Z najlepšimi željami v novo tisočletje Gorenjska^* Banka Banka posluhom Srečno in varno VARNOST VARNOSTNA muzeji DJ>. novo lečo 2000 KRANJ Vam zeli Varnost Kranj. AVTOHIŠA VRTAČ Kranj G00C ^i// Pe/ovsfca 4, 5trož/šce pri Kranju AuĆU Email:avtohha.vrtat@avtohi$avrtac.si tkfBA /9 f 0 _ II ^9II http,//wwKBvtokisavrta(.si IIO 4 / J I O * V A V \ / 1800 2000 Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 104 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, četrtek, 30. decembra 1999 6DEČNO 2000 Glasbena skupina Orfej iz Sorice pod vodstvom Mira Kača rja % - Foto: A. Žalar STRAN 14, 15 Dr. Janez POTOČNIK, rojen v Kropi, vodja Ožje pogajalske skupine za pristop Republike Slovenije k EU) Zaradi Slovenije Evropa ne bo spreminjala zakonov Odkar sem prevzel vodenje pogajanj, sem to že večkrat ponovil. Ne gre namreč za pogajanja v klasičnem smislu, ampak predvsem za prilagajanje naših zakonov zakonodaji v državah članicah Evropske unije. Zato je ključni problem evropske zgodbe doma, v sposobnosti Slovenije za uresničevanje teh zakonov. Na trenutke me to skrbi, vendar vedno rečem: Pogumno naprej! Za novoletne praznike bodo delali tudi sestre in zdravniki Ko praznike krona rojstvo Praznične poslanice pozabljajo na ljudi, ki ob teh priložnostih delajo. Mi nismo pozabili. Obiskali smo Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Narava se ne meni za praznike. Ko napoči čas, otrok pride na svet, pravi babica Anka Grmič. ISa sliki z novorojenko, ki se je rodila v ponedeljek. STRAN 25, 26 {fjjr Rodio Tr iojov 196 GORCnJfKAH 89.8 lemftiee. 101 .S Bohinj 101.! Kranja« 6ora Novoletna jelka za Guinessovo knjigo rekordov Peter Okorn iz Šenčurja je spet okrasil novoletno jelko. Letos jo je osvetlil z 12.600 lučkami. V Sloveniji menda ni novoletne jelke, ki bi imela več lučk, kot jih ima njegova. Že nekaj let zapored krasi rastočo smreko pred hišo in vsako leto je na njej več lučk. Šenčur, 30. decembra - Lani jih je bilo 9600 in takrat je Peter Okorn obljubil, da bo za leto 2000 pripravil še večje presenečenje. Pričakovali smo 10 tisoč lučk, napeljal pa jih je kar 12.600, tako da bi se že lahko potegoval za uvrstitev v Guinessovo knjigo rekordov. Okornovo novoletno jelko na Kuraltovi ulici v Šenčurju si hodijo ogledovat ljudje od blizu in daleč, saj takšne ni v vsej Sloveniji. Drevo, višje od hiše, sije daleč naokrog v zeleni svetlobi. Na vhodu v ulico je Okorn okrasil še eno drevo, tisto pa z modrimi lučkami. Zgledu že nekaj let sledijo tudi drugi stanovalci te in sosednjih ulic, ki tako rekoč tekmujejo, kdo bo imel lepšo in bogateje okrašeno praznično drevo. Župan občine Šenčur Franc Kern je pred časom Petru Okornu izrekel vse priznanje, ker vsako leto na lastne stroške krasi najbolj bleščečo novoletno jelko v Sloveniji in s tem pripomore tudi k slovesu Šenčurja. • D.Ž., foto: Gorazd Kavčič Nataša Bokal druga v Lienzu Lienz, 30. decembra - Na zadnji letošnji tekmi alpskih smučark v slalomu za svetovni pokal so naša dekleta dosegla lep ekipni uspeh. V avstrijskem Lienzu si je odlično drugo mesto prismučala Škofjeločanka Nataša Bokal, Blejka Špela Pretnar je bila četrta, Moj- strančanka Alenka Dovžan enajsta, Ljubljančanka Urška Ftrovat pa trinajsta. Odlični rezultati naših najboljših slalomist so lep obet tudi pred prvo naslednjo preizkušnjo, ki jih 5. in 6. januarja 2000 (veleslalom, slalom) čaka pri nas v Mariboru. • V.S. D A T R I S Ugodne Sprejemamo EUROCARD kurilno olje, premog, drva 064 745 230 9770352666025 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košgjek Pomemben novoletni dogodek Brezje bodo narodno svetišče Brezje, 30. decembra - Razglasitev bo na novega leta dan popoldne ob 16. uri opravil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Papež pa je ob 1. januarju, dnevu miru, s poslanico nagovoril človeštvo. Prošnja frančiškanov z Brezij, da bi postala ta najbolj znana slovenska Marijina romarska pot narodno svetišče, bo uslišana. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode bo v soboto, 1. januarja, na novega leta dan, ob 16. uri razglasil baziliko Marije Pomagaj na Brezjah za narodno svetišče. Na Brezjah pričakujejo številne vernike. Z nadškofom bodo somaševali tudi drugi slovenski škofje. Na božični dan je Rimskokatoliška cerkev začela jubilejno sveto leto 2000, ki bo končano na praznik Svetih treh kraljev leta 2001. Vatikan vključno z baziliko Svetega Petra je preurejen. Sveto leto je s simboličnim odpiranjem vrat začel papež Janez Pavel II. Tako kot običajno je z balkona bazilike nagovoril množico. Med drugim je zahteval odpravo splava, konec vojn, koncentracijskih taborišč, rasizma in lažnih ideologij. Človeštvo in politike je pozval k spoštovanju življenja, družine in otrok. Še posebej se je spomnil revežev, bolnih, osamljenih, brezdomcev in brezposelnih. Janez Pavel II. je ob svetovnem dnevu miru, ki ga bomo praznovali 1. januarja, napisal poslanico z naslovom Na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Poslanico je včeraj v Ljubljani predstavil nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Ob tej priložnosti so predstavili tudi Pismo starejšim, ki ga je tudi napisal papež Janez Pavel II. • J. Košnjek Slovenski politiki ob slovesu leta 1999 Združena lista socialnih demokratov Pogovor s sindikati Ljubljana, 30. decembra - Na pobudo Združene liste socialnih demokratov sta se srečali vodstvi te stranke in Zveze svobodnih sindikatov, ki sta ju vodila Borut Pahor in Dušan Semolič. Obravnavali so aktualna vprašanja uresničevanja delavskih in socialnih pravic, predlog za spremembo zakona o dohodnini, predlog zakona o delovnih razmerjih, problematiko privatizacije državnega premoženja, zaposlovanje in stanovanjsko politiko. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov se je zahvalilo Združeni listi za dobro sodelovanje in za uveljavljanje njihovih stališč v državnem zboru. Računajo na tako sodelovanje tudi v prihodnje. Sindikati bodo tudi v prihodnje iskali zavezništvo pri vseh parlamentarnih strankah, ki bodo imele interes za tako sodelovanje. • J.K. Za nazaj vse dobro, za naprej pa še boljše Za zadnjo številko Gorenjskega glasa v letu 1999 smo zbrali nekaj prazničnih izjav najvidnejših predstavnikov slovenske države. Njihova skupna misel je: v letu 1999 smo vendarle nekaj storili za napredek države, v prihodnjem letu pa moramo skupaj z državljani še več. mm i f je leto novih začetkov, upanj in pričakovanj. V novem letu mm želVl sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov. ■ lil ■ Zahvaljujemo seA zaupanje. |Zn boljši pogled v prihodnosti Pred prazniki je bilo tudi nekaj sprejemov za novinarje. Na sliki detajl s sprejema novinarjev pri predsedniku republike Milanu Kučanu. Dr. France BUČAR, prvi predsednik slovenskega parlamenta: Demokracija ni kaos, ampak red "Glede razvoja slovenske demokracije nisem skeptičen. Jaz verjamem vanjo. Toda, poglejte. Ljudje nimajo predstave, kako deluje demokratična in svobodna družba. Sedanja generacija nikoli doslej ni živela v državi, za katero bi lahko rekli, da je demokratična. Predvsem pa ne vedo, da je demokratična družba tudi visoko strukturirana družba. Demokratična družba ni kaos, ampak red. Avtoriteto oblasti in sile mora nadomestiti avtoriteta osebnosti, znanja in spoštovanja zakonitosti in etike. Če tega ni, družba enostavno ne more obstajati. Do tega pri nas še nismo prišli. Če pogledamo, kako se danes obnašajo nekateri župani na lokalni ravni ali politiki na državni ravni, potem jim gre resnično za oblast in funkcije, ne pa za delo, ki bi ga morali opravljati in se žrtvovati za javni blagor. Moram pa reči naslednje: če smo kritični, še ni rečeno, da zanikamo tisto, kar smo dosegli. Mi imamo samostojno državo, ki jo premalo cenimo, imamo možnost osebne podjetnosti. To sta taki izhodišči, da moramo biti optimisti. " Milan KUČAN, predsednik Republike Slovenije Velika pričakovanja, večja kritičnost državljanov "Naša država je nastala z opredelitvijo državljank in državljanov, ki so v to državo vlagali velika pričakovanja. Zato je veliko kritičnosti in tudi veliko ambicij, ko ljudje ocenjujejo, kako jim je v državi. Od nje pričakujejo odličnost in to je za vsakokratne upravljalce države dober izziv in dober motiv. V tem oziru je država še velik dolžnik državljanom. Vendar pa ne smemo spregledati, da je sedaj življenje bistveno drugačno, da je država Slovenija veliko dosegla, še posebej če upoštevamo neugodne zunanje razmere, na katere ni imela vpliva in ki nastanku nove države niso bile naklonjene. Gospodarstvo je razmeroma dobro, kazalci so ugodni, vse državne ustanove delujejo in življenje je razmeroma stabilno. Vrednote so več ali manj prepoznavne in pri ljudeh sprejete. Vprašanje pa je, kako te dobre ocene vplivajo na življenje posameznika in na njihove življenjske probleme. Tisti, ki so odgovorni za upravljanje države, morajo biti nanje še posebej pozorni in tankočutni in se ne zanimati zgolj za delitev oblasti. " Janez PODOBNIK, predsednik državnega zbora Uspešno tretje leto mandata "Letošnje leto je bilo za državni zbor uspešno ne le zaradi sprejemanja evropske zakonodaje, ampak tudi zaradi drugih zakonov, ki smo jih sprejeli. Ujeli smo normalen, skoraj ustvarjalen ritem dela. Praksa vseh parlamentov je, da je tretje leto mandata ponavadi najbolj uspešno. Letošnja uspešnost je lahko tudi obet za dobro delo v prihodnjem letu, vsaj v prvem polletju. V tem mandatu je pred tem sklicem parlamenta le še eno zelo pomembno vprašanje: sprejem volilnega sistema. Za njegov sprejem bo treba konsenz, dvotretjinska večina. Vsa ostala področja bomo po mojem prepričanju kvalitetno in umirjeno obravnavali. V prvi polovici januarja nameravam predlagati predsedniku vlade, da bi se srečali s predsedniki parlamentarnih strank in se dogovorili, da bi v prvi polovici leta nadaljevali s pospešenim delom in prednostno obravnavali evropsko zakonodajo in obdržali dober ritem prilagajanja naše zakonodaje evropski. Moj vtis je, da bodo v strankah in njihovih poslanskih skupinah tako rešitev podprli." Dr. Janez DRNOVŠEK, predsednik vlade Koalicija bo opravila delo do konca "Koalicija ima namen opraviti delo do konca. Sprejemamo vrsto pomembnih in potrebnih zakonov. Po dokončanju pokojninske reforme nameravamo sprejeti proračun. Uspeli smo speljati davčno reformo in sprejeti veliko evropskih zakonov. Opravljeno delo je najboljši odgovor na dvome in vprašanja, če takšna koalicija še lahko obstaja oziroma, če je koristna. Od časa do časa so se v koaliciji pojavljale napetosti, ki pa smo jih uspeli preseči in narediti koristne stvari za državo. Včasih pa ne gre le za koalicijska razhajanja, ampak tudi za strokovna kot na primer pri gradnji Savskih elektrarn. Za prihodnje leto pričakujem še naprej ugodno gospodarsko rast in gibanja. Javnofinančne prihodke in odhodke države bomo skušali uskladiti, čeprav enoodstotni primanjkljaj ni kritičen. Je povsem normalen in sprejemljiv tudi za Evropsko unijo." Predsednik parlamenta Janez Podobnik in poslanec Jelko Kacin. Podobnik računa, da volitve prihodnje leto ne bodo ohromite dela državnega zbora. STRANKARSKE NOVICE na Mohorjeve tel.: 064/36 66 55 wfww.monokel.com e mail: inffo@monokel.eom Slovenska ljudska stranka Združitev dveh prvi korak Ljubljana, 30. decembra • Slovenska ljudska stranka izraža zadovoljstvo, da so se po zadnji seji glavnega odbora Slovenske ljudske stranke in izvršilnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov okrepila prizadevanja za čimprejšnjo združitev obeh strank. Slovenska ljudska stranka je v celoti pripravljena na čimprejšnje srečanje vseh delovnih skupin, ožjih vodstev strank in organov obeh strank s ciljem, da se stranki dogovorita še o preostalih odprtih vprašanjih. Vsi organi Slovenske ljudske stranke na čelu z vodstvom stranke odločno podpirajo združitev v prepričanju, da je to nujen prvi korak do drugačne politične večine leta 2000. Normalno je, da imajo posamezni člani tudi drugačne poglede, ki jih imajo možnost objavljati tudi v Slovenskih brazdah in drugih medijih. Zavračamo pa poskuse, da se ti različni pogledi zlorabljajo s ciljem, da bi se ustvaril dvom o trdni odločenosti vseh organov SLS, da se čim prej izpelje združitev. Začetek novega tisočletja naj bo tudi priložnost za zače'tek zmagovite poti združene stranke, je zapisano v izjavi za javnost Slovenske ljudske stranke. • J.K. DeSUS, pokrajinski odbor za Gorenjsko Uspešno leto Kranj, 30. decembra - Dobili smo nov pokojninski zakon -naš temeljni predpis - ki nam v veliki meri kroji gmotno stanje. Preprečili smo uvedbo neso-cialnih pokojnin in uspeli, da niso načete temeljne pravice upokojencev ter zavarovancev. Odpravili smo krivično "februarsko" formulo za usklajevanje pokojnin. Zakonsko je določena pravica do dodatka za rekreacijo in vdovska pokojnina. Ni pokojnine brez vplačanega prispevka v pokojninsko blagajno. Položaj in pravice invalidov niso okrnjene. Uspešno smo zavrnili poskuse privilegiranega upokojevanja. To je zapisal v praznično izjavo in praznično čestitko gorenjski pokrajinski odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Čakajo nas nove naloge: trd boj za ohranitev zdravstvenega varstva, za načela solidarnosti v zdravstvenem zavarovanju, za pošteno stanovanjsko politiko za mlade družine in za enake možnosti šolanja. • J.K- NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • TMtaSka I 48 - t«l.:06 1 /74 I 632 • f«vx:06 I /74 I 612 Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Vatjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Peternel, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vod* / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: DELO • TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-91' 1 E-inail: info@g-glas.si /Man' oglasi: telefon: 064/223444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15, ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnii* trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 51 popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obd^ bji Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO AKTUALNO: Prednovoletna jeza slovenskih županov Ljubljana nas kdaj niti ne povoha Okrog 50 slovenskih županov je pred začetkom novega leta protestiralo, ker država jemlje občinam že obljubljeni denar, hkrati pa jim daje nove naloge. Po Evropi so občine enakovreden partner državi. Ljubljana, 30. decembra - Župana Tržiča in Vodic ter županja Domžal Pavel Rupar, Anton Ko-kalj in Cvetka Zalokar Oražem so podpisali vabilo na sestanek slovenskih županov, ki je bil 21. decembra na Viču. Razlog: država se kruto obnaša do občin, tako da nekatere župane že mineva potrpljenje in razmišljajo o odstopih. "Župani so 29. oktobra prejeli dopis, v katerem je Ministrstvo za finance posredovalo nov izračun primerne porabe in finančne izravnave za leti 1999 in 2000. Z novim načinom izračunavanja lastnih prihodkov občin kot podlago za izračun pripadajočih sredstev finančne izravnave se v delu slovenskih občin nikakor ne moremo strinjati. Prepričani smo, da gre za grobo kršitev slovenske ustave, Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin in Evropske /istine o lokalni samoupravi, ki jo je slovenski državni zbor ratificiral leta 1996. Primerno porabo občin za letos je določil državni zbor ob sprejemu letošnjega proračuna, zato jo mora vlada spoštovati. Nikakor ne moremo pristati na znižanje tega zneska, " so zapisali župani. Menili so, da je prav tako nezakonito od občin zahtevati uvajanje novih davkov in taks, ki bi morali doseči 5 odstotkov lastnih prihodkov občin, med katerimi so glavne postavke del dohodnine pobrane na območju občine in nadomestilo za Uporabo stavbnega zemljišča. Januarja naj država vrne denar "S tem, ko so občine dva meseca pred koncem proračunskega leta prejele obvestilo o nižjih zneskih finančne izravnave, o nerealnih in krivičnih ocenah prihodkov iz naslova komunalnih taks in prostojbin, so bile dejansko ob del prihodkov iz Pobudniki zbora. Od leve tržiški župan Pavel Rupar, županja Domžal Cvetka Zalokar Oražem in župan Vodic Anton Ko kalj. nikal je trditve županov, da bi občine dobile letos manj kot lani. Občinam je šlo 25 milijard tolarjev, država pa jim jih je dodala še 5. Vlada želi povečati "fiskalno" moč občin in jim omogočiti' več lastnih prihodkov. Vzporedno pa želi uveljaviti načelo, da bo tista občina, ki bo bolj "obremenila" svoje občane od države dobila več. Minister je povedal podatek, da so letos naraščali občinski proračuni po višji stopnji kot pa državni. Povedal je tudi stališče ministrstva do problematike delitvenih bilanc med novonasta-limi občinami. Precej sporov je bilo zadovoljivo rešenih, nekaj problemov pa je še. Minister je pozval župane, naj iščejo po- naslova primerne porabe, ki so jih upravičeno pričakovale glede na določila Zakona o financiranju občin in določene vsote z dne 8. marca leta 1999. Pričakovani in zakonsko opredeljeni prihodki so bili občinam od-tegnjeni ob koncu gradbene sezone, ko so bile obveznosti že sprejete in jih sedaj občine ne morejo plačati. Ustavno sodišče je v eni od razsodb tudi jasno navedlo, da je zagotavljanje finančne izravnave lahko omejeno oziroma pogojevano, vendar pa je lahko takšen pogoj za pridobitev dodatnih finančnih sredstev predpisan le z zakonom, s podzakonskim aktom pa le, če je za to ustrezna vsebinska podlaga v zakonu. Glede na dejstvo, da v državnem proračunu za leto 1999 ni razpoložljivih sredstev za nakazilo finančne izravnave, ki bi omogočala, da bi bila dejansko dosežena zakonsko določena primerna poraba v državnem proračunu, zahtevamo, da se manjkajoča sredstva za nakazilo primanjkljaja iz leta 1999 predvidijo za leto 2000, občinam pa se razlika nakaže januarja prihodnje leto," piše v zahtevi županov. Predlog za odvzem dela dohodnine Da se je država zarotila zoper občine, kaže po mnenju županov tudi predlog spremembe zakona o dohodnini. Občine sedaj prejemajo 35 odstotkov dohodnine, pobrane na območju občine, po predlogu pa naj bi se odstotek znižal na 30 odstotkov. Občine so na račun 35-odstot-nega deleža prejele okrog 12 milijard tolarjev, sedaj pa se to znižuje zato, ker naj bi nekatere kulturne in umetniške ustanove nacionalnega pomena, vzela znova pod svoje skrbništvo država. Vendar stroški vzdrževanja teh ustanov niso tako visoki, kolikor naj bi bilo vzeto občinam. Državno zmanjševanje denarja občinam povzroča tudi druge posledice. Zupani so v vedno težjem položaju in nekateri že razmišljajo o odstopih, nezadovoljstvo pa se prenaša tudi na občane, ker nekatere planirane naložbe ne bodo uresničene. Župani so izrekli še nekatere druge kritike na račun delovanja in ravnanja države. Upravne enote v povsem enakih primerih ravnajo različno. Državni Na posvetu so bili tudi župani nekaterih gorenjskih občin. Župani so povedali Pavel RUPAR, župan občine Tržič: "V državnem proračunu je zanesljivo toliko denarja, da hi našli 4 milijarde tolarjev, ki jih jemljejo nam, za pokritje stroškov delovanja nekaterih kulturnih in umetniških ustanov nacionalnega pomena. Ukrep vlade je izenačevanje revščine, ne pa dejanje za napredek občin. Zniževanje odstotka dohodnine, ki ostane občinam, s 35 na 30 odstotkov, ničesar ne rešuje. Sicer je pa tako: Ce o vsem odloča Ljubljana, potem ne rabimo županov in občinskih svetov. Zadostuje le centralna državna oblast z upravnimi enotami." Cvetka ZALOKAR O RAŽ K M, županja občine Domžale: "Naša občina je med bogatejšimi, vendar v petih letih mojega županovanja nisem imela nikdar toliko problemov s proračunom kot letos. Znižanje deleža dohodnine za občine s 35 na 30 odstotkov bi bil velik korak nazaj. Občine dobivajo vedno večje obveznosti pri sociali in šolstvu, da ne govorim o komunali, kije popolnoma razsuta. Bogatejše občine smo še dodatno kaznovane: imamo manjše možnosti, da nam država sofinancira projekte. Nič ni čudnega, da se v bogatejših občinah manj gradi in več v revnejših, ki jim državni proračun izdatneje pomaga. Tokratno jemanje denarja občinam je čista manipulacija. " Anton KOKAU, župan občine Vodice: "Vlada mora spoštovati zakone, tudi zakon o financiranju občin in naloge občin uravnotežiti z nalogami, kijih imajo. V prvem letu delovanja občin je ta sistem deloval, potem pa je bilo iz leta v leto slabše. Soglašam z ugotovitvijo, da se v tej državi z občinami nihče ne pogovarja in da država načrtno finančno slabi občine. Ker imamo župani manjših občin tudi nizke plače, že marsikdo od I nas razmišlja o odstopu. Za stvari, ki se delajo v občini, je po- \ trebno soglasje države, le redko pa je zahtevano tudi soglasje I občin. Delitev premoženja je še vedno problem. Tudi zato, ker I je večina zakonov napisanih po volji najmočnejših občin. " I Tone PERŠAK, župan občine Trzin: "Poseganje države v za-I konsko določene pravice občin je kršenje avtonomije občin. I Država si na tem področju ne sme dovoliti arbitriranja. Doga-I ja se nam še nekaj drugega. Bogatejše občine moramo soji-I nancirati nekatere državne projekte na svojih območjih. Tako I Domžalčani kot mi moramo na primer sofinancirati gradnjo I avtocest skozi občini." I Janko S. STUSEK, župan občine Radovljica: "Ravnanje 1 države, da arbitrira v primeru financiranja občin, ni spre-| jemljivo. Občine enostavno rabimo več denarja, ker imamo I tudi vedno več nalog. Odločitev, da se posega v sredstva za na-I zaj,jc nepravilna. Upam, da se v prihodnje to ne bo več doga-I jalo. Država mora vzpostaviti z občinami dialog, saj le lokal-I na samouporava eden od temeljev vsake države. V proračunu 1 za leto 2000 je za občine namenjenega manj denarja. V ta-I kih razmerah nobena občina ne more resno planirati, saj se I merila ne spoštujejo. Če v občini pobereš več denarja, ti ga \ občina več vzame. organi na pobude in vprašanja pogosto ne odgovarjajo. Povedali so, da bodo v primerih slabšanja finančnega položaja občin na prihodnjih lokalnih volitvah težko dobili kandidate za župane. Posebej jih moti, da se z župani in predstavniki občin pred zanje pomembnimi odločitvami nihče ne posvetuje. Ljubljana nas niti ne povoha, so dejali. V večini evropskih držav so občine oziroma lokalne skupnosti pomemben partner v dialogu z državo. Pogajanja niso nič manj zahtevna kot pogajanja s sindikati. Za uspešna pogajanja pa morajo biti občine primerno organizirane. V Sloveniji je treba njihovo organiziranost še dopolniti. Neorganizirane občine so namreč "lažji plen državce." Minister ponuja pomoč Sestanka županov se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer. Za- Minister za lokalno samoupravo Božo Grajenauer. moč in nasvete na ministrstvu, ki ima ustrezno arbitražno službo. Za razsojanje v spornih zadevah pa je pristojno tudi upravno sodišče. Kritikam županov, da država in njena uprava premalo sodeluje z. občinami, pa ni imel kaj dodati ali vzeti. Pritrdil jim je. • Jože Košnjek GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS Delavci AMZS so nam povedali, da so imeli tudi v minulih dneh, ko je na cesti močna poledica, veliko intervencij, kar 25. Od tega so z vlečnimi vozili odpeljali 20 zaletenih oziroma nevoznih vozil, 5-krat so pomagali ob manjših okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so dvignili osebno vozilo z jarka ob cesti Podbrezje - Posavec, reševali so vkleščeno osebo po zdrsu vozila v kanal v Vetrnem pri Tržiču, posredovali po prometni nesreči, ko se je avtobus zaletel v kombi, in sicer so reševali voznika kombija, avtobus pa so potegnili nazaj na cesto. Posredovali so šc pri dveh zdrsih vozil s cestišč, enega so z obcestnega jarka potegnili ob izvozu Kranj - vzhod, drugega pa pri izvozu za Brnik. Intervencije jeseniških gasilcev vam bomo povedli prihodnji teden. NOVOROJENČKI Gorenjski smo od torka do danes dobili 10 novih prebivalcev. Vsi so se rodili v Kranju, in sicer 5 deklic in 5 dečkov. Izmed 5 deklic je bila najtežja tista, ki je tehtala 3.940 gramov, najlažji je bil tokrat deček, tehtnica mu je pokazala 3.060 gramov. Na Jesenicah, kot smo že rekli, tokrat ni bilo rojstev. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli ponovno največ dela kirurgi, ki so imeli najbrž kar precej dela tudi z raznimi zlomi. Ljudi, ki so potrebovali urgentno pomoč, so imeli na tem oddelku od torka do danes 128, na internem oddelku so imeli urgentnih primerov 21, na pediatriji pa je 22 otrok potrebovalo takojšnjo zdravniško pomoč. DEBELINA SNEGA Gorenjci lahko v pravih zimskih, sneženih dneh izbiramo med kar precej smučišči, kjer lahko preizkusimo svoje smučarsko znanje, predvsem pa kondicijo, ki nam je od poletja še ostala. Pa poglejmo debelimo snežne odeje na posameznih gorenjskih smučiščih: Krvavec: do 130 cm snega, sneg je pomrznjen, proge so urejene; Kobla: 130 cm snega, na umetnega jim je padlo še precej naravnega; Soriška planina: 110 cm snega, proge so odlične; Cerkno: do 120 cm snega, smučanja je užitek; Vogel: 155 cm snega, naprave obratujejo; Kranjska Gora: do 70 cm snega, urejene so tudi tekaške proge; Stari vrh: do 60 cm snega, smuka je odlična; Velika planina: 110 cm snega, naprave obratujejo; Pokljuka: do 100 cm snega; Zelenica: 20 novega snega na 110 podlage; Zatrnik: Hotunski vrh - do 70 cm snega. mAm vUKENialiin OdvIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Občina najemnik pokopališča Žiri, 29. decembra - Na zadnji seji žirovskega občinskega sveta so potrdili tudi pogodbo o najemu dela pokopališča, ki ga preko režijskega obrata upravlja občina, lastnik pa je Rimskokatoliška župnija Žiri. Sporazumeli so se za 20-letno najemno pogodbo in odškodnino 8000 nemških mark letno, kar je občinski svet tudi potrdil. Imeli pa so svetniki kar nekaj pripomb na urejenost mrliških vežic, med drugim tudi na ogrevanje in čistočo, in dobili so zagotovilo, da bodo pomanjkljivosti odpravljene. • Š. Ž. Končno kabelski TV sistem v Žireh Žiri, 29. decembra - Vse kažc,„.da se je v ponedeljek na seji žirovskega občinskega sveta razpletla še ena dolgotrajna zgodba: izgradnja kabelskega omrežja, ki naj bi Žirovcem omogočil spremljanje večjega števila televizijskih programov. Čeprav to področje ni javna služba in se zato zanj ne podeljuje koncesij, pa so na občini Žiri odločeni, da zaradi zaščite občanov oni izberejo in kontrolirajo izvajalca tega omrežja. Po zapletih s prvim javnim razpisom, so tega ponovili, in med dvema prijavljenima: PAP - Telematika iz Ljubljane in Megacom iz Žirovnice, izbrali slednjega. Ta je namreč cenovno ugodnejši, omogoča daljši čas odplačevanja, poleg tega pa omogoča tudi dvosmerne komunikacije, kar je posebej pomembno tudi za uporabo kabelskega omrežja za internet. Sklenili so še, da naj komisija, ki je opravila izbor, svoje delo nadaljuje kot kontrolni organ občine pri uresničevanju tega projekta in urejanju pogodb in drugih razmerij z občani. • S. Ž, Nocoj sklenimo krog prijateljstva okrog Blejskega jezera Bled - Danes, na predzadnji dan v letu, bodo na Bledu skušali skleniti Krog prijateljstva okrog jezera. Za to potrebujejo pet tisoč ljudi in iskreno vabijo vse, naj pomagajo uresničiti željo, da bo krog sklenjen. "Povabite svoje sorodnike, znance in prijatelje in naj bo trenutek, ko si bomo podali roke, simbol miru in prijateljstva kot vodilo v novo tisočletje," vabijo na blejski direkciji za turizem. Vsi obiskovalci bodo dobili tudi iskrice, za okrepcilo bodo postavili dvajset stojnic s čajem in kuhanim vinom. Ko bo krog sklenjen, se bo iz otoške cerkvice oglasilo pritrkovanje, ki bo uresničilo pet tisoč želja, ki bodo objemale jezero, iz pleten na jezeru pa bo zadonela Oda radosti. Zato še enkrat povabilo Direkcije za turizem Bled: danes ob 17. uri pridite na Bled in skupaj sklenimo krog prijateljstva! • U. P. Kranjska Gora, Žirovnica in Jesenice v letu 2000 Med prednostnimi naložbami v občini Kranjska Gora v letu 2000 je na prvem mestu izgradnja kanalizacijskega kolektor-ja, za katerega je občina dobila del Pharovih sredstev. Lotili se bodo tudi obnove žičnic, kar bo zelo pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj turizma v občini, kjer bi si v letu 2000 želeli nadaljevati tudi projekt term. Začeli bodo tudi z gradnjo kolesarske steze, tudi za ta projekt so uspeli pridobiti mednarodna sredstva, urediti bo treba večnamensko dvorano, ena od želja pa je tudi projekt športnega parka. , V občini Žirovnica sta za leto 2000 v načrtih dva pomembna projekta, in sicer izgradnja otroškega vrtca ter čistilne naprave, za kateri bodo porabili dobršen del občinskega proračuna. Kaj pa se bo dogajalo v prvem letu novega tisočletja na Jesenicah? Tudi Jeseničani imajo v načrtu vrsto naložb, med drugim dokončanje del v športni hali Podmežakla, uredili naj bi cesto skozi Jesenice od križišča za Podmežaklo do gimnazije in se lotili asfaltiranja oziroma dokončanja priključkov več cest. Nadaljevali bodo z urejanjem komunalne infrastrukture na opuščenih zemljiščih in začeli z izgradnjo čajne kuhinje na pokopališču na Blejski Dobravi, kjer naj bi - če bodo sredstva - uredili tudi kanalizacijo. V okviru projekta CRPOV naj bi začeli z urejanjem Zoisovega parka v Javorniškem Rovtu, razveseljivo pa je tudi, da bo v letu 2000 do stanovanj lahko prišlo dvajset družin, saj naj bi zaključili z gradnjo dvajsetih neprofitnih stanovanj na ulici Heroja Verdnika 40. Sreč/t0 2000 vsem o6čđ*4rđm ć*č/ae #omeađ*e Župan Tomaž Drolc S/tečno 2000 i&em občankam in občanom oMedi/od Župan Stanislav Žagar S kamnolomom Sovra se ukvarja tudi občinski nadzorni odbor Pri izkoriščanju kamna ni bilo podkupovanj Poleg sporov in podtikanj v samih Žireh se utegne zgoditi, da se bodo na njihovih hrbtih učili in usklajevali tudi državni organi. Žiri, 29. decembra - Čeprav je bilo za zadnjo letošnjo sejo občinskega sveta v Žireh kar dovolj zadev in gradiv, pa so kot dodatno točko svetniki prednostno obravnavali problematiko izkoriščanja kamna v kamnolomu Sovra, ki v Žireh izredno buri duhove. Občinski svet je sprejel predlog nadzornega odbora, da se ta zadeva čimprej razčisti, saj je v nevarnosti velik projekt urejevanja Osojnice in s tem obrambe Žirov pred poplavami. Edini namen občine Žiri v zvezi s tremi kamnolomi v občini je pred dvema letoma bil, da se te rane v naravi postopoma in predvsem strokovno sanirajo, zato so bili upoštevani v tedaj začetem dopolnjevanju prostorskih dokumentov, ker pa je občina potrebovala kamniti material za svoje potrebe pri urejevanju (državnih!) cest, se je odločila, da te materiale pridobi v kamnolomu Sovra. Tako je uvodoma obrazložil problematiko izkoriščanja kamnoloma Sovra župan Bojan Starman. Da bi zagotovili strokoven način izkoriščanja, so uprav-ljanje kamnoloma in pridobivanje kamenin razpisali z javnim razpisom in izbrali samostojnega podjetnika Stanislava Bogataja, ki je še najbolje izpolnjeval razpisane pogoje. Da je bilo to še kako ekonom-sko opravičljivo, povedo podatki o tem, da je stal kubik kamenja iz Sovre občino 550 tolarjev, če pa bi ga vozili iz sosednje občine, pa bi bila cena med 2 in 3 tisoč tolarji. Za ureditev regionalne ceste v Žiri so potrebovali okoli 4000 prostorninskih metrov kamenja, za urejevanje Osojnice, ki se ravnokar začenja, pa je obvezni prispevek občine celo 5000 prostorninskih metrov. Res je, da ima občina z Bogatajem sklenjeno le predpogodbo, vendar je tudi res, da zakonodaja dopušča izkoriščanje kamnoloma za lastne potrebe občine. Nekateri neizbrani izvajalci sedaj skupaj z nekaterimi Žirovci manipulirajo s krajani, širijo podtikanja o podkupovanju in si prizadevajo, da bi izkoriščanje kamnoloma Sovra preprečili. Sprožena je bila revizija razpisnega postopka, poslanih nič koliko raznih inšpekcij in celo kriminalistov, in kljub temu, da vse to ni dalo osnove za kakršnekoli očitke občini, se prek njenega hrbta razčiščujejo nekateri drugi računi. V pripravi je lokacijska dokumentacija, pripravljenih je bilo kar nekaj strokovnih študij in občina bo vztrajala, da se kamnolom legalizira in strokovno sanira. V razpravi na seji občinskega sveta je sodeloval tudi predsednik nadzornega odbora Martin Kopač, ki je razložil, zakaj se je ta organ vključil v to problematiko. Za razliko od rudarskega inšpektorata, ki je Bogataju izdal pozitivno mnenje o usposobljenosti za "pridobivanje rudnin za gradbene namene", je namreč tržni inšpektorat izdal odločbo o prepovedi opravljanje te dejavnosti, inšpektorat za okolje in prostor pa odločbo o prepovedi uporabe kamnoloma. V imenu omenjenega organa je predlagal, da se začasno prepove izkoriščanje kamnolomov in imenuje posebno komisijo, ki bo razišče stanje in pridobi pravno mnenje, tudi v luči nove rudarske zakonodaje, do naslednje seje občinskega sveta. Večina svetnikov je ta predlog podprla. Za konec omenimo še mnenje urbanistke Dom plana iz Kranja Mete Mohorič Peternel, ki je po zaključku te točke opozorila na zamolčano dejstvo o tem, da nova zakonodaja določa polletno prehodno obdobje za njeno uveljavitev in da v celi Sloveniji ni niti enega primera, ko bi že komu uspelo pridobiti "rudarske pravico". Rudarska zakonodaja je povsem neusklajena s zakonodajo in predpisi o urejanju prostora in varstvu okolja, zato bo potrebno še precej časa, da se vse to uredi. Občina je po njenem mnenju v tej zadevi napravila vse potrebno, začasno dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma je povsem legalno in še veliko časa bo potrebno, da bo zaključen lokacijski postopek. • Š. Žargi Vrata v prihodnost se odpirajo z izgradnjo nove tržiške šole Letos temeljni kamen, leta 2000 streha Če so dosedanjo naložbeno dejavnost v občini Tržič simbolizirali novi mostovi, jo bosta v prihodnje gotovo nova osnovnošolska stavba in večnamenska dvorana. Tržič, 30. decembra - Ob prvem prazniku občine Tržič so decembra letos simbolično napovedali glavni cilj bodočega razvoja mesta. Na nekdanjem nogometnem igrišču, kjer zaenkrat stoji le temeljni kamen, bosta že prihodnje leto pod streho nova osnovna šola in večnamenska dvorana. Velika želja tržiškega župana je tudi oživitev srednje šole, kar naj bi vrnilo Tržiču mladostni utrip. V preteklih letih zgrajenemu prvemu in drugemu mostu na tržiški obvoznici se je letos pridružil še nov most, ki prečka strugo Tržiške Bistrice na Cankarjevi cesti. Ta most odpira dostop v stari del mesta pod gradom. Čeprav ga zaenkrat še ni mogoče uporabljati, bo že prihodnje leto promet po njem zelo živahen. Najprej bo namenjen predvsem transportu raznega materiala na gradbišče za dva objekta, ki bosta odprla nova vrata v tržiško prihodnost. "Glede na to, da smo želeli ob prvem občinskem prazniku poudariti neko novo obdobje, smo položili temeljni kamen za novo osnovno šolo in večnamensko dvorano. Gre za pomembno naložbo, ki bo med gradnjo omogočila nove zaposlitve. Po dokončanju bo v praksi pomenila oživitev starega dela mesta, ki bo ponovno odprto za mlade. Tržič je zaenkrat edina od gorenjskih občin, ki nima niti športne dvorane niti srednje šole. Zato bo nova dvorana ob osnovni šoli pomembna za razvoj športa in kulture. Obe stavbi naj bi prihodnje leto dobili streho, dokončanje pa je predvideno leta 2002. Moja velika želja je, da bi uspeli uresničiti tudi načrt za obnovo sosednje stavbe, kjer nameravamo odpreti srednjo restavratorsko šolo. Potem bo v Tržiču spet čutiti mladostni utrip," razmišlja Pavel Rupar, župan občine Tržič. Po pogodbi z ljubljanskim podjetjem SCT bodo Tržičani Vsi sedanji osnovnošolci ne bodo dočakali novih učilnic, zato pa se jih veseli najmlajši rod. plačali za novo šolo in dvorano 806 milijonov tolarjev. Čeprav pričakujejo delno pomoč države, bodo za največjo investicijo pod sedanjim občinskim vodstvom potrebovali več let. Kot so predvideli z osnutkom proračuna za leto 2000, bodo za dolgoročni razvoj infrastruk- ture na področju izobraževanja namenili kar dobrih 213 milijonov tolarjev. Kljub temu bodo tudi za razvoj gospodarske infrastrukture namenili skoraj 407 milijonov tolarjev, kar je pičlih 20 milijonov tolarjev več od letos porabljenih sredstev za slednje namene. • S. Saje Denarja primanjkuje tudi malim občinam, ugotavljajo v Naklem Po malih korakih do novih pridobitev Neuresničen načrt za izgradnjo kanalizacije v Cegelnici in na Kalu bo imel prednost v prihodnjem letu. Naklo, 30. decembra - Med največjimi investicijami za leto 2000 bo poleg urejanja infrastrukture nakup zemljišč za razne namene. Kot ugotavlja župan Ivan Štular, bo nekaj manj kot 394 milijonov tolarjev dovolj le za najnujnejše potrebe, večje naložbe pa bodo uresničevali več let. Ena velikih želja je tudi dokončna delitev premoženja z nekdanjo občino Kranj. Eden od letošnjih načrtov, ki je ostal neuresničen, je nadaljnja izgradnja kanalizacije za naselje Cegelnica. Letos so rezervirali za te namene 22 milijonov tolarjev. Tudi če bi pravočasno dobili gradbeno dovoljenje, ta denar ne bi zadoščal za vsa dela. Dovoljenje je sedaj že izdano, podpisana pa je tudi pogodba z izvajalcem del. Ker so se odločili, da bodo prihodnje leto za to naložbo namenili 40 milijonov tolarjev, verjamejo v uspešno dokončanje del. Polovico manj denarja naj bi porabili za kanalizacijo na Kalu. Rekonstrukcija ceste Toma Zupana v Naklem in asfaltiranje več cest jih bo stalo skupaj 20 milijonov tolarjev. "Skupnih prihodkov bo s prenosom letošnjega presežka in vračili danih posojil za nekaj manj kot 394 milijonov tolarjev. Največ denarja, skoraj 110 milijonov tolarjev, bomo porabili za družbene dejavnosti. Skoraj 43,6 milijona tolarjev pa bomo name- nili za nakup zemljišč. Občina je namreč obljubila, da bo zagotovila zemljišče za srednjo kmetijsko šolo v Strahinju. Sami potrebujemo zemljo, kjer bomo zgradili dom starostnikov z ambulanto. Potrebujemo tudi novo nogometno igrišče in igrišča ob šoli. Ker naš proračun ne bo velik, lahko pokrijemo le najnujnejše potrebe za prihodnje leto. Za dokončanje večjih naložb bo seveda potrebnih več let," ugotavlja Ivan Štular, župan občine Naklo. Tudi v malih občinah se letos pritožujejo, da niso dobili od države načrtovane finančne izravnave. V občini Naklo so prikrajšani za okrog 14 milijonov tolarjev. Ker prihodnje leto priča- kujejo samo še približno toliko državnega denarja, so svoje želje prilagodili tistemu, kar bo zagotovo v skledi. Druge izbire niti nimajo, saj zadolževanje ne bi bilo možno tudi zato, ker še ni opravljena delitvena bilanca z nekdanjo občino Kranj. Dokončna rešitev slednjega problema je gotovo ena največjih želja v vseh novo nastalih občinah za prvo leto novega tisočletja. Kot ocenjuje župan Ivan Štular, bi to koristilo vsem. Tudi on se zavzema, naj vzamejo kot podlago za nadaljnje dogovore že usklajen predlog izpred dveh let. Nikakor se mu ne zdi potrebno, da bi ves postopek začenjali znova. • S. Saje m Mm VUKBNJaliin UPVlN Sedma seja občinskega sveta v Žireh GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zamorca je nadomestil žir Svetniki so se strinjali z razmišljanji enega izmed svetnikov o tem, kakšen naj bo grb, in sprejeli osnutek grba občine Žiri. Žiri, 29. decembra - Ker so tudi v občini Žiri seje občinskega sveta bolj redke, se je za zadnjo sejo v tem letu nabralo kar 14 točk dnevnega reda, vendar so z njimi opravili v dobrih dveh urah. Očitno se okrog kamnoloma Sovra kopičijo nesporazumi in podtikanja, zato je zadevo vzel v obravnavo občinski nadzorni odbor, ki želi, da se vse skupaj čimprej razčisti. V prihodnjem letu bodo dali prednost graditvi vrtca. Poročali smo že, da s predlogom Petra Havvline, nekdanjega škofjeloškega župana in vse bolj znanega heraldika (avtorja izredno odmevne razstave "Zamore s krono", ki potuje po Evropi), na predzadnji seji občinskega sveta v Žireh skoraj petletna zgodba o občinskem grbu ni bila zaključena. Vse dokler v grbih občin Gorenja vas -Poljane in Železniki ni zamorca, ga tudi v Žireh ne marajo, saj jih, postavljen nad njihovega lintverna, spominja na škofjeloško prevlado. Idejo o tem, da naj zamorca zamenja žir, po katerem naj bi Žiri dobile tudi ime, je do ponedeljkove seje spravil na papir svetnik Zoran Kopač in to razdelil kolegom na seji. Nekateri so bili tako nav- dušeni, da bi ta izdelek kar takoj razglasili za žirovski grb, trez-nejši pa so predlagali, da naj se to sprejme kot osnutek grba, ki naj ga še enkrat pregledajo strokovnjaki, in nato naj se na eni od prihodnjih sej, skupaj s predlogom odloka sprejme. Z dvema vzdržanima glasovoma je bil tak predlog na koncu tudi sprejet. Sicer pa bi med pomembnejšimi točkami dnevnega reda zadnje letošnje seje žirovskega občinskega sveta vsekakor kazalo omeniti sprejem dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev, s katerimi se dokončno ureja tudi Plastuhova grapa ter gospodarska cona. Za slednjo je bilo posebej opozorjeno, da bo potrebno pred konkretno pozi- davo napraviti predvideno novo cesto in urediti ostalo komunalno opremo. Poleg dopolnjenih PUP so svetniki sprejeli tudi Odlok o občinskih cestah, za katerega uresničevanje naj bi skrbel cestni inšpektor, ki bi ga skupaj zaposlilo nekaj sosednjih občin, sprejeli pa so tudi pravil-* nik o vrednotenju programov športa v občini Žiri. Pri tem je bilo največ govora o tem, kakšne nagrade za posebne športne dosežke bi bile primerne, slišali smo celo pripombo, da bi kazalo olimpijske medalje bolje vrednotiti... Za konec omenimo še predstavitev predloga občinskega proračuna za prihodnje leto, pri čemer je tudi žirovski župan Bojan Starman ugotavljal, da je država do občin pri financiranju vse bolj mačehovska. Po obsežnih graditvah cest naj bi sedaj imela prednost vzgoja, varstvo in izobraževanje otrok, saj je predlagano, da naj bi se že v prihodnjem letu lotili dograditve vrtca ob šoli, po razgovorih s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport o dograditvi šole (za potrebe devetietke) pa naj bi načrte za to investicijo dopolnili in predvideli tudi izgradnjo druge (male) telovadnice. Gradnja dodatnih zmogljivosti vrtca je nujna, so se strinjali svetniki, saj je bilo letos odklonjenih skoraj sto otrok, to pa je celoletna generacija. • Š. Žargi Seja kranjskogorskega občinskega sveta Trma svetnikov pocenila zemljišče Če ne bi potrdili odkupa zemljišča na Tabrah, bi po vodi splavalo 520 milijonov tolarjev Pharovih sredstev za čistilno napravo - Za zemljišče bo občina namesto 35 odštela po 29 mark za kvadratni meter Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora bo odkupila zemljišče na Tabrah, na katerem bodo prihodnje leto pričeli z gradnjo čistilne naprave. To je najpomembnejši sklep redne in korespondenčne seje, ki so ju kranjskogorski občinski svetniki opravili minuli ponedeljek in torek. Razprava glede odkupa je bila zelo vroča, saj je bila odločitev težka. Če odkupa zemljišča svetniki ne bi potrdili, bi namreč po vodi splavalo 520 milijonov tolarjev odobrenih sredstev, ki jih je sklad Phare odobril Kranjski Gori za izgradnjo čistilne naprave. In zakaj zaplet? Vzrok tiči v ponujeni ceni zemljišča na Tabrah, saj je lastnik zemljišča za kvadratni meter stavbnega zemljišča zahteval 35 nemških mark. To je bilo po mnenju večine svetnikov odločno preveč, saj bi samo za odkup zemljišča občina morala odšteti kar 490 tisoč nemških mark. Po prvotnih načrtih, po katerih naj bi čistilno napravo postavili na drugem zemljišču v Gozd Martuljku (a se domačini z lokacijo niso strinjali), bi namreč za meter zemljišča plačali le po deset mark. Župan Jože Kotnik je svetnike opozarjal na pomembnost odločitve, saj občina mora pred črpanjem Pharovih sredstev pridobiti gradbeno dovoljenje. Le-tega pa lahko dobi le, če je lastnica zemljišča. Če odkupa zemljišča svetniki ne bi potrdili, bi občina ostala brez odobrenih sredstev, saj bi se postopki iskanja nove lokacije tako zavlekli, da bi se leto izteklo in bi sredstva "propadla". Na koncu so svetniki sklenili, naj se gredo predstavniki občine vendarle še enkrat pogajat z lastniki zemljišča za nižjo ceno. To so v torek zjutraj tudi storili in uspeli s ceno 29 nemških mark za kvadratnih meter. Tako bo občina za 14 tisoč kvadratnih metrov zemljišča odštela 406 tisoč nemških mark oziroma 84 tisoč mark manj, kot naj bi po prvotni ponudbi. Kupnino bo plačala v dveh obrokih, del takoj, del pa iz proračuna za leto 2000. Tako bo lahko že v začetku prihodnjega leta stekel projekt gradnje kanalizacijskega sistema. Celotna naložba je vredna 18,6 milijona nemških mark, glavni del načrta je kanalizacijski sistem s čistilno napravo za Rateče. Podkoren. Kranjsko Goro in Gozd Martuljek. Drugi del predstavlja kanalizacijski sistem za Mojstrano z navzeavo na čistilno napravo na Jesenicah, tretji del načrta pa se veže na gradnjo sistema za Dovje in Belco z lastnima majhnima čistilnima napravama. Omrežje bo zgrajeno z bančnim posojilom, kapitalom koncesionarja (koncesijsko pogodbo je občina lani podpisala z nemškim podjetjem SHW Holter Wassertechnik) ter sredstvi iz občinskega proračuna. Večji del zbiralnika in novo čistilno napravo pri Gozd Martuljku pa, kot že rečeno, financira Phare. Občina pa računa tudi na pomoč države, za Phare sredstva bo namreč občina morala plačati sto milijonov tolarjev davka (Phare namreč daje denar le za čisto naložbeno vrednost, ne pa za davke). Občinski proračun namreč tolikšnih sredstev ni sposoben priskrbeti. • Urša Peternel 1 "''"^Jjj'-P-V*1*"^ Srečno 2000 vsem oAčtnfam in občanom o tč/ne KamnM Župan Tone Smolnikar Dedek Mraz na Glavnem trgu Kranj, 30. decembra - V torek zjutraj in še del dopoldneva je snežilo kot za stavo ter pobelilo mestne ulice. Kot naročeno za Prihod želenega in težko pričakovanega dedka Mraza. V spremstvu snežink se je minuli torek popoldne sprehodil po Gregorčičevi in Prešernovi ulici, za vesel korak je poskrbel Pihalni orkester Mestne občine Kranj, ob božičnem drevesu na Glavnem trgu pa je dedek Mraz pozdravil več kot sto otrok, ki so v spremstvu svojih staršev prisluhnili besedam dobrega moža. Iskrivega veselja in dobre volje ni manjkalo, nadebudni mladež Pa sta zabavala tudi grajski norček Ferdo in trubadur Igor. Pedek Mraz je vsakega otroka obdaril s sladkimi dobrotami in •gračami, tradicionalni sprevod pa sta pripravila Mestna občina Kranj ter kranjska Zveza prijateljev mladine. • R. Š. S/tečno 2000 t/sem občankam in občanom ^Voctlc Župan Anton Kokalj Kranj, 30. decembra - Leto se izteka, prihaja "millenijsko", končujejo pa se tudi najrazličnejša srečanja ter tradicionalni novoletni sprejemi pri gorenjskih županih. Kranjski župan Mohor Bogataj je tovrstne sprejeme, ki so se s sprejemom predstavnikov verskih skupnosti začeli sredi decembra, nadaljevali s srečanjem namenjenim direktorjem, končali pa minuli torek popoldne, ko je župan v avli Mestne občine Kranj sprejel dvajset predsednikov in predstavnikov krajevnih skupnosti v kranjski občini, s katerimi so v sproščenem vzdušju nazdravili novemu letu ter ob tem poklepetali tudi o načrtih v novem letu 2000. • R. Š. Kranjskogorci o proračunu konec januarja Kranjska Gora - Kranjskogorski svetniki so po dokajšnjih zapletih zaradi poslovnika vendarle prižgali zeleno luč, da predlog proračuna pošljejo v obravnavo delovnim telesom, ki v dvajsetih dneh morajo opraviti razpravo. Nato pa bo predlog šel v splošno obravnavo, ki naj bi jo svetniki opravili na seji 31. januarja. Proračun je po besedah župana Jožeta Kotnika zelo realen, na voljo je skoraj 1,05 milijarde tolarjev, za naložbe bodo namenili 46 odstotkov vseh sredstev, občina pa ob koncu leta lahko pričakuje celo ostanek prihodka. • U. P. Nihalka na Vogel vendarle vozi Ukane - Žičnice Vogel so v torek vendarle dobile tudi uporabno dovoljenje za obnovljeno staro nihalko. Tako so vse goste, ki so imeli rezervirano silvestrovanje v prenovljenem Ski hotelu in so jih začasno namestili v hotelu Zlatorog, že prepeljali na Vogel. Prav tako je že mogoče smučati na Voglu, saj je snega dovolj. • U. P. Bled bo dobil nov grb in zastavo Bled - Na natečaj Občine Bled za izdelavo simbolov • grba, zastave in logotipa - je v tridesetih dneh prispelo kar štirideset predlogov. Vsa dela so od prejšnjega tedna pa do 5. januarja na ogled v blejski Festivalni dvorani, v posebno knjigo pa občani lahko zabeležijo tudi svoje mnenje o predlogih. Po besedah podžupana blejske občine Jožeta Antoniča, ki je tudi predsednik komisije za izbiro simbolov, so se na Bledu odločili za prenovo celostne podobe, saj se prejšnji grb in zastava mnogim zdita neprimerna. Bled si zasluži lepše simbole, meni Antonič, predvsem takšne, ki bodo simbolizirali lepote Bleda, zlasti jezero z otokom. V sedanjih simbolih namreč ta glavna blejska posebnost ni prikazana. Končni izbor predlogov bo opravila komisija (mnenje občanom je neobvezujoče), nato pa predlog z utemeljitvijo dala v potrditev občinskemu svetu. Tako naj bi Bled bližajoče se praznovanju tisočletnice že pričakal z novimi občinskimi simboli. • U. P. Do kdaj odvoz odpadkov na Malo Mežaklo Jesenice - Sredi leta, natančneje 15. julija, se izteče pogodba, po kateri odpadke iz radovljiške, blejske in bohinjske občine odvažajo na odlagališče Mala Mežakla. Jeseniški proračun si je iz tega naslova v iztekajočem se letu kar precej opomogel, saj se je vanj nateklo kar 75 milijonov tolarjev. V predlogu proračuna za leto 2000 pa je ta prihodek okrnjen; glede na to, da se pogodba izteče sredi julija, je namreč predvideno, da bo občina iz tega naslova 'zaslužila' 49 milijonov tolarjev, torej za tretjino manj kot lani. Zato je občinski svetnik Bogomir Ličof zahteval, naj ustrezne službe poizvedo, ali bodo navedene občine pogodbo podaljšale ali prekinile. Kot je odgovoril župan Boris Bregant, ta hip niso prejeli nobene vloge za podaljšanje pogodbe, menil pa je tudi, da ni primerno, da bi podaljšanje predlagala jeseniška občina. Tako bodo pač počakali do sredine leta, ko se pogodba izteče. So pa svetniki sprejeli pobudo, naj v naslednjih pogajanjih občina skuša iztržiti čim več oziroma skleniti ugodnejšo ponudbo. • U. P. 2000 vsaj 40 novih Žirovničanov Žirovnica - Prispevek za novorojence v občini Žirovnica bodo po novem prejemali novorjenčki in ne več njihovi starši. Doslej so namreč 20 tisočakov ob rojstvu otroka nakazovali enemu od staršev, odslej pa ga bodo nakazovali na hranilno knjižico novorojenčka. » Za spremembo so se odločili, ker je bil po zakonu o dohodnini to za upravičenca, torej starša, prihodek, za katerega se plačuje 25-odstotni davek od osebnih prejemkov. Občinski proračun je tako imel lani za omenjeni prispevek v resnici po 26.666,66 tolarjev stroškov na novorojenčka. Zato so se občinski svetniki na zadnji seji odločili, da bodo odslej prispevek izplačevali kot enkratno denarno socialno pomoč na hranilno knjižico novorjenčka. Tako bo imel proračun na novorojenega otroka dejanski odhodek 20 tisočakov, skupno pa je v ta namen v proračunu rezerviranih 800 tisoč tolarjev. Na občini torej računajo, da bo v letu 2000 na svet privekalo vsaj 40 novih Žirovničanov... • U. P. Kl \& nr \& Ri fim\ ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše je na ogled razstava Dekleta in šola. V Galeriji Prešernove hiše sta na ogled razstavi Tema smrti v Prešernovi poeziji in razstava Pedagoški opus mag. Slavka Brinovca. ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju je do 15. januarja 2000 na ogled razstava Spomini, sanje - Ive Suhic. v Okroglem stolpu pa so na ogled njegovi portreti. Galerija bo do 15. januarja odprta vsak dan, razen ponedeljka, Loški muzej pa je v zimskem času odprt le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro; za skupine je po dogovoru možen ogled tudi med tednom med 9. in 13. uro. V Galeriji Fara razstavlja perorisbe Veno Dolenc. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Prešernovi nagrajenci 2000 MAKAROVIČEVA IN RUPNIK Prešernova nagrajenca za leto 2000 sta pesnica Svetlana Makarovič za svoj pesniški opus in slikar Marko Rupnik za poslikavo kapele Redemptoris mater v Vatikanu. Upravni odbor Prešernovega sklada, ki je o nagrajencih sklepal v začetku tega tedna, nagrade pa bodo podeljene na predvečer slovenskega kulturnega praznika 7. februarja 2000, je sporočil tudi nagrajence Prešernovega sklada. To pa so: akademski kipar Mirsad Begič za razstavo Ohraniti sanje, skladatelj Jani Golob za Koncert za violino in orkester, violinist in koncertni mojster Slovenske filharmonije Miran Kolbl za koncertne izvedbe v zadnjem letu, pisatelj Vinko Moderndorfer za knjigo Nekatere ljubezni, igralka Saša Pavček za vlogo Luče v monokome-diji Marjana Tomšiča Bužec on, bušca jaz,*za vlogo Estrelle v Calderonovi drami Življenje je sen in vlogo Varje v Češnjevem vrtu Antona P. Čehova ter režiser Vito Taufer za režijo Pike avtorjev Astrid Lindgren in Andreja Rozmana, za režijo Becketto-ve Konec igre, Linhartove veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi ter za Molierovega Skopuha. • L.M. Na knjižnih policah PLEČNIKOVA EDINSTVENOST V SAKRALNI UMETNOSTI Knjiga Plečnikova sakralna umetnost, avtorja Damjana Prelovška, ki je izšla pri založbi Ognjišče, je nedvomno ena najbolj temeljitih in hkrati slikovitih predstavitev številnih Plečnikovih umetnin v sakralni umetnosti. "Vloga slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pri prenovi cerkvene umetnosti dvajsetega stoletja je veliko pomembnejša, kot se zdi. Čas bo pokazal, daje bil najbrž sploh eden njenih najpomembnejših reformatorjev," je v uvodu v knjigo Plečnikova sakralna umetnost zapisal njen avtor dr. Damjan Prelovšek. Prav knjiga sama nam skozi predstavitev cerkva, kapelic, oltarjev, li-turgičnega posodja in drugih sakralnih umetnin, ki jim je Plečnik v času svojega ustvarjanja vdahnil "dušo", vseskozi potrjuje velik pomen njegovih del pri uveljavljanju moderne sakralne umetnosti v prvi polovici tega stoletja. Hkrati pa nam je avtor knjige, kljub temu da ne gre za nek popoln seznam Plečnikovih del, na zanimiv način uspel predstaviti širok opus Plečnikovega sakralnega ustvarjanja. Bogatost teksta velja iskati predvsem v razkrivanju ozadja, prostora, časa in kulture, v katerih so Plečnikove umetnine nastajale. Kako je bolj z dušo kot za denar izdelal načrte za čudovito cerkev v Bogojini v Prekmurju, kaj ga je vodilo pri konstruiranju za tisti čas zelo provokativne arhitekturne rešitve cerkve Sv. Mihaela na Barju, kako je načrtoval cerkve v Pragi, Zagrebu, Osijeku... Sicer nas avtor knjige Damjan Prelovšek v prvem delu najprej spoznava s Plečnikovo mladostjo, njegovimi študijskimi leti na Dunaju, profesuro v Pragi, nadaljuje s temeljitim opisom in slikovno predstavitvijo nekaterih njegovih največjih sakralnih gradenj ter oblikovalskih rešitev drugih sakralnih umetnin, in zaključi z arhitektovimi poznimi deli. Poleg tega, da je knjiga Plečnikova sakralna umetnost napisana zelo berljivo in je kot taka dostopna tudi širšemu krogu ljubiteljev umetnosti, je ena izmed njenih odlik tudi bogata slikovna oprema, saj boste na 250 straneh našli več kot 350 fotografij, osnutkov in načrtov. Knjiga, katere izid je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS, je nedvomno velik prispevek k spoznavanju in razumevanju Plečnikovega dela na področju sakralne umetnosti in je kot taka pomembna dopolnitev sicer vsako leto obsežnejše zbirke knjig o velikem arhitektu. • Igor K. Novoletni gala koncert KONCERT BRATISLAVSKEGA ORKESTRA Bled - V Festivalni dvorani bo v soboto, 1. januarja 2000, ob 19. uri tradicionalni gala novoletni koncert, ki ga prireja Direkcija za turizem Bled. Za prvi novoletni dan so na Bledu pripravili imeniten glasbeni dogodek. V goste so povabili Komorni orkester Cappella Is-tropolitana iz Bratislave, kot solist bo nastopil violinist Črtomir Šiškovič. Orkester vodi dirigent Ewald Danel. Orkester sestavlja sedemnajst članov, ki igrajo skupaj od leta 1983. Njihovo igranje odlikuje velika tehnična dovršenost, živa muzikalnost, igriva virtuoznost ter brezkompromisna natančnost. Orkester je nastopal že po vsej Evropi, pa tudi v ZDA, Kanadi, Japonskem, Koreji. V glasbenem repertoarju slovaškega orkestra so nemške in italijanske baročne skladbe, klasična in romantična dela 20. stoletja. Bratislavski mestni svet je orkester zaradi kvalitetnega igranja imenoval za komorni orkester mesta Bratislave. Violinist Črtomir Šiškovič je pri nas znano glasbeno ime, saj je kot prvi violinist član Godalnega kvarteta Tartini. Blejski koncert bo v prvem delu obsegal dela Mozarta in Tar-tinija, v drugem delu pa še dela Haendla, Bacha, Dvoraka, Britt-na, F. Schuberta, Čajkovskega, Breinerja in Boccherinija. • L.M. Noro leto 2000, ali samo novo leto? PA SI GA NAREDIMO LEPEGA, DVATIS0ČEGA Trubar, ki je zaslužen poleg vsega drugega tudi za prvi slovenski koledar, je bil moder mož: v svojem leta 1557 (in še 1582) izdanem koledarju z naslovom "Ta slovenski kolendar kir vselej terpi", je pridal dodatke, ki so "lube Slovence" spodbujali še k branju, ne le k pogledovanju na koledarski datum. Skoraj pol tisočletja kasneje pa nas pogled na koledar in okroglo letnico na njem razburja, navdušuje, jezi, žalosti, nekateri si bodo privoščili za nekaj dni norosti, drugi spet bodo ali hlinili ravnodušnost ali pa celo bodo take volje. Kakorkoli že bomo pospremili v staro šaro letnico 1999 in pozdravili novo - 2000, bo čisto prav: Sončevega potovanja po ekliptiki to ne bo niti najmanj zmotilo. Boris Paternu: Več pameti kot sreče ali več sreče.., Slovenci so se skozi svoj boj za preživetje med drugim prebili tudi zato, ker so imeli več pameti kot sreče... Bojim pa se, da se te reči obračajo in da postajamo narod, ki ima več sreče kot pameti. Veterinarska klofuta, ki smo jo dobili v letu 1999, je za našo pamet nekaj zelo svežega in prebudnega. Sicer pa je bil svet kar dosti obziren, da je izbral naše pregledovanje mesa in ni segel kam globlje in višje. V letu 1999 nam je bilo prav tako dano, da smo lahko natančneje kot doslej uzrli pomemben del svetovne politike. Namreč, da so veliki po duši lahko veliki samo, dokler ne naletijo na velike. Clinton je znal biti velik, dokler je imel opraviti s Srbi, ko je naletel na Ruse, je postal veliko manjši. Edinole majhni ostajajo sebi zvesti, se pravi na razpolago velikim, da jih zgrda ali zlepa trebijo. Zrastejo lahko samo, če se uprejo. Moj spomin na Kranj v letu 1999 je spomin na uspešen mednarodni znanstveni simpozij "Prešernovi dnevi v Kranju" (od 2. do 5. februarja). Oba župana, Vitomir Gros in Mohor Bogataj, sta izpričala polno razumevanje in omogočila prireditev, ki je zelo močno potrdila veljavo imena "Prešernovo in univerzitetno mesto". Gospa Mira Stare pa je s svojimi sodelavkami storila vse za dober potek stvari. Naj jim bo v novem letu lepo! ............. POLDE MIHELIČi Goslač, olje, 1995 K Berta Golob: Rob tisočletja Leto 2000. Rob tisočletja. Stati na robu pomeni hoditi po rezilu britve, zdrkniti v globino ali pa stopiti čez. Vse to se bo v simboličnem pomenu dogajalo ljudem v novem tisočletju. Upam, da pomeni to slednje. Ne pričakujem nobenih izrednosti. Verjamem, da se svet lahko raztrešči na drobne kosce, pa se ne bo. Verjamem, da lahko zaživi v bratovski slogi in se spametuje. Ali se bo? Sijalo bo sonce in klestile bodo ujme na zunaj in na znotraj. To se mi zdi najbolj verjetna gotovost. In čas bo hitel, znova bodo stoletja mimo... Že brez nas, a z novimi Adamovimi rodovi. Naj jim bo za srečo. Mir in dobro! Miha Mazzini: Samo menjava številke Dolgo sem razmišljal, kaj mi letnica 2000 pomeni in dalj sem mozgal, bolj sem ugotavljal, da mi ne pomeni prav nič. Manjšina človeštva si jo je izbrala za štetje časa in prej ali slej je morala priti na vrsto. Ker sem sam očitno brez domišljije, v zadnjih mesecih nisem našel boljšega opisa prehoda v letnico 2000, kot ga je v reviji Playboy zapisal znani ameriški pisatelj Kurt Vonnegut (rojen leta 1922). Takole, prosto po spominu, pripoveduje: v času velike krize v tridesetih letih dvajsetega stoletja se je njegova družina pogosto selila. Na star tovornjak so naložili vse svoje premoženje in krenili na pot. Neke noči, na samotni vožnji preko puščave, pa je pisateljev oče sunkovito pritisnil na zavoro, da so vsi poskakali pokonci, in skakal od navdušenja. Ko je končno prišel do sape, je družini pokazal na števec kilometrov - pravkar seje zaustavil na visoki okrogli številki, recimo milijon ali kaj podobnega (poklicni šoferji bodo povedali, če se številke prav spomnim). Ves navdušen je bil nad številko z mnogimi ničlami in prekipeval je od veselja. Mali Vonnengut je pogledal naokoli in videl, da so sredi puščave - stotine kilometrov prej in stotine naslednjih so bile povsem enake - njegovemu očetu pa se je zdel čaroben ravno ta kilometer, ker je pač nek števec pokazal neko številko. Tako to gre. Dodajam: kdor se ob inventuri starega leta in načrtih za novo leto nima veseliti drugega kot menjave številke, temu prav nič ne zavidam. Zbrala in uredila Le a Mencinger Alenka Bole Vrabec: Leto 2000, leto norih novosti ali novih norosti? Po mojem bo vsakega malo, le prijazne naj bi bile, novosti in norosti. Da bi imela štirinoga z dvojko na čelu in s tremi ničlami v zadku kakšno posebno moč, ne verjamem. Verjamem pa, da si vsakdo želi, da bi imelo leto zanj čim manj temnih dni; želeti brezpogojno srečo, je mogoče samo v pravljici, teh pa je še za otroke vedno manj. Kar mene zadeva, vem, da mi ta zvitorepa štirinoga z dvojko na čelu in tremi ničlami v zadku ne bo darovala niti poti okrog sveta, kar bi si - roko na srce - najbolj želela, niti odprla računa, na katerem bi bilo dovolj cvenka, da bi na nekdanjem Lambergo-vem Kamnu uresničila sen o uprizoritvi Pod svobodnim soncem s trimestnim številom igralcev, niti vstavita gumbka za znanje kitajščine v kakšen grabe-nček sivih možganskih celic... Bom pa na preži: za majhnimi radostmi, kakršnih ne gre zametava-ti, za grozdi smeha, priporočljivo za zdravje, za doživetje lepega, ki ga prinaša druženje s tistim, kar imamo radi, naj bo živo ali neživo. Z najboljšim šampanjcem bom nazdravila tej šti-rinogi 2000, navsezadnje bo imela edini rojstni dan, jaz pa, upam, da jih bom imela še nekaj. Ivo Godnič: Letnica se menja, težave ostajajo Kaj bo drugače z letom 2000? Zamenjala se bo letnica, mi pa bomo ostali več ali manj isti, nespremenjeni. Cirkus, naporen cirkus. Kot bi bil konec sveta. In zakaj? Prav tako kot ob drugem novem letu se bo marsikdo med nami zbudil ves mačkast. No, malo drugače bo že, končno smo vendar ena tistih generacij, ki dočaka spremembo tisočletja. Vsaki se to pač'ne posreči, mar ne? Bojim pa se vse te norije, evforije, ki seji predajajo množice. Z največjim veseljem sem seveda na kakšnem žuru. Toda na cesti, ne, to pa ne. Mislim, da se bodo ljudje ob tej menjavi letnice napili še bolj zgodaj, še bolj bodo razgrajali, še bolj bo pokalo. Da bi dobil za vrat kakšno petardo? Ne, hvala, me pač ne bo zraven. Kje pa bom? Najlepše je igrati silvestrsko predstavo, ki ji sledi spontano veselje. Prav zares še ne vem, ali bom kot Vesna Malalan s hčerko Otilijo na kakšni novoletni prireditvi - v zaprtem prostoru, morda bom ljudem potem še voščil kot Maršal. Bomo še videli. Vsekakor pa bom najraje tam, kjer ne bodo metali petard. Takole mislim: pač še eno novo leto, me prav malo briga, da je nekakšna prelomnica. Zakaj bi iz tega delali prevelik rom-pompom? Veselimo se, da smo zdravi in srečni stopili v novo leto, tako voščim vsem skupaj. I_ Novoletni pogovor JOŽKOM ČUKOM, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Nikakor ne smemo pozabiti, da v Sloveniji živimo od industrije Za enakopravno stopanje Slovenije v svetovni prostor je poleg znanja angleščine zelo pomembna računalniška pismenost. Kranj, dec. - Gospodarska zbornica Slovenije je spomladi odprla dom gospodarstva v Ljubljani. Jožko Čuk je bil poleti ponovno izvoljen za njenega predsednika. Zategadelj sem se odločila za novoletni pogovor z njim in moram priznati, da sem ga malce pozno prosila za intervju. Vendar ga ni odklonil. Čeprav je imel v prednovoletnih dneh čisto "črn" delovni koledar. Preostane nama samo zgodnja jutranja ura, me je vprašujoče pogledal. Tako mi ni preostalo drugega, kot da vstanem zelo, zelo zgodaj. Zjutraj namreč vožnja iz Škofje Loke do Ljubljano traja uro in pol, že po deveti dopoldne le še dobre pol ure. Precej ljudi se namreč vozi na delo v Ljubljano in že v Medvodah ali najkasneje v Mednem nastane kolona, ki stoji ali se pomika naprej neznosno počasi. Še dobro, da ima gospodarska zbornica v kleti novega poslopja urejena parkirišča in da tudi novinarje spuste vanjo, kar ni praksa povsod po Ljubljani. Tako mi je uspelo zamuditi le minuto, dve, še nekaj minut je trajalo, da sem ujela sapo. Jožko Čuk pa je deloval izjemno sveže, na njegovem obrazu ni bilo niti kančka jutranje "utrujenosti", pred pogovorom si je nalil kozarec navadne vode, medtem ko sem srebala poživljajočo kavo. "Gospod predsednik, izjemno sveže delujete, nekje sem prebrala, da vsako jutro tečete?" "Hvala. Resnično mislim, da mora človek skrbeti za svojo psihofizično kondicijo. To je odgovornost, ki jo čutim do sodelavcev in do strank. Predsednik zbornice vendar mora imeti toliko energije, dajo drugim daje, ne pa jemlje, da bi sam preživel. Res je, tečem, to je moj stil življenja." "Kakšen je vaš delovni dan?" "Zjutraj vstanem ob pol šestih, tečem tri četrt do ene ure in naredim mojim priljubljenih deset vojaških vaj. Nato se tuširam s toplo in mrzlo vodo, pozajtrkujem in petnajst do osmih sem v službi. Službeni poslovni dan običajno traja do večera, tudi večerov imam prostih zelo malo. Toda to delo opravljam z veseljem." "Kaj pa družina?" "Z ženo sva se uskladila, otroci so samostojnejši, tri imava, zdaj so že najstniki. Pri petčlanski družini je družinska logistika zelo zahtevna, še posebno, ker je žena zdravnica in dela dopoldne, popoldne, njena dežurstva včasih rušijo normalni tok." "Torej morate doma kaj postoriti?" "Seveda, dežurstvo imamo. Ker nas je pet, je vsak dan v tednu je eden zadolžen za hišno logistiko." "Kaj štejete za največji uspeh svojega dela na zbornici?" "Zbornica je v zadnjih letih doživela nekaj prelomnic. Zelo pomembna stvar, ki so jo opravili že moji predhodniki, je bila racionalizacija poslovanja. S tem se je število zaposlenih s 470 skrčilo na 250 ljudi. Prinesla ni samo velike organizacijsko kadrovske spremembe, temveč tudi nov način mišljenja in delovanja, zato je postala zbornica učinkovitejša in uspešnejša. Velik preizkus notranje trdnosti je bila prenova splošne kolektivne Pogodbe. S sindikati nam je uspelo doseči razmerje, ki je podobno kot v državah EU. Tretja stvar, ki se mi zdi Zelo pomembna, je koncentracija naše dejavnosti v Ljubljani, kjer smo Prej imeli sedem lokacij. V novo hiši smo se preselili marca in pomeni tudi Premik v razmišljanju in sledenje nove razvojne strategije v slovenskem gospodarstvu in družbi nasploh. Dobili smo infrastrukturo, ki nam jo zavidajo celo tujci. Vendar ne po razkošju, temveč po razumu, ki veje iz hiše. Zelo sem vesel, da tudi naše članice in nasploh stranke zčlo rade hodijo v to hišo. Na tečajih, seminarjih, sestankih je vsak dan tudi do 400 strank." "Torej je dom gospodarstva že prvo leto dobro izkoriščen?" "Zelo je izkoriščen, to nas je pravzaprav pozitivno presenetilo." "Slovensko gospodarstvo je v zadnjem desetletju doživelo preobrazbo, kaj seje obrnilo na bolje, kaj se še ni?" "Lahko smo zadovoljni s konstantno l&stjo, ki znaša približno 4 odstotke 'etno. Pri nas je rast organska in dosežki v Sloveniji so dosežki v neposredni odvisnosti od stvarnih razmer v gospodarstvu. Mislim, da se po tem razlikujemo od drugih držav v prehodu. Pri nas statistika odraža, zaznava stvarno stanje, stvari niso napihnjene. Seveda bi bila lahko rast še večja, kot je denimo na Irskem, toda za 6- do 7-odstotno rast bi moralo biti v Sloveniji družbeno soglasje in politična volja na precej višji ravni, kot je sedaj. Spremeniti bi morali kulturno civilizacijski vzorec, lahko bi rekel miselnost. Pri nas namreč še vedno potekajo procesi drobitve, nekakšnega osamosvajanja, parcialnih pogledov, premalo je združevanja in prevzemov, tako domačih kot tujih vlagateljev. Slovenija bi morala resnično prevzeti vzorce najbolj razvitih držav in imeti približno toliko vhodnih kot izhodnih investicij." "To je še daleč?" "Ni nujno. Res pa je šele takrat neka država po duši in po dejanjih enakopravna v mednarodnih transakcijah." "Koliko je pri nas izhodnih investicij?" "Gotovo petkrat več kot vhodnih. Če bi bilo razmerje ena proti ena ali vsaj ena in pol proti dve bi bila Slovenija moderna, internacionalizirana država." "Nekatera slovenska podjetja se že tako obnašajo?" "Kar postavite na prvo mesto vašo Savo v Kranju. To je bila ena najpomembnejših investicij v Sloveniji. Zelo modro je bila izpeljana, zahtevala je veliko znanja, ne samo v tehnično tehnološkem temveč tudi v komercialno finančnem smislu, s psihoso-cialnim in političnim občutkom." "V zadnjem času se pojavljajo ocene, da gorenjsko gospodarstvo nazaduje?" "Pravijo mi, da ne. Poglejte, podatke imam za leto 1998, koje saldo med izvozom in uvozom znašal 223,7 milijonov dolarjev. Bruto dodana vrednost gorenjskega gospodarstva je znašala 137,6 milijarde tolarjev, kar je bilo 21 odstotkov več kot leto poprej. Kljub opaznemu povečanju čistega dobička in solidnemu zmanjšanju izgube je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo za 1,87 milijarde tolarjev čiste izgube. Kljub razmeroma ugodnim rezultatom tudi na Gorenjskem odsevajo makroekonomske težave, mednje sodijo likvidnostne težave. Tudi brezposelnost ni zanemarljiva, čeprav je nižja od slovenskega povprečja. Če gledam podatke, ne morem reči, da bi bila Gorenjska bistveno drugačna od drugih slovenskih regij, nekaj časa je bila zelo problematična železarna Jesenice, vendar se zdaj tam stvari počasi umirjajo in sanirajo." "Nemara so se takšne ocene pojavile, ker se je Gorenjska kot pilotna regija skušala uvrstiti v predhodni razvojni program države, ki so ga poslali v Bruselj kot osnovo za skladov EU v okviru pristopne pomoči. Sprva je bilo to tudi predvideno, vendar je na seji vlade 18. novembra prišlo do spremembe, namesto Gorenjske je bilo uvrščeno Za- JOŽKO ČUK, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije savje. Najbolje je to razjezilo Jeseničane, župan je pisal predsedniku vlade?" "Gorenjska upravičeno zahteva pojasnila, saj pripravlja projekte prestrukturiranja tradicionalne industrije. Vprašanje je bilo že zastavljeno tudi ministrici za gospodarske dejavnosti dr. Tei Petrin, ki je pravi, da bodo prihodnje leto delali predvsem na dveh programih, ki sta pomembna tudi za gorenjsko regijo. Prvi je program pospeševanja konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, ki vključuje tudi spodbujanje domačih in tujih investicij. Drugi pa vsebuje prestrukturiranje tekstilne, obutvene, lesne industrije in železarstva, programi so usklajeni z normami evropske skupnosti. Ministrica v okviru teh programov vidi večje prednosti za urejanje problemov tradicionalne industrije na Gorenjskem." "Gospodarska ministrica tudi pravi, da ne bo več dotacij gospodarstvu, temveč le razvojna pomoč?" "V strokovnem pogledu subvencije res motijo liberalno tržno gospodarstvo. Vendar je potrebno upoštevati tudi socialni element in vse države v prehodu kot tudi razvite države uporabljajo intervencije, zanje pa mora obstajati družbeno soglasje. Res pa jih je v Sloveniji še vedno preveč in motijo lojalno konkurenco, z njimi pa vedno ne dosegamo zaželenih ciljev." "Kako gledate na prenovo 'stare' industrije, se bo tekstilna in obutvena obdržala po vključitvi Slovenije v EU, ima železarstvo prihodnost, če v avtomobilski industriji železo vse bolj izpodrivajo aluminij, magnezij, plastične mase?" "Vse panoge imajo prihodnost, v vsaki so dobra in slaba podjetja. Tudi vladni svet za znanost in tehnologijo je sklenil, naj Slovenija nobeni panogi ne daje prednosti, temveč naj se posveča petim razvojnim sestavinam: kakovosti, pravemu odnosu do varstva okolja, informatizaciji procesov, internacionalizaciji in izobraževanju. Podjetja lahko z uveljavljanjem teh dejavnikov v vsaki dejavnosti dosežejo dobičke, tudi v železarstvu. Prav tako ni razloga, da na Gorenjskem ne bi obstala obutvena in tekstilna industrija, le globalno konkurenčna mora postati." "Razviti svet seli proizvodnjo tja, kjer je delovna sila cenejša?" "Tudi najbolj razvite države imajo čevljarsko in tekstilno industrijo, nika- kor se ne strinjam s takšnimi posplošenimi ocenami. Naj se nadomestijo, toda takrat, ko ima projekt ustrezno organizacijsko, kadrovsko in finančno maso, da bo lahko uspešnejši od sedanjega. Brez tega, je to prazno govoričenje. Nikakor ne smemo pozabiti, da v Sloveniji živimo od industrije, da so nanjo navezane storitve in skoraj v celoti tudi malo gospodarstvo. Tudi izvoz in globalizacija Slovenije poteka prek industrije. Stvari je treba gledati stvarno, ne smeš vendar zaklati konja, ki ga jahaš in sanjati, da bo presedlal na arabca, če ga še nimaš." "Slovenija se je v zadnjem letu precej odprla, podjetja najemajo posojila v tujini, so tam še cenejša?" "V zadnjem letu se je tudi pri finančnih storitvah res veliko spremenilo na bolje, ker so naša podjetja, predvsem dobra, internacionalizirana podjetja na razne, reci-va inovativne načine, posegala po kreditih v tujini, kar je povzročilo konkurenco na slovenskem finančnem trgu. Naše banke so se temu morale prilagoditi in najboljši komitenti imajo že podobne pogoje kot v tujini. Največje spremembe je pri nas doživela prav industrija, ki se je že racionalizirala, oVali družbeni podsistemi še niso doživeli takih sprememb. Sicer pa je tudi drugod po svetu tako, državna uprava, banke, zavarovalnice, šolstvo, zdravstvo itd. gredo v reforme z določenim zamikom za gospodarstvom. V Sloveniji tudi praktično nimamo velikih, čvrstih podjetij, mislim, da je to pomanjkljivost, predvsem na področju zunanje trgovine." "Mislite na Iskro?" "Tudi, mislim tudi na Metalko, Slo-venijales, Smelt itd. Slovenija ima v mednarodni konkurenci malo močnih podjetij, še vedno pa potekajo procesu drobljenja namesto združevanja." "Zakaj pri nas tako težko sprejemamo združevanje, prevzeme, prav neverjetno je, kako čustvene so reakcije?" "Ne gre za zakonodajo, tehniko ali tehnologijo, tehiveč za zefo problematično mentaliteto, ki jo dobro pojasnjuje pregovor, da v 'španoviji še pes crkne'. Poglejte samo naše sosede v Julijski Krajini v Italiji, kako hvalijo drug drugega in odkrivajo pozitivne človeške lastnosti v svojem poslovnem partnerju, sosedu, življenjskem partnerju. Slovenec govori o slabih lastnostih in nad združevanjem ni navdušen, nc v poslovnem ne v čustvenem smislu, nekateri se tega celo bojijo." "Kako to spremeniti?" "Dolgoročno z izobraževanjem, na kratki rok to ni mogoče. Z internacionalizacijo, da ljudje spoznajo tudi druge kulturno civilizacijske vzorce, z večjo komunikacijo med ljudmi." "Na Gorenjskem ugotavljajo, da pri uveljavljanju w programa Phare veliko oviro predstavlja jezik, saj občinski uslužbenci ne znajo angleško, da bi prebrali in pripravili dokumentacijo. Pri nas so nekateri še vedno zaverovani v svoje 'rovte', misleč, da lahko prežive tudi brez angleščine, kar zelo spominja na nekdanje poveličevanje neznanja: govori srbsko, da te razume cel svet!?" "Za enakopravno vstopanje Slovenije v svetovni prostor bo poleg znanja angleščine zelo pomembna računalniška pismenost. Mlada generacija obvlada oboje, saj ne bere podnapisov na televiziji in nima kompleksa pred tipkovnico. Ko bo čez pet let stopila v življenje, bo sprožila medgeneracijski konflikt. Na zbornici je pred kratkim predavala dr. Aleksandra Kornhauser, ki je opozorila prav na problem dopolnilnega izobraževanja generacije med 36 in 65 letom. Veliko sodelujemo z njo, moj pristop do razvoja izhaja prav iz komunikacij z dr. Korn-hauserjevo." "Vsega občudovanja je vredna, sedaj je dobila še 1 lomimo nagrado?" "Ona je dober človek. Velika ni samo strokovno, temveč tudi kot človek." "V kolikšni meri je zbornica pripravljena na vstop v EU?" "Kot institucija je članica Združenja evropskih gospodarskih zbornic Euro-chambres, mislim, daje kar učinkovita in uspešna. Če število dogodkov primerjam s številom zaposlenih in proračunom, lahko rečem, da spada med racionalnejše v EU. Uspelo nam je vzpostaviti uravnotežene odnose s socialnimi partnerji, vlado in parlamentom, gojimo politiko odprtih vrat. Naša zbornica je kar upoštevan partner, tako v Sloveniji kot v evropskem zborničnem združenju. Mimogrede, trenutno se namestnik generalne sekretarke gospod Friedel mudi na Kosovu, kjer pripravlja predlog zborničnega sistema." "Torej že prodajate znanje?" "V primerjavi z nemškimi, francoskimi zbornicami nismo nič slabše razviti." "Pred kratkim ste izbrali novo vodstvo zbornice, kar je precej odmevalo." "V vodstvu morajo biti starejši in mlajši, moški in ženske, kjerkoli sem bil doslej direktor, se mi je ta koncept obnesel. Kot mandatar moram imeti sodelavce, ki lahko zapolnijo vsa potrebna znanja, vsebinska in metodološka, ki so vztrajni, potrpežljivi, delavni in skromni. To niso funkcije, temveč operativno, garaško delo, ljudje morajo obvladati računalnik, znati angleško, da so vpeti v prostor in lahko normalno delajo. S tem kot je zbornica število zaposlenih s 470 skrčila na 250 se je delo nasploh zelo spremenilo, postalo je zelo avtonomno. Mi nimamo prevajalcev, lektorjev, tajnic v klasičnem smislu, sam napraviš vse. Sicer pa, tudi direktor Gorenja v Parizu nima tajnice, sodelavka pred vrati..." "Tam je bil sodelavec, imate tajnika?" "Ne, to je bil šofer, kolegica je šla k zobozdravniku. Tudi on dela na računalniku, v kopirnici, napraviti zna prosojnice, telefonira, ureja stvari itd., še zdaleč ni zadolžen samo za avti)." "Tudi meni se že dogaja, da mi direktorji stvari pošljejo po elektronski pošti, ne da bi to naročali tajnici?" "Seveda, vsi gremo v tej smeri. Včasih je imel funkcionar pet ljudi okrog sebe, da je lahko preživel." "Gospod Čuk, v novoletnem intervjuju ne sme manjkati čestitka, kaj bi radi zaželeli slovenskim gospodarstvenikom?" "Največjo težo prehoda v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo so doslej nosili prav gospo darstveniki. Ponosen sem na njihovo znanje, veščine in motivacijo in si želim, da bi imeli večjo stopnjo samo-zaupanja, ki bi jih opogumila za večjo internacionalizacijo. Zaželel bi jim predvsem zdravja in veliko veselja pri delu in naj ne pozabijo nase, zato naj se psihofizično rekreirajo." • Marija Volčjak POSLI IN FINANC! ______ureja: Marija Volčjak Pekarna Pečjak išče nove tržne niše V Kranju domača hitra prehrana Pečjakova pekarna s Škofljice pri Ljubljani je v Kranju odprla prvo restavracijo domače hitre prehrane. Kranj, dec. - Restavracija domače hitre prehrane je za nas nov izziv, saj bo preizkusni kamen, ali z domačimi dobrotami lahko konkuriramo tujcem. Prilagajamo se željam strank, zato so dobrodošli vsi koristni predlogi, poskusili bomo napraviti mešanico med slaščičarno, kavarno, picerijo in prodajalno hamburgerjev, dajte nam sto dni časa, da najdemo najboljšo, saj je to naša prva restavracija, je ob njenem odprtju dejal Stanislav Pečjak. Naša restavracija domače hitre prehrane je namenjena vsem generacijam, starejši prihajajo na kremne rezine in kavico, mlajši na pico, razne zavitke, rogljiče, krofe, bureke in sladoled, za najmlajše smo uredili prijetno igralnico, kjer lahko počakajo starše, ki nakupujejo v trgovini. Pripravili smo pisano ponudbo, saj je lokal za nas nov izziv, z njim iščemo nove tržne niše. Prav zanima nas, če bo trinajst dekagramski slovenski krof, ki ga prodajamo po 110 tolarjev, lahko konkurenčen angleškemu, ki tehta šest dekagramov in ga prodajajo po 150 tolarjev, je ob odprtju restavracije dejal Stanislav Pečjak, direktor pekarne Pečjak s Škofljice pri Ljubljani. Pekarna Pečjak ima skupaj z novim lokalom v Kranju že 191 zaposlenih, promet so letos povečali za četrtino, povzpel se je na približno dve milijardi tolarjev. Povprečna izplačana plača je oktobra znašala 115 tisoč tolarjev, poleg tega so vsi zaposleni dodatno zdravstveno zavarovani. V zadnjih treh letih so celotni dobiček in amortizacijo namenili za investicije, ki so v letih 1997, 1998 in 1999 znašale 1,1 milijarde tolarjev, investicije so 60-odstotno pokrili z lastnimi sredstvi. Med naj- večje naložbe spada sodobna delavnica v Trzinu, kjer izdelujejo testenine in zamrznjene izdelke. Februarja prihodnje leto bodo tam odprli tudi najsodobnejšo linijo za izdelavo pit, marca pa bodo zamenjali še zadnjo linijo za izdelavo testenin, ki jo imajo še iz časov nekdanje Jugoslavije. Stanislav Pečjak je namreč obrtno delavnico za izdelavo keksov skupaj z dve partnerjema že daljnega leta 1972 odprl na Vrhniki. Leta 1978 je začel izdelovati testenine iz svežih jajc, leta 1984 je izdelavo testenin preselil na Škofljico. Obseg poslovanja je nato naraščal, hitrejši razvoj pa se je začel z osamosvojitvijo Slovenije, saj so odpadle omejitve pri uvozu sodobnih strojev, domačih pa ni bilo. Vendar so hkrati izgubili precej hrvaškega trga, na našem pa je prišlo do velikega uvoza testenin. Zato so novo tržno nišo našli v zamrznjenih izdelkih kot so razni zavitki, njoki in cmoki, po katerih je Pekarna Pečjak danes znana po vsej Sloveniji. Potrošniki so jih namreč zelo dobro sprejeli, saj s pomočjo Pečjakovih dobrot lahko hitro pripravimo okusen obrok. Proizvodni program pa so razširili še na pekovsko pecivo in slaščice. Posebej ponosni KRZIVARSTVO Jože KOROŠEC Sp. Lipnica 35A tel.: 064/714-571 Ni bolj zdravega in toplega od mehkega naravnega krzna. Toplo merino ovčje krzno je eno najbolj zdravih materialov za izdelavo prevlek za avtomobilske sedeže; sedežne garniture; jogije in otroške sobe. V Krznarstvu KOROŠEC jih izdelujejo po naročilu in v najrazličnejših barvah. Izdelovanje, popravila in predelava krznene konfekcije iz naravnega in umetnega krzna. /Z KRŽNARSTVA KOROŠECŽELLJO VSEM MIREN PREHOD V TRETJE TISOČLETJE S SREČO IN VESELJEM V SRCU. LEPO PRAZNOVANJE NOVEGA LETA. - Smo dinamično, razvijajoče se podjetje, ki ima 30 zaposlenih, po večini z visokošolsko izobrazbo. Podjetje vodi tim mladih in ambidoznih strokovnjakov. Med drugim izvajamo storitve s področja projektiranja in izvedbe objektov visoke gradnje in opreme interierjev. , ZAPOSLIMO GRADBENEGA TEHNIKA za delo v operativi ING. GRADBENIŠTVA pomočnik vodje projektov za inženiring Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo poleg primerne strokovne izobrazbe tudi strokovni izpit in organizacijske sposobnosti, so samostojni in ustvarjalni, znajo uporabljati računalnik in obvladajo tuje jezike. Zagotavljamo stimulativni osebni dohodek in nudimo možnost dodatnega izobraževanja ter napredovanje. Vabimo vas, da se nam pridružite in pošljete pismene prijave z dokazili o izobrazbi in opisom vaših delovnih izkušenj na naslov: PRO Delavska cesta 24 4208 Šenčur 064/418 180 \ RZISNIK&PERC e-mail: protim@rzisnik-perc.si, www.rzisnik-perc.si Stanislav Pečjak so na valjane testenine, ki se ne razkuhajo, zamrzovati so začeli tudi sveže testenine. V Pekarni Pečjak pri svojih izdelkih ohranjajo domač okus, njihova proizvodnja pa je usklajena z merili, ki veljajo v evropski živilsko predelovalni industriji. Ker bo delavnica v Trzinu kmalu postala pretesna, za leto 2001 že načrtujejo izgradnjo sodobne tovarne s 5 tisoč kvadratnimi metri povrine, ki bo tehnološko najsodobneje opremljena. Nekaj strojev bodo prenesli iz sedanje delavnice, ostali bodo novi. Delavcem bi rad omogočil takšne delovno pogoje, kot jih imajo v Evropi, da ne bodo več hodili v zamrzovalne tunele, skladišče pa bo računalniško vodeno in bo viličar sam odpeljal in pripeljal želeno blago. Če mi bo zdravje služilo, bom to naredil v naslednjih štirih letih, takrat pa bo čas, da se upokojim, pravi Stanislav Pečjak. • M. V. Center Brdo se seli na Bled Kranj, dec. - Prehod v leto 2000 bo prelomnega pomena za Center Brdo, ki bo s 1. januarjem začel poslovati na Bledu, slovesno ga bodo odprli v petek, 7. januarja. Center Brdo bo s 1. januarjem prihodnje leto začel poslovati vnovih prostorih na Bledu, kjer so obnovili dve vili. Naša najbolj znana, mednarodna managerska šola si bo ob tem nadela tudi novo ime, v slovenščini se bo imenovala IEDC -Poslovna šola Bled, v angleščini pa IEDC - Bled School of Management. Letos seje njihovih seminarjev udeležilo 1.600 managerjev, celotno število udeležencev od leta 1986 pa je doslej že 18.594. V začetku decembra je diplomirala deveta generacija študentov programa MBA in tovrstni študij je doslej uspešno zaključilo že 252 managerjev iz enaindvajsetih držav. Fotografska razstava Kranj, dec. - V prostorih Obrtne zbornice Slovenije je odprta priložnostna fotografska razstava, na kateri sodeluje trinajst članov njihove fotografske sekcije. Sekcija fotografov pri Obrtni zbornici Slovenije ima približno štiristo članov, te dni praznuje 15-letnico delovanja. Sekcija skrbi za ustrezno vključenost fotografov v Obrtno zbornico, ukvarja se s cenami storitev in s problemi šuš-marstva. Udeležujejo se razstav, strokovnih seminarjev in ekskurzij, s čimer skrbe za rast strokovne usposobljenosti. Doslej so gostili že vrsto domačih in tujih predavateljev, pripravili petnajst seminarjev z mednarodno udeležbo, dvanajst zimskih in štiri poletna srečanja fotografov doma in v tujini in dvanajst fotografskih razstav. Sodelovali so pri izdelavi nomenklature poklicev in v pripravah na mojstrske izpite, ki naj bi jih začeli izvajati prihodnje leto. Pripravljajo stalno potujočo fotografsko razstavo in cenik fotografskih storitev. IOKUS Založba Rokus, d.o.o. Grad Fužine, Studenec 2a p.p. 5191, 1001 Ljubljana, Slovenija telefon: 061 146 13 21 Predstavljamo Vam našo zadnjo izdajo knjige v letošnjem letu, tj. LEDENA GORA LULIE avtorice japonske princese Hisako Takamado Čudovite ilustracije izpod čopiča VVarabeja Aske in poučna zgodba, Vas bodo popeljale v svet Arktike in Antarktike, med dogodivščine in pustolovščine, ki jih na poti proti južnemu tečaju doživlja ledena gora Lulie. Japonska princesa Takamado je svetovno znana okoljevarstvenica, ki se za ohranitev neokrnjenega okolja bojuje tudi s pisanjem literature za otroke. Knjiga je izšla s pomočjo založbe Iceberg forum in Unicefa. V japonskem jeziku je knjigo izdala ugledna japonska založba Kodansha, v slovenski jezik pa jo je neposredno iz japonskega jezika prevedel Vladimir Kos, priznani slovenski pesnik, ki živi na Japonskem že petdeset let. Čigava elektrika je najdražja V Sloveniji elektrika, razen pri izjemah, ni predraga, čeprav jo je vlada pretekli teden podražila za dva odstotka. Elektrika se za gospodinjstva realno ni podražila. Vlada pa je zavestno odklonila kakršnokoli zvišanje cen elektrike za industrijo, saj je ta že na evropski ravni, z odprtjem trga pa se bodo cene še znižale, z njimi pa stroški poslovanja. In kdo v Sloveniji proizvaja najdražjo elektriko? Daleč najdražja je kilovatna ura iz plinske elektrarne Brestanica (nad 140 tolarjev), vendar je ta elektrarna namenjena zgolj za pokrivanje konic in za nadomeščanje v primeru izpada katere od elektrarn. Na drugem mestu je z okrog 20 tolarji za kilovatno uro trboveljska termoelektrarna, tretja pa je Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana s približno 17 tolarji za kilovatno uro. Termoelektrarna Šoštanj je z 12 tolarji za kilovatno uro elektrike približno na ravni hidroelektrarn na Savi in Soči. Krško pridobi kilovatno uro za 7 tolarjev, daleč najcenejše pa so Dravske elektrarne s približno tremi tolarji za kilovatno uro. Sicer pa se je poraba električne energije v Sloveniji povečala. K temu prispevajo tudi številne slovesnosti. Po zagotovilih dispečerjev s preskrbo v decembru ne bi smelo biti težav, saj so elektrarne dobro pripravljene na proizvodnjo načrtovanih količin električne energije. Prva posojila domačim podjetjem Program deviznega financiranja za majhna in srednje velika domača podjetja, ki gaje Slovenska izvozna družba (SID) pripravila v sodelovanju s frankfurtsko banko Kreditanstalt fur VViederaufbau, se že izvaja dva tedna. Prejeli so nekaj zahtevkov za devizna posojila za pripravo izvoza v skupni vrednosti približno dva milijona mark. Gre za gospodarske družbe s področja tekstilne industrije, transporta in proizvodnje igrač. Slovenska izvozna družba je doslej financirala izvozne posle v domači valuti, ta mesec pa je svojo ponudbo razširila še s financiranjem izvoznih poslov v tuji valuti. Devizno financiranje se izvaja preko 24 domačih poslovnih bank oziroma neposredno z izvozniki. Že januarja naj bi prejeli veliko več zahtevkov, ves denar pa naj bi porabili v prvi polovici prihodnjega leta. Cenejši bencin v Furlaniji Svet Evropske unije je ta mesec Italijo pooblastil, da sme v Furlaniji in Julijski Krajini tudi v prihodnjem letu uveljaviti nižje trošarine na bencin, kot so sicer v veljavi v Evropski uniji. Slovenska vlada naj bi Bruselj že zaprosila za posvetovanje o reševanju tega problema. Slovenija je zaradi nižjih trošarin in posledično nižjih cen bencina na italijanskih obmejnih območjih že večkrat izrazila nezadovoljstvo. V tokratnem pismu, ki gaje Ljubljana naslovila na komisarja za širitev Guentherja Verheugna, je slovenska vlada ocenila, da gre za kršenje pravil o konkurenci, državnih pomočeh in trgovini, ki jih določa evropski sporazum. • J.K. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ALPETOUR m.i"£i-i Wk\ Potovalna agencija, d.d. MjmTjmW»WJ'r Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj objavlja TARIFO ZA PREVOZ POTNIKOV V LINIJSKEM CESTNEM PROMETU RAZDALJA CENA RAZDALJA CENA v km v SIT v km v SIT do 5 220,00 76-80 1.230,00 6-10 250,00 81 -85 1.290,00 11 - 15 300,00 86-90 1.360,00 16-20 •380,00 91 -95 1.480,00 21 -25 420,00 96-100 1.520,00 26-30 510,00 101 - 105 1.610,00 31 -35 590,00 106-110 1.660,00 36-40 700,00 111 - 115 1.740,00 41 -45 780,00 116-120 1.830,00 46-50 840,00 121 - 125 1.900,00 51 - 55 900,00 126- 130 1.930,00 56-60 980,00 131 - 135 1.970,00 61 -65 1.040,00 136-140 2.050,00 66-70 1.100,00 141 - 145 2.120,00 71 - 75 1.170,00 146 - 150 2.200,00 Za linije daljše od 151 km, se obračunava na vsakih 10 km še 170,00 SIT. A. DOPLAČILO ZA DIREKTNE IN HITRE LINIJE RAZDALJE DIREKTNE LINIJE HITRE LINIJE V KM V SIT V SIT do 150 230,00 220,00 151 - 250 260,00 230,00 nad 250 340,00 260,00 B. PLAČILO ZA PRTLJAGO POTNIŠKA PRTLJAGA NESPREMLJANA PRTLJAGA CENA V SIT RAZDALJA V KM CENA V SIT 220,00 do 100 430,00 nad 100 530,00 C. DODATKI: => na makadamskih cenah 30 % «=> na vzpone preko 6 % 15 % na cestišče, ožje od 5,5 m 15 % Tarifa velja in se uporablja od 10. januarja 2000 dalje. Kranj, 30. december 1999 Stečaji Kranj, dec/- Sodišče je začelo stečajni postopek za kranjsko Tehtnico in jeseniško Vatrostalno. Okrožno sodišče v Kranju je 13. decembra začelo stečajni postopek za podjetje za popravilo in izdelavo precizne mehanike in elektronike Tehtnica, p.o. Kranj. Za stečajnega upravitelja je bil določen Mihael Savnik iz Kranja. Upniki lahko svoje terjatve stečajnemu senatu prijavijo v dveh mesecih po objavi stečaja. Narok za preizkus terjatev bo 4. aprila prihodnje leto. Kranjsko Okrožno sodišče je 16. decemrba začelo stečajni postopek tudi za podjetje za izgradnjo, remontiranje, vzdrževanje industrijskih peči, toplotnih agregatov, industrijskih dimnikov in drugih objektov visokogradnje Vatrostalna, d.o.o. Jesenice. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Franca Sladica iz Ljubljane. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo v dveh mesecih po oklicu stečaja, narok za preizkus terjatev bo 31. marca prihodnje leto. Tudi devizni računi za mlade Kranj, dec. - Gorenjska banka je uvedla tudi brezplačne devizne račune za učence, dijake in študente. Gorenjska banka je uvedla dodatne ugodnosti za mlade stranke, saj je že doslej učencem, dijakom in študentom zastonj vodila gotovinske in tekoče račune, poslej to velja tudi za njihove devizne račune. Ugodnost velja za mlajše od 26 let, svoj status pa lahko dokažejo s potrdilom o šolanju za tekoče šolsko leto. Za naslednja leta bodo morali potrdila predložiti najkasneje do 15. oktobra. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE objavlja POPRAVEK REZULTATOV 20. AVKCIJE TRIMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC in 2. AVKCIJE ŠESTMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC ki je bila v torek, 28. 12. 1999, v času od 13.30 do 14.00 ure. Zaradi nepravilnega vnosa podatkov je prišlo do pomote pri navedbi številke ponujenih lotov investitorjev. Pravilni tekst se glasi: "Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 38.721 lotov naročil investitorjev." "Na avkciji šestmesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 33.160 lotov naročil investitorjev." MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA Poslovna pričakovanja v prvem polletju 2000 Prvo polletje ne bo tako bleščeče Kranj, dec. - Trenutni poslovni položaj je dober, prvo polletje prihodnjega leta pa ne bo tako bleščeče, kot je sprva kazalo. V primerjavi z jesenskimi meseci je potemtakem optimizem gospodarstvenikov nekoliko manjši, pravijo v Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Četrtletne ankete GZS so letos največji optimizem kazale septembra, mesečne ankete Statističnega urada pa oktobra. Poslovna pričakovanja, ki so jih industrijski in trgovski direktorji izrazili v minulih decembrskih dneh, niso več tako optimistična kot na pragu jeseni, še vedno pa so pozitivna. Iz trgovskih podjetij te dni poročajo o razmeroma ugodnem poslovnem položaju, prav nobena trgovska družba svojega položaja ni slabo ocenila, kar pomeni, da kar pridno kupujemo v prazničnem decembru. Kar tri četrtine trgovskih družb svoj položaj ocenjuje kot razmeroma zadovoljiv, dobra četrtina pa je zelo zadovoljnih. V industriji osem odstotkov podjetij svoj položaj ocenjuje kot slab, 63 odstotkov jih pravi, da je njihov položaj zadovoljiv, približno četrtina pa je s svojim položajem zadovoljnih. Optimizem pa zbuja ocena, da prav nihče od tistih, ki so v industriji svoj položaj ocenili kot slab, ne pričakuje nadaljnjega poslabšanja. Med tistimi, -ki so trenutno zadovoljni s svojim položajem, poslabšanje pa pričakujejo v prvem polletju prihodnjega leta, so predvsem podjetja živilsko predelovalne in grafične inudstrije. Nad tržnimi možnostmi v prvi polovici prihodnjega leta so zaksrbljeni tudi nekateri izvozniki. Na splošno v prvem polletju prihodnjega leta poslabšanje poslovnega položaj pričakuje 13 odstotkov podjetij v industriji in tretjina trgovskih podjetij, izboljšanje pa štiri desetine industrijskih podjetij in petina trgovskih. Primerjava s podobnimi anketami na začetku letošnjega leta kažejo, da so poslovna pričakovanja nekoliko ohlajena in previdnejša. Previdna poslovna pričakovanju odražajo tudi trimesečne poslovne napovedi. Glede rasti proizvodnje, izvoza in naročil za prve tri mesece prihodnega leta so pričakovanja polovico slabša kot pred tremi meseci, pričakovana je sicer rast, vendar nekoliko manjša kot v zadnjem času. Pričakovati je moč tudi zasuk o pri zaposlovanju, saj v industriji precej podjetij najav-lja zmanjšanje števila zaposlenih. Spodbudne pa so kratkoročne naložbene napovedi, tako v industriji kot v trgovini. Izboljšala seje tudi ocena dostopnosti bančnih posojil med podjetji. Tudi likvidnostna pričakovanja so boljša kot v preteklih razdobjih. Znova se vrača tudi več napovedi o zniževanju prodajnih cen, zlasti v industriji. V podjetjih očitno računajo na zaostrovanje konkurenčnih razmer. GORENJSKA ONLINE: vvvvvv.media-art.si Gorenjska borzno posredniška družba da\ Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost strokovnost donosnost CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE? Kaj? Kako? Zakaj? Glasov portfelj! Konec julija smo oblikovali Glasova portfelja, enega bolj rizičnega, sestavljenega iz delnic, drugega pa manj rizičnega, za investitorje, ki s svojimi prihranki ne želijo tvegati. Konec leta, ko je čas bilanc in obračunov, si oglejmo, koliko smo zaslužili z nakupom, ki smo ga predlagali. Investirali smo 1 mio sit v naslednje vrednostne papirje: Vrsta vred. papirja Št. lotov Nakupni tečaj Znesek nakupa Struktura Telekom, serija B 10 27.000,00 270.000,00 27,00 Žito, serija B 10 13.500,00 135.000,00 13,50 Sava Kranj 10 14.000,00 140.000,00 14,00 Gorenje, serija B 100 1.750,00 175.000,00 17,50 Pomurski sklad 2 400 228,00 91.200,00 9,12 Atena 2 400 358,00 143.200,00 14,32 Nacionalna fin. družba 1 115 353,00 40.600,00 4,06 Stroški 5.000,00 1.000.000,00 0,50 100,00 Do konca leta se je spremenila nominalna vrednost delnicam Atena 2, Pomurski sklad 2 in Nacionalna finančna družba 1, in sicer imamo sedaj 10 x več delnic z nominalno vrednostjo 100,00 sit (prej 1.000,00 sit). Na dan 30.12.1999 pa imamo (po tržnih cenah) naslednje stanje: Vrsta vred. papirja Št. lotov Nakupni tečaj Znesek nakupa Struktura Telekom, serija B 10 32.800,00 328.000,00 26,04 Žito, serija B 10 16.000,00 160.000,00 12,70 Sava Kranj 10 15.500,00 155.000,00 12,31 Gorenje, serija B 100 2.150,00 215.000,00 17,07 Pomurski skald 2 4000 36,59 146.360,00 11,62 Atena 2 4000 53,61 214.440,00 17,03 Nacionalna fin. družba 1 1150 80,88 40.600,00 3,22 1.259.400,00 100,00 Realizirali smo 25,94 % donos v pol leta, kar je vsekakor zavidanja vredno. Preračunano na letni nivo je donos več kot 50 % nominalni donos. Za konec: Če niste investirali v glasov portfelj, vam je lahko žal. Mogoče pa se boste za to odločili v letu 2000. Vprašanja v zvezi z naslovno temo lahko pošljete po pošti, na naslov Gorenjske borzno posredniške družbe, Koroška c. 33, 4000 Kranj. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu številka 064/380-10-40 in 380-100 in z veseljem vam bomo svetovali. Ani Klemenčič, borzna posrednica &ULIMJJ& VHLUtJS lULAR KRA.NI, 29.12.1999 naktpfi l/prodajni \ tkjiu j n&ipu/proddJTU MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 1TL A BANKAH,: SCroru, ieseritte)" 101,20 101,90 14,35 1 4,48 10,20 10,29 [ROS (Ston Moyi) Kranj NE POSLUJE VEC GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,09 101,85 14,34 1 4,48 10,19 H),29 HRANILNICA ION. dd Kranj 101,40 101,80 14,46 10,20 10,28 ll3MfMuLjyb|anu 101,65 101,90 14,38 1 4,43 10,25 10,28 HRAMRO/0 Miw< 101,./'/ 101 93 14,42 1 4.48 10,23 1 0,28 IURP tesenire 101,50 101,95 14,3/ 1 4,4/ 10,20 10,28 HIRIKA Krut i| 101,50 io9,oo 14.. 3/ 1 4.48 10,17 10,29 101,70 109,00 14,39 14,47: 10,22 10,28 iNVISi Skolju Loko 101,60 101,99 1 4,38 t 4 44 10,23 10,33 KRTOVA BAMCA tmi,k toka 101 ,.00 101,90 14,36 1 1,48 10,20 10,29 LtMA Kroni 101,60 101,90 14,39 1 4,4 7 10,22 10,28 VCJtKS BANK HUD. BANKAcitLli, 101,05 101,80 14,33 14,50 10,19 10,33 NI ROS (Šk. Lakti, kio) 101,50 102,00 14,35 1 4,43 10,20 10.28 NCMUBfe«. te^fe^aiAi 101,16 101,87 14,37 14,47 10,21 10,28 R0B50N Mci;(jK 101,45 101,95 14,38 1 4,48 10,22 10,28 PBS dti. (na vseh poŠtah) 101,30 101,85 13,4? 14,42 : 9,68 10,28 PRIMLIS Meovode 101,30 101,98 1 4,33 1 4,4 8 10,18 10,29 PUBUKUM bubljara 101,50 101,94 14,35 1 4,43 10,22 10,28 LU H LIKU M Kamnik 101,50 102,10 14,35 1 4,46 10,20 10,98 SHPSIov. Itraii m pas. Kranj 101,50 102,00 14,3? 14,4? 10,20 10,30 SK13 (Kroni, Rudovljiai, Šk. loko) SfOVENIlAllJRJSTBoh. Bistrico i 0( »,90 100,89 1 01,90 1 4,31 14,34 14.51 10,1 / 10,31 - 10,19 SLOVINLIAIlJRISI Jesenice 101,55 101.95 14,3/ 1 4,4 / 10,90 10,28 $7X8 Blag. mesto Ari 101,00 101,85 14,35 14,45 10,19 10,29 SUM Kroni 362-600 TAl ON &arja Loka 101,70 102,00 14,35 14,47 10,20 10,29 ILNIOURSDom/ule \m Bled 101,30 101,35 102.30 101.85 1 4,30 1 4,45 10, Ki 1Q,3? 14.30 1 4.49 10.16 10.27 1R0PICAL Kamnik Bukovink NI PODATKOV VVILfAN Jesenke supamrafal UNION 862-696 VVII.IAN Kranj 360-260 VVlllAN Radovljica, Grajski dvor VVII.IAN fržič 704-049 {8J|.13Ji, 13.45h-18.nl 563-816 POVPREČNI TEČAJ 101,32 101,94 14,32 14,46 10,18 10,28 Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. ftnJčitl*.- za tecajiiico rtarn sporočajo menjalnice, ki si pndižujejo pravico dnevnili sprememb rrevjdlriišldh tečajev glede na ponudbo in povpiasevanje po tujin valu tal v pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih nicah objavljamo njihove telefonske številke* na katerih ko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Banke jutri zaprte Kranj, dec. - Vse banke bodo jutri, 31. decembra zaprte, prav tako na poštah ne opravljajo plačilnega prometa v državi in s tujino, saj se vse ustanove pripravljajo na prehod v leto 2000. Če bankomati ne bodo delovali, bo Gorenjska banka poslovalnice na sedežih svojih enot odprla v nedeljo. Državni zbor je z zakonom plačilni promet v državi in s tujino 31. decembra ustavil in tako vsem finančnim ustanovam omogočil nemoten prehod v leto 2000. S tem se bodo izognile morebitnim zapletom, ki bi bili na finančnem področju posebej občutljivi. Iz Gorenjske banke so sporočili, da so se na prehod dobro pripravili, lastno računalniško podporo, ki v celoti uporablja osem-mestne datume, so že v živo testirali in problemov ni bilo. Uporabljajo tudi računalniško podporo NLB, za bankomate in za plačilne kartice Activa-Euro-card/Mastercard, zanjo imajo pismena zagotovila, da je prav tako pripravljena na prehod. Banke bodo seveda zaprte tudi v soboto in nedeljo, uporabljali boste lahko bankomate in plačilne kartice, posebne ekipe Gorenjske banke bodo skrbele, da bo na bankomatih vselej dovolj gotovine. Pripravili so se tudi na morebitni izpad bankomatne mreže. V tem primeru bodo v nedeljo, 2. januarja, od 10. do 14. ure odprli ekspoziture na sedežih poslovnih enot v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škof j i Loki, Tržiču in ekspoziture v Bohinjski Bistrici, Kranjski Gori, Železnikih in Žireh. V primeru dolgotrajnega izpada električne energije bodo v Gorenjski banki poslovalnice v ponedeljek, 3. januarja, kljub temu odprli. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE 1 PE Krartf, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, vvww.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 Novost v Iskra Mehanizmi -prikazovalniki Biled Prejšnji teden je podjetje Iskra Mehanizmi, d.d., z Upnice na stavbi Zavarovalnice Triglav v Kranju postavilo informacijski prikazovalnik, ki je nekaj novega pri nas. Prikazovalnik med ostalimi informacijami prikazuje tudi podatke o točnem času in zunanji temperaturi, v teh prednovoletnih dneh pa tudi novoletno voščilo in odštevanje do leta 2000 Kot poudarja direktor PE Mehanizmi Branko Suhadolnik, so dolgoročna programska usmeritev podjetja Iskra Mehanizmi tudi prikazovalniki Biled, ki so namenjeni prikazu različnih informacij v notranji in predvsem zunanji uporabi. Posebnost sistema je v tem, da prikazovalnik v temi ne potrebuje dodatne osvetlitve, kar omogočajo vgrajene led diode, ki razsvetljujejo posamezne točke prikazovalnika. Poleg dobre vidljivosti pa je odlika prikazovalnika tudi zelo majhna poraba energije in nemoteno delovanje v zahtevnih klimatskih pogojih. Prikazovalniki so plod lastnega znanja strokovnjakov podjetja Iskra Mehanizmi, ki so ga pridobili ob dolgoletnem sodelovanju s tujim partnerjem. Razen na stavbah se prikazovalniki Biled lahko uporabljajo tudi na različnih prometnih sredstvih, denimo avtobusih, vlakih, pa tudi na postajališčih, letališčih, v lukah... Pri LPP v Ljubljani že vozi avtobus z vgrajenim sistemom Biled, pa tudi novi vlaki, izdelani za Slovenske železnice v Siemensu, bodo opremljeni s prikazovalniki Biled. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Novosti v organiziranosti kmetijstva Pomembne naloge nove Agencije Ljubljana, 30. decembra - Za uresničevanje kmetijske zakonodaje zahteva Evropska unija ustanovitev nekaterih novih institucij. Za vodenje kmetijske politike in za uresničevanje zakonodaje bo zadolženo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo, ko bomo člani, sodelovalo tudi z ustreznimi organi in komisijo Evropske unije. Vendar bo ministrstvo pri vodenju kmetijske politike postopoma nekatere naloge zgubljalo. Najkasneje do konca leta 2002 jih bo morala prevzeti Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nova ustanova že nastaja in se usposablja tudi za prevzem nalog plačilne agencije. Odgovorna bo za izvajanje nalog v okviru skupnih tržnih ureditev in ukrepov razvoja podeželja ter gozdarstva. Za uresničevanje dela nalog na področju zunanje trgovine se bo najkasneje do konca leta 2002 kadrovsko usposobila in dodatno tehnično opremila tudi carinska uprava Republike Slovenije. Do tega časa bo, skladno z zahtevami Bruslja, začel delovati kadrovsko okrepljen in strokovno okrepljen Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo kot organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za področje politike kakovosti bo dobil nekatere nove naloge Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Do konca junija leta 2001 pa bo Slovenija ustanovila Službo za mrežo knjigovodskih podatkov v kmetijstvu. Okrepljene, z dodatnimi nalogami, bodo delovale tudi Veterinarska uprava Republike Slovenije, Služba za identifikacijo in registracijo živali ter Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin. Za izvajanje usklajene zakonodaje bo Republika Slovenija najkasneje do konca leta 2000 vzpostavila in usposobila Upravo Republike Slovence za varstvo rastlin in semenarstvo. • J. Košnjek Predavanje v Škofji Loki Plodnostne motaje govedi Škofja Loka, 30. decembra - Kmetijska svetovalna služba, enota Škofja loka, in KGZ Škofja loka vabita vse rejce krav z območja zadružne enote Škofja Loka na strokovno predavanje Motnje pojatvenega ciklusa in bolezni poporodnega obdobja. Predavanje bo v četrtek, 6. januarja 2000, ob 9. url v sejni sobi KGZ Škofja Loka, Spodnji trg 29 (nad zadružno trgovino). Predaval bo priznani strokovnjak dr. vet. mag Ivan Ambrožič iz Veterinarskega zavoda Slovenije. Plodnostne motnje še vedno povzročajo rejcem precej težav. Ta problematika je enako pomembna za proizvajalce mleka kot za rejce krav dojilj. • J.K. Koristen nasvet Najprimernejša obdavčitev Kranj, 30. decembra - Mnogi sprašujejo, kako je s turizmom na kmetiji in vodenjem poslovnih knjig. V rubriki Kmečkega glasa Ekonomika odgovarjajo na to vpreašanje. Takole so zapisali: "Da se lažje odločimo za najprimernejši sistem vodenja poslovnih knjig za davčne potrebe na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo, kamor spada tudi turistična dejavnost, moramo vedeti, da zapademo v obdavčitev po zakonu o dohodnini. Dohodki iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so torej obdavčeni po zakonu o dohodnini. Po tem zakonu se davčna osnova zasebnikov (nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) ugotavlja tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki (stroški) ter davčne olajšave. S tako ugotovljeno osnovo vstopa zasebnik (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji) v dohodninsko obdavčitev. Takšen način obdavčitve se imenuje obdavčitev z dejanskim upoštevanjem prihodkov in odhodkov. To pomeni, da je treba izstavljati račune za opravljen promet blaga in storitev. Za uveljavljanje stroškov je treba zahtevati od dobaviteljev račun. Uporabo kmetijskih pridelkov, polizdelkov in izdelkov, ki jih pridelamo v okviru svoje kmetijske dejavnosti, je prav tako treba finančno ovrednotiti in vključiti med stroške poslovanja." Svetovalec nadalje pravi, da imamo pri tem sistemu dve možnosti vodenja poslovnih knjig: po sistemu enostavnega knjigovodstva in po sistemu dostavnega knjigovodstva. • J.K. Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! VETERINARSKA AMBULANTA MEDJA vas obvešča, da bo po novoletnih praznikih svojo ponudbo razširila s TRGOVINO PR' TOMAŽOVC v Bohinjski Češnjici. Ponudili vam bomo široko izbiro hrane in druge opreme za male živali, kmetovalci pa se bodo lahko oskrbeli s prehrambenimi dodatki za živino ter z zdravili in pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ki so v prosti prodaji. Poslovali bomo od 9. do 12. ter od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Telefon: 723-757, 746-070, 746-071. Obenem bi se vam radi zahvalili za dosedanje razumevanje in vam zaželeli zdravo, uspešno in srečno leto 2000. Primož, Mojca in Katja Kmetijski minister Ciril Smrkolj ob "kmetijskem" zaključku leta Kmet je močan z močno zadrugo In zbornico "Jaz sem prepričan, da bo tudi novo leto, ki prihaja, polno novih izzivov, novih problemov. Za kmetijstvo sploh radi rečejo: zanj je stalno nekaj problem. Res je. Če je preveliko tele, je narobe, če je premajhno, je narobe," je dejal med drugim na Štefanovo gorenjskim kmetom njihov minister. "Težave seveda bomo in upam, da uspešno, reševali. Prepričan sem, da ne bo nobenih posebnih mlečnih in drugačnih kriz, ki jih nekateri radi napovedujejo. Seveda pa bodo krize, če sami ne bomo zraven sodelovali, če se ne bomo pogajali. Če pa bo kmet s svojo zadrugo, z zadružnim sistemom, in s svojimi predstavniki, upam, da naslednje leto z zbornico, tudi s svojo občino, zahteval tisto, kar mu gre, potem ne more biti posebnih kriz. Če sledite evropski politiki, potem je ta morala lani in letos poklekniti pred kmečkim lobijem. Politika ni pokleknila zato, ker bi bil lobi res močan, ampak zato, ker je ta kmečki lobi upravičeno zahteval, da ne prihaja do znižanja cen mleka v okviru Agende 2000. Do leta 2006 ne bo sprememb v tem delu. Tudi cene drugih kmetijskih pridelkov bodo večinoma ostale na sedanji ravni oziroma se bodo cene postopoma in minimalno zniževale. Države pa bodo zaradi velikega pomena kmetijstva krile to razliko. Slovenska politika je dolžna slediti tem trendom, zato bo v tisočletju, ki prihaja, pomembna predvsem dobra organizacija. Prilagoditi se bomo morali predpisom, ki jih zahteva Evropa." Govoril je tudi o problematiki veterine oziroma grožnji Evropske unije, da bo prepovedala uvoz našega rdečega mesa v države petnajsterice. "Ko sem stvari dosti od blizu spremljal, ko sem se septembra sestal s temi inšpektorji, nisem spoznal nič nenavadnega. Malo nenavadno je bilo, da so nas tako ttiočno zagrabili. Vendar se je to zgodilo v trenutku, ko je v Evropski uniji nastopila neka nova odločnejša politika s Prodijem na čelu. Vendar smo uspeli v relativno kratkem času sanirati stvari. Vendar se je dokazalo, da je na tem izpitu predvsem padla stroka, ne politika. Stroka je trdila, da so tisti ukrepi, ki sem jih predlagal, preveliki in da Evropa kaj takega sploh ne zahteva. Inšpektorji pa so nam jasno povedali, da bi embargo začel januarja veljati, če ne bi ukrepali. Tako pa je sedaj veterinarskemu odboru predlagano, da se embargo zoper Slovenijo ne začne uresničevati. Vedeti je treba, da imamo relativno stroge partnerje, ki vedo, kaj hočejo in zahtevajo spoštovanje predpisov." Januarja bo sprejet državni proračun in kmetijstvo naj bi imelo v njem pomembno mesto. Minister Ciril Smrkolj pravi o tem takole: "V okviru dopolnil k proračunu so predlogi, da bi kmetijstvu vzeli kar 9 milijard ali pa bi mu dobro milijardo še dodali. Dosedanja razprava, tudi v odborih, kaže, da bo kmetijstvu namenjenih 43 milijard tolarjev, 3,5 milijarde pa naj bi dobili od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Skupno naj bi imeli 46,5 milijarde tolarjev. Ta znesek bi pomenil močno okrepitev podpor kmetijstvu in razvoju podeželja ter ukrepom na področju gozdarstva, veterinarskega in fitosanitarnega. nadzora. Skozi program Sapard bo potekala podpora prestrukturiranju agroživilske industrije, pomoč mladim kmetom in programom razvoja podeželja." V državnih proračunih je bilo pretekla leta malo denarja. V letih od 1992 do 1996 se Minister Smerkolj prihaja pogosto na Gorenjsko. Na sliki: obisk pri Podmlačanu na Jarčjem brdu. je odstotek bruto domačega proizvoda, namenjenega kmetijstvu, znižal z 0,75 na 0,66 odstotka. Z vstopom Slovenske ljudske stranke v vlado se je delež začel dvigovati in prihodnje leto naj bi dosegel 1,2 odstotka BDP. To kaže na rastoče razumevanje vlade za pro-. bleme kmetijstva in podeželja. To področje mora biti ustrezno proračunsko podprto, zlasti v procesu vključevanja v Evropsko unijo, pravi minister Ciril Smrkolj. V naslednjih letih se mora proračunska podpora še povečati, če želimo speljati ustrezno raven zaščite slovenskega kmetijstva in podeželja ter uveljaviti ukrepe, enakovredne evropski kmetijski politiki. Evropska unija namenja trenutno kmetijstvu 1,45 odstotka BDP. Novinarji so ministra tudi vprašali, kakšen bo v Sloveniji vpliv začetka veljavnosti protokola številka 6 sporazuma s Cefto. Protokol bo začel veljati 1. januarja. "Vlada je sprejela jasen sklep Če bi uvoz kmetijsko živilskih izdelkov in živali iz držav podpisnic sporazuma Cefta pomenil resno grožnjo našemu trgu, bo vlada skladno s sporazumom uvedla ustrezne zaščitne ukrepe. V tem trenutku se že pripravlja predlog uredbe za uveljavitev zaščitnega ukrepa na področju uvoza prašičjega mesa. Po zadnjih podatkih prihaja do povečanega uvoza živih prašičev. Država bo zaščitila domačo rejo. Ukrep utegne biti sprejet še pred novim letom," je povedal minister. Novinarjem je dejal, da v prihodnjem letu računa na začetek delovanja Kmetijsko gozdarske zbornice. Priprave na volitve v zbornico so se že začele. Zbornica bo resen in kakovosten partner v pogajanjih z ministrom in vlado. Dohodkovni položaj kmetov in kmetijstva se prihodnje leto ne sme poslabšati. Po ministrovem mnenju je treba doseči ustrezno raven zaščite tudi za male kmete. • J. Košnjek Aktualno Davek od kmetijstva Plačilo davka od dohodka iz kmetijstva, obračunanega na podlagi katastrskega dohodka, za zemljišča v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V tem času prejemajo zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč odločbe za plačilo davka od dohodka od kmetijstva, obračunanega na podlagi KD. Podlaga za obračun je v 23. členu Zakona o dohodnini. Za obračun se upošteva kultura in razred zemljišča, ki jo vodi kataster. V precejšnji meri se pojavljajo primeri, da stanje v katastru ni ažurirano, zato davek ne ustreza dejanskemu stanju. 1. Zakupniki, ki se ne strinjajo z obračunom davka od najetih zemljišč, naj v zakonitem roku (15 dni od prejema odločbe) vložijo pritožbo pri DURS, Glavni urad v Ljubljani. Le na ta način si bodo omogočili ponovno preveritev postopka. V pritožbi naj opredelijo dejansko stanje kultur najetih zemljišč, priložijo pa naj tudi zakupno pogodbo, če je v njej že napisana dejanska katastrska kultura. 2. Zakupniki, ki se ne strinjajo z obračunom davka oz. želijo uskladiti stanje najetih zemljišč v naravi s stanjem v katastru, morajo podati vlogo za uskladitev na izpostavi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer imajo sklenjeno zakupno zemljiškega katastra, kot to določa Zakon pogodbo. Sklad bo na pristojni Geodetski upravi začel postopek uskladitve stanja, na strošek sklada. 3. Zakupne pogodbe med zakupnikom in skladom so vpisane v centralni bazi o o kmetijskih zemljiščih, Zakon o dohodnini in Zakon o DDV Podatki služijo za obračun davka, vpisani pa so bili tja zaradi oprostitve plačila DDV za zakupnino zemljišč. Prašičjereja je pomembna Kranj, 30. decembra - Prašičjereja je v Sloveniji pomembna kmetijska panoga. Leta 1997 je znašala proizvodnja 54.500 ton mesa, od tega ga je bilo z zakolom v klavnicah pridobljenega 35.900 ton. Za Slovenijo sta značilna dva povsem različna tipa prašičjereje: 8 velikih farm (podjetij) na eni strani in razdrobljena reja na družinskih kmetijah na drugi strani. Na prašičjerejskih farmah je proizvodnja visoko specializirana in koncentrirana. Slovenija je neto uvoznik prašičjega mesa. Stopnja samooskrbe je okrog 70 odstotkov. Slovenija uvaža največ prašičjega mesa in prašičev iz držav, čla- nic Cefte, izvaža pa predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je poraba svinjskega mesa na prebivalca sorazmerno visoka, saj znaša kar 39,4 kilograma. V Sloveniji je 32 registriranih klavnic za zakol prašičev, od katerih imajo 4 certifikat Evropske unije. Le dve klavnici zakoljeta več kot 1000 prašičev tedensko. Klavnic, v katerih zakoljejo tedensko manj od 200 prašičev, je v Sloveniji 19. Slovenija postopoma uveljavlja skupno evropsko ureditev za prašičje meso. Pri prašičjereji bo popolna tržna ureditev uvedena do konca leta 2002. • J.K. TEST: PEUGEOT 406 ST 2.0 HDI ELEGANCA S TRADICIJO Nekatere avtomobilske tovarne so pri dizelskih motorjih v zadnjih letih dosegle velik, skoraj revolucionaren napredek. Zato ne preseneča dejstvo, da se število avtomobilov, ki imajo v nosu dizelske pogonske stroje iz leta v leto povečuje, odločujoči dejavniki pa so predvsem motorne zmogljivosti, poraba goriva in vzdržljivost. Novejša generacije teh motorjev pravzaprav pristajajo vsem avtomobilskim razredom; od mestnih malčkov do srednjeraz-rednih limuzin in enoprostor-cev in najbrž ni več daleč čas, ko bodo vgrajeni tudi v športne avtomobile. Francoski Peugeot Peugeot 406 je značilno francosko eleganten in udoben avtomobil; s prenovo je dobil nekaj manjših oblikovnih sprememb. Pregledna in lepo oblikovana armaturna V limuzinskem zadku je prostoren prtljažnik plošča, z manjšimi lepotnimi napakami. z dovolj veliko odprtino. je svojo novo generacijo turbo-dizelskih motorjev, ki nosijo oznako HDi, najprej vsadil v model 406. Ta avtomobil je, kdo bi si mislil, star že štiri leta, a se mu starost prav nič ne pozna, vseeno pa so se pri Peugeotu odločili za manjšo oblikovno prenovo. +++motorne zmogljivosti ++udobje +zanesljivo podvozje / — premalo natančen menjalnik —spoji na armaturni plošči -neokretnost Nov pogled: večji žarometi s prosojnim steklom in mrežasta maska hladilnika. Osvežitev je peugeotu 406 prinesla nove žaromete s prosojnim steklom, ki se zajedajo v masko hladilnika, rahlo preoblikovane zadnje luči in še nekaj drugih malenkosti. Tako avtomobil ohranja sloves prostorne limuzine z značilnim francoskim udobjem. Potniška kabina je prostorna in v tem avtomobilu se dobro počutijo potniki spredaj in zadaj, poleg tega pa je v zadku še družinsko prostoren in temeljito obdelan prtljažnik, pri katerem sta moteča samo nosilca vrat, ki odvzameta kakšen liter prostornine. Tudi po armaturni plošči, ki s prenovo ni bila deležna večjih sprememb, bi se dalo slutiti, da je s prihodom modela 406, pri peugeotu zavel nov veter. Zanjo so značilni elegantna oblika, pregledni merilniki in tudi nekaj manj zvenečih posebnosti. na primer stikalo troblje v obvo-lanski ročici in premalo natančni spoji plastike. Toda splošen vtis se s tem ne pokvari, saj kakovost notranjih oblog in sedežnih prevlek ter dobra zvočna izoliranost kabine, dajejo videz dobro izdelanega avtomobila. Posebej dober izdelek pa je v tem primeru motor, 2,0-litrski turbodizelski štirivaljnik. To je zelo sodoben motor z neposrednim vbrizgom goriva preko skupnega voda, ki mu zagotavlja zelo dober navor pri nizkih vrtljajih in dovolj moči za hitro pospeševanje. Motor je izjemno prožen in kot nalašč pisan na kožo voznikom, ki se jim ne ljubi ves čas segati po prestavni ročici ali na to celo preprosto pozabijo. Žal menjalnik ne dosega kakovosti motorja; gibi prestavne ročice so še vedno MALOPRODAJNA CENA z vključenim DDV in D M V: 3.890.000 SIT (Peugeot, d.o.o., Ljubljana) Skupaj kar 3.305 glasovnic za Gorenjski avto leta 2000 Zmagovalec je Ford Focus! Po skoraj enomesečnem glasovanju za Gorenjski avto leta 2000, ki je potekalo v Gorenjskem glasu in v avtomobilistični oddaji Od svečke do volana na Radiu Sora, smo včeraj v našem uredništvu prešteli še zadnje pravočasno prispele glasovnice. S tem smo med skupaj 24 avtomobili tudi dobili tistega, ki bo eno leto nosil zveneč naslov. Skupaj je v obe uredništvi od začetka izbora do torka, 28. decembra, prispelo kar 3.305 glasovnic (3.165 v Gorenjskem glasu in 140 na Radiu Sora), kar je tudi nov rekord našega izbora, lani jih je bilo namreč 2.182. Največ simpatij ste bralci in poslušalci namenili fordu focusu, ki je potrdil svojo zmago kar z 969 glasovi, to pa hkrati pomeni, doslej najbolj prepričljivo zmago v našem izboru. Naj spomnimo, ford focus je z odločitvijo žirije 56 avtomobilističnih novinarjev »iz 21 evropskih držav, konec lanskega leta postal tudi Evropski avto leta 1999. Drugo mesto si je v našem izboru nekoliko presenetljivo priboril rover 75, za katerega je prispelo 337 glasov, na tretje mesto pa ste uvrstili volksvvagen beetle. Le za nekaj glasov je tretje mesto izgubil mercedes-benz CL s skupaj 251 zbranimi glasovi, peto mesto pa je pripadlo oplu zafiri z 217 zbranimi glasovi. Zmagovalca smo torej dobili, potrebno ga bo še ustoličiti. To se bo zgodilo predvidoma ob koncu januarja na zaključni prireditvi, kjer bomo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali tudi več kot 50 nagrad. Ob koncu glasovanja seveda hvala vsem, ki ste sodelovali v naši akciji in se priporočamo tudi za nadaljnje sodelovanje. predolgi in premalo natančni, zlasti za voznike, ki radi vozijo bolj dinamično. Zato pa se motor odkupi še na druge načine, na primer z izredno mirnim in tihim tekom, ki bi mu lahko prisluhnili tudi pri doslej vodilni nemški konkurenci. K dobremu vozniškemu občutku veliko pripomore tudi podvozje. Vzmetenje je navidezno precej trdo, vendar odlično požira grbine in je v prvi vrsti naravnano k udobju. Peugeot 406 z lego na cesti nima težav, obnaša se po zakonitostih avtomobilov s prednjim pogonom, vendar nekoliko težji motor v nosu ne vpliva na vožnjo skozi ovinke. Peugeotov srednjerazredni lev z oznako 406 je z vsemi ali vsaj veliko večino svojih lastnosti zelo soliden avtomobil, ki ima nenazadnje dobre možnosti za dolgo vztrajanje med številnimi in močnimi tekmeci. Avtohiša Kavčič d.o.o. PEUGEOT Milje 45,4212 Visoko, tel.: 064 43 80 30 j^^fe. j^^h j^^L *&Ju j^j^b jd&sJb. ^*W^y <^^^^y ^1^^^ ^^^^J- Spi AVTOKADtVEC *fe Šenčur, tel.:064/418-000 SREČNO, ZDKAVO M USPEHOV P0)JN0 NOVO • dd KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER NAGRAJUJE SVOJE KUPCE DRAŽBA STOLETJA • TVVINGO cenejši za 100.000,00 SIT • CLIO cenejši za 120.000.00 SIT • MEGANE cenejši od 150.000,00 do 180.000,00 SIT • KAN G OO cenejši za 120.000,00 SIT • LAGUNA, ŠAFRANE, ESPACE cenejša za 200.000,00 SIT Namesto popusta se lahko odločite za zimski paket dodatne opreme. Izredno uaodni poaoii nakupa vozil: - MENJAVA STARO ZA NOVO - KREDIT DO 60 MESECEV - POL PA POL - PLAČILO NA POLOŽNICE m Obiščite naš avtosalon na Laborah v Kranju ali pa nas pokličite po telefonu: 064/215-215 (Ponudba velja do odprodaje zalog) VESELO V NOVO LETO Odštevamo proti 2000 Zadnje minute se bodo iztekle v Besnici Nocoj, 30. decembra, ob 19. uri bomo še zadnjič skupaj pri odštevanju proti 2000. Od starega, leta 1999, se bomo poslovili v dvorani v Spodnji Besnici, kjer bo skupaj s Turističnim društvom Besnica s prijatelji, s katerimi smo vandrali po Gorenjskem, še enkrat Veselo v Novo leto 2000. Ansambel Melos Ansambel Planet Trio Borisa Justina Kranj, 30. decembra - Spomnimo se. Začeli smo že sredi meseca, ko smo bili 18. decembra na Sovodnju. Takrat smo na dobrodelni prireditvi sklenili leto, v katerem smo se kar nekajkrat srečali s Planinskim društvom Sovodenj. Tokrat smo se odločili, da izkupiček namenimo nakupu gasilske avtocisterne. Bilo je veselo. Potem smo minulo nedeljo, 26. decembra, v eni najbolj ledeno-deževnih prazničnih nedelj lovili minute za tri prireditve na Gorenjskem. V Gorjah s KS na vaškem trgu smo bili popoldne. V Medvodah pod ogrevanim šotorom, kjer smo se prireditve lotili skupaj z občino Medvode, sredi popoldneva oziroma ob petih popoldne, kjer smo "zbudili" iz dolgoletnega mrtvila kar lepo število domačinov. Prepričan sem, da bo prihodnje leto obisk veliko večji in ne bi bil presenečen, če bo šotor takrat premajhen. Zvečer pa smo se kljub ledu in drsal-nicam po cestah vseeno pravočasno "pridrsali" na Blejsko Dobravo, kjer smo prireditev pripravili skupaj s krajevno skupnostjo. Sklenili smo jo z obljubo, da bomo prihodnje leto spet skupaj, takrat pa na prireditvi, da se reče, pod šotorom, kjer ne bo prostor le za krajane Blejske Dobrave. V torek zvečer smo se veselili v Vodicah, sinoči pa še v Bohinjski Češnjici. Nocoj pa bo zadnja, sedma prireditev po vrsti. Podobno kot lani predzadnji dan leta bomo tudi tokrat v Besnici. Skupaj bomo s Turističnim društvom Besnica sklenili in odšteli še zadnje minute. In kdo bo nastopil: - ansambel Melos - ansambel Obzorje - ansambel Planet - ansambel Rudija Jevška - ansambel Borisa Justina - ansambel Kranjski muzikanti - ansambel kokalj - pevka Barbara Koblar - harmonikar Dejan Raj - citrar Dejan Praprotnik V prijetni, ne ravno preveliki dvorani v Spodnji Besnici, bo res veselo. In tudi nagrade bomo žrebali. Zato si pravočasno preskrbite vstopnice, ki so v pred-prodaji v trgovini Živila v Zgornji Besnici. Nasvidenje nocoj na Veselo v Novo leto 2000 v Besnici. • A.Žalar Ansambel Jevšek Trio Kokalj Harmonikar Dejan Raj Citrar Dejan Praprotnik Pevka Barbara Koblar Ansambel Kranjski muzikanti Trije kifelčarji Sinoči v Bohinjski Cesnjici Na prireditvi občine Bohinj, Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Češnjica in Gorenjskega glasa smo bili skupaj z ansamblom Trije kifelčarji in Mengeškimi muzikanti Nastopili pa so tudi številni domačini in med njimi: - pevci Jerina pod vodstvom Jurija Dobravca - Urška Odar - Kristina in Martin Mikelj - Urška Alič in^nja Cesar - Plesna skupina Wolfy in Os. šola dr. J. Mencingerja Povabili smo tudi župana Franca Kramarja, nazdravljali s predsednikom PGD Mirkom Jeršičem in žrebali nagrade. Poleg Tiskarne KARA je bila tokrat med pokrovitelji tudi Pivovarna Union. Ansambel Mengeški muzikanti \ STRAN 14 - 15 Dr. Janez POTOČNIK, rojen v Kropi, vodja Ožje pogajalske skupine za pristop Republike Slovenije k EU) Zaradi Slovenije Evropa ne bo spreminjala zakonov Odkar sem prevzel vodenje pogajanj, sem to že večkrat ponovil. Ne gre namreč za pogajanja v klasičnem smislu, ampak predvsem za prilagajanje naših zakonov zakonodaji v državah članicah Evropske unije. Zato je ključni problem evropske zgodbe doma, v sposobnosti Slovenije za uresničevanje teh zakonov. Na trenutke me to skrbi, vendar vedno rečem: Pogumno naprej! Stališča Slovencev.o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo Večina je naklonjena Evropi Na vprašanje, kdaj naj bi postala Slovenija članica Evropske unije, je večina odgovorila zelo realno: lutu 2004 ali 2005. Največ nezaupanja do vključevanja povzroča še naprej položaj kmetijstva in gospodarskih panog, ki so sedaj v krizi. POGLED i Z GORENJSKEGA JUGA Gorenjska dogajanja v 20. stoletju so razpeta med domom in svetom, iz lokalnega segajo v globalno. In obratno, zlasti to: zanima nas, kako globalno na Gorenjskem posega v lokalno. Smo Gorenjci znali in zmogli procesih globalizacije ohranjati svojo individualnost, svojo dušo, svoj genius loci? Svetovnih izzivov se je bilo treba po eni strani ubraniti, po drugi pa jih obrniti sebi v prid in udomačiti. Dežela, ki si jo je dobri duh Gorenjske izbral za svoje domovanje, je "genialna " že po svoji naravni legi. To je dežela ob izvirih, bogata z vodami; Sava, ki teče od tod proti jugovzhodu, je strateška reka, Srednjo Evropo loči od Balkana in obenem oba svetova povezuje. Zahodno od Posavjaje Posočje; onkraj gora na gorenjskih zahodnih obzorjih se odpre pogled na toplo morje ter sončne in vinorodne nižave Sredozemlja. Severno, onstran Karavank, se začenja nemški, slovenskemu in gorenjskemu izvorno sovražni in gospodovalni svet, ki smo se mu venomer upirali in se hkrati od njega učili... Gornji odstavek sem si sposodil kar od samega sebe. Vzet je iz besedila Gorenjska med globalnim in lokalnim, ki je eno uvodnih v Gorenjski /900-2000, knjigi gorenjske samozavesti. Prebran je bil na predstavitvi te gorenjske knjige stoletja, v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, 2. decembra 1999 - in ob tisti priložnosti se mije zazdelo, da se mije res posrečil. Tudi zato ga uporabim še to pot, ko skušamo predvidevati, kako utegne globalno vplivati na lokalno v prihodnje. Z drugimi besedami: sprašujemo se, kaj se utegne Gorenjski primeriti ob vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU). Kako bo na sončni strani Alp takrat, ko Karavank ne bo več? To je zdaj vprašanje. Malo pretiravam, priznam, ampak stvar je ravno v tem, da bodo naravne zapreke še, administrativnih pa vse manj. Resnici na ljubo Karavanke že zdaj niso več, kar so nekdaj bile, posebno, odkar je [)od njimi pri Jesenicah speljan nov cestni predor. Tudi pretok ljudi, blaga, storitev, kapitala in idej je večji, kot je bil kdaj koli poprej. Razlika naj bi bila v tem, da je to gibanje za zdaj še omejeno, administrativno regulirano, od vključitve v EU pa naj bi bilo skoraj povsem svobodno. Kaj to dejansko pomeni, bomo videli in spoznali šele takrat, a bojim se, da to ne bo samo vse dobro. Z Evropo je po mojem podobno kot z demokracijo. Ta ni najboljša, a boljše zaenkrat ne zmoremo. V EU nas ne čaka samo dobro, am- Evropa bo, ko Karavank ne bo pak boljše poti naprej v tem času za Slovenijo in njene državljane preprosto ni. Podobno je z zvezo NATO. O našem članstvu v slednji so mnenja povsem različna. Dr. Jože Mencinger, rektor ljubljanske univerze in gorenjski rojak, je prepričan (zdi se mi, da vse manj), daje to nesmiselno in nam prinaša samo ne[)otrebne stroške. Ko sem nedavno v Idriji poslušal predavanje Uroša Upuščka, odličnega poznavalca ZDA, me je prepričal o nasprotnem. Govoril je med drugim o tem, da se Slovenija ne sme navezati samo na eno od svetovnih središč (Bruselj), temveč mora ohraniti ravnotežje med vsemi. Središče globalnega dogajanja pa ni v Bruslju, še vedno je v Washingtonu. Ko je prišel v sosednji Italiji na oblast Berlusconi, je takoj začel pogrevati rapalsko mejo. Pa je v Rimu zazvonil telefon, na oni strani je bila Bela hiša ... Od tistega pogovora dalje se proslula meja na tej ravni ni več niti omenjala, za Lipuščka pa je bila to samo še ena od potrditev spoznanja, da je krepitev zavezništva z daljno Ameriko in članstvo v NATO tisto, ki nas bo še najbolj učinkovito obvarovalo pred pohlepom najbližjih sosedov. In prav za to gre: nemški svet nad nami in italijanski zahodno od nas sta bila našemu rodu zmeraj sovražna, pohlepna in gospodovalna. Mene ne bo nihče prepričal, do bo v EU glede tega kaj drugače, v bistvu že ne. Drugačne bodo pojavne oblike, bistvo, ki je v težnji po širitvi in gospodovanju, ostaja. In pred tem nas v Bruslju ne bodo obvarovali, kvečjemu nasprotno. Pred pohlepom naših najbližjih sosedov se lahko obvarujemo le sami, opirajoč se na zavezništva v Ameriki, Rusiji, morda celo na Kitajskem in - ne nazadnje - v deželah, kamor teče naša Sava! Zanimivo, mar ne! V jugovzhodni smeri ni nobenih gorskih pregraj, nobenih naravnih ovir, Sava teče kot prej, administrativno smo se jia od nekdanjih sodržavljanov skoraj povsem ločili, pretok ljudi, blaga, storitev, kapitala in idej je bistveno manjši, kot je bil deset let nazaj ... Gorenjska je bila zmeraj dežela, ki je bila odprta na vse strani. Takšno jo je naredila njena naravna lega. Ko se pod Karavankanii in nad njimi (čeznje pač ne) odpravljamo v Bruselj, s podpisano, a neizpolnjeno menico v žepu, ne smemo pozabiti, da naše poli vodijo tudi drugam. In vse morajo ostati odprte! • Miha Naglic Evropsko odločanje V praznični številki objavljamo pogovor z gorenjskim rojakom iz Krope, dr. Janezom Potočnikom, glavnim pogajalcem z Unijo. Lahko hi celo napisali, da nas Kropar pelje v Evropo. To temo smo za praznik izbrali zaradi nekega sporočila: V soboto, 26. decembra, smo praznovali dan samostojnosti. Z vstopanjem v Evropsko unijo pa se bomo morali, radi ali ne-' radi, odpovedati delu svoje samostojnosti. V Evropski uniji imajo s kompromisom sprejeti zakoni nadnacionalni in naddržavni pomen in vse države, tudi velike, jih morajo spoštovati. V času, ko so pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo že precej daleč, je bila opravljena obsežna javnomnenjska raziskava o stališčih Slovencev do vključevanja v Evropsko unijo. Raziskovalci, ki so anketirali /005 naključno izbranih Slovencev, so ugotovili, da smo naklonjeni Uniji. Če bi bil v nedeljo referendum, hi jih nad 60 odstotkov glasovalo za vključitev v Unijo. Verjetno ali zanesljivo proti bi jih bila tretjina vprašanih. Ob tem je treba omeniti še eno zanimivost: kljub visokemu pozitivnemu odstotku za Unijo pa jih je skoraj polovica vprašanih menila, da bi se lahko naša država uspešno razvijala tudi zunaj te zveze. Kmetijstvo ostaja po pričakovanju največja trdnjava evroskepti-kov oziroma nasprotnikov vključevanja v Unijo, čeprav imajo manj trdnih argumentov kot nasprotniki. Kmetom, med katerimi niso vsi proti, ampak jim je Unija v marsičem še neznanka, se pridružujejo starejši in zaposleni v panogah, ki so v težavah. Največji zagovorniki so mladi, študentje in dijaki, podjetniki, finančniki in tudi politiki. Slovenci smo realisti. Tako je pokazala raziskava. Večina je ocenila, da bomo člani Unije v letih 2004 ali 2005, ne prej. Tisti, ki mislijo, da bomo prej, se motijo. Jože Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj l N T E R V J U Slike: Tina Doki Dr. Janez POTOČNIK, rojen v Kropi, vodja Ožje pogajalske skupine za pristop Republike Slovenije k EU) Zaradi Slovenije Evropa ne bo spreminjala zakonov Odkar sem prevzel vodenje pogajanj, sem to že večkrat ponovil. Ne gre namreč za pogajanja v klasičnem smislu, ampak predvsem za prilagajanje naših zakonov zakonodaji v državah članicah Evropske unije. Zato je ključni problem evropske zgodbe doma, v sposobnosti Slovenije za uresničevanje teh zakonov. Na trenutke me to skrbi, vendar vedno rečem: Pogumno naprej I Tako pravi dr. Janez Potočnik, 41-letni doktor ekonomije, rojen v Kropi, prvi slovenski pogajalec z Brusljem. Gospod doktor, marsikdo ne ve, da ste rojeni v Kropi in da nas dejansko Kropar pelje v Evropsko unijo. Kako hi se predstavili. "Rojen sem v Kropi in Gorenjec po srcu. V bližnji Lipnici sem hodil v osnovno šolo in nato končal kranjsko gimnazijo, na katero imam najlepše spomine. To so namreč leta, ki človeka najbolj oblikujejo in vplivajo na njegov razvoj. Potem sem šel v Ljubljano na Ekonomsko fakulteto, kjer sem diplomiral, magistriral, delal na Institutu za ekonomska raziskovanja in doktoriral. Moj dolgoletni mentor je bil dr. Ivan Lavrač, eden od somentorjev - dr. Lovro Fajfar - pa je tudi z Gorenjske, iz sosednje vasi Dobrave, od koder je doma tudi moja mama. Kot pripravnik pri Zivku Preglju sem začel delati na Zavodu za družbeno planiranje. Zavod je nato postal Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in že nekaj let sem njegov direktor.. Zaradi naloge, ki jo opravljam sedaj, se delu na Uradu posvečam manj." Prav neverjetno je, koliko znanih, izobraženih ljudi ima Kropa. Poleti sem se pogovarjal z vašim rojakom, slovitim vesoljskim strokovnjakom dr. Dušanom Petračem. Kropar j eni je bilo znanje pomembno. So vas k šolanju spodbujali tudi doma? Tudi brat Lojze je ekonomist. "Očitno je naša lokalna osnovna šola dobra. Sicer pa imate prav. Čeprav je Kropa majhna, "le kar veliko njenih krajanov prestopilo prag naše doline in danes tudi v svetu veliko pomenijo. Vsi skupaj, tako Kroparji kot Gorenjci, smo lahko na to ponosni. Tako kot v mnogih družinah so tudi v moji želeli, da bi otroci doštudirali in da bi jim bilo v življenju lažje. Seveda pa v resnici ni vedno lahko. Pogosto je dela celo preveč, vendar pa hkrati počenjaš stvari, za katere nisi nikdar mislil, da jih boš. So težke, ampak izjemno lepe in izzivalne. Če ob tem dosežeš rezultate, s katerimi si tudi sam zadovoljen, je to največ, kar ti lahko omogočijo starši v življenju. To skušamo tudi mi narediti za svoje otroke." Kropa je biser V letih vaše mladosti je Kropa cvetela. Dela in kruha je bilo dovoli za domačine in okoličane. Potem se je vse skupaj sesulo. Dolina je začela umirati. Zakaj? "Težko je na hitro in površno oceniti, kaj je bilo narobe in kje bi bilo treba ravnati drugače. Za nazaj je zelo lahko biti pameten. Težje pa se je dogovoriti in odločiti, kaj storiti za ustvarjanje pozitivnih gospodarskih rezultatov. Pre- pričan sem, da je v Kropi, pa ne samo v Kropi, ampak v Sloveniji nasploh, precej podjetniškega duha in pridnosti, ki jima je treba le umakniti meje in dati prostor in priložnost. Sicer pa spremljam dogajanje v Kropi in opažam nekatere pozitivne premike, tudi na preostanku nekdanjega Plamena." Je enkratna umetna kovačija znova priložnost za Kropo in njeno promocijo? "Kropa je za vsakega obiskovalca biser. Več bi se moralo vlagati v obnovo hiš, tako da bi kraj postal še bolj privlačen. Kovaštvo je krajevna znamenitost in perspektiva. Včasih se sprašujem, zakaj ne moremo tega bogastva v povezavi z večjimi okoliškimi turističnimi kraji, kot sta na primer Bled in Bohinj, bolje izkoristiti. Mislim pa, da prihajajo boljši časi. Slovenija se utrjuje v evropskem prostoru, njena nemirna soseščina se umirja in mislim, da bo tudi Gorenjska s Kropo predvsem v smislu pospeševanja turizma zaradi tega pridobivala." Pogajanja niso samo diplomacija Glavni slovenski pogajalec za članstvo v Evropski uniji je zunanji minister, vi pa ste namestnik glavnega pogajalca in vodja pogajalske skupine. Dejansko ste vi s svojo skupino operativno najodgovornejši za potek pogajanj. To se mi zdi presenetljivo, saj niste politik, niti diplomat, ampak ekonomist. Kdo vam je povedal, da ste predlagani za vodjo skupine. "Povedal mi je minister za evropske zadeve Igor Bavčar, sicer pa je to daljša zgodba. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj smo usklajevali nekaj zahtevnih projektov, povezanih z Evropo. Eden je bil Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, ki smo ga vodili sedanji minister dr. Marjan Senjur, dr. Franjo Šti-blar in jaz. Potem smo pripravljali Strategijo ekonomskih odnosov s tujino, in sicer z vidika razvoja moderne države in njenega vključevanja na zahodne trge. Slovensko ekonomijo smo želeli urediti na podoben način. Tako sem kar dobro spoznal probleme, povezane z Evropo. V Sloveniji smo uvideli, da vključevanje v Evropsko unijo ni zgolj diplomatski posel, ampak gre za poznavanje in proučevanje problematike Unije, kar je temelj za pogajanja. Zato smo vzporedno z Ministrstvom za zunanje zadeve vzpostavili Službo vlade za evropske zadeve. Nekatere evropske države, na primer Francija, imajo podoben organizacijski koncept, ki sicer dokazuje, da je vloga zunanjega ministrstva izjemno pomembna, vendar je to samo eno od ministrstev, ki se mora tako kot gospodarsko, prometno, kulturno in vsa ostala vključevati v evropski prostor. V vseh ministrstvih je namreč treba razmišljati in delovati evropsko, ne le v zunanjem. Pomembno je bilo torej naše notranje organiziranje in usposabljanje in kot direktor Urada sem bil verjetno najbolj sprejemljiv človek. Vključevanje v Evropo je predvsem strokovno delo in tudi naša pogajalska skupina, ki je imela sprva deset, trenutno pa ima devet članov, je sestavljena iz ljudi, kijih odlikuje predvsem strokovnost." Delo vam gre dobro od rok. "Da, kar hitro se učimo." Ali se člani pogajalske skupine ukvarjate z vsemi področji ali imate delo razdeljeno. "Delitev dela je jasna. Moj namestnik mag. Franc But se ukvarja s kmetijstvom, saj je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Ker je kmetijstvo najobsežnejše področje in obsega dobro tretjino zakonodaje Evropske unije, se z njim ukvarja še dr. Emil Erjavec. Za okoljevarstvena vprašanja je odgovoren dr. Fedor Černe, za regionalna pa mag. Igor Strmšnik. Ekonomska in monetarna vprašanja so delovno področje gospoda Andreja Ranta, viceguvernerja Banke Slovenije, za gospodarska vprašanja je odgovoren mag. Cveto Stantič, podpredsednik Gospodarske zbornice. Mag. Vojka Ravbar je strokovnjakinja za mednarodne sporazume in pokriva široko paleto področij, Miro Prek pa odgovarja za področje prava in zakonodaje. Mislim, da problematiko obvladujemo dokaj dobro." Pogajanja so torej predvsem strokovna in ne toliko politična naloga. "Pogajanja so tudi politično občutljivo delo, saj posegajo v številne interese. Vendar želi naša skupina delovati čim manj politično in upoštevati objektivna merila. To se nam zdi izjemno pomembno." Ali gre pri pogajanjih z Brusljem sploh za pogajanja ali za primer učitelja, ki samo naroča učencu, kaj mora storiti. "Ko sem prevzel to funkcijo, sem jasno povedal, da je včlanjevanje v Evropsko unijo podobno včlanjevanju v golf ali kateri koli drugi klub. Včlanjujemo se v neko združbo, ki deluje po določenih pravilih. Pravila Evropske unije so posledica kompromisov, ki so jih zelo močne države sklepale pol stoletja in jih zaradi Slovenije ne bodo spreminjale. Pri pogajanjih gre predvsem za to, kako najlažje, najučinkoviteje in najhitreje naša pravila uskladiti s pravili Unije. Seveda se na posameznih področjih tudi pogajamo, na primer o kmetijskih kvotah ali o različnih prehodnih obdobjih, kjer sodimo, da nalog ne bomo zmogli uresničiti do sprejema v Unijo. Ne gre za pogajanja v klasičnem smislu, ampak je primernejši izraz prilagajanje." Ali potem lahko govorimo o enakopravnosti pogajalcev na obeh straneh mize? "Formalno smo enakopravni in enakovredni. Seveda se mi včlanjujemo v bruseljsko družino in ne obratno. Treba pa je vedeti, da se pogajamo z vsako državo članico Unije in ne z Evropsko komisijo. Zaradi interesov posameznih %članic včasih prihaja do določenih pritiskov. V pogajanja se skuša na primer vključiti denacionalizacijo; jedrsko elektrarno, prosto-carinske prodajalne. To so primeri, ki ne upoštevajo pravil iger, kakršnih nas je naučila Unija, in presegajo meje usklajevanja z obsot-ječo evropsko zakonodajo. Ko se taki primeri pojavijo, jim pač jasno povemo, da to ni skladno z dogovorjenim." Opozorilo komisarja Verheugena Odgovornost slovenske politike "Slovenska politika se je obvezala, da bo vključevanje v Evropsko unijo prednostna naloga, in letos je državni zbor na tem področju veliko naredil. To nam priznava tudi Evropska komisija. Sedaj prehajamo v volilno leto, ki bo pokazalo, kolikšna je zrelost naše politike in demokracije, in njena sposobnost, strankarske interese podrediti skupnim. Ko je komisarja Evropske unije za širitev Guentherja Verheugna na zadnjem zasedanju Skupnega parlamentarnega odbora v Bruslju eden od slovenskih poslancev opozoril, da je prihodnje leto volilno, mu je ta odgovoril: če ste politično zrela država, potem morajo biti interesi podrejeni višjemu cilju, za katerega ste se dogovorili! Naslednji meseci bodo ključni. V času portugalskega predsedstva bodo odprta še zadnja pogajalska izhodišča, v pogajanja bo vključenih novih šest držav druge skupine. Začela se bo diferenciacija in v času francoskega predsedovanja Uniji bo na mizi jasna slika pripravljenosti kandidatk. Obstoječega tempa v prvih šestih ali sedmih mesecih prihodnjega leta tako ne smemo zgubiti. Če ga bomo, si bomo naredili resno škodo, pravi dr. Janez Potočnik. Imajo evropski pogajalci do vseh kandidatk enaka merila? "Komisija jih ima. To je nevtralen organ z objektivnimi merili. Članice pa ravnajo skladno s svojimi političnimi interesi, kar je seveda tudi normalno. Poročila komisije o napredku držav kandidatk so dokaj objektivna in korektna. To ni samo naša ocena, ampak ocena vseh držav kandidatk. Evropska komisija je profesionalna in strokovna in v bistvu nad politiko." Nadaljevanje na 15. strani I N T E R V J U_ Enmmmmii il2li 1 Slike: Tina Doki Slovenija bo ostala Slovenija Predvidevam, da izjemno dobro poznate strukturo Evropske unije. To je tudi velik birokratski aparat. Nas je tega velikana lahko strah. "To je res zelo močan aparat, ki pa mora biti takšen, če želi zagotoviti normalno delovanje tako velike skupine držav, kot je Unija. V Sloveniji je sedaj npr. najbolj aktualna veterinarska inšpekcija Unije. To je naddržavna profesionalna služba, nadzor, ki ne služi le članicam Unije, ampak že tudi kandidatkam. V skupnosti, kakršna je Unija, je nadzor nujen, sicer se množica zakonov ne bi uresničevala. Včasih so postopki dolgi in zapleteni, vendar se le tako lahko zagotavlja red in normalno delovanje Unije." Ali morda veste, koliko zakonov velja v Uniji. "Vsa zakonodaja obsega približno 80.000 strani. To je ogromno. Tudi zaposlenih v organih Evropske unije je veliko. Moram reči, da so to dobro plačani ljudje, vendar izjemni profesionalci. Tisti, ki pokrivajo Slovenijo, vedo o nas več, kot si včasih predstavljamo. Resnično jim ne moremo ničesar prikriti." Večkrat slišimo razmišljanja: Slovenija je komaj okusila samostojnost, pa že sili v neko novo povezavo.' Nekdanji Beograd bomo zamenjali z Brusljem, kjer bomo zgubili vsaj del samostojnosti, jezik, kulturo. So ti strahovi upravičeni? "Sam tega strahu ne delim. Evropa je zgrajena na načelih, ki gojijo različnost. Res je, da ima Evropska unija le tri glavne delovne jezike, francoščino, angleščino in nemščino, vendar pa so vsi jeziki držav članic tudi uradni jeziki Unije. Kaže, da bo kot operativni jezik angleščina prevladala, vendar to ne bo škodovalo samostojnosti Slovenije, našemu jeziku in kulturi. Slovenija bo tudi potem, ko bo članica Unije, ostala na evropskem zemljevidu. Nihče ne bo izbrisal našega imena in obraza. Svet se globalizira.. Veliko bolj modro seje v te procese vključiti kot ostati zunaj." Kie bo Slovenija pridobila. Pri varnosti, gospodarstvu, trdnosti demokracije, boljšem življenju državljanov. "To je zelo obsežno vprašanje in bi terjalo daljši odgovor. Vendar na kratko. Zanesljivo bo Slovenija varnejša, gospodarsko uspešnejša, imeli bomo lažji dostop do znanja in kapitala. Pota znanja, kapitala in ljudi so v Evropi prosta. To ponuja možnosti hitrejšega lastnega razvoja. Seveda pa bomo v Evropski uniji soočeni z večjo konkurenco in izzivi, ki jih bomo morali sprejeti. Če gledam samo gospodarsko področje, ki ga boljše poznam, potem so izkušnje sedanjih držav članic pozitivne." Obetalo nai bi se nam tudi več denarja, zlasti za kmetijstvo. "Drži. V Evropski uniji je organizirano tako, da morate najprej nekaj prispevati v skupni proračun, potem pa iz njega lahko tudi kaj dobite. Naš prispevek v proračun Evropske unije bodo carine, pobrane na zunanji meji Unije, predvidoma torej na meji s Hrvaško, in še prispevek, odvisen od razvitosti oziroma ravni bruto domačega proizvoda. Ocenjujemo, da bo ta prispevek znašal okoli poldrugi odstotek BDP. Iz bruseljskega proračuna lahko po veljavnih predpisih pridobimo do 4 odstotke našega BDP. Če se bomo znali dobro organizirati, ni razloga, da ne bi dosegli te zgornje meje. Sicer ne v prvem ali drugem letu članstva, ko imajo nove članice običajno še obilo težav z izpolnjevanjem različnih birokratskih zahtev in lastno usposobljenostjo, ampak kasneje. Če bomo prožni, če se bomo znašli, potem bi morali glede na obstoječo raven prav gotovo pridobiti." Slovenija je napovedala zahtevo za olajšave pri "članarini" v prvih letih članstva. "Prav imate. Izkušnje vseh držav, ki so se včlanjevale v Unijo, kažejo, da nobena na začetku ni plačevala vseh obveznosti, ker tudi ni bila usposobljena v celoti črpati proračunska sredstva Unije. Olajšave na začetku članstva so zato dokaj normalne." Kako gledajo na nas v Uniji. Ali smo res tako cenjeni, kot se ponavadi govori ali piše. I "Slovenijo imajo resnično za eno najres-I ncjših kandidatk za članstvo v Evropski i uniji. Pri tem ni samohvale." Zdi se mi, da je Poljska veliko boli zaželena v Uniji kot recimo mi ali katera druga država kandidatka. Po svoje ie to normalno, saj je Poljska velika in bo kot članica na skrajni meji Unije z Rusijo. Se motim? "Takole je. Majhna država, majhni problemi s članstvom in majhna politična moč, večja država, večji problemi, vendar večja politična moč. To so dejstva, iz katerih je mogoče marsikaj sklepati. Naša samostojna država je veliko mlajša od držav Poljakov, Madžarov, Čehov, čeprav so imeli slednji skupno državo s Slovaki. Pa vendar postaja Slovenija vedno bolj prisotna na evropskem zemljevidu. Naša razpoznavnost raste, čeprav nas po Evropi še povezujejo z Jugoslavijo, nestabilnim Balkanom in nas mešajo s Slovaško. Vendar je tega vedno manj." Kdaj bomo člani Unije. Leta 2003, 2004. Po vrhu Unije v Helsinkih postajata ti letnici realnost. "Da. Še pred letom pa je bilo rečeno, da pred letom 2005 zanesljivo ne moremo upati na članstvo. Dogodki, ki so destabilizirali jugovzhodno Evropo, Balkan, so vplivali na odločitev Evropske unije, da s čimprejšnjim sprejemom nekaterih držav z bližine tega področja umiri ta nevarni del Evrope. Postopek širitve je tako pospešen in naša glavna naloga je ostati v prvi skupini kandidatk. V Helsinkih so namreč sprejeli odločitev, da pogajanja začnejo tudi z drugo skupino kandidatk. Unija se bo do konca leta 2002 tudi sama usposobila za sprejem novih članic, kar sovpada z našim datumom pripravljenosti za članstvo. Če bomo do takrat oboji uresničili svoje naloge in pred tem tudi končali pogajanja, se bodo ratifikacijski postopki Pristopnih pogodb v državah članicah lahko začeli že v toku leta 2002 in samo še vprašanje časa in hitrosti ratifikacij ter seveda uspešnosti* referenduma bo, kdaj postanemo člani." Kdo bo šel v Bruselj Ali se bo Evropa pravočasno pripravila na sprejem novih članic, me ne skrbi. Skrbi pa me, ali bomo doma naredili vse potrebno za sprejem. Saj imamo še s spoštovanjem svojih zakonov probleme. Ustanoviti moramo nove agencije, službe... "Zadeli ste ključen problem slovenske evropske zgodbe. Ni dovolj le sprejem zakonodaje, treba jo je uresničevati. Skratka, živeti je treba na evropski način. To je težji del, ki tudi mene skrbi. Vendar vedno pravim: Pogumno naprej. Spremembe je pač treba začeti uresničevati. Precej smo že naredili. Nekatera področja so v dobršni meri že usklajena. So pa področja, recimo kmetijstvo ali varovanje okolja, kjer je evropske zakonodaje največ in nas čaka še veliko dela." V knjigi Slovenija in Evropska unija sem prebral, da bo z vključevanjem in članstvom v Uniji v Sloveniji povezanih okrog 1900 delovnih mest. "To je ocena vladne službe za evropske zadeve. Problem ni majhen, saj moramo težave z administracijo in državno upravo reševati enako kot države z veliko več prebivalci. Zato se moramo še bolje organizirati. Imeti moramo npr. sposobne prevajalce, ki bodo prevedli 80.000 strani evropske zakonodaje. To so ljudje z odličnim znanjem nemščine, angleščine, francoščine in slovenščine. Problem je zaradi naše majhnosti praktično nerešljiv." Od 200 do 300 ljudi nai bi odšlo v službo v Bruselj in druga mesta, kjer so ustanove Unije. Jih bomo našli in usposobili. "V Bruslju so dobro plačane službe, vendar moramo tja poslati najbolj sposobne ljudi. Pomembno bo, kdo bo delal v organih Komisije, saj so ti ljudje ogledalo države, iz katere prihajajo. Ne sme se zgoditi, da bi v Bruselj pošiljali ljudi, ki bi se jih v Ljubljani radi znebili. Včasih se je to dogajalo med Ljubljano in Beogradom. Usposabljanje ljudi za Bruselj je pomembna naloga. Pred dobrim letom nismo imeli praktično nikogar, sedaj pa je že bolje." Kakšni ljudje bodo šli v Bruselj. "Veliko bo prevajalcev. Tja bodo šli pravniki, ekonomisti pa tudi strokovnjaki drugih poklicev. Evropska komisija je evropska vlada, ki potrebuje za posamezna področja tudi specifične strokovnjake." Boste morda vi eden prvih Slovencev, ki bo služboval v Bruslju? "Verjetno se Bruslju ne bom mogel izogniti, čeprav mi ni ravno pisan na kožo. Veliko raje sem tu. Vendar bomo najbrž morali v Bruselj najprej tisti, ki sodelujemo v procesu vključevanja in ki problematiko najbolje poznamo. Sicer pa se s tem vprašanjem še ne ukvarjam in se z njim tudi ne želim obremenjveati. Bistveno je dobro opravljati delo, ki mi je bilo zaupano." Stališča Slovencev o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo Večina je naklonjena Evropi Na vprašanje, kdaj naj bi postala Slovenija članica Evropske unije, je večina odgovorila zelo realno: leta 2004 ali 2005. Največ nezaupanja do vključevanja povzroča še naprej položaj kmetijstva in gospodarskih panog, ki so sedaj v krizi. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je letos izvedel že tretjo javnomnenjsko raziskavo o stališčih Slovencev do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Anketa je bila "terenska", vanjo pa je bilo vključenih 1005 polnoletnih državljank in državljanov Slovenije. Leta 1997 je bila opravljena prva raziskava, lani pa druga, vendar preko telefonov. Na vprašanje, kako so obveščeni z vključevanjem Slovenije v Unyo in kje dobijo največ informacij, je 45,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da dobro, 24,5 odstotka pa da slabo. Deleža izjemno dobro ali izjemno slabo obveščenih sta majhna. Elektronski mediji pa so glavni vir za obveščanje o Uniji. Na drugem mestu so radijske postaje in na tretjem časniki. Pričakovanja, prednosti in slabosti vključevanja je bilo naslednje vprašanje anketirancem. 46,4 odstotka vprašanih je odgovorilo, da prinaša vključitev v Evropsko unijo Sloveniji prednosti in slabosti. 23 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bo prineslo članstvo predvsem več prednosti, 16,4 odstotka pa jih je odgovorilo, da bo prineslo članstvo Sloveniji več slabosti. Slovenija bi z članstvom največ pridobila na področju vojaške varnosti, pri razvoju demokracije in pri razvoju gospodarstva oziroma industrije, najmanj pa v kmetijstvu. Pri jeziku in kulturi naj ne bi bilo večjih sprememb. Raziskovalci so tudi ugotovili, da nasprotniki pridruževanja Slovenije Evropski uniji najdejo manj razlogov proti vstopu kot zagovorniki vstopa. Najmočnejši razlog proti vstopu Slovenije v Unijo je pričakovani slabši položaj kmetijstva. Pri jeziku in kulturi so nasprotniki in zagovorniki vstopanja izenačeni, na vseh drugih področjih pa so zagovorniki v večini. Pri nasprotnikih, tako pravijo sami, gre pogosto za nezaupanje in za preslabo obveščenost. Največ naj bi pridobili mladi Anketiranci so bili vprašani, kdo naj bi pridobil in kdo naj bi izgubil z vstopom v Unijo. Največ naj bi pridobili mladi, zlasti študentje in dijaki. Tako je odgovorilo 45,8 odstotka vprašanih. Na drugo mesto so bili uvrščeni lastniki podjetij, delavci v industriji in tudi politiki. Pri slednjih je značilno, da nekateri mislijo, da bodo zgubili. Najmanj pa naj bi pridobili brezposelni, starejši od 45 let in zaposleni v tistih panogah, ki so sedaj v težavah. Ali bo gospodarski položaj Slovenije v Uniji boljši, so bili vprašani anketirani. V primerjavi z anketo iz leta 1997 seje delež tistih, ki so prepričani v boljši položaj, povečal na 42,3 odstotka. Da se bo poslabšal meni 17,5 anketirancev, 28,4 odstotka pa je odgovorilo, da bo približno enak kot danes. Nad 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se položaj njihovega gospodinjstva ne bo bistveno spremenil, 14,8 odstotka ocenjuje, da bo finančni položaj njihovih gospodinjstev boljši, 12,8 odstotka pa jih je odgovorilo, da se bo položaj njihovega gospodinjstva poslabšal. 36,3 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi jim bilo žal, če Slovenija ne bi postala članica Evropske unije. Raziskovalci so 1005 anketiranih vprašali, kdo po njihovem mnenju najbolj zavira proces vključevanja v Evropsko unijo. 38,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da poteka proces prepočasi. Med "zaviralci" so na prvem mestu posamezne stranke (12,2 odstotka), vlada (11,3 odstotka) in parlament (5,8 odstotka). Evropska javnost naj bi bila naklonjena sprejemu Slovenije v Unyo, je odgovorilo 44,1 odstotka vprašanih, 34,4 odstotka pa je menilo nasprotno. Sprejemu naj bi bila naklonjena tudi slovenska javnost. Tako je prepričanih 63 odstotka vprašanih. V katerih državah je naklonjenosti sprejemu Slovenije večja in kje manjša, je zanimivo. V Sloveniji marsikdo misli, da so Avstrijci in Italijani največji nasprotniki našega včlanjevanja in da so Nemci največji zagovorniki. Ankete v teh državah kažejo drugače. V Italiji in Avstriji je Slovenija med najbolj zaželenimi državami v Uniji, v Nemčiji pa je mnenje drugačno. 47,7 odstotka vprašanih v anketi je odgovorila, de je Slovenija glede sprejemanja v unijo v enakopravnem položaju z drugimi kandidatkami, 33,9 odstotka pa je prepričanih, da nas Unija zapostavlja. Zanimivo je vprašanje, ali se Slovenija lahko razvija tudi brez vključitve v Evropsko unijo. Kar 47,4 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi se Slovenija lahko razvijala tudi brez vključitve v Evropsko unijo, kar ni skladno s sorazmerno visokim odstotkom tistih, ki pravijo, da je članstvo v uniji pogoj za razvoj Slovenije. Danes bi referendum uspel Če bi naslednjo nedeljo prišlo do referenduma za vstop Slovenije v Evropsko unijo, kako bi glasovali, je bilo naslednje vprašanje. 31,4 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi zanesljivo glasovalo za vstop, 35,1 odstotka, pa da verjetno. 6,4 odstotka bi jih bilo zanesljivo proti, 8,9 odstotka pa verjetno proti. 18,2 odstotka jih je odgovorilo "ne vem". Referendum bi torej uspel. Prepričanje javnega mnenja pred vključevanjem v Unijo je podobno razpoloženju v drugih državah, ki so bile sprejete v Unijo. Naklonjenost se dviguje in pada, odvisno od konkretnih problemov. Slovenci so pri vprašanju, kdaj bo postala Slovenija polnopravna članica Unije, pokazali veliko mero realizma. 14,5 odstotka jih je odgovorilo, da leta 2004, 22,8 odstotka, pa da leta 2005. Za leto 2002 se je odločilo 12,3 odstotka vprašanih. 8,1 odstotka jih je prepričanih, da bomo člani leta 2010, 3,4 odstotka pa da nikoli. Nad polovica vprašanih je odgovorila, da je slišala za zadnje poročilo Evropske unije o pripravljenosti kandidatk za vstop in daje Slovenija v tem poročilu ocenjena realno. Le manjši delež je odgovoril, da je bilo premalo oziroma preveč kritično. 28,1 odstotka vprašanih meni, da Slovenija reagira na ta poročila neustrezno, 21,2 odstotka pa jih je prepričanih nasprotno. Anketiranci so bili tudi vprašani, ali poznajo aktivnosti vlade za boljšo obveščenost ljudi o vključevanju v Unijo. Nad polovico vprašanih je odgovorilo, da ga ne poznajo. Največ jih pozna poseben telefon "evrofon** na brezplačni številki 080 2002, na drugem mestu pa je "evropska stran" na internetu. Problem bo v vodi, ne v vinu Marko Jenšterle, zunanji sodelavec V času našega življenja v Jugoslaviji se je vsake toliko časa razširil glas o tem, da bo nečesa zmanjkalo. Enkrat je bilo to olje, drugič sladkor, potem kava in tudi bencin. Te napovedi so do nas prišle od sosedov, prijateljev, znancev, ki so jih slišali od drugih. In ker je previdnost mati modrosti, smo se za vsak slučaj odpravili v trgovino ter si nakupili zaloge. Čez nekaj dni se je izkazalo kako prav smo imeli, kajti to, kar se je govorilo med ljudmi, se je tudi res zgodilo. Police z oljem, sladkorjem, kavo... so se nenadoma spraznile, mi pa smo bili ponosni na zaloge v kleti, ki so nam omogočale kar nekaj solidnih mesecev preživetja. Določenih stvari tedaj res ni bilo moč kupiti, kar pa ni pomembno, saj smo jih imeli vsi dovolj. Marsikdo med nami se bo verjetno spomnil, da so bili ob taki potrošniški paniki še najbolj veseli trgovci, ki so v skladu s pravilom o ponudbi ter povpraševanju dvignili cene, ali pa so bili še posebej iznajdljivi, kot tedaj, ko smo po načelu "vezane trgovine" deset deka-gramov kave lahko dobili samo, če smo zraven kupili še mlinček zanjo. Na te čase smo v glavnem že pozabili, saj se nam zdaj dogaja druga skrajnost. Potrošniška družba je zavladala skupaj z demokracijo, pri kavi ni več problem ali jo bomo dobili ali ne, ampak katero naj v vrsti ponudb sploh izberemo. Enako je tudi pri drugih stvareh. Konkurenca je neizprosna in kupci zbegani. Včasih pa je bilo tako enostavno, saj si bil vesel, če si kavo sploh dobil. Da teh časov le ne bi tako hitro pozabili so pred dnevi poskrbeli v upravi za zaščito in reševanje, kjer so nas dramatično opozorili na nevarnost prehoda v leto 2000 ter možnosti večjih okvar in nesreč v infrastrukturnih sistemih. Seveda od takšnega obvestila do splošne panike ni daleč, zato so morali že čez nekaj dni pojasnjevati, kako je bilo njihovo opozorilo dobronamerno. Ob tem so dejali še, da bi morale biti zaloge pač naša običajna skrb. Vse kaže, da so nekateri v upravi prehitro pozabili na vzdušje življenja v Jugoslaviji. Res je tudi, da se ga spominja vse manj Slovencev, vendar je vsaj pri sta- rejših ta spomin še vedno zakopan nekje v podzavesti, ob takšnih stvareh, kot se je zgodila zdaj, pa hitro pride na dan. Jugoslavije se iz naše zgodovine pač ne da zbrisati, čeprav nekateri mislijo, da je to mogoče. V njej smo vendarle pustili mnogo let in se ob tem naučili nekega načina življenja ter razmišljanja, ki je razvitemu svetu popolnoma tuj. Pomemben del tega življenja je bila solidarnost, ki se je v konkretnem primeru kazala recimo v tem, da so v času pomanjkanja kave to dragoceno tekočino lahko pili tudi tisti, ki sije niso uspeli kupiti pravočasno, saj so jim jo stregli prijatelji, ki so jo imeli v zalogi. Podobnih stvari je bilo še več. Solidarnost je povezana s skromnostjo. Nobena skrivnost ni, da v humanitarnih akcijah najbolj zavzeto sodelujejo tisti, ki bi bili pomoči potrebni sami. Leto 2000 pa je s svojo prelomnico in vso skrivnostjo, ki jo prinaša s seboj, več kot primerno, da v ljudeh to solidarnost spet obudi. Toliko bolj, ker ga s previdnostjo sprejemajo ravno tisti, ki se z novimi tehnologijami še najmanj srečujejo, v znamenitem računalniškem hrošču Y2K pa sploh vidijo največjo grozo naših prihodnjih dni. Ko so pred meseci v intervjuju vprašali Miša Alkalaja, znanega računalnikarja, kako se je on pripravil na leto 2000, je odgovori/, da zelo dobro, saj ima v kleti veliko zalogo vrhunskih buteljk. Glasbenik Lojze Slak pa je pred dnevi izjavil naslednje: "Če bi bil konec sveta, bi na Noetovo barko vzel tri stvari: svojo družino, harmoniko in liter cvička." Slak je skromen, kajti liter cvička je res malo, glede na stopnjo alkohola v njem pa še sploh. Tudi uprava za zaščito in reševanje je brez potrebe ljudi opozarjala, naj si naredijo zaloge hrane, ker imamo z njenimi ostanki po vsakem novem letu težave. Slovenci očitno manj črnogledo zrejo v prihodnost od naših uradnikov. Navsezadnje smo se vedno znali znajti. Če bi res zmanjkalo vode, bi se po novem letu v sili lahko umili tudi z ostanki vina. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Prižgite luč Peter Čolnar, zunanji sodelavec Letošnji božični prazniki so minili v znamenju velikih presenečenj. Bilo je podobno kot pred leti, ko se je pokojni Jože Smole začel zavzemati za priznanje Božiča v Sloveniji in se ga je zato oprijelo ime Božiček. Nekateri bi to sedaj najraje predstavili skoraj tako, kot da je on prinesel Slovencem krščanstvo. Sicer pa se Slovenci radi puščamo presenečati in to celo tako, da kasneje verjamemo, da je vse res, iskreno in iz srca. Predbožična presenečenja so se vrstila eno za drugim. Začnimo z dogodkom, ki ga ni bilo. Mislim na tisti onemogočeni miting kosovskih Srbov v Ljubljani. Letos so mu naši odvetniki komunizma pripisali enega največjih pomenov in nas skušali prepričati, da brez tega nedogodka, skoraj ne bi bilo samostojne Slovenije. Seveda so z javnim nastopanjem dali jasno vedeti, da imajo zanj zasluge oni. Potem je umrl Stane Dolanc. O mrtvih najbolje, vendar včasih to ni mogoče. Takrat je najbolje molčati. Neokusno, nehigijenično pa je človeku pripisovati stvari, ki mu ne gredo, ali pa so celo daleč od resnice. Kako je mogoče, da devet let po odločitvi za demokracijo in za samostojno državo, kije namesto na "proletarcih vsega sveta" zasnovana na slovenstvu, "osrednji slovenski časopis" objavi veliko sliko komunističnega botra, na slovenski nacionalni televiziji pa slišimo, kako, da je šlo za politika, ki naj bi bil s svojim delom nekakšna predhodnica kasnejših dogodkov!? Je treba vprašali, kdo brije norce in iz koga? Gre res za politika, če govorimo o človeku, ki je imel škodljivo veliko moč, čeprav ni nastopil nikoli na nobenih volitvah? Niti na igranih? V kulturnem svetu obstajajo drugi izrazi za ljudi, ki so jih bali izobraženci, kulturniki, gospodarstveniki in tudi "lile", kot je na TV omizju pokazal s kretnjo na dr. Leva Krefta novinar dr. Bernard Nežmah in s tem na naše sodobne advokate komunizma. Da bi te kap! Ko sem malo pred Božičem zjutraj prižgal radio, sem zaslišal prijazno vabilo gospe Štefke Kučan, ki je pozivala, da se ji pridružimo in sledimo Ježkovi pesmi ter na oknih prižgemo luč kot znamenja miru, prijateljstva in ljubezni do sočloveka. Prijetno, če ne bi bilo v vsem nekaj zgrešenega. Ne verjamem, da je pozivala najprimernejša oseba. Da je to res kaže že sama razlaga običaja. Šlo naj bi za sledenje Ježkovi pesmi Prižgite luč in ne stari krščanski navadi prenašanja in prižiganja luči medčloveške ljubezni, ki ji je očitno sledil tudi Ježek. Ne vem, koliko ljudi je sledilo pozivu, spomnim . pa se, kako izzivalno protestno so bila razsvetljena naša okna po vaseh, naseljih in mestih v božičnem času, ko se je sesuval komunizem. Si lahko predstavljate, da nekje ne bi zmagal Milan Kučan ? To se ne more zgoditi niti v takšni zabavni oddaji, kot je televizijska Res je. Čeprav je sedel zdolgočaseno namrgođen, ko ni tekla beseda o njem, je pokazal kar nekaj svojih svetlih točk in simpatičnih potez. Razumljivo, saj je bilo temu njegovo sodelovanje namenjeno. Bil pa je seveda prvi, čeprav je ob njej sedela tudi vsega občudovanja vredna sestra Vida Žabot iz Razkrižja. Njen fantastični nastop je še povečal vprašaje ob megli, ki jo je zgostil propagandni nastop bivšega izraelskega zunanjega ministra in Nobelovega nagrajenca Simona Pereza. Le kako naj bi Milan Kučan pomaga/ Izraelu v njegovih "najbolj težkih časih"? Kako naj bi pomagal Izrael pri osamosvajanju Slovenije? Slišali smo samo trditve %rez (zanimivega?) pojasnila. Še eno predbožično presenečenje. Slovenski gospodarstveniki so v anketi izglasovali, da so bili Podobnik, Janša in Peterle ljudje, ki so najbolj škodovali slovenskemu gospodarstvu. Naj bo. Sprejmimo igro. "Priznajmo" Podobnika kot podpredsednika vlade, čeprav je predsednik iste vlade dr. Drnovšek razglašen za enega večjih pozitivcev. Tudi Peterle je imel kratek čas pred davnimi sedmimi leti nekaj vpliva na gospodarstvo. Le koliko vpliva in kdaj pa je imel na slovensko gospodarstvo Janez Janša!? V slovenskih dogajanjih v pred-božičnem času nekateri očitno izrabljajo vsako priložnost za nove in nove intrige, podtikanja, netenje nestrpnosti in sovraštva. Ko izzovejo reakcijo, ki začne klin s klinom izbijati, pa so jih polna usta očitkov o kreganju, prepiranju, škodljivem strankarstvu in podobnih neumnostih. Prižgite luč! Prižgite luč in spustite svežega zraka, ker vse bolj smrdi po starem, že doživetem. PREJELI SMO Slovenija na pragu tretjega tisočletja Le še dober mesec nas loči od pomembnega dogodka, ko bomo vstopili v novo tisočletje. To je dogodek, ki ga doživijo le redke generacije, zato se mnogi že pripravljajo, kako ga bodo čim bolj veselo proslavili. Nekateri bodo odšli na draga potovanja v tujino, mogoče celo čez "lužo" in zato porabili veliko denarja. Toda večinski slovenski narod bo ta dogodek dočakal doma, mnogi ob prazni mizi in brez TV sprejemnika. Na pragu tretjega tisočletja imamo pri nas še vedno ljudi, ki si v stanovanju zvečer svetijo s svečo ali petrolejko, po vodo pa hodijo v bližnji potok! Zaskrbljeni si bodo zastavljali vprašanje, ali jih v prihodnje čaka še večja revščina? V naši državi je danes za mlade ljudi dokaj slabo poskrbljeno. Ni dela in zaslužka, zato so vse bolj odvisni od pokojnin svojih staršev, ki sami komaj živijo. Predvsem upokojencem se v prihodnosti v naši državi slabo piše. V obravnavi je nov pokojninski zakon, ki bo še bolj oklestil naše borne pokojnine. Eden od členov tega zakona, meji že na absurd in je, po mojem celo protiustaven! Gre za sledeče. Če bi, denitho upokojenec zagrešil kaznivo dejanje in bi bil obsojen na več, kot šest mesecev zapora, bi mu za ta čas odvzeli pokojnino! Zanima me, od česa bo v tem času živela njegova žena, ki ni bila zaposlena in torej nima lastne pokojnine? Naj mi predlagatelji tega, norega zakona odgovorijo, v kateri demokratični državi je kaj takega mogoče? Alije država res že tako na psu, da mora krasti denar upokojencem? Ko sem po petintridesetih letih dela v jeseniški železarni odšel v pokoj, so me kot tudi moje druge sodelavce okradli. Vse do danes namreč še nismo dobili denarja za manj izplačane osebne dohodke in ga verjetno tudi nikoli ne bomo dobili. V primeru torej, da bi bil sedaj obsojen na zaporno kazen, pa mi bo kradla tudi država. Ne bi se čudil, še bo nekega dne, ko bodo izčrpane vse možnosti, segla tudi po prihrankih varčevalcev s pretvezo, da gre le za posojilo. Zato opozarjam vse varčevalce, ki imajo denar v bankah, naj dobro pazijo, da bodo še pravočasno dvignili svoje prihranke, predno bo prepozno. Marsikdo bo ob tem dejal, da je to nemogoče, saj so to vendar prihranki. Toda tudi pokojnina je prihranek, saj izvira iz minulega dela in je torej pravno nedotakljiva! Toda v naši državi ni nič nemogočega. Je torej to tista demokracija, ki so je polna usta naših 'politikov? V številnih evropskih državah dobivajo upokojenci po štirinajst pokojnin na leto! Tudi to je Evropa, kamor na vse kriplje sili slovenska politična "smetana"; čeprav bi o tako pomembni zadevi morali odločati vsi državljani. Pohlep o denarju je pripeljal vso stvar tako daleč, da so začeli razpro-dajati našo skupno lastnino tujcem! Če bo šlo tako naprej, bomo tujim gospodarjem le še hlapci, kar smo v preteklosti že bili. Bodo nekega dne tujcem prodajali tudi nas, tako kot so v prejšnjem stoletju v Afriki črnski poglavarji belcem prodajali sužnje? Zato si upam zapisati, da slovenski narod še nikoli ni imel tako krutega gospodarja, v vsej svoji zgodovini. Ob vsem tem moramo v tej novi državi plačevati vsa mogoča dodatna zavarovanja, aktivni delavci pa naj bi po novem plačevali tudi dodatne pokojninski sklad. Zato ni čudno, da je v naši državi vse več revežev. Mnogim ostane, ko plačajo položnice, le še za borno prehrano! Časi Titove Jugoslavije, ko smo delavci ob rednih plačah vsaj trikrat v letu delili tudi dobiček, so žal za vedno minili. Danes so delavci veseli, če redno dobijo vsaj borno plačo. Res pa je, da imamo v naši državi tudi bogataše, ki so na hitro obogateli, nemalokrat na dvomljiv način in s krajo naše skupne lastnine. Naše državno vodstvo je že nekaj časa v sleči ulici in težko bo najti pot naprej. Prepričan sem, da še danes po osmih letih samostojnosti ni načrtnega koncepta, kako v tretje tisočletje, predvsem na gospodarskem področju. Tudi na političnem, pravosodnem in nekaterih drugih, je še veliko nedorečenega. Zato se bodo morali naši vrli gospodje politiki in poslanci potruditi, da bi bila Slovenija vsaj v tretjem tisočletju demokratična, pravna in gospodarsko uspešna država. Kajti, le po tej poti lahko nekega dne pridemo v Evropsko unijo, kjer pa nas po mojem osebnem mnenju, ne čaka prav nič dobrega! Janko Eon Cesta maršala Tita 2, 4270 Jesenice 383 Ko srce ostane še zmeraj mlado in poskočno.,. Valerija bo letošnje novo leto preživela sama. Kot pravi, je to prvo, po dolgih letih, ko ne bo zraven nje nikogar. Ne ve, ali se bo jokala, ali bo šla spat ali bo samo sedela v temi in razmišljala o letih, ko je bil mož še živ, ko so ji delali družbo starši. Nenazadnje je bil v minulih letih njen sopotnik tudi Savo. Pa ga ni več. Pred dvema mesecema je pokopala tudi njega. "Čeprav sem bila stara že 75 let, ko se je Savo preselil k meni, se mi zdi, da nisem storila ničesar narobe," se, kot bi se opravičevala, nelagodno nasmehne Valerija. "Nikoli nisem mogla živeti sama. To je bila zame največja muka. Dokler se nisem omožila, sem stanovala doma, potem so prišel na vrsto mož in otroci. Kakšen dinar sem zaslužila še "po strani", saj sem kar naprej s čim "prekupčevala". Včasih, ko je bila nuja, je bil to "kuje" pa "prask", tudi kakšno petardo sem nesla čez mejo, ko se jih pri nas ni dobilo... Ha, ha, kdo je pa "porajtal" na staro, zaupanja vredno žensko?!" Všeč ji je bilo, če je bila hiša vedno polna ljudi. To je "podedovala" po mami, ki je bila najbolj znana "vasovalka " na vasi. Mož je bil bolj zadrgnjene sorte in ljudi ni kaj prida prenašal. Zato sta se včasih, ko je bila mera prepolna, tudi sporekla. "Oh, kako je bil ljubosumen, ko sva šla kdaj na kakšno veselico in sem se ves večer vrtela! Vsi so USODE Piše; Milena Miklavčič vedeli, da sem dobra plesalka! Mož je zdel za mizo in me grdo gledal, toda pred ljudmi se nisva nikoli sporekla. Strele so letele potem, ko sva bila doma! Toda v 45 letih me ni mogel spreobrniti!! Taka sem bila! Živa kot srebro, toda tudi dobra po srcu. Zato me je imel zelo rad in me je cenil. Možno je, da je bil kakšen mojih prednikov cigan, drugače me ne bi toliko vleklo med ljudi..." Ko je bila Valerija še mlada, je rada vlekla fante za nos. O, nihče ji ne bo govoril, da so včasih dekleta samo čakala, da bo kdo potrkal na vrata! Noja, nekatere že, vse pa ne! Pri nas je bilo zmeraj polno vasovalcev, se je nagajivo smejala in potem mije kar na prste naštela, kateri so bili najbolj vztrajni. Eni so so morali prej, preden so zavili k njihovi hiši, podkrepiti v gostilni. Takih ni marala. Preblizu so živeli, tako daje videla marsikatero družinsko tragedijo, ko je bila še čisto majhna. Živo so ji ostali v spominu prizori, ko so žena in otroci nalagali družinskega glavarja na voziček in ga potem s težavo, vsega pijanega in povaljanega, odpeljali domov. "Ljudje so se jim največkrat smejali, namesto da bi kdo priskočil na pomoč. O, pijanca pa jaz že ne bom vzela! In to je tudi držalo!" Imela sem jo na sumu, da je delala pod tistimi imeni, ki so bili prepogosto v gostilni kljukice in da je potem zmagal oni, ki tja ni nikoli zahajal. Ko sem jo vprašala, ali prav razmišljam, ni hotela reči niti besedice.' "Moj mož ni nikoli pil, to je res. Imel je pa druge napake, tako kot vsak. Preveč je gledal na vsak dinar in ni maral plesal Še pogovarjal se ni več, kot je bilo nujno potrebno. To me je včasih zelo motilo, posebno še, ko sem bila slabe volje in bi bilo lepo in prav, če bi me vsaj poslušal." Po vojni, ko ni bilo misliti na kakšno šolanje ali kaj podobnega, je morala ostati doma, na kmetiji in poprijeti za vsako delo. Pošteno jim je šlo za nohte, saj jim je oblast pobrala vse, kar seje dalo pobrati. Pozneje so si na tisti zemlji, za katero so govorili, da bo odslej "ljudska", sami sezidali hiše. Tega jim ni nikoli odpustila. Čeprav se ni ravno razumela na politiko, je še kako vedela, kaj je goljufija. "Takrat, ko sem vlekla za nos fante, sem tudi tnalo "pogoljufala", reče. "Vsakemu sem govorila, daje "fajn" in jim tako mešala glave. O, saj so fantje radi imeli bolj vesela dekleta. Se ob njih vsaj niso dolgočasili. Moji dve sestri sta bili drugačni. Ena bolj "ohrna" z besedami kot druga." Preden se je poročila, sta z bodočim možem hodila več kot dve leti. In ta čas se je ni niti dotaknil. Valerija ne bi dovolila, da bi ji vzel čast. Tudi če je bila na prvi pogled taka, da bi ji to lahko prisodil, je imelo tudi njeno veselje svoje meje. "Ne misli, da nisva nikoli padla v skušnjavo," se spominja. "Velikokrat je bilo tako, da sva se morala na hitro umakniti drug drugemu, da se ni "zgodilo"! Želela sem iti k poroki v beli obleki... Drugače bi mi ležal madež na duši vse življenje. Kolikokrat sem slišala može kričati nad ženami, ko so jim očitali ta presneti "venček", ki so jim ga celo sami vzeli! Posebno še, ko so ga malo popili in jih je razganjala ljubosumnost!" Valerija sije po eni strani želela, da bi šla kam v šole, po drugi strani pa je bila preveč navezana na dom, da bi jo življenjski tok odnesel, kamor bi ga bila volja. Mama ji je pomagala delati balo in eden od stricev ji je naredil tudi omaro in dve postelji. Ni hotela, da bi šla v zakon praznih rok... Medenih tednov takrat še niso poznali. Valerija se spominja, da sta bila z možem tudi preveč "štorasta", da bi imela lepe spomine na "tiste reči": Ve, da jo je še dolgo časa strašno bolelo, malo tudi zato, ker celo mož ni ravno najbolje vedel, "kako in kaj". Toda s časom sta se "privadila"drug drugemu in "tiste reči" so z leti postale obema v zadovoljstvo. "Nikoli nisem razumela žensk, ki so se izgovarjale na bolezen, na utrujenost in podobno, samo da jim ne bi bilo treba iti z možem v posteljo. Ko je pa bilo tako lepo! Samo potruditi se je bilo treba in razumeti, da morata zmeraj sodelovati oba, drugače ne gre. Možje bil zmeraj strpen z menoj. Če sem bila resnično bolna, ni nikoli tiščal vame. Tudi čeden je bil. Pri nas smo imeli med prvimi kopalnico. In ne samo za to, da bi jo razkazovali sosedom, temveč zato, da smo jo uporabljali...!" Enkrat sta se z možem vseeno "počila ". Ko je po prvem otroku hotela poiskati službo, da bi malo bolje živeli. To je bil ogenj v strehi! "Bilje namreč prepričan, daje njegova dolžnost, da skrbi za družino. In ne tudi moja. Kar slabo mu je bilo ob misli, kdo bi kuhal in skrbel za otroka ter tisti dve glavi v hlevu, kar ni bilo vse skupaj nič dela. Vse sem že imela "zrihtan", toda njegova je na koncu obvelja/a...!" Konec prihodnjič PREJELI SMO Je res samo ljubezen? V televizijski oddaji "Res je!", ki jo je vodila šefica razvedrilnega programa Miša Molk, so kot gostje nastopili: predsednik države Milan Kučan, redovnica Vida Žabo t in filozof Stoj a n Pelko. Oddaja je bila predvajana na božič zvečer in ponovljena v nedeljo popoldne. Torej v najbolj gledanih terminih v vsem letu, saj na družinski praznik ljudje ostanemo doma. Očitno je šlo za vsestransko zelo skrbno načrtovan in tudi za zelo drag projekt, katerega cilj je bila zlasti promocija predsednika države. Vtis je, da sta bila ostala gosta bolj za okras osnovnemu namenu oddaje, daje bila redovnica Vida Žabot s svojimi iskrenimi in na trenutke naivnimi odzivi nekoliko izrabljena za ustvarjanje predstave o našem predsedniku, da ga je ena sama ljubezen. Po lastni izjavi se je celo za politiko odločil samo zaradi ljubezni od sedanje žene. Primer vrhunskega zavajanja praznujočih Slovencev sta bila pogovor v studiu z Josephom Harelom in neposredni pogovor preko televizijske povezave s Shimonom Peresom v Izraelu, ki kar nista mogla prehvaliti našega predsednika. "Ste že kdaj videli tega gospoda? Ga poznate?", je vprašala Miša Molk predsednika in se zazrla v Josepha Harela. Mišice na predsednikovem obrazu so rahlo trznile. Najprej se ga ni spomnil, nato je dejal, da bo poskušal ugotoviti, kdo je. Globoko se je zamislil, se popraskal po licu in dejal, da sta se srečala - če ne bo grešil - v Tel Avivu na komemoraciji za prijateljem Šejk A Danom - gospod pa je Joseph Arel. Spomnil se je tuid imena, ne le priimka! In kod je Joseph H arel? On je tatmloMuež in družabnik (solastnik) družbe MI. C. (Metropolitan Investments Cororation). Nekateir v Sloveniji pa ga poznamo tudi kto trgovca z orožjem. Med 17. in 23. 3. 1993 je bil na obisku v Sloveniji skupaj z dr. Nimrodom Nov ikoni, podpredsednikom družbe M. I. C. častnim konzulom in posebnim ambasadorjem Izraela. Obisk je potekal na državni in poslovni ravni. Poleg različnih državnih organov sta obiskala tudi več slovenskih podjetij. Joseph Harel se je z našo oblastjo dogovarjal tudi o odkupovanju jugoslovanskih dolgov. Eden od ciljev tega obiska je bila organizacija obiska Shimona Peresa v Sloveniji, katerega Višji politični svetovalec je bil dr. Nov i k. Slednji seje leta 1992 z Milanom Kučanom dogovoril, da bo vsestransko pomagal Slovenii. To je res storil, vendar zagotovo ne samo zaradi globokega spoštovanja do naše čudovite dežele in njenih ljudi, kot sam pravi, niti ne samo zaradi politične sorodnosti predsednikovih in izraelskih laburističnih pogledov. Nimrod Novik in Joseph Harel sta namreč imela poleg humanističnega poslanstva tudi zelo konkretne poslovne cilje v Sloveniji. Dr. Novik je bil ob tej priložnosti s strani Milana Kučana naprošen, da naj skupaj z direktorjem M. I.C. prevzame skrb za nakup izraelskih vojaških letal in drugih obrambnih sistemov. To naj bi se realiziralo preko posredništva družbe M.I.C., katere solastnik in podpredsednik sta bila Harel in Novik. Takrat je dr. Novik tesno sodeloval z Draganom Bavčarjem in Jelkom Kacinom, ko ta še ni bil minister za obrambo. Joseph Harel in dr. Nimrod Novik sta spomladi leta 1993 obiskala tudi mene, kot direktorja Uprave za logistiko v Ministrstvu za obrambo. Takrat sta zahtevala, da bi dobila izključno pravico posredovanja med našim Ministrstvom za obrambo in izraelskimi podjetji. Janez Janša je takrat ni sprejel. Zato sta bila užaljena, sledile so pritožbe, ker v ministrstvu za obrambo nismo pristali na to, da bi ta dva gospoda dobila pravico izključenega zastopanja izraelskih podjetij pri nakupu oborožitve in vojaške opreme za Slovenijo. Skratka, šlo je (tudi) za "realizacijo njunih profitnih interesov"; kot je pisalo v enem od uradnih dokumentov. Janezu Janša očitno ni pokazal dovolj volje za takšno sodelovanje. Najbrž so tudi zatto v začetku leta 1994 odpotovali v Izrael: Kučan, Kacin in direktor Iskre Šešok. Marca tega leta je bil Janša odstavljen, zamenjal ga je Kacin, ki je devetdeset odstotkov nakupov orožja in vojaške opreme iz Temeljnih razvojnih programov obrambnih sil v tujini opravil v Izraelu. Tudi nakup havbice, pri kateri je en vojak umrl, en častnik pa je oslepel. Predsednik Milan Kučan zelo natančno ve, odkod izvira velika ljubezen Shimona Peresa in gospoda Harela do Slovenije in do njega osebno. Zato organizatorjem tega televizijskega projekta nikoli ne bo mogoče oprostiti, da so na tako grob način zlorabili enega največjih krščanskih praznikov. In še to: prenos TV programa s Shimonom Peresom iz Izraela je bil zelo drag. Najbrž so ga plačali sponzorji oddaje, med katerimi je bil tudi Mercator. Na nedavni okrogli mizi Politika in gospodarstvo je Zoran Jankovič dejal, da Mercator nima nobenih povezav s politiko, ker ne financira nobene politične stranke. Ameriški predsednik Franklin Roosevelt pa je nekoč dejal: @Body:lahko vlečeš nekaj ljudi dolgo časa za nos ali vse ljudi nekaj časa, ne moreš pa vseh ljudi ves čas. Dr. Jože Zagožen, Hafnerjeva 6a, Ljubljana Sloveniji bije dvanajsta ura (1) Spoštovani poslanec Državnega zbora! S strani vladnih služb, kakor tudi s strani RKC smo vajeni strogo zaupnih razgovorov in pogajanj. Tako smo po sinodi doživeli še skupno akcijo, v kateri nam mimogrede predlagajo podpis - mednarodne pogodbe konkordat! Veliko o tem sta nam povedala že novinar g. Dejan Pušenjak in g. Matevž Krivic. Sam bi okarakterizira! konkordat kot meddržavno pogodbo, v kateri se prot tudi zakonodajne! Nedvomno bi se Slovenija vrnila v obdobje pred II. svetovno vojno ali še dlje nazaj. Prizadeti bi bili tako verni kot neverni državljani. Zato menim, da ni najmanjšega vzroka, da bi kar na hitro sklepali z RKC celo konkordat. Morda bi kazalo počakati do našega sprejema v EU, nato pa izdelati resno primerjalno študijo o določbah konkordatov v drugih evropskih državah. Šele po tako temeljiti pripravi bi Slovenija lahko začela razgovore, seveda javno in ne naskrivaj kot sedaj. Slovenija naj se ukvarja z osnovnim ciljem, to je sprejem v EU, funkcioniranjem gospodarstva, zaposlovanju novih delavcev, socialo, ne pa z gmotnim položajem RKC. Že sedaj Slovenija plačuje dovolj in preveč. RKC je dobila nad 5 milijard sit, neznano vsoto v prostovoljnih prispevkih, ne plačuje nobenih davščin - zato bi bilo nujno zahtevati od RKC, da uredi svoje finančno poslovanje z obstoječo zakonodajo. Mislite najprej na Slovenijo in glasujte proti podpisu konkordata z RKC! Lepo pozdravljeni! Peter Romavh st. Sloveniji bije dvanajsta ura (2) Pod tem naslovom sem poslal pismo vsem poslancem D. Z. Slovenije. V njem se strinjam z navedbami g. Krivica, enako tudi predstavnikov Inštituta za mednarodno pravo (glej prilogo). Pričakoval sem pozitivno reakcijo predsednika Drnovška, vendar ne, v svojih nastopih še naprej zagovarja podpis konkordata. Podpis predlaganega sporazuma - konkordata bi pomenil konec osebne svobode za vse Slovence-ke, še posebej pa za drugače verujoče, kaj šele za ateiste. Pravniki so pojasnili za vsak člen, kaj bi to pomenilo za Slovenijo, dobro pa bi bilo, če bi se prikazala še finančna stran takega sporazuma. Nihče ni pomislil na obveznosti nasprotne strani RKC. RKC mora urediti svoje finančno poslovanje skladno s predpisi, plačevati davščine itd. Sam bi želel poudariti, da je za Slovenijo izredno nevarno, večkratno prevajanje, ker se pogajanje vrši v italijanskem jeziku, ki to poudarjam, ni diplomatski jezik. RKC naj predloži svoje zahteve v slovenščini in to javno. Za Slovenijo je nevaren tudi člen, v katerem lahko RKC odloča o usodi kulturno zgodovinskih spomenikov. Tu ne gre samo za cerkvene spomenike, ampak predvsem za spomenike NOB. To svojo trditev lahko podprem z žalostnim stanjem teh spomenikov na območju Ljubljane. Vemo, da je bila spominska soba na Vrhu odstranjena, pred kratkim pa je Delo objavilo tudi sklep o rušitvi belogardistične mučilnice v sklopu nekdanje Belgijske vojašnice (Metelkova ulica ). Nihče od varuhov se ni odzval, mislim na Ministrstvo za kulturo, Re. zavod za spomeniško varstvo, policijo, ZZB NOV. Kot vemo, so "neznani storilci"pretekli mesec začeli z razbijanjem Baze 20 v Kočevskem Rogu! Srečno Slovenija! Peter Romavh st. MHz 89,7 radio Društvo upokojencev Kranj vošči vsem svojim upokojenkam in upokojencem obilo sreče in zdravja v letu 2000! NOVOLETNA VOŠČILA V KORIST BOJA PROTI RAKU SREČNO IN USPEŠNO LETO 2000 ŽELIJO POSLOVNIM SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN VSEM BRALCEM: Občina BLED - CASINO BLED, d.d., prirejanje posebnih iger na srečo - GG, gozdno gospodarstvo Bled, d.d. - JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK Občina JESENICE - DOM UPOKOJENCEV DR. FRANCETA BERGELJA - METING-ŽJ, d.o.o., Jesenice - OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE - Trgovsko podjetje TP ROŽCA, d.d. Mestna občina KRANJ - DOMPLAN, d.d. - GORENJSKI GLAS, d.o.o. - IBI KRANJ, Proizvodnja žakarskih tkanin, d.d. - INFONET KRANJ, D.O.O. - OLJARICA, tovarna olja Kranj, d.d. - OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA - OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ - PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ - SANING, d.o.o., Družba za sanacijo objektov - ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ Občina RADOVLJICA - OBČINA RADOVLJICA - TECHNOPLAST, d.o.o. Občina ŽELEZNIKI - DOM OPREMA, d.o.o., Železniki Občina Ž1R1 - ETIKETA TISKARNA, d.d. Voščilom se pridružujejo tudi Onkološki inštitut v Ljubljani in Sklad za gradnjo in opremo onkolološkega inštituta. Vsem članom društva za boj proti raku, vsem, ki ste namesto posebnih novoletnih voščil namenili denar v korist boja proti raku, in posebno vsem našim največjim donatorjem: G-M&M, proizv. in marketing, d.o.o., Grosuplje proizv. in distr. el. or. Black&Decker in De VValt, LUKA KOPER, D.D, NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, ter Gorenjskemu glasu za brezplačno objavo, se toplo zahvaljujemo z iskreno željo, da bi vam bilo novo poslovno leto nadvse uspešno. Zveza slovenskih društev za boj proti raku Sredstva iz letošnje akcije namenjamo nabavi ANALIZATORJA ZA PLINSKO ANALIZO KRVI za intenzivni oddelek Onkološkega inštituta. Piše: Miha Naglic j 164 Sorski v Slovenskem kdo je kdo (I) Proti koncu leta 1999 je Nova revija izdala Slovenski kdo je kdo, "leksikon slovenske elite". Sestavil ga je naš rojak Drago Bajt, priznani prevajalec, esejist, publicist, literarni kritik in urednik; doma je iz Rovt v Selški dolini, živi in dela v Ljubljani. Leksikoni vrste Kdo je kdo (VVho is who) zajemajo samo živeče osebnosti, za razliko od klasičnih biografskih leksikonov, ki upoštevajo pomembne ljudi iz vseh časov. Bajt je v svojem pregledu s svojo mrežo, sprede-no po primerljivih svetovnih merilih, zajel 4500 Slovencev, med njimi okoli 450 Gorenjcev. Ker se na tem mestu, v podlistku, ki naj posluži kot eno pripravljalnih del za Gorenjski biografski leksikon (GBL), trenutno mudimo v Škofi Loki, nas bo morda zanimalo, koliko in katere od rojakov z loškega območja je v svoj izbor uvrsti/ Bajt. Ker nas vse, ki živimo na ozemlju nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov, povezujejo naše tri Sore, jim porečemo kar "sorski". Zanima nas torej sorski kdo je kdo v slovenskem. Z območja mesta Škofja Loka in bližnje okolice so v leksikonu (navajamo po abecedi): bibliograf Branko Berčič, politik Jože Bernik, športnica Nataša Bokal, gospodarstvenik Franc Braniselj, tekstilni tehnolog Po ljurljeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon MMMMMMM MMMMMMMMMM Janez Cerkvenik, biokemičarka Marija Čarman Kržan, filmar Jože Dolmark, metalurg Pavle Eržen, der-matovenerologinja Darja Fettich, trener Filip Gartner, novinar Igor Guzelj, grafik Herman Gvardjančič, kardiolog Matija Horvat, pravnik Albin Igličar, slikar Boris Jesih, bančnik Niko Kavčič, prevajalec Vital Klabus, arheolog Timotej Knific, gospodarstvenik Svetko Ko-bal, kemičarka Aleksandra Korn-hauser, muzikolog Franc Križnar, arheolog France Leben, porodničar-ka Slavica Lotrič Pen tek, violončel is t Miloš Mlejnik, slikar Franc Novine, pisatelj Blaž Ogorevc, politik Ivan Oman, fizik Jože Peternelj, slikarka Dara Plestenjak, zoolog Anton Po-lenec, alpinist Uroš Rupar, slikar in športnik Domen Slana, igralka Nadja Strajnar Zadnik, literarni zgodovinar Jože Šifrer, geograf Milan Šifrer, politik Zoran Thaler, biolog Branko Vesel in mikrobiolog Zoran Železnik. Iz Železnikov so: glasbenik Andy A mol, pedagoginja Milica Bergant, SLOVENSKI KDO Drago Bajt KDO novo REVIJA Ljubljana 1909 Slovenski kdo je kdo, naslovnica, oblikovala Neva Štemhergar. ortoped Franc Debevec, pedagoginja Marija Lipužič, operni pevec Ivan Lotrič, gospodarstvenik Ivo Marenk, gospodarstvenik Anton Rakovec, filmar Igor Smid. Iz Selc in okolice: prevajalec Drago Bajt, prevajalec Miro Bajt, sociolog Ivan Bernik, geolog in paleontolog Anton Ramovš, elektrotehnik Peter Kokelj. Iz Poljan in okolice: sociolog Pavle Čelik, teolog Bogdan Dolenc, folklorist Janez Dolenc, kipar Peter Jovanovič, založnik Brane Nešovič. Iz Gorenje vasi in k njej sodečih krajev: fotograf Janez Bogataj, novinar Janez Čadež, sociolog Pavel Gantar, sociolog Bogdan Kavčič, pisatelj Vladimir Kavčič. Z Žirovskega so: športnik iti novinar Oto Giacomelli, umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, publicistka Spomenka Hribar, gradbenik Radoš Hribernik, veterinar Jože Kogovšek, arhitekt Vlasto Kopač, gospodarstvenik Tomaž Košir, slikar Tomaž Kržišnik, teolog Anton Mlinar, sociolog Zdravko Mlinar, publicist Miha Naglic, oblikovalka Marija Novak Tršar, slikar in pisatelj Jože Peternelj Mausar, slikar Konrad Peternelj Slovenec, ginekolog Rado Poljanšek, zgodovinar Branko Reisp, politik Izidor Rejc, etnologinja Marija Stanonik, športnik Boris Strel, športnik Uroš Vehar in politik Viktor Žakelj. V Slovenskem kdo je kdo je torej 38 Ločanov, 21 Žirovcev, 8 Železu i karjev ter po 5 Gorenjevaščanov, Poijancev in Selčanov. Vseh sorskih skupaj 82. To so imena in številke, komentar prihodnjič. DEŽURNI NOVINAR _______________ ureja: Renata Škrjanc Ze naslednji petek bo prvi GLASOV IZLET 2000 Zakaj je cesar Franc Jožef rad hodil v Laško Integral turistična agencija Tržič in avtobusni prevoznik Janez Ambrožič - Zidank iz Zgornjih Oorij sta Vam. za prvi mesec v novem tisočletju pripravila nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi prognani. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Zakaj? Zato: prvič, ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS sodeluje kot medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI; in drugič, ker PIVOVARNA UNION, d.d„ Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Cesarja Franca Jožefa toplice V Laškem so pred kratkim slovesno obeležili izjemen jubilej: 145-letnico zdravilišča, ki je pred skoraj poldrugim stoletjem slovelo kot toplice ("Bad TueJJer") cesarja Franca Jožefa. V Laškem so prejšnji mesec odprli najsodobnejši savna center, ki obsega kar 500 m2, popolnoma je obnovljen notranji bazen, ponudbo so razširili tudi z zunanjim bazenom, pridobili nove sobe v hotelu Vrelec. Zdravilišče Laško je 145. rojstni dan pričakalo v popolnoma novi podobi in v leto 2000 vstopa z izjemno pestro, nadvse kakovostno ponudbo. Zato Vas Integral Tržič že takoj v začetku novega leta, naslednji petek? 7. januarja 2000, vabi na celodnevni izlet v Laško. V programu izleta je tudi obisk Pivovarne Laško, sprehod ob Savinji in po starem mestnem jedru, itd. Obilo časa bo tudi za sprostitev v zdravi/ni terma/ni vodi, izletniški dan bo zaključen s cesarsko večerjo. Cena izleta je 4.400 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane zgolj 3.500 SIT. Za otroke do 15. leta sta navedeni ceni še petsto tolarjev nižji. Z Vami bo na izletu Božena Avsec. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-Kranj-Skojja Loka-Vodice-Mengeš. Terme Rogaška, kristal itd. Turistična agencija Integral Tržič ponuja še eno imenitno idejo za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi: v Termah Rogaška, kjer je tudi pozimi prijetno toplo. Prvi izlet v Rogaško Slatino v letu 2000 bo sredi najbolj mrzle zime, v soboto, 15. januarja 2000. V programu izleta bo tudi obisk prodajalne Steklarne Rogaška in možnost zelo ugodnega nakupa izdelkov iz svetovno priznanega kristala, kopanje in večerja v enem od hotelov v Rogaški Slatini. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Smled-nik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev. Integral ho zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. Reportažo o Glasove m izletu v Rogaško bo za Gorenjski glas pripravila Božena Avsec, ki bo rajžala z Vami po Štajerski. Januarja 2000 v Toplice Dobrna Janez Ambrožič ZIDANK Vas prav tako sredi naslednjega meseca, v soboto, 15. januarja, vabi na sobotno rajžo v TOPLICE DOBRNA. Kdor na Dobrni še nikoli ni užival, bo posebej presenečen zaradi lokacije dveh pokritih bazenov ter zaradi pestre ponudbe Toplic Dobrna, d.d.. V program izleta bo zalo vključen tudi krajši ogled zdraviliškega kompleksa in januarske likovne razstave. Zvečer pa, kajpak, večerja v restavraciji Zdraviliškega doma in zatem še nekaj časa za ples ob živi glasbi v prijetno urejeni kavarni hotela Dobrna. Komur ne bo za ples, bo na voljo zabava v izjemno dobro založeni dobrniški vinski kleti z vinoteko pod Vilo Higiea. Zidankov avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje-Bled-Lesce-Radovljica- Kranj-Stražišče-Zabnica-Škofja Loka- Vodi-ce-Moste-Mengeš. Cena izleta je izjemno ugodna: 4.100 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 3.300 tolarjev. Takšno ceno Janez Ambrožič 15. januarja 2000 omogoča tudi vsem družinskim članom, če ste naročniki Gorenjskega glasa. Reportažo o prvem izletu v Dobrno v letu 2000 bo pripravila Marija Barle. Privatna Rotovnikova jama V januarju, najbolj mrzlem zimskem mesecu, je zanesljivo naj-bolj prijetno v toplicah in zato Vam Integral Tržič ponuja še eno možnost: v soboto, 22. januarja 2000, izlet v Terme Topotšica. V programu izleta je tudi obisk znamenite Rotovnikove jame, ki je sicer precej manjša od Postojnske in nima vlakca, Rotovnikova jama je v zasebni lasti in je svetovno znana zaradi izjemno redkih aragonitnih ježkov, ki so svojevrstna posebnost te kraške jame. V Termah 'Topotšica bo po zaključku ogleda jame dovolj časa za sprostitev v 32 stopinj Celzija topli termalni vodi (ali v bazenu s še toplejšo vodo, ki ima 36 stopinj Celzija). Večerni del izleta se ho začel z večerjo in nadaljeval s plesom ter zabavo ob živi glasbi v holetski restavraciji. Integralov avtobus bo možno počakati na katerikoli postaji na relaciji Tržič-Bistrica-Kovor-Bled-Tesce-Radovljica-Kranj- Stražišče-Žabnlca-Škofja Toka-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je 4.500 SIT na osebo; naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa z družinskimi člani Integra/ omogoča izlet 22. januarja za vsega 3.600 tolarjev. Poseben januarski popust za otroke do 15. leta: 500 SIT. Medijska pokrovitelja izleta sta tudi Radio Gorenc in Radio Sora! Na iozletu bo z Vami Mirjam Pavlic. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič -064/563-280). vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa: 064/ 223-444 in 223-111. Na obe navedeni telefonski Številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION Jai)iijattljc! Profesor Janez Bole, starosta slovenskega zborovskega petja Nebeška čistost glasov prežeta s svetlobo srca Rojen Gorenjec, otroštvo preživel na Brezjah - Komaj osemleten že pel gregorijanske korale Vodil več kot 20 slovenskih pevskih zborov in imel več kot 1000 nastopov doma in v tujini -Velik poznavalec Gallusa, gregorijanskega korala in slovenske ljudske pesmi - Izdal 11 zgoščenk - Umetniška zrelost zaznamovala Slovenske madrigaliste - Letos praznoval osemdesetletnico in izdal zbornik. Ljubljana, 30. decembra - Menda je večino svojega življenja iskal glasove. Glasba je bila in je gibalo njegovega ustvarjalnega duha, ki ga je začela vznemirjati že v najzgodnejših otroških letih. Preživel jih je na Brezjah. Po materi Gorenjec, po očetu Kraševec. Profesor Janez Bole, ki je letos praznoval svojo osemdesetletnico, pravi, da je bil v življenju bogato obdarjen s talenti in ga pomalem skrbi, ko bo treba dajati odgovor, ali jih je prav porabil. Oče Ivan, organist in dirigent, mu je na stežaj odprl vrata, ki vodijo v svet glasbe. Vanj je vstopil in se ji povsem predal. Koliko znanja, spoznanj in modrosti ter grenkosladkih izkušenj se je nabralo v njem! Čudež glasbe gaje povsem prežel, saj je naletel na rahločutnega človeka, plodno njivo, kjer požene vsako seme. Njegova žetev je obilna. čin, je najprej končal študij slavistike na Filozofski fakulteti, nato pa še študij zgodovine glasbe na ljubljanski Akademiji za glasbo. Talentom, ki so mu jih podarile rojenice, je dodal še delovno vztrajnost. Ob poučevanju na ljubljanskih srednjih šolah, je doštudiral, hkrati vodil Slovenski oktet, se poročil in postal oče Tomažu in Meti. Pavel Mihelčič je v zborniku Boletovi zbori 1946 - 1999 med drugim zapisal, da je bila pot, ki jo je s svojimi zbori pre-pel Janez Bole, hribovita, skalnata, zelena, sončna, imela je (svoj) ideal in pravo smer - čistost zborovskega petja, vihar-nost temperamenta, občutljivost duha, ki se je srečal z ustvarjalnostjo. Glasba ga je vedno znova duhovno prenavljala in krepila. Boletov ustvarjalni opus je bogat, raznolik in obsežen. Leta 1946 je začel z vodenjem Mešanega zbora Ljubno na Gorenjskem, ki mu je potem sledilo še 20 različnih slovenskih zborov. Moških, dekliških, otroških, ženskih... Z vsakim je pustil sled in sleherni zbor je bil pod njegovim vodenjem prepoznaven in opazen. S Slovenskimi madrigalisti, Slovenskim oktetom, Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič, zborom Slovenske filharmonije in dru- Boletov oče Ivan, organist in zborovodja z brezjanskimi pevci (prva vrsta tretji z leve). Profesor Janez Bole, glasbeni pedagog in zborovodja, kije letos praznoval svojo osemdesetletnico. Prve glasbene korake je užil pri svojem očetu, odličnemu, vendar strogemu in vsestranskemu glasbeniku, kjer se je učil igranja klavirja in orgel, še ne osemletni fantič je prepeval gregorijanske korale, leto starejšega pa je oče že seznanil z zakonitostmi in čari improvizacije. V tridesetih letih se je šolal na kranjski Gimnaziji in na gimnazijska leta ga vežejo še posebej lepi spomini. Višjo gimnaziji je končal v Ljubljani, se vpisal v nižjo glasbeno šolo, potem pa zaradi vojne šolanje za nekaj let prekinil. Da je človeška življenjska pot lahko zelo nepredvidljiva, se je prepričal tudi Bole, kajti zaradi spleta okoliš- gimi, je navduševal občinstvo, glasbeni kritiki pa so pisali o mojstrstvu, vrhunskem vodenju ter rosni čistosti glasov. Tako kot zbori, so si sledile tudi nagrade. Od Prešernove nagrade, Gallusove plakete, Prešernove nagrade Gorenjske, do Škerjančeve diplome in Zlatega častnega znaka svobode, ki ga je s Slovenskim oktetom prejel pred tremi leti. Izdal je tudi nekaj knjig in 11 zgoščenk. Poleg naštetega je bil mentor več kot 60 pevskim zborom, četrt stoletja je poučeval na Srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo. Njegove zamisli so pogosto prehitevale čas in nemalokrat ostale nerazumljene. Ni odnehal. Še bolj ga je gnalo. Jakob Gallus, enoglasje gregorijanskih koralov in slovenske ljudske pesmi so bili deležni njegove posebne pozornosti in dolgoletnega študija. "Na Slovenskem sem uvajal vokalno glasbo vseh obdobij, prvi izvedel gregorijanski koral ter izvajal dela več kot 150 tujih avtorjev. Vznemirjalo me je preučevanje razvoja večglasja, zadnje čase pa me kar nekoliko žalosti spoznanje, da se piše malo dobre glasbe. Prisluhnite Chopenu, Bachu, milini Mozartove glasbe, ki je prihajala z nasmehom iz nebes, pa Šostakoviča in še nekatere, pa boste povedano lažje razumeli," je dejal profesor Bole, ki je ob svoji osemdesetletnici pripravil slovesni koncert v Slovenski filharmoniji in izdal pregledni zbornik svojega zborovodstva. Čil in vedrega duha še vedno sodeluje z ljutomerskim zborom Orfej. Poletja z ženo Vero preživljata v prijetni hišici v Rib- nem na Gorenjskem, zimski čas pa ju prižene v njuno ljubljansko zavetje, kjer je človeku že prvi hip jasno, da ima posebno mesto glasba. Boleto-va polstoletna žetev bo nemara dobila svoje mesto v knjigi spominov, ki jih v teh zimskih mesecih niza drugega za drugim, nekatere skoraj iz polpo-zabe. Dotik glasbe je bil zanj usoden in hkrati nepopisno osrečujoč, saj glasba še danes tako ali drugače kipi iz njegove duše. Kot Mozart. Z nasmehom in lahkoto iz nebes. • R. Škrjanc Zadnji letošnji literarni večer v tržiški knjižnici Filozofija je mati vseh znanosti Teme, ki so bile pripravljene za študente, dr. Jože Hlebš na željo Inštituta Antona Trstenjaka zbral v četrti knjigi Trstenjakovih Izbranih del. Tržič, 30. decembra - V torek zvečer se je odvil zadnji literarni večer izmed devetih letošnjih večerov, namenjenih za odrasle. Tudi tokrat se ga je udeležilo veliko število ljudi, ki sestavljajo že stalni krog obiskovalcev. V letošnjem letu so v knjižnici pripravili tudi dve večji prireditvi za otroke ter šest predavanj z diapozitivi, ki so jih organizirali skupaj s Klubom tržiških študentov. V knjižnici bodo tudi v prihodnje še naprej organizirali takšna srečanja, saj število obiskovalcev kaže, da jih takšne teme zanimajo. Gost torkovega srečanja je bil dr. Jože Hlebš, ki ga obiskovalci literarnih večerov dobro poznajo. Pogovor je bil namenjen filozofiji kot znanosti, s posebnim poudarkom na delu in osebnosti dr. Antona Trstenjaka, čigar učenec in prijatelj je bil. Predstavil je Trstenjako-vo knjigo Filozofski spisi II, s podnaslovom Uvod v filozofijo ter izbrana poglavja iz kozmologije in metafizične psihologije. Dr. Hlebš je avtor obsežne uvodne študije, v kateri med drugim pravi, da ima to delo izreden pomen za uvajanje v temeljna spoznanja filozofije, tako za študente te vede, za teologe, pa tudi za vsakega ljubitelja modroslovja. Dr. Anton Trstenjak je eden najbolj znanih in priljubljenih Slovencev v tem stoletju. Po izobrazbi je bil dr. filozofije in dr. teologije, v Sloveniji pa je znan tudi kot odličen psiholog. Bil je izreden človek in znanstvenik ter odličen poznavalec filozofije Franceta Vebra. Napisal je kar 47 knjig, od teh so mnoge prevedene v tuje jezike. Večina je psiholoških, antropoloških, svetovalnih, kulturoloških, narodnostnih in nekaj verskih, ni pa takšnih, ki bi bila povsem posvečena filozofiji. S to knjigo je sklenjeno objavljanje Trstenjakovih del, ki še niso izšla v knjižni obliki. • P. Bahun Dr. Jože Hlebš in Marija Maršič pri zadnjem letošnjem pogovoru v tržiški knjižnici. Ni strahu za vodo Kranj, 29. decembra - Andrej Šter, vodja enole Vodovod v Javnem podjetju Komunala Kranj, nam je sporočil, da v Kranju za novo leto ni nevarnosti, da bi zaradi kakršnegakoli "hrošča" zmanjkalo vode. "To sicer ne pomeni, da ni mogoča okvara, kakršna se lahko zgodi kadarkoli, vendar na računalniškega hrošča smo se pravočasno pripravili. NESREČE Danes popoldne bo na Policijski upravi Kranj uradna predaja poslov Demšar odhaja, Mencin prihaja Jaka Demšar bo odslej državni podsekretar urada za organizacijo in razvoj državne uprave - Uradno se je moral od direktorskega mesta posloviti zaradi napak pri vodenju Kranj, 30. decembra - Danes popoldne bo dosedanji direktor Policijske uprave Kranj Jaka Demšar uradno predal posle novemu direktorju Jožu Mencinu, ki zapušča mesto poveljnika Letalske policijske enote MNZ na brniškem letališču. S 1. januarjem 2000 tako Jože Mencin začne voditi Policijsko upravo Kranj, medtem ko se Demšar seli v Ljubljano, kjer bo delal kot državni podsekretar urada za organizacijo in razvoj državne uprave v Ministrstvu za notranje zadeve. Novo zamenjavo na direktorskem mestu kranjske policijske uprave, Jaka Demšar je bil njen direktor od 15. februarjai 1998, je generalni direktor policije Andrej Podvršič notranjemu ministru Borutu Šukljetu predlagal sredi oktobra. Razlog za zamenjavo pa so po besedah generalnega direktorja slovenske policije Demšarjeve napake pri vodenju Policijske uprave Kranj. O domnevnih kaznivih dejanjih oziroma zlorabah položaja, zaradi katerih je bil poleti v Kranju celo uveden izredni nadzor, ni bilo govora. Neuradno smo izvedeli, da so Podvršiča pri Demšarju zmotile tri stvari, ki pa so precej banalne. Podvršič naj bi Demšarju zameril, ker je obvestil novinarje o obsežni iskalni akciji dvojnega morilca Janeza Marinka v Kokri dan pred njeno izvedbo. Tako naj bi imel Marinko v enem izmed slovenskih medijev možnost izvedeti, da ga iščejo. Kot da bi Marinko vsak dan prišel v dolino in prelistal vse časopise, in kot da kot osumljeni morilec ne bi že sam dobro vedel, da bi ga policisti vendarle radi našli. Drugič naj bi Demšar ne ravnal pravilno, ko je naročil komandirju radovljiške policijske postaje, naj ne oglobijo 70-letne kolesarke, ki da je peljala po kolesarski stezi v nasprotno smer, kot bi se morala, ker se je tako izognila nevarnemu prečkanju glavne ceste. Za omenjeno kršitev bi morala Demšar- jeva soseda plačati pet tisočakov, vendar je Demšar menil, da se policisti lahko obnašajo tudi nekoliko bolj človeško. V tem primeru ga je kriminalistična služba MNZ kazensko ovadila, razplet ovadbe pa še ni znan. Demšar naj tudi ne bi ravnal pravilno, ko je kot direktor uprave prenesel pooblastilo o vodenju disciplinskega postopka zoper štiri policiste na šefa svojega kabineta. Zakon o policiji to sicer dopušča, a je Demšar pri tem spregledal prehodno določbo zakona, ki prenos pooblastila dovoljuje šele potem, ko bo sprejet akt o sistematizaciji policije. Ta pa še do danes ni bil sprejet, čeprav bi moral biti že julija letos. V disciplinskem postopku so bili policisti, ki so kukali v računalniško bazo in za dva gorenjska županska kandidata zgolj iz radovednosti preverjali, kje imata stalno prebivališče, pogojno kaznovani. Na drugi stopnji so postopek vrnili v novo odločanje, ker disciplinskega postopka ni vodil Demšar, ampak od njega poob- laščena oseba. Nato je Demšar prevzel vodstvo disciplinskega postopka, policiste so spet pogojno kaznovali in tokrat je bilo vse v redu. Tudi ta očitek izveni precej votlo v primerjavi s primeri v sodstvu, kjer se podobne napake v kazenskih postopkih pojavljajo skoraj vsakodnevno, pa se za to ne sekira-jo preveč. Kdor dela, greši. Nihče tudi ne odgovarja, ker še do danes niso sprejeti vsi podzakonski akti k zakonu o policiji. Zakon, ki je bil sprejet julija 1998, v 127. členu namreč nalaga, da mora notranje ministrstvo v enem letu uskladiti organizacijo in delo z določbami zakona najkasneje v enem letu. Kdaj bodo sprejeti, se še ne ve. Po drugi strani pa vam v policijskem sindikatu lahko povedo, da v zadnjih letih znotraj notranjega ministrstva kar 90 odstotkov disciplinskih . postopkov uvedejo zoper policiste. Kot da so v ostali državni upravi imuni na napake. • S. Šubic Lepše je praznovati brez petard Petarde ■ za nekatere veselje, za druge groza Kranjska Planina ni edino naselje, ki ga pokanje pirotehničnih sredstev stresa že vsaj mesec dni - Ob novoletnem praznovanju bodite previdni pri metanju petard in tudi strpni do ostalih, ki se pokanja ne razveselijo Kranj, 30. decembra - Od leta 1992 naprej je v Sloveniji legalizirana prodaja pirotehničnih sredstev, s tem tudi njihova uporaba, ki pa je omejena na obdobje od 26. decembra do 2. januarja. Kljub blagoslovu države ali pa policije, kakor je komu ljubo, pa kaže biti previden in predvsem toleranten do ostalih, ki mu neprenehno glasno pokanje ne prinaša užitkov, ampak zgolj nejevoljo, če ne celo trpljenje. Že površno branje pisem bralcev vam odkrije, da v Kranju zaradi pokanja najbolj trpijo prebivalci Planine. V prejšnji številki Gorenjskega glasa se tako bralka sprašuje, kdaj se bo zgodila strahotna nesreča med prazničnim bombardiranjem, ki je v zadnjem mesecu še posebno intenzivno. Ljudje so ob stalnem pokanju postali že povsem brezčutni, je zapisala. Poln jeze je tudi Kranjčan, ki je svoje pismo naslovil celo