Cjuliljaiisla Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Uredniitvo ln npravnlštvo: Kolodvorsko ulico štev. 16. — Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi se no vračajo. — Insoratl: Šeatstopnft potit-vrBta 4 kr., pri večkratnem ponav ijanji dajo bo popuat. — Velja za l*JnblJano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moBOO 60 kr., pošiljatev na dom volja mosočno 9 kr. voo. Po poiti volja aa oelo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jodon mosoo 86 kr.
Štev. ‘248.
V	Ljubljani v petek, 30. oktobra 1885.
Tečaj II.
Vabilo na naročbo.
Z 1. novembrom prične se nova naročba na “&Š list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje hxta ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na če tj ar odstriiek treba prilepiti
naslov, ki je na pasku vsacega	lista.	
Naročnina je, kakor doslej, namreč:		
Po pošti:		
Za celo loto		gld. 10—	
i< pol leta		»1	5 —
o četrt leta 		M	2-50
n en mesec		n	—•85
Za Ljubljano:		
za celo leto 		gid.	G—
„ pol leta		»»	8 —
, četrt leta 		»»	1-50
„ mesec		jf	—•50
za donašnnje v hišo vsak mesec 9 kr.
Povečanje oficirske plače.
Staroslavna armada našega cesarstva je uže nekdaj oni faktor, h kateremu obrača vsak (*°moljub brez razločka strankarskega in narodna prepričanja zaupljivo in spoštljivo svoj po-gled. v sredi vojske bivajo sinovi vseh narodov Prostrane Avstrije v ljubezni in soglasji; vse navdušuje jedna ideja — to je udanost do cesarske 'Se in najvišjega gospodarja svojega, kateremu “^dušeno žrtvujejo svojo kri; vse navdaja ljubav 0 s^Upne domovine, za katero so pripravljeni, Položiti na žrtvenik vse, kar dela živenje člove
ško
prijetno in vabljivo. Naravno je torej, da
8Pl‘emljajo hrabre vojake simpatije vsacega patri
jota, da v očigled vojske naše potihnejo stran-rarski prepiri in se začne tekmovanje v skazo-vauji priznanja in občudovanja nasproti taki korporaciji, kakeršna je naša armada.
Posebno pa vzbuja inteligencija v krogih naših zaščinitikov domoljubno zanimanje. Oni stan, ki izobražuje novince in jih vadi v vojaških in družili vedah, ki strogo čuje nad duhom in raz-vitkom vojske, znal si je uže od nekdaj pridobiti priznanje in navdušeno podporo vsacega Avstrijca, comur sta moč in varnost našega cesarstva pri srci. Oficirski stan zavzemal je zmiraj odlično mesto v našem družbinskem živenji; udje njegovi našli so povsodi in vedno neomejeno navdušenje do svojega stanu, bili so vedno ponos in nada mirnega državljana, kateremu čuvajo imetje in živenje.
Tega odličnega mesta v javnem živenji pa si naša častniška inteligencija ni priborila samo z vzvišenim svojim poklicom, marveč tudi s svojimi osebnimi lastnostimi. Oficirska družba odlikuje se v novejši d6bi z obširnim znanjem in strogimi vedami, ki so postale skupno blago celega stanu. Današnji častnik mora imeti velik zaklad znanosti; noč in dan je pri delu, da se vzdržuje na višini moderne vojaške tehnike in ne zaostane za dru-zimi. Vrhu tega pa ga vedno čakajo najstrogejše telesne vaje in 'neuporljiva disciplina, kakeršne drugi državljan ne pozna Oficir ne sme računati na mirno, prijetno živenje, na brezviharno starost; vsak trenotek mora biti pripravljen, dati živenje svoje za domovino; služba zavzema vse njegove duševne in telesne sile v toliki meri, da se ž njim ne da primerjati skoro nobena druga stroka, katera služi domovini in skupnemu blagru.
Listek.
Prokleta!
nian Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi prndo-lavi prosto poslovonil Janko Loban.)
(Dalje.)
Grofinja je vsem verjela. Pripovedovali so ji ^°go enakih slučajev. Nekaj let prej odnesel je
Ito
bil
v»lk v vasici Charente-ski enoletno dete iz
2ibelke!
Zdaj tudi izve, da je grof Pariz zapustil, 8«oro gotovo tudi francosko deželo ter da ne vedo, je se nahaja. Nesrečna gospa ni imela več na e,je na svetu. Svoje pribežališče je našla v mo btvi in dobrodelnosti. Sklenila je, da vse svoje johodke uporabi za dobra dela. Začela je zidati 'e, cerkve obdarovati in ubožnike podpirati.
Posebno otrokom je veliko dobrega storila. °stala je njih zaščitnica, njih matj, njih predanost !
v In dočim je grofinja tako svoje živenje daro-.U a tolažbi in sreči svojih bližnjih, potoval je °I s svojim sinom po Evropi.
