pridobe saj primitivno izobrazbo. Upajo, da bodo v kratkem uvedli več takih vlakov.
»Ilustracija« štev. 6. je izšla za velesejm v razkošni opremi, z zanimivo vsebino in je po nizki ceni 10 Din za izvod na razpolago v vseh knjigarnah, trafikah in na velesejmu. Vsebina: Ob 10letnici velesejma. O avtomobilu. Ga. Thierry-Kavčni-
opaženo preko igralcev. Zdelo se je, da bo ta žalosten slučaj povzročil, da se bo igranje ustavilo. Toda to se ni zgodilo. Umrl je znani grbavec igralnice. Znano je, da so igralci silno praznovemi. Zato je uprava igralnice najela tega človeka, čigar vse delo je obstojalo v tem, da je igralcem od jutra do večera nastavljal svojo grbo; te grbe so se vedno dotaknili igralci, preden so začeli igrati. Mnogim je seveda grba prinesla v igri nesrečo in od takih se seveda grbavec ni mogel nadejati nikake nagrade; zato so ga pa tem bolje nagradili oni, ki jim je bila sreča mila. Tako je ta človek, ki je prišel v Monte Carlo bos in lačen, postal v nekaj letih bogataš. Porabil je seveda mnogo oblek, ker se je vsaka na grbi hitro izrabila.
Ta človek je sedaj umrl. Ob tej priliki pa se je ugotovilo, da ni imel naravne grbe, ampak umetno. Ono, česar so se igralci dotikali, je bilo napravljeno iz lesa in cunj. Toda vseeno so igralci tožili, da pogrešajo tega človeka, ki prinaša srečo. Zato je morala uprava igralnice poskrbeti za zameno. In našla jo jt v pokojnikovem sinu. Toda tudi ta ni naravne grbast. Toda od očeta je#podedoval umetno grbo. In ono, česar se sedaj igrači dotikajo, je ona ista grba, ki so se je dotikali skozi desetletja. In stvar se nadaljuje.
DNEVN O PRAŽENA	SVEŽE
	•
i aru « " **	KAVA ................. " ■
	
—>E3L_HJ .AvNl SK -vodnikov trg st.s.—	
Misterij narodne pesmi
(G. prof. dr. Matija Murko na folklori stičnih raziskavanjih po Balkanu.)
Ni dolgo tega, ko je bivši lektor za nemščino na belgrajski univerzi, sedanji sourednik »Slawi-sohe Rundschau in ngilni propagator našo narodne umetnosti v svetu, g. Gerhard Oosenumn, napisal naslednje pomembne besede: »Jugoslovanski ep jc treba izvleči iz nacionalne izoliranosti ln mu lati mesto, ki mu v svetovni ktdtliri gre,«
Zakaj? Zato, ker to po svoji originalni svoj-stvenosti iu umetniški izrazitosti zasluži, To so potrdili deseteri in stoteri, domačini In tujci. Navajam le laskavo Orlmmovo mnenje, da se je samo radi narodnih pesmi vredno učiti srbohrvaščine. Prav tako visoko so srbohrvaško narodno pesem cenili toliki drugi (Goethe, Mme. de Stafil, Walter Scott, Byron, ilerder).
Pri nas so se od Vuka pa do danes nabralo rele skladovnice tovrstnega gradiva, Zbiravci so ga gledali z vseh mogočih strani; s filološke, metrične, estetične itd. Ali onega najbltnejSega v narodni pesmi nam niso pustili. To je duh nurodne pesmi. Zabeležili so na desettlsoče verzov, vse mogoče varijante eno in iste pesmi, bituosti narodne pesmi pa nam niso mogli ohraniti. lillnost narodne petimi pa ni tekst, ker on je le skelet in zato faktor druge vrste, ampak njegova Interpretacija, petje. V to smer pa smo začeli narodno pesem raziska-vali in beležili šele nedavno. SIcer je res, da pred več desetletji nismo imeli tehničnih instrumentov, ki bi produkcijo narodnega guslarja fonetično zabeležili. Danes moremo tudi to Pa ludi z glasbene strani se nismo posebno aktivno pečali z narodno pesem. Poudariti pa moram sledeče: Epska Iki so z ljubeznijo opravljali ta posel; vendar jih de bilo premalo, ln še nekaj I Oni so pretežno beležili žensko, ali da se ločnejč izrazim, lirsko narodno pesem. Poudariti pa moram sledeče: Evska narodna pesem, katere impretatorji so bili t. z. narodni guslarji, se zadnja desetletja zelo naglo izgublja, dočim je lirska ostala mnogo bolj živa. Kalo je neprecenljiva škoda, ker je nimamo fonetično zabeležene. Izguba je to, ki jo ne bomo mogli nikoli več popraviti. Ker iz rapidnega padca epske narodne pesmi v zadnjih desetletjih se da logično sklepati, da bomo v doglednem času radi vedno se dvigajočega nivoja narodne izobrazbe in prodiranja srednjeevropske civilizacije na Balkan živi narodni epos popolnoma izgubili. Ostala bo le lirska narodna pesem, kakor n. pr. pri nas v Sloveniji, ki se bo pa dan na dan bolj prilagajala sodobnim
okusom in prehajala v zlitje z moderno, umetno pesmijo.
Duh in barvo narodne epike je mogoče naj-adekvatnejše ohraniti na ploščah. V to smer je začel prvi delati naš ugledni rojak dr. Matija .Murko. Za njegovimi stopinjami so šli drugi. Posebno mnogo se je za fonografske posnetke našega epa predlanskim trudil g. Uesemann. Njegov načrt bi bil naslednji:
Teritorij, kjer je ohranjena živa narodna pesem, razdeliti po t i pik i v načinu petja in iz teh manjših interpretacijsko karakterističnih okrajev izbrati dva do tri dobre guslai^e. Na ta način bi dobili do trideset dobrih gusarjev, katerih produkcije (od vsake po dve plošči s približno 120 verzi) naj bi se fonografsko posnele v prisotnosti strokovne komisije. Tako bi imeli do (jO pločč z epskimi verzi. Do 40 plošč pa naj bi napolnili z narodno liriko in z glasbo raznih instrumentov dotičnega kraja. Posnetki naj bi se vršili v naši državi, n. pr. v Sarajevu. Omenim naj še, da bi bili stroški za to tako potrebno delo minimalni. Gesemann jih je cenil na 100.000 Din. Te plošče bi služile le v znanstvene svrhe.
Sicer je pa G. Gesemann lovrstne poizkuse napravil že 1. 1928. v Pragi in Berlinu. Fonetično je posnel narodnega guslarja Tamasija Vučiča. Pri tem delu so Gesemannu posebno pomagali dr. Murko, II. \Vendel, Br. Lazarevič, berlinska >NotgH-meinschaft der Deutschen Wissenschaft« in češko prosvetno ministrstvo.
Želeti je samo, da bi se ta način posvetovlja-nja naše narodne pesmi izvedel do kraja. Ker zanamci nam bodo za to delo iskreno hvaležni.
Včeraj je odpotoval iz Belgradu g. dr, Matija Murko, sedanji profesor slavistike na praški Karlovi univerzi. V načrtu iipa znanstveno potovanje po vzhodnih delih Bosne, po Črni gori in Stari (Južni) Srbiji. Sicer se g. dr. Murko že tri desetletja specialno peča z ralzskavanji srbohrvaškega narodnega epa in je že večkrat potoval po Balkanu. Topot namerava ostati na poti tri mesece. Kraje, v katere se je odpravil, doslej še ni preiskal. Časnikarjem je obljubil, da bo o uspehih v kratkem obširneje spregovoril.
Belgrad, 28. maja 1930.
Tone Pntokar.
Wagner: Lohengrin
V	nedeljo, dne I. 1. m., smo dobili menda Zadnjo noviteto v tej sezoni, Wagnerjevo če--trto veliko operno delo Lohengrin. ki zavzemlje v delu mojstrovem mesto morda najbol j melodične in lirično najnežnejše opere.
V	splošnem je bil Lohengrin precej dobro pripravljen in tudi umetniško podan. Zlasti je treba pohvaliti precizno delujoči orkester pod taktirko g. Poliča, ki je imel v ghishodrami najtehtnejšo vlogo in je lepo odtehtano, podčrtu-joč zlasti liinočo to glasbe, vodil vsako dejanje v njegov višek. Umetniško najboljši kreaciji h ta i>okuzuli obe glavni junakinji, ga. Vilfan Kuiičeva (El/.a) in ga. Thierrvjeva, knkor vedno jo tudi g. Betetto dal neoporečno svojo vlogo (Kralj). G. Marčec kot Lohengrin je gotovo pokazal R^fijCej umetnosti ;in niuzikaličnosti, toda prav bi bilo. če bi se odvadil glas tresli in l>i se tudi sicer v vokalnotohn.ičnem oziru dodobra izpopolnil. G. Primožič je bil topot zelo prepričevalen in je tudi čisto pel in zasluži zu to vlogo vse priznanje. Zbori so bili manj sigurni. Ne vem. zakaj naš operni ansambel tako veliko kriči, dn ne ločiš v njegovem petju nobene dinamike. Z inscenacijo in režijo smo bili manj zadovoljni kakor s kostumi, kj so bili originalno izbrani v smislu mode časa.
Po Valkiri je šel to sezono še Lohengrin čez oder in tn še z večjim uspehom od Val-kire. Drugo sezono bo Lohengrin lahko So l>olj Izpiljen in ga bomo še bolj veseli. Obiskan je bil srednje (velesejeni), sprejet pa navdušeno.
V.
Ljublj. drama: Vdova Rošlinka
Duši so mi novo uprizorjeno Golurjevo Vdo-ro llošlinko že odigrali, je treba o uprizoritvi, kukor jo je J/vedel g. Lipah, spregovoriti nekaj besed. Tn uprizoritev se bistveno loči od dotedanjih in je tudi ena izmed prič. v koliko je v zadnjih letih, posebno pa letos, naša drama
v splošnem napredovala. Nova uprizoritev je tej komediji, ki je napravila dokaj neresničnega navdušenja, inarsi.kako stran izboljšala in ji dala v celoti drugačen zvok. Režiserju gre čast, da je poiskal v delu estetičilih temeljev in poudaril komedijo; tako jc v mnogočem odpadlo nesmotreno opletanje z burkastiin dialogom in ima zdaj delo bolj plastično igro. Nova uprizoritev je šlo v osnovnem značuju dela še naprej in poudarila skrajno folkloro — seveda vleče ta folklora že na mestno stran — toda odrsko delo je' zdaj zgoščeno, teatralično <Io dna izčrpano, vse živo Ln res dobro igrano. Uspeli hudočestveniških gostovanj se je. i- i J o 1 tudi nas. O igrnvcih. tistih, ki so stari, bi omenil v splošnem to. <la so izborno dopolnili svoje rigure. zlasti Rošlinka ge. Juvanove je izčrpana, kar se da. Nov ton daje igri Janez g. Levarja, Ta sprememba se je zelo posrečila. Njegov Jane/, je zgoščen, okorno resen in zadrega rsko prevejan. Značaji so v splošnem ostreje zarisani. Režiser je konec nekoliko spremenil, tako <la so zadovoljni stari in mladi. kar daje delu inalo bolj harmoničen zaključek.	F. K.
Nedeljski spori
Proslava LNP je končala, in sicer na tak način, da smo prisiljeni v interesu našega nogometa spregovorili nekaj besed. Tresljaji, ki se pojavljajo v naši najvišji nogometni instanci že celo vrsto let, so se najbolj jasno pokazali ravno pri tekmah ob priliki proslave. Kavno s to proslavo se je naš nogomet, ki je po več letih pričel napredovati ui pridobivali na ugledu, bolj diskreditiran kakor kedajkoli. Ali je to bilo tudi potrebno? Po končani tekmi je del prisotnega občinstva napadel sodnika, katerega so obdolžili, da je zakrivil poraz našega moštva proti Belgradu. Res, da sodnik ni bil na višini, pa to smo pri nas že vajeni. Občinstvo se je to pot obrnilo čisto na napačno osebo. Ne sodnik, pač pa neznosne razmere so krive poraza našega moštva. To in samo to je krivo takega zaključka te tako pomembne proslave za naš slovenski nogomet, že veliko reprezentančnih moštev se je pri nas sestavilo z istega stališča kakor sedaj m vedno so bili doseženi neuspehi. Ta zadnji slučaj pa mora bili poslednji, tako naprej ne sme več ib. Ves Irud posameznih pridnih delavcev je na mah uničen. Pri tem pa naravno, da zgubi naš šport tako potreben ugled. Upajmo, da bo ta nujna ugotovitev zaenkrat zadostovala in gotove ljudi izpametovala.
Tekme same so presenetile. Že visoka sobotna zmaga nad koroško reprezentanco je pokazala, da je naš nogomet na višini, kakor menda še nikoli. Vkljub temu, da so bile v moštvu izrazito slabe točke, je bila dosežena visoka zmaga s 7:3. To največ radi zelo dobre igre napada, kar je presenetljivo. Kajti dosedaj je bil ponavadi napad vedno Ahilova peta naših reprezentančnih moštev. Ravno zalo je tem bolj obsojati spremembo napadalne vrste. Od gostujočih moštev sta zadovoljila le Gradec in Koroška, medtem ko z Belgradom ne moremo bili zadovoljni. Res, da so pokazali pri-lično tehnično znanje, vendar so naši igralci tudi v tem pogledu Belgrajčane nadkriljevali. Poraza je pa Belgrajčane obvaroval dober vratar in pa desna zveza, ki je bila za to mesto premalo požrtvovalna in odločna. Vsa dobra igra desnega krila je bila radi njega brezuspešna. Tudi krilska vrsta ni bila dobra, vendar bi trenutno ležko dobili boljšo, vsaj tako, da bi tako marljivo igrala. Na račun levega branilca je pa zabeležiti dobljeni gol. Naše moštvo z drugimi igralci na teh dveh mestih bi občutljivo premagalo Belgrajčane. Tako je pa žreb po sreči pravilno določil lepo darilo, pokal mestne občine, moštvu Gradčanov, ki so pokazali najboljšo igro. Končni resume je, da je prireditev mesto da bi koristila našemu športu, precej škodovala.
Poleg tega je imela tudi naša lahka atletika velik praznik. Še na nobeni prireditvi ni bilo na startu toliko atletov, kakor pri tem tekmovanju. Zmago je doseglo Primorje, ki je postavilo ua start okoli 90 atletov. Na te tekme se bomo še povrnili.
SK ILIRIJA. Danes v torek točno ob 20 bo redna plenarna seja klubovega odbora. — Izredni občni zbor kluba bo v četrtek 5. junija ob 20 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Sprememba pravil, odobritev poslovnih pravilnikov, slučajnosti. — Tajnik.
Radio
Programi Radio-Liubliana»
TorcU, 3. ju u i ju: 12.30 Plošče. — 13 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.—19. Javna produkcija drž. konser-vatoristov, prenos iz dramskega gledališča. — 19 Dr. Mejak; O sokolski pronveti. — 19.30 Prenos iz Prage: Juda Iškariot (Zamrzla). — 22 Časovna napoved in poročila.
Sreda, 4. junija: Opoldanski program odpade. 17 Otroška ura. — 18 Koncert Radio-orkestra.
—	19 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature (llenri Beyle-Stendhal). — 19.80 Dr. N. Preobraženski: Ruščina. — 20 Prenos iz Zagreba.
—	22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sreda. 4. junija. Belgrad; 17.30 Narodne za harmoniko. — 20 Koncert komrne glasbe: Beethovnov večer. — 21.15 Večerni koncert Radio-kvarteta. — 22.15 Koncerl zabavne glasbe. — Budimpešta: 17.30 Koncert ciganskega orkestra. - 18.45 Koncert opernega orkestra. — 21.30 Ljudsqki večer nato koncert vojaške godbe. — Dunaj: 15.30 Glasbena ura za mladino.
—	10 Koncert orkestra. — 20.40 Recitacija. — 21.10 Koncera baročne in rokoko glasbe. — Milan: 20.80 Pester koncert, nato koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 20.15 .Satir se smeje , slušna Igra
—	Rim: 17.30 popoldanski koncert orkestra. — Berlin: 20 Plesna glasba. — 21.80 91 dni', koncert. — 22.30 Koncert balalajk. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert. — 20.30 Večerni koncert. — Toulouse: 19 Ruske pesmi. — 19.40 Simfonični orkester. — 20.15 Orgelski koncert. — 21 Zabavni koncert.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 8 zvečer Torek, 2. junija: SVETI PLAMEN. Red B. OPERA Začetek ob 8 zvečer
Torek, 3. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. Red D. Sreda, 4. junija: DOLARSKA PRINCESA. Red C. Četrtek, 5. junija: LOHENGRIN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 6. junija: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek. 3. junija ob 20. uri: NA FRONTI SESTRL
ŽIVE. Ab. A. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 4 .junija: Zaprto.
Četrtek, 5. junija ob 20. uri: BOBROV KOžUll. Premijera. Proslava 35 letnice ge. Štefe Drago-tinovičeve. Izven.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 4. junija ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Gostovanje mariborskega gledališča.
Razglas
Krajevni šolski odbor Slatina Radenci razpisuje gradnjo
novega šolskega poslopja
in sicer s pridržkom, da odda vsa dela skupno ali posamezno in ne glede na najnižjo ponudbo. Pravilno kolkovane ponudbe jc predložiti županstvu občine Radcnci v zaprti kuverti najpozneje do 15. (unija t. 1. do 12 opoldne.
Načrt, stroškovnik in splošni pogoji so na vpogled v pisarni »Zdravilišča Slatina Radenci«.
Krajevni Šolski odbor Slatina - Radenci.
Tajnik: Jomžek.	Predsednik: Žemljic.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega očeta
Franca Zupanca
ter vsem, ki so v bolezni in ob smrti stali ob strani, in vsem, ki so dragega pokojnika kropili, molili zanj ter ga spremili do groba, bodi tem potom izrečena naša najprisrčnejša zahvala in iskreni Bog plačaj!
Lancovo - Radovljica, 1. junija 1930.
Žalujoča rodbina ZUPANCEVA.

►	',.''.v:..'. 'J-V^'.--V "'.' '.V,':'
2111=111
•ejs?*!® 4
3N
o
BPjjŽoO 3
UP
t i •a -cm
ps f »o 5\2HJ S -OS
+ „3OS SO
0	.»O •• g 8H-* « u S
i!
1	'I IS-3
Maurice Constanlin Weyer:
45
d o d c "S
_ .3 tj T "
,Q . 2
M N rn
■ a-® 8 S i S j
a «J > S <= «
,8 2 N >5 g
■3 is N
"5 |Q ui
N 1
1
'3W_ E« d
JSo
m O > s jD.5 2 5 ;»
|0Q |£o >
111=111=
Človek se sklatila čez svojo preteklost . • .
Rdeči Arclier je bil miroljuben sosed; skozi skupine dreves smo ga lahko opazovali, kako je potrpežljivo*, z upognjenim gornjim životom — ker je imel prepasane vajeti — in z iztegnjenimi rokami peljal svoj plug. Če je veter ugodno pihal, je bilo slišati besede, ki jih je klical svojim konjem: »Damn yon Polly! Get up!... you son of a gun!... Ha... al... Ge ... eel... Back up Petel... Damn your soull... A oh! Jee... vveesl... Stop! You dirty bitehek
Časih je prišel zvečer k nam. Bil je vedno sveže in gladko obrit. Zrezal si je tobak, nabasal pipo in se igral z Baby Lucy. Da je klical Hanno po krstnem imenu, bi me bilo kot Francoza motilo, da ni bila na zapadu splošno taka navada. Nihče bi se temu ne čudil. Kad je vzel kako knjigo s police, česar Hannah nikoli ni storila, odprl na strani kakega razmotriva-nja, recimo iz Pickvvickijerjev, ter čital na glas kak stavek o snobih, ali pa Schakespearejeve sonete. Ob takih prilikah se je njegov ironični naglas zmlrom izgubil. Presenečal me je radi poudarka, s katerim jc čital. Zgodilo se je celo, da je Hannuh vsa zavzeta prenehala sredi svojega dela — v eni roki je držala cunjo, v drugi posodo — ter globoko dirnjena prisluškovala besedam, ki jih je nekdaj iz mojih ust odklanjala. Bil sem prav tako iznenajen kakor vesel.
...Bili so dnevi, ko se mi jc zdela Archerjeva družba kakor strup, ki sc mi jc priljubil. Bil jc zame nepopisen užitek, kadar je čital začetek »Kraljevskih noči«« ali šumeče ritme Rešenih Benetke Ali je bila radi tega Hannah na tihem huda name? Zdelo se mi jc, kakor da se ji zdi čudno, ker sem tako brez ovinkov priznaval Archerju večjo spretnost v čitanju in pmlmišnnju verzov. A odkod, šmcnt, mu je tn dar? Ljubil in razumel je najsilnejša in najtežja mojstrska
dela angleškega pesništva in znal jili je presenetljivo dobro prednašati. Le časih se mi je zoperstavljalo, kadar je čital Shakespeareja, 0twaya, Marlowea, Spencerja in Sidneya s pretiranim muzikalnim poudarkom. Da, zoprno mi je bilo!... Pa sem mu vseeno sam dajal knjige v roke.
:>Evo, Archer! To mesto mi je posebno všeč. Radoveden sem, kako ga boste Vi čilali!« ... Vzel je knjigo, preletel z očmi označeno mesto in pričel jc čitati s takim glasom, da je bil mahoma ves njegov izraz izpremenjen ... Popolnoma smo podlegli njegovemu čaru ... Kadar je nehal, je bilo, kakor da je padla tišina kakor nekaj temnega, težkega na nas in da je ubila nekaj zagonetnega, nepopisno mikavnega. Vselej sem se potem na novo začudil, ko sem ugledal Archerja, ki je sedel pred menoj v svojih umazanih, belo in modro progastih delovnih hlačah, v črni, pod pazduho nekoliko obledeli srajci ter z veliko rdečo in rumeno ruto okrog žilavega vratu ... Bolestno sem se čudil tudi Hanni, ki je sedela v zamišljeni presu-njenosti. Pred leti sem bil pri nogometu resno ranjen. Obvezali so inc in dali injekcijo kokaina. Po-vratek bolečin po euforiji jc bil podoben občutku, ki me je ob takih prilikah obšel. — Ti si nevaren čarovnik, Archer! sem si moral misliti.
*
Ali sem jaz vzel Hanno v Winnipeg s seboj, ali ona mene? Kdo bi znal to povedali? Ona, ki je vsik-dar odklonila moje vabilo, naj gre z menoj, kadar sem imel kako opravilo v banki, jo zdaj nenadoma radostno pristala. 13aby Lucy je ostala ta čas v oskrbi babico in starega očeta (0'Molloy je imel že nekaj belih las ob plavili sencih!)... Hannah me je vlekla v velike prodajalni«1, k Ealonu, čigar ogromni ' Em-porium.: je tvoril slavo tedanjega VVinnipega.
V modnih trgovinah je napravila veliko hrupa. Pred ogledalom je pomerjala tkanine, ki so se prilegale njeni koži in njenim lasem.
»To-le v mative/ sem dejal, ti izvrstno pristoja. še boliše seveda to-le črno...t,
A bilo je nemogoče dopovedati ji, kako sijajen okvir je tvorila njenemu telesu baš črna barva. Odločila se je za inauve : in temno modro. Komaj da se jc udržala od rumenega. Neki čedni, veliki, hudobni prodajalki je bilo posebno veselje, ponujati ji oran-žasto in zlato blago. To bi bilo moglo pristojali bru-netki, a pri njej se je ta barva tepla s plavimi lasmi in z nekoliko bledo, mestoma rdečo kožo.
Ni važno, da pride obleka do veljave, marveč oseba, sem ponavljal. V tej stvari se smeš mirno zanašati na Francoza, mi sc razumemo na te reči.«
Pozneje sva jedla v višjem nadstropju Hoppy thought ali Svveethearts choice; sladoled z jagodami in bananami je bil dober. Pri tem okrepčilu je šumelo okrog naju tisoč glasov prodajalcev, prodajalk in gnetečega se občinstva. Med njimi so bili bogati kmetje, ki so govorili na glas o poljedelskih strojih, o trpežnosti konjskih oprav in o luksuzu malih vozičkov. V drugili nadstropjih so preizkušale gospodinje dobroto darjeclinga, ki so ga trgale žene iz hinduskega rodu, ali pa japonski čaj, ki so ga posušila drobna, poševnooka bitja. Malo naprej so otipavali ljudje dragocena krzna. Elegantne dame, ki so bile sveže počesane in manikirane, so prihajale iz salonov za friziranje, zraven pa so vsiljevali mladi drožisti mogočnim možem s krasnimi obrazi svoja lepotilna sredstva. V drugem nadstropju je čakala neka žena z dežele pred vrati zobozdravnika. Nekje jc zaljubljen ženin lastnoročno ogrinjal svoji nevesti pariški večerni plašč. Pozneje sem srečal isti par pri zlatarju ob dragem kamenju. Ko je Hannah nazadnje le nakupila vse, sem odšel za četrt ure v knjigarno, med tem ko si je moja žena ogledovala izložbe. Zal je bil uspeh tega njenega početja še preveč velik. Zvečer sem jo v sobi Palacea presenetil, kako je pred ogledalom skušala posnemati poze, v katere postavljajo komi.ji pupe v izložbah. Vse je posnemala. Bedasto držanje prstov, neorganično kretnjo bokov in z ene nog je slala nn prstih ...
»Meni je prirodna gracija všeč, sem pripomnil.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica i'3» Din ali vsaka beaedn SO por Nn|man|il oglas s- , S Din. Oglasi nad leve t vrstic se ra£uiia|o vlit,. Za odgovor znamko t Na vprašanju brez znamke ne odgovar|amoi
Iščem mesto
restavrac. kavarniške bla-gajničarke ali plačilne natakarice, Cenj. ponudbe prosim pod značko: »Blagajničarka« št. 6224.
Mladenič
poštene rodbine, ki je izgubil službo vsled odhoda k vojakom, prosi za službo sluge. Naslov 7 upravništvu -Slovenca« pod št. 6272.
Gospodična
abs. trgov. akad. s 1 !i letno prakso, vajena vseh pisarniških del, išče namestitve. - Ponudbe pod »Nastop takoj« na upravo
Starejša ženska
išče mesta k eni ali dve-3ia osebama kot hišnica ali kaj sličnega, najraje zven Ljubljane. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6335.
ilužbodobe
Pekovski vajenec
■•e sprejme takoj. Oskrba hiši. Naslov v upravi pod št. 6348.
Objave
Preklic.
Izjavo od dne 1. junija zaradi moje žene v celoti preklicujem. - Josip Dekan, Rožna dolina, cesta VI, št. 33.
Poizvedbe
Vilo
dvodružinsko, stanovanje prosto, prodam. Rožna dolina cesta 8, št. 6.
Prodam
parcelo (133 m'-') na Ko-deljevem. Nekaj že zazidane — vodovod napeljan, — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6433.
Lokomobila
4 atmos., v dobrem stanju, vredno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6259.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince.
Dieselmotor
30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Cerkvene orgle
in harmonije ameriškega in nemškega sistema, kakor tudi raznovrstna popravila, predelave in vstavo novih registrov, izdeluje točno in po zmerni ceni tvrdka
Fr. Jenko, Št. Vid nad Ljubljano.
Več umivalnikov
z marmornat, ploščami proda hotel Štrukelj.
Cvetlični med
la, nad 1000 kg naprodaj. Mrak, Notranje gorice, pošta Brezovica.
Vajenec
5 potrebno šol. izobrazbo se sprejme v manufaktur. trgovino v Ljubljani z oskrbo pri starših. - Ponudbe na upravo »Slov.« ood: »Pošten in zvest«.
Dobra kuharica
ki je obenem samostojna gospodinja, se sprejme. Dobra plača. - Pismene ponudbe pod »Dobra kuharica št. 6462« upravi »Slovenca«.
Točaj
s kavcijo se išče. Viktor Sedej, Prešernova ulica.
Gospodična
vešča pravilne nemščine, se išče čez počitnice k dvema majhnima otroko-na. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dežela«.
2 mizar, pomočnika
sprejmem v stalno delo. Alojzij Ovniček - mizar, Sošice, Kostanjcvac, Hrv.
Služba obč. sluge
ie oddati pri županstvu v Dobrunjah pri Ljubljani. Zadostno obrazložene in s 5 Din kolkovane prošnje je vlagati pri navedenem županstvu do 15. junija t. 1. Plača po dogovoru, stanov, službeno, prosto. Pogoji: odsluženi voj. rok, popolna oismenost in primerna Izvežbanost tudi za navadne pisarniške posle. Oženjeni imajo prednost.
Šoferska šola
I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 ?ouk in praktične vožnje
Zaslužek
Glavni zastopniki
5e sprejmejo za vso Jugoslavijo ali po banovinah Ea nov lukrativen predmet, še neznan. Naslov r upravi Slovenca« pod št. 6431.
»
Pianino
malo rabljen, črn, ugodno naprodaj. - Naslov v up.avi »Slov.« št. 6344.
P. t. kupcem klavirjev
sporočamo, da razstavlja svetovno znana češkoslovaška tvornica klavirjev »Dalibor« v Zakolanech pri Pragi, Č. S. R., svoje prvovrstne KLAVIRJE in pianine na velesejmu v Ljubljani, paviljon E 17. Cene brezkonkurenčne -lep zvok - ugodni plačilni pogoji.
Pomočnika in vajenca
za kovaško obrt sprejme Anton Rožnik, Dobrunje 90, p. Spod. Hrušica pri Ljubljani.
Pianino
črn, dobro ohranjen, ceno proda Kaučič, Rožna dolina cesta X, št. 4.
Pianino
je naprodaj. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 6438.
Pletilni stroj
in delo oddam na dom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6351. ■■■■■■■■■IBB
Slike
akvareli, haliogravure v veliki izberi v knjigarni Herman Horvat, Praža-kova ulica 15.
Na birmo!
Lepa slika — najlepši spomin! Foto Holynski, Dunajska 6.
Na birmo
ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Kleparske stroje
tvrdkc Mach & Fischer, Hronov, različnih vrst -ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj - Ljubljana, Kolodvorska ulica 28.
Špedicija »Merkur
v Mariboru, Meljska ccsta 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte olertc!
6
Krhljiko in belo jelšo
za smodnik za smodniš-nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšck v Kamniku.
Kupi se
železen reservoir za 500 do 1000 1 vsebine za toplo vodo, že rabljen, toda dobro ohranjen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. »6268«.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wolfova ulica št. 3.
w
Telefonske aparate
rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, Ogled pri skladiščniku istotam.
Kpšo
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24
Birmanska darilo
ure, zlatnina in srebrnina! - TovarnniSka zaloga švicarskih ur! - Zajamčeno brez konkurence!
If*C DTREDI C	LJUBLJANA
JUc* LOtllLt MESTNI TRG ŠT. 17.
NAJVARNEJŠE IN NAJBOLJŠE :: NALOŽITE DENAR PRI ::
£|udski posojilnici v Jvočevju
r. z. z n. z.
Ljudska posojilnica ima svoje poslovne lokale nasproti mestni župni cerkvi :: Posojila na vknjižbe, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji :: Nevezane vloge obrestuje po 5 '/1%, vezane pa po dogovoru.
Lazeči nočni mučitelji
Mrzeč svetlobo, živeč v zamazanih razpoklinah stenica pride po noči in te grize ter ubada in s tem Ti krade Tvoj nočni mir. Ubij jo tam, kjer živi. Škropi s FLIT-om v vsako razpoklino in ' vsak kot.
FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj FLIT-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom-
FLIT
naglo usmrti.

Kdor posodi
£5.000 Din, dobi slano->mi]c dveh sob za obre-»ii. Več ustmeno. Rožna Holina cesta 8, št. 6,
Stanovanje
t sobi, kuhinja in priti-kline, elektrika in vodovod, se takoj odda.
\t___X-*:	O rtatio
v prnbciii	■« ——-, -
Slomškovi ulici 11, Ko-deljevo.
Medičarski obrat
v večjem mestu Slovenije, sc proda; interesi-rani se zglasite v upravi »Slov.« pod »Medičarija« štev. 6320. .
Ure za birmo
nudi najcenejše Iv. Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.
Žage la Remscheid
gaterice in venecijanke vseh dimenzij, kakor tudi pristne amerikanske žage, ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28.
Blagovolite si ogledati krasno in veliko zalogo najnovejših
ELEKTRIČNIH LESTENCEV IN SVETILK
Cena konkurenčna. Elektropodjetje
SLAVO KOLAR LJUBLJANA
Gostilničarji, pozor!
Pristne domače in ogrske salame
kakor tudi najfinejši, pol-cmendolski in polnoma-sten trapistovski SIR nudi delikatesna trgovina
I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ulica, za ško-lijo — (zajutrkovalnica).
Na debelo. Na drobno.
n vinu
Uprava patrijarhijskih posestev v Dalju bo prodajala dne 15. junija t. 1. potom pismene ofertalne licitacije svoja vina, in sicer:
100 hektolitrov rizlinga 300 hektolitrov ružice 150 hektolitrov skadarke (šiler) 100 hektolitrov slankamenke vse iz leta 1929.
Ponudniki naj pošljejo svoje oferte imenovani upravi najkasneje do 15. junija t. 1. do 10 dopoldne pisarni uprave v Dalju. — Kavcija 5% ponudene vsote. Cena se razume franko klet v Dalju v kup-čevskih sodih. — Vino se lahko ogleda vsak dan v kleti v Dalju.
UPRAVA PATRIJARHIJSKIH POSESTEV V DALJU.
V neizmerni tugi naznanjamo sorodstvu, prijateljem in znancem, da smo danes zjutraj ob 5 nenadoma izgubili svojega dobrega, blagega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Josipa Schiag
železniškega upokojenca.
Pogreb milega nam rajnika se bo vršil 4. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Sp. Kašelj št. 39, na pokopališče pri D. M. v Polju. Maša zadušnica sc bo brala v farni cerkvi pri D. M. v Polju. Proseč tihega sožalja, priporočamo pokojnika v najboljši spomin.
Spodnji Kašelj, 2. junija 1930.
Žalujoče rodbine: SCHLAG, SKENDER.
Prepoceni je Nikoprostl
Zato morda ne verjamete, da res učinkuje! Seveda ne veste, da sem nizko ceno nastavil baš zaradi tega, da si ga lahko vsakdo naDavi in kajenje pusti! - Samo 76 uin s poštnino vred Vas stane, pa boste postali nekadilec! Kdor naroči pet steklenice, plača samo 280 I Dir. Josip Lindič, Ljub-lljana, Komenskega 17/b.
, Tesan les
'popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lli-!rija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. hTR1BUNA" F. B. 1*.. tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
Za birmo
najlepša in najcenejša daril? dobite le pri tvrdki
a. mm%
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Zahvala
Za mnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene mamice, gospe
Marjete Jontes
za poklonjeno cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem najlepše zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 2. junija 1930.
Žalujoči ostali.
Protje
za pletenje, 1500 kg suhega, obeljenega in 600 kg svežega, surovega — proda Mrak, Notranje gorice, Brezovica.
Tračno žago
(Bandsage) v zelo dobrem stanju, premer ko-lutače 900 mm, proda uprava veleposestva Pod-sreda, via Rajhenburg.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg no 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
iiiiiuiumiiiuiiitiimniuiiuiiiiiimiii
ure, zlatnino in sre-brnino s 15% popust.
IVAN PAKIŽ
Ljubljana Pred škofijo štev. 15.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem dne 3. junija 1930, na Sv. Petra c. 30, v Marchiotovi hiši
otvorilo zajutrtalnico.
Točenje čaja, kave, mleka in brezalkohol. pijač. Za obilen obisk se priporoča
Osteršek Marija.

Zahvala
Za izraze sožalja ob smrti naše ljubljene tete, gospodične
FRANJE VERNE
upokojene učiteljice v Kamniku
se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala kamniškemu učiteljstvu za poklonjen krasen venec in cvetje ter vsem, ki so pokojno v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. — Hkrati se najpri-srčneje zahvaljujemo g. zdravniku dr. J. Polcu, blagi g. varhinji in čč. sestram v Kamniku za vso skrb, ki so jo imeli za bolno telo.
Rodbin« ZAJC.

Zahvala
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za toliko izrazov sočutja in tolažbe o priliki prebridke, tako tragične izgube našega, v než#jm cvetu življenja, nepozabnega, srčno ljubljenega	'
Stankeca
Prisrčna hvala vsem tako številnim spremljevalcem na njegovi zadnji poti; posebno pa bodi izražena zahvala pre-častitemu gospodu župniku za lepe v srce segajoče tolažilne besede na grobu — namenjene žalujoči materi po sinu in ljubezni do bližnjega.
Istotako bodi prisrčna hvala učiteljstvu za udeležbo šolske • mladine pri pogrebu in za žalostinko, ki so mu jo zapeli njegovi součenci in součenke.
Še enkrat vsem prisrčna hvalal
Ormož, dne 31. maja 1930.
Žalujoči starši: Stanko in Mara Grivec,
restavracija.
Za Jugoslovansko tlskurno v Ljubljani: Karel Ceb.
Izdaiatalt: Iran Bokove*
Uredniki Franc Kremžnr.