Grofič Gontran je imel dvajset let, ko se vr °>a zopet v Pariz, kjer ja je pričakoval zvesti
In kaj podaje država inteligenciji v svoji vojski? Pač jo je obdala z zunanjim bleskom in ves stan od nekdaj postavljala v prednjo vrsto svojih državljanov — a to je bil le blesk, ki je jako težko ležal na onem, ki je bil z njim obdarovan. Materijalno stanje ogromne večine častnikov je ostalo do danes dosti neugodno. Z primerno malo vsoto na mesec je nižji oficir primoran, živeti „po stanu" in povsodi nastopati tako, kakor mu predpisujejo stroga določila. Blagor onemu, k: teri ima za seboj premožnega očeta ali bogatega strijca, ki mu vsak mesec primakne toliko, da zamore izhajati. A teh srečnih je primeroma majhno število. Velika večina naših hrabrih častnikov rekrutira se iz srednjega stanu, kjer materijalni darovi niso ravno prebogato nasejani — in tedaj je treba štediti in štediti, da je možno živeti v sijajni zunanjosti. Ako se pa tu in tam preneha ravnotežje med izdatki in pičlo plačo, potem je kari-jera v nevarnosti in izvanredni talenti morajo zapustiti polje, na katerem bi lahko toliko koristili domovini svoji!
To stanje je postalo neznosno. Od vseh stranij se pripoznava, da je treba naznačenim, uevstrašenim članom naše armade povečati plačo. Vlada sama je vzela to stvar v roke in jo predložila skupni korporaciji obeh držav, da jo potrdijo in dovolijo potrebnih svot za izvršitev. Pač je zboljšanje plače pri poročniku in nadporočniku malenkostno, a ven-der bode gotovo našlo vesel odmev po vsej državi. Res je, da bodo vsled tega stroški narastli blizu za poldrugi milijon goldinarjev na leto; treba bode davkoplačevalcem globokeje poseči v žep in novih žrtev prinesti na oltar domovine. A to je stvar, ki se ne dš, dalje odlašati. Ako nam je na
Germain, kateri je bil faktotum svojega gospodarja. V stari palači, katera je bila tako dolgo zaprta, postalo je naenkrat zdaj vse glasno in veselo, kakor prej nikdar!
Grofič Gontran, kateremu ni mogel oče ničesar odreči, imel je svojo opravo, svoje ljudi, vozove in konje.
Gospod Bussičres je zadnjih osemnajst let mnogo prištedil — pri 1 500 000 frankih. Prišla mu je nesrečna misel, da je ta denar daroval svojemu sinu. Grofič, postavši tako bogat in prost, vrže se s zaprtimi očmi v nevarni vrtinec pariškega razkošnega življenja.
Kmalu je vzbujal pozornost zaradi svojega nerednega, razbrzdanega življenja. Imel je vse strasti, posebno pa napuh in prevzetijo zavoljo denarja. Pomislil ni, da vse, kar je bil in kar je imel, izviralo je le od očeta. Očetu svojemu ni kazal niti hvaležnosti niti spoštovanja. Gospod Bussičres je naposled mislil, da prav stori, ako sina resno posvari. Pa bilo je prepozno! Grofič ga je potrpežljivo poslušal, a uže drugi dan je še hujše razsajal nego-li prej. Ko mu'oče svoje opomine neki dan ponovi, vrže drzni mladič krinko a sebe, smeje se očetu v obraz ter na nesramen
način očita roditelju samemu neumno njegovo slabost.
»Jaz delam, kar se mi dopada. Če ne delam prav, sam si temu kriv! Ne trpim, da bi mi kdo kaj očital!"
Grof se je tresel od jeze; pokazavši svojemu sinu duri, reče: »Pojdi mi izpred očij!“
Grof je bil globoko užaljen. Niti meč bi ga ne bil tako ranil. Kolikor bolj pa je pojemala neumna njegova ljubezen do sina, toliko hujše ga je jela ujedati vest, tako cel<5, da je mislil, da mu srce ukonča. Svojemu sinu je bil vse žrtvoval. Zaradi svojega sina zaprl je bil srce vsakemu drugemu čutu; zanj je celo načinil zlodejstvo!
Bog se je posluževal tega otroka, da bi grofa kaznjeval. Grof se je bil svojemu otroku ves posvetil, ljubil ga je pretirano, ljubil ga je do bla-zenstva! In ta sin ni imel za-nj niti hvaležnosti niti nagnenja, ni ga niti spoštoval niti ljubil! . . .
Grof je bil zaslužil kazen! Pa kaznovauemu biti po roki lastnega otroka, to mu je bila prevelika bolest!
Še je bilo mnogo prav hudih prizorov med njima, vsled česar grofič zapusti palačo svojega očeta ter se po polnem loči od svojega roditelja.
srci razvoj brambene sile, moramo ji dati potrebno podlago, moramo gledati, da se ne pogrezuje njena inteligencija navzdol in da skrb za vsakdanji kruh ne zamori našemu častniku onih lastnosti, ki so pogoj njegove veljave in obstanka njegovega.
Presvitli cesar sam je vnet za zboljšanje ma-terijalnega položaja svojih vojakov. Ko je po sprejemu avstrijske delegacije nagovoril po vrsti vse ude njene, polagal je jednemu poslancu posebno na srce vladin predlog o zboljšanji plače za častnike od stotnika navzdol ter poudarjal nujnost in važnost te zadeve. Gotovo bodo torej delegacije podpirale blagodejne namene vlade Njihovega veličanstva — saj se gre za povzdigo stanu, v čegar rokah je varnost države in njenih udov. Pač bode morebiti marsikdo ugovarjal, da je tudi v drugih strokah uprave sila nujna in reformacija neobhodno potrebna, a to ne bode zadrževalo patrijotične korporacije, dovoliti potrebnih zneskov, da se vsaj deloma zaceli jedna najpoglavitnejših ran na državnem telesu.
Vesti z juga.
Nadeja, da se bolgarsko vprašanje reši mirnim potem, se vedno bolj utrjuje. V Belgradu se ba-veči zastopniki velevlastij izročili so srbski vladi kolektivno noto; ta kolektivna nota ima samo dva stavka ter izraža prepričanje, da se srbska vlada ne poloti ničesar, kar bi motilo mir in kršilo be-rolinsko pogodbo. Na to je odgovorila srbska vlada, da spoštuje berolinsko pogodbo ter si hoče prizadevati, da se ohrani mir.
»Journal de St. Petersbourg" omenjajoč nagovor Nj. veličanstva avstrijskega cesarja do delegacij pravi: Gojimo željo, da razumejo ta govor v Sredci in Belgradu, kakor tudi v Atenah, in da se kmalu pokaže soglasje vlastij pri konferenci, katera se snide v Carigradu.
Iz Sr e d ca se poroča: Položaj je nespremenjen. Knez Aleksander dospel je v Plovdiv; pri vhodu v mesto sprejela so ga oblastva in obilo naroda, kateri ga je spremil do konaka, neprestano kličoč: „Živio knez!" „Živelo združenje!"
Iz Plovdiva se poroča: Muzelmansko prebivalstvo v Silistriji je darovalo 800 frankov kot prostovoljen donesek za živež bolgarskih prostovoljcev. Povodom tega dejanja piše v Ruščuku izhajajoč list „Slavjanin“: To dejanje turškega prebivalstva zopet kaže, da se turško prebivalstvo v Bolgariji prav dobro počuti ter tu živi v mnogo večjem miru, nego se v Evropi misli. V Bolgariji ni več čerkesov in uradnikov, kateri so bili za vse prebivalstvo brez razločka narodnosti in vere prava šiba božja. Od naše strani moramo izraziti muzel-manskemu prebivalstvu v Silistriji pohvalo za to, da so položaj prav umeli ter ponavljamo ono, kar je naš knez dejal, da se namreč bolgarski narod
ni vzdignil, da bi se vojeval proti Turčiji." Sploh se more reči, da so razmere med turškim in bolgarskim prebivalcem v Bolgariji in vzhodni Ru-meliji zelo prijazne. Turki so po polnem varni in se njih razmere od 18. septembra prav nič niso spremenile.
Rodoljubje bolgarskega prebivalstva pojavlja se neprestano zelo živahno, tako na pr. je odbor v Sredci do zdaj sam oborožil tri oddelke po 1000 mož ter razen teh še manjše oddelke. Ta odbor je imel za take namene do zdaj 40 000 frankov stroškov; ravnotako je odbor v Ruščuku izdal za oboroževanje prostovoljcev nad 18000 frankov. Uradni list objavlja določbo, da se ustanovi družba Ru-dečega križa. Aktivna vojna je zdaj razdeljena na dva oddelka. Oddelku na jugu zapoveduje major Nikolajev in oddelek na vzhodu major Guef. Vrhovno poveljništvo nad vsemi četami ima knez sam.
Prostovoljci sprejemajo se pod naslednjimi pogoji: Stari morajo biti 18 do 35 let, telesno zdravi ter se izkazati s spričevalom od svojega krajevnega oblastva o poštenem obnašanji. Iz 100 mož se sestavi četa pod poveljništvom častnika; 10 čet je 1 družina. Čete zbirajo se v Sredci, Tirnovu in Šumli. Neprestano dohajejo sim v obi-lem številu Črnogorci, kateri takoj odhajejo na mejo ter se uvrstijo med oddelke.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
6.) Za tarif. štev. 274. „Cink“.
Leta 1882 se je v avstrijskih planinskih deželah pridelalo cinkovice 135526 metercentov, kar je dovolj, da bi se bilo izdelalo 45 000 metercentov kovine.
Stalili pa sta še tudi štajerske in koroške surove cinkovice obe delavni južno-avstrijski cin-karnici, in sicer:
C. kr. talilnica	v	Celji................ 40	000	mc.
in privatna talilnica	v Zagorji .	.	. 34 000	B
vkup . 74 000mc. v Nemčijo pa se je prodalo 47 138 mc., to je ves pridelek cinkovice v Tirolah, ostanek s 15000 je bila prevzela cinkarnica v Ivancu (na Hrvaškem), toda ne stalila.
Leta 1882 sta obe avstrijski planinski cinkar-nici izdelali surovega cinka, in sicer
celjska .................................... 15	298	mc.
zagorska.................................. 13	383	„
vkup . 28 681 mc. poleg tega je zagorska iz Auronzo (v Italiji) uvozila 12000 rac. kalamine (Galmei) in uplavila, tako da se odnosno domače talilnine prej navedeni izdelek surovega cinka skrči za kacih 3000 mc.
Od tega izdelka se je poprodalo 21998 mc., ostanek s 6683 mc. se je hranil v zalogi.
Kaj je moral grof pretrpeti, predno je prišlo do tega, da ni več ljubil sina; kaj je posebno kasneje moral prenašati; kdo li popiše vse to? Bilo je strašno!
Prevaran po svojem sinu in potrtega srca ozrl se je boječe zopet v minulost. In zdaj še-le bilo ga je sram in groza pred tem, kar je bil naredil. Spoznal je bil jasno vse: uvidel svojo nespametnost, svojo krivico, in pekoča ga vest po-množevala je njegovo gorje.
Izvedeti je hotel, kaj se godi na d’ Arfeuille-u. Germain mu je mogel o tem največ povedati. In pojasnil mu je tudi življenje grofinjino od onega časa, ko ji je bil otrok odvzet. Živenje mučenice in svetnice!
Resen dvom, ali je grofinja istinito kriva, rodil se je zdaj v srci grofovem in ta dvom mučil ga je strašno!
Zdajci mu pride poštena misel, da hoče grofinji vrniti odvzetega jej sina. Ubogal je notranji glas, ki mu je dejal: „Ako hočeš, da se te Bog usmili, popravi krivico, katero si storil!“
On je večkrat mislil na tega otroka, ki je bil žrtva njegove zmote in krutosti. Ker je bil pa Germainu ostro prepovedal, omenjati ga, ni vedel, kaj je postalo iz njega.
Nekega dne povpraša služabnika.
Sluga uže po prvih besedah prebledi, vzdihne ter povesi glavo. Grof um6, da je tii nova nesreča. Hotel je vse vedeti.
Germain mu povč, da je Marijana Sudre, kateri je bil izročil otroka, uže več kakor dve leti mrtva in da je sin grofiujin o tem času izginil.
»Povpraševal sem v Chevrigny-u“, nadaljuje Germain, „pa poizvedel sem le malo. Gospod Leon se je malo časa, predno je umrla stara žena, podal na potovanje, in od tedaj niso nič več slišali o njem. Vsi menijo, da mora biti mrtev, sicer bi se bil gotovo povrnil v kraj, kjer ga je vse ljubilo. In jaz verjamem kakor ljudje; kajti uže dve leti je renta nedotaknena pri advokatu. Neka stara kmetica, po imenu Violet, vedela je za njegov naslov v tujini, ker mu je imela naznaniti smrt stare Marijane; pa pozabila je uže na ta naslov. Žalibog, le pregotovo je: ubogi mladi mož je mrtev!"
Grof je bil kakor uničen. Zadeval ga je udarec za udarcem.
Povračala se mu je zdaj misel, da je tako kruto žrtvovani otrok njegov !
Po strašnem trpeuji vsled ljubosumnosti, občutil je zdaj trpeuje vsled kesa!
Cinkarnica v Št. Janžu na Kranjskem se je opustila 1. 1878, ko so cinkove cene upale; ravno tako sta brez dela Ivanska (na Hrvatskem) in c. kr. cinkarnica v Briksleku (v Tirolih).
Dalo bi se misliti, da je opuščenje trehjužno-avstrijskih cinkarnic omogočilo obema delujočima v Zagorji in Celji, da umnožite svoje izdelke. Mesto tega se je moralo tudi v teh dveh talilnicah delo ukrčiti in nekaj izdelkov v zalogo dejati, ker jih nisto hoteli v zgubo prodati Ne more se reči, da sta obe še delujoči talilnici slabo vre-jeni, pomanjkljivo upravljeni, ali da slabo delate. Cinkarnice, katere so vrejene, topiti štajersko in koroško cinkovico, ko se porabi trikrat ali štirikrat toliko goriva kakor se rude stali, morale so se prirodno postavljati v najbližnjo bližino od cin-kovega rudarstva najmanj oddaljenih južno-štajer-skih ali kranjskih premogokopov, oziroma poleg teh samih. Celjska in zagorska talilnici sta sicer ob južni železnici, ali dobivanje cinkovnice draži se izven visoke železnične vožnje še z ne malo voznino od rudnika do uajbližnje železniške postaje. Plavži celjske cinkarnice so napravljeni P° najnovejših skušnjah, in tekmuje ta erarična talilnica gledč prihranjevanja goriva in pridobivanja kovine s cinkarnicami v Nemčiji, katere kurijo '>• mnogo boljšim in veliko cenejim premogom; v zagorski talilnici pa so plavži vrejeni bolj v porabo drobnega premoga, in ki vsaj nič manj ne izdeluje kakor celjska.
Vkljub vsemu temu je morala zagorska cinkarnica zadnje leto svoje delo polagoma utesniti, ker cinkove cene neprestano upadajo. V zadnjih desetih letih so cinkove cene od 30 gld. za meter-cent polagoma upale na 17 gld. in najbrže nis° dosegle še najniže stopinje. To neprestano upadanje cen uzrokuje zlasti a) ogromno množenje neavstrijskega, posebno gorenješlezijskega pridelovanja Burovega cinka, ki ima veliko predstev nad avstro-planinskim; b) visoka uvoznina, ki j° severne amerikanske države pobirajo od leta 1878 sem za surovi cink in njegove druge izdelke, da bi šfiitile svoje še mlado obrt. Pobira se uvoznina od surovega cinka v kosih, kakor tudi v odlomkih l1/# cents za funt, to je 33 6 dolarjev za angleško tono (h, 2240 funtov), kar da 6 gold. 60 kr. za 100 kilogr., in ta uvoznina se je za dalje obnovila dne 1. julija 1883.
Posledek obeh teh činov je, da se uvoz angleškega cinka v Francijo iu nemškega v Avstrijo od leta na leto množi. Surovega cinka se je iz Nemškega uvozilo v Avstrijo 1881. leta 83072 metercentov in 1882. leta 92 577 metercentov. — Avstrijskega surovega cinka se je izvozilo le 5966 metercentov, od tega pa samo 1468 metercentov planinskega izdelka surovega cinka, drugo je izvozila Galicija.	(Daljo	prihodnjič.)
Nesrečnik ni imel nobenega otroka več, nobene družine, nobenih prijateljev. Bil je sam brez tolažnika, brez miru in vest mu je neprenehoma strašno očitala. Mislil je uže, samega sebe usmrtiti; a misel na Boga pregnala mu je zopet to namero.
Poskusiti je hotel, vbežati samemu sebi.
Germaina pooblasti, da oskrbuje njegovo pr0' moženje ter na to zapusti Francosko.
Rojil je po vseh delih sveta. V Cayonne-u najde Jean Renauda, junaškega blazega tega moža« kateremu je hotel izprositi milost.
Oj, kako dober je pač Bog na temnih svoji*1 potih 1
14.
Dvanajstleten otrok je vodil slepo ženo. kala sta po vasi d’ Arfeuillo-ski. Napotita s0 grad.
Sodeč po čistem perilu iu čednem kmets^"' oblačilu, žena ni bila beračica. Tudi otrok je * dostojno oblečen.	•
Žena je nosila črno avbo, katera ji j« ,,0()Vi-vala vso glavo, črna svilena obveza se ji ie ^ jala okoli čela in oči. Obveza služila jo v to, je zakrivala grdo rano ali ostuden ol)nUI‘Lkt,raju
Slepica in nje vodnik prišla st* bila ^ Otrok pozvoni na vratih.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Predvčeranjim vršil se je na Dunaji pod predsedstvom Nj. veličanstva cesarja ministerski svčt. Posvetavalo se je o predlogah, katere se imajo predložiti delegacijskim odsekom v obravnavanje.
»Presse" poroča, da se pri zopetnem shodu državnega zbora predložita načrta novega kazenskega zakona in civilnopravdnega postopen, in sicer prvi v poslanski, drugi v gospodski zbornici.
»Nemzet" priobčuje z Dunaja dopis, v katedro se govori o namerah konference. Vse vlasti, P>'avi to poročilo, so jedine v tem, da se zopet uvede prejšnji položaj. Avstrija, Nemčija, Rusija in Italija so se odločile, da sklepom konference tudi s silo pridobijo spoštovanje. Francija in Anglija pa menita, naj Turčija gleda na to, da se izvedejo sklepi konference. — »Moskovskija Vjedo-mosti" in »Novoje Vremja“ dvojita na vspehu konference. Prvi list trdi, da je konferenca samo v interesu Anglije in Avstrije, kateri hočeta samo čas dobiti, da se bolje pripravite. Rusija bode torej morala zahtevati, da se Balkanski poluotok Po polnem razoroži. Nasprotno bode rezultat konference isti, kakor v letu 187G, namreč vojska in no mir.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor sklican je v 19. dan m08eea novembra.
V carigrajskih diplomatskih krogih se uže Sfejlov in Grekov imenujeta za mesto glavnega guvernerja v vzhodni Rumeliji. Proti kandidaturi G|otz paše je Rusija ugovarjala.
O	položaji v Sudanu priobčuje Reuterjev telegram poročilo italijanske nune Cipriaui. Ta nuna pripoveduje, da je Kartum skoro prazen, Omdurman pa se je spremenil v Meko, ker Arabci potujejo od daleč obiskat Mahdijev grob. Sredi nvgusta pal je Senaar v roke vstašev, in zdaj ni v Sudanu več egiptovske garnizije.
Dopisi.
Iz Prevoj pri Lukovici dnč 27. oktobra. (Izv. doP‘8-) Lepo in redko svečanost smo imeli včeraj v našem kraji: gosp. Janez Ruprecht, naš okr. raHocelnik, in njegov prijatelj, privatni ranocelnik 8°sp. Lovro Rus, sta praznovala 401 e t ni c o svo-Jega zdravniškega delovanja. Domači in kamniški b®voi so jima napravili v navzočnosti mnogobroj-ne8a občinstva bakljado in podoknico, na to pa Je pri dobri kapljici vršilo čestitanje. Veliko !estitek je došlo tudi od drugod, omenjam le tele-^'afično od gosp. dr. Russa, okr. glavarja.
Znancem in prijateljem jubilantov morda vstre-žem s sledečimi biografičnimi črticami: Gospod Janez Ruprecht se je porodil pri Železni Kaplji leta 1822; izpit v kirurgiji je dostal v Ljubljani dnč 27. oktobra 1845, bil potem fužinski zdravnik na Dvoru pri Žužemperku in je prišel leta 1864 ua Prevoje kot okrajni zdravnik. Tu živi in deluje uže nad 20 let, obče spoštovan in čislan kot zdravnik. Njemu se ne pozna, da je iz stare šole. To pa se ima zahvaliti izredni svoji pridnosti, pri kateri mu je mogoče napredovati z vednostjo. Zaradi trdnega značaja, vljudnega obnašanja in posebno zaradi svojega humora, je pa tudi sicer pri gospodi in pri kmetu zeI6 priljubljen.
Kolega njegov, gospod Lovro Rus, je tudi leta 1882 rojen in je napravil izpit v kirurgiji istega leta in istega meseca, kakor gosp. Ruprecht. On je ob jednem imovit posestnik, zveden ekonom in podjetnik in navdušen čebelar. Njegovo sadje in njegove čebele so znane po treh farah. Bil je več let prevojski župan in kot ud davčne cenilne komisije odlikovan z zlatim križcem za zasluge.
Kot redek slučaj je treba zabeležiti, da sta naša jubilanta od onih osemnajstih, kateri so ob jednem prestali zdravniški izpit, jedina še med živimi, in sicer uže nad 20 let dobra soseda in prijatelja.
Da nam ostaneta še mnoga, mnoga leta!
vs
\
Kmalu potem odpre vrata neka ženska.
»Kaj hočete?" povpraša prijazno. — »Rada fe govorila z gospo grofinjo", deje slepica. — »Če hočete podporo, peljem vas k gospč Regini, ka-fera uadomeščuje gospo grofinjo." — „Ne, ne!" 0(lgovori slepica živo. »Jaz ne zahtevam podpore nego milosti, katero mi sama gospa grofinja more dodeliti!" — »To je nekaj druzega", reče ženska. »Be vstopite ter sčdite na to-le klop. Povprašati °žem, če vas hoče gospa grofinja vzprejeti."
ženska se brzo odstrani, a povrne se uže za ^koliko minut z besedami: »Gospa grofinja vas Mčakuje; pojte za mano!"
... Sfeplca in otrok prideta v velik salon, ki je
1	črno prevlečen in v katerem so bile vse pri-
P'ave isto tako črne. V salonovem ozadji je viselo
Vefiko božje razpelo od ebenovine in s Kristusom
slonokosti. Pod božjim razpelom bilo je kle-
ttfe tudi od ebenovine. Sredi tega žalnega sa-
°na stala je gospa Bussieres v vdovji črni obleki.
Bledo lice grofinjiuo in slonokosteni Kristus
8fe ču(ino koutrastovala s črno barvo drugih reči j. Grotiuja da znamenje, in služabnica se odstrani.
(Daljo prihodnjič.)
Vkup šteje ljubljansko bogoslovje 66 kandidatov. Toliko jih bajo uže od 1. 1870. ni bilo.
— (Na Vseli svetnikov dan) pel bode »Sla-vec“ ob 4. uri popoludne na pokopališči na Bleivveiso-vem in Jurčičevom grobu. Tudi čitalniški povci peli bodo bajo isti dan na pokopališči pri „Sokolovi“ piramidi.
— („Slo v enčevo" blago čuti o 1 Včerajšnji „Slo-vonec" odgovarja v zold raztognoncm (uvodneinf članku na ono opomnjc v številki 244 našoga lista, kojili se nismo mogli zdržati v očiglcd zelo čudnemu in karak- > . terističnomu obnašanju, katero je kazal „Slovonec“ vC * štev. 247 in tudi v naslednji številki gospodu državnemu poslancu prof. Šukljetu nasproti. Ne hodi nam na misel, spuščati se v posamoznosti navedenega članka, iz koiega. veje isto hinavaknjilinenjo, kf^korjzjip^šnjih jlvch, in ki za temaHVCTlia, kar se zlevoljo do gosp. prof. Šukljeta tiče, nikakor ne zaostaje. Ponavljati hočemo pri tej priložnosti le, da je „Slovenec“ v dotič-nih dveh sostavkih navajal s škrupulozno natančnostjo . vse, s čemer je velikonemški poslanec Ičnotz po krivem , in tedoncijozno napadal prof. Šukljeta in za njim skoro * vsi nemški fakcijozni listi, da pa ni črhnil besedice tem, kako simpatično in prijazno se je sprejel jegov govor na desnici, niti ne o tem, kako pohvalno omenjala tega govora različna glasila desnice. Tudi se nečemo pečati nadalje s tem, kako »Slovenec11 poroča o znani epizodi iz mladeniških let gospoda poslanca profesorja Šukljeta, naj je bila stvar morda takd, kakor jo poroča »Slovenec", ker nima to ni kak e ga poinona in ne postavi čudno posto-panjo »Slovenčevo" — in recimo naravnost, tudi postopanje njegovega patrona ne — nikakor v lepšo luč. Samo to hočemo povedati »Slovencu": To_£fi_ne-mere
snemanja vrednega natrijotičnega ognja, krvavel na častnem polii v.trenotku, ko je bila domovina v uo-
Razne vesti.
— (Princ japaneškji.) V jednem prvih hotelov v Parizu nastanil se jo bil pred nekolikimi dnevi tuj, majhon možiček, ki se je imenoval princ Kari-Jatiako in trdil, da mu jo v Japanu tekla zibelka, Imel je res ^tajiti, da je g. prof. Šuklje, gnan od blagega, p» ves izraz kacega Japanca v obrazu in tudi rumenkasto kožo. Pri sebi imel jo tajnika z imenom MichaldorfL Živel je princ Kari-Janako zelo potratno. Kupoval je obilo dijamantov in drugih dragih kamenjev ter daroval jih plesalkam in drugim damam, ki so mu ugajale.
Vsled sijajnega svojega nastopa posrečilo se mu je priti v dotiko z najodličnejimi krogi in je baje celo princesiuji orleanski izročil poročen dar. Dno 25. t. m. zjutraj ob 3. uri pa je redarstvo storilo konec veselemu življenju dozdevnega princa. Pokazalo se je namreč, da Kari-Janako nikakor ni japaneški princ, temveč prejšnji ravnatelj nekega denarnega zavoda v Carigradu, katerega je osleparil za poldrugi milijon in potem pobegnil. Rumenkasto kožo, ki ga je tako podobnega delala Japancu, bil si je naredil sam z barvo. Sodaj sedi on in njegov tajnik dobro zavarovan v sodnijski celici.
— (Moč ljubezni.) Iz Jičina poroča se o sledečem ganljivem dogodku. Najmlajši sin nekega zelf čislanega meščana v Jičinu ljubil je krasno 181etm deklico. Pred kratkim preselil se je mladi mož, kateri je dosedaj pisal v pisarni nekega odvetnika, v Prago, kjer je bil dobil novo službo. A ljubezen plamtela je tako mogočno v prsih mladega para, da jima ni bilo strpeti drug brez druzega. Mladenič sklene tedaj pri stariših svoje ljubimke poprositi za nje rokč. Vonder njegova prošnja se ni uslišala. Vsled tega polasti se nesrečnih zaljubljencev obup. Ker jima ni bilo dano skupaj živeti, sklenila sta skupaj umreti. Po dogovoru sešla sta se tedaj v gozdu blizu Jičina, nastrgala si v kozarec vode glavic od žveplenk in od tega pila je najprej deklica in potom šo on za njo. Deklico, ki ni pila mnogo, rešili so, nesrečni mladenič pa po izjavi zdravnikov težko da okreva. Z ozirom na to dovolili so dekličini stariši, da se izvrši na smrtni postelji poroka in se nesrečni ljubimec vsaj s to tolažbo odškoduje nekoliko za gorečo in zvesto ljubezen, koje žrtev je postal.
^apiosti. Temu^hasproti je čisto vse jeano, je-li se je V gospod poslanec prof. Šuklje prej ali pozneje v mladih svojih letih v trenotku po različnih okoliščinah prouzro-čene razburjeuosti storil krivega politiškega pregreška, kojega so celo cesarska sodišča zelč milo sodila. (V dvžavnem zboru sedi več zelč odličnih in spoštovanih 1 mož, koji so bili zaradi politiških pregreškov mnogo , ^ ostreje sojeni.) — Nadalje se ne da tajiti, da je NjC veličanstvo presvitli cesar g. poslanca prof. Šukljeta ravno z ozirom na to, da je na bojnem polji dokazal svoj patrijotizem, pomilostil vseh nasledkov obsodbe, da je bil nekoliko let pozneje brez zadržka sprejet v ce- - -sarsko službo in da je tedai vsako - -zlovoljno-razprav- * 1 ljanje te zadeve tem boli kazniivo injzaBtčevama-vredno. A/.
da TB~Ilbrfidnei ■ razpravljati o tej , velikonemškim poslancem Knntznm
r Kff)flčna.j.tvljiimo še, d; I Sadevi X^soglaajL_z_veli * lor trobiti v jedon rog
Domače stvari.
— (Dar.) Premil, gosp. knezoškof dr. Misija daroval jo tukajšnjemu duhovniškemu podpornemu društvu 100 gold.
— (Kranjska hranilnica) podarila jo svoto 10 00 goldinarjov za one prebivalco gorenjske strani, ki so bili po zadnjih nalivih hudo poškodovani. Za ta čin hvaležna jej bodo gotovo vsa dežela.
— (V ljubljanskem bogoslovji) je lotos v prvem letu 28 bogoslovcev; med temi dva eksternista.
s fakcijoznimi listi. Toliko hva-Slovenčeva" kaže se pri tem v Kar se tiče še druzih posamoz-
lisana objektivnost jako čudnem svitu, nostij, tikajočih se dogodkov za parlamentnimi kulisami, katerih se »Slovenec" spominja na konci dotičnega članka, se tudi nečemo nanje ozirati, ^oka^ati.,, pa bi znala jrtižnja prihodnost, da se ^kriva zi^^Slovcucem^ Siro^ousten bah^i. ^
^“■^^VPVpr a vek.) V včerajšnjem listu minila se je na tretji strani, v III. predalu pri notici: »Deželni žandarmerijski poveljnik" napaka; mestu polkovnik čita naj se: major.
— (Odlikovanje.) Mornarični višji komisar prvega reda Fr. Lacheiner je o priliki vpokojonja in vsled dolgoletne izvrstne službe dobil viteški križ Fran-Josipovega reda.
— (Samomor v železniškem vozu.) Pred-včeraujim zvečer ustrelil so je v vozu prvega razreda iz Trsta vozočoga jadrnega vlaka elogantno oblečen gospod. Železniški sprevodnik, kateri ga je hotel zbuditi, našel je mrtvega z rano na čelu; samokres je držal v roki.
— (Redka prikazen.) Minoli teden bila je blizu Št. Lenarta v lavantinski dolini mlada jablana vsa posuta z lepim cvetjem, kakor vspomladi; to jo gotovo redka prikazen v tako poznem letnem času. Zagotavlja se, da so bili v okolici tedaj uže vsi hribi pokriti procoj debelo s snegom.
— (Iz Trsta) so poroča, da se po mestu naglo širi nevarna bolezon logar. Minoli dni obolelo je v kratkem času nad 100 ljudij.
II!
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v Moro vecu v kočevskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan We-ber, občinskima svetovalcema pa Pavel HOsel in Jurij Ostermann.
— (Toča) Iz Gradca se poroča, da je v sredo opoludnd tam padala nekaj minut precej debela toča.
— (Nova nemška pomorska vozna črta) med Trstom in Afriko ustanovi se v kratkem in se odpre 1. januvarija 1886.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Bukarešt, 30. oktobra. Vlada je zaukazala, naj se iztira dvanajst izraelitskih časnikarjev iz dežele, ker so napadali Rumunijo.
Carigrad, 30. oktobra. Poslaniki imeli so včeraj predzborovanje h konferenci. Srbski poslanik naznanil je Turčiji uže znan odgovor Srbije na kolektivno noto vlastij.
Pariz, 30. oktobra. Napadalec na Freycineta je izjavil, da je izvršil napad s premislekom; Freycineta poznal je samo po fotografiji; sovražil ga je, ker mu je škodoval na časti in premor ženji; več obstal bode samo svojemu zagovorniku.
Berolin, 29. oktobra. Pri volitvah volilnih m6ž izvoljenih je bilo v berolinskih volilnih okrajih izmed 4000 volilnih m8ž 960 konservativcev in 170 nacijonalnih liberalcev; drugi so vsi svobodnjaki.
Pariz, 29. oktobra. Neznan Človek ustrelil je s samokresom proti vozu, v katerem je sedel Freycinet; nihče ni bil ranjen. Napadalec neče dati nobenih pojasnil o svoji osebi.
Atene, 29. oktobra. Mornarski reservisti so sklicani v službo. Zbornica je potrdila finančne predlog^_Delyannis je predložil postavni načrt, po katerem se 5°/0 odtegne od plače uradnikov in drugih državnih plač za časa mobilizacije.
Rim, 29. oktobra. V provinciji Palermo je včeraj na koleri obolelo 35 oseb in 22 umrlo; izmed teh v me stu Palermu obolelo 18 in umrlo 13.
Aleksandrija, 29. oktobra. Sir H. Drum-mond Wolff je danes dopoludne sim dospel.
Kalkuta, 29. oktobra. Vest o uporu v Man-dalayu in o umoru birmanskega kralja ni istina.
il
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 30. oktobra.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................82 40
»	»	»	> srebru...........................82'85
Zlata renta. . . T . . . V..............................109'30
B°/o avstr, renta.......................................99'80.
Delnice n&rodne banke................................... 865'—1
Kreditne delnice........................................ 283 30“
London 10 lir sterling.....................................125-10
20 frankovec............................................... 9'93s
Cekini c. kr............................................ 6' 93
100 drž. mark...........................................61'50
Tujoi.
Dn6 28. oktobra.
Pri Maliči: Partorff, trgovec, iz Berolina. — LBwy, trgovec, z Dunaja. — Pick, trgovec, iz Pftge. — Gsclnhay, trgovec, iz Heba. — Schaffenrath, fabrikant, i*• Zirla. — Tscholl' potov., iz Gradca.
Pri Slonu: Frohlich, inžener; Klam in Rozdonve, potov., z Dunaja. — Stapf, fabrikant, iz Imsta. — Tausig, trgovec, iz Linča. — Žgur, župnik, iz Loškega Potoka.
Pri Bavarskem dvoru: Strozecki iz Krakova. — Kafer, mesar, iz Maribora. — Stapi, posestnik, iz Dobravo. — Malenschek, posestnik, iz Broda.
Pri Jnžnem kolodvora: Pollak, trgovec, z Dunaja. — Birk, orgljar, iz Vrhpolja. — Cesaršek, posestnik, z Gorenjskega.
Pri Avstr, carji: Rupnik, učitelj, iz Idrije. — Pipan, učitelj, iz Črnega Vrha.
Srečke
z dn6 28. oktob ra. Praga:	79	4	26	1
82.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čaa opazovanja	Stanjo baro-inotra T ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nobo	Mo-krina v mm
29. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726 06 726-83 728 51	2-8 6 2 4-6	svzh.sr. svzh.sil. svzh.sr.	d. obl. obl. »	0.3 dež
Poddnižnica c, kr. priv.
avstr. Mirnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4	dni	odpovedbe	.	.	.	3'/4	od	sto
»	8	»	>	.	.	,	3	»	»
> 30	»	»	.	.	.	3s/4	»	>
v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna >	....	'6'/t »	»
6	»	>	....	3 '/g » »
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez olnestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troskov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—27
"V Trstio. dnž 1. oktobra 1883.
V	knjigarni Ig, pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
■J H
.JI,
K **! 1
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II.	>	Pripovedni spisi: Jurij
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska nofi mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Gena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba.
— Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
V. zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški villpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini.
— Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. ______________
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 45
3STa-jfi n. ejši
bohinjski sir
(160) 4	prav	po	ceni	priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
speeerijska trgovina Pred škofijo št. 1.
Mii
V našem založništvu je izižel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2	gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Ur. IT ir selu
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	2t)
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&Ia in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlili nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Za prihodnje leto SS86.
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
O'	O	#
Slovenska I *i*;iiilv;i
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo naS° Pratiko jako cenejše.
Samo do sobote še
razstavim STOke P» 1 #
Glavni dobitek v gotovini
100.000 gld.
13
Dalje20.000gld. 10.000 gld. 5000gld. a. i. itd. 4000dobitkov
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 43.
Odgovorni urednik J. Naplif.
Ti»k»t» in zalagata Ig. v. Kleinmavr & Ped. Dambei* v
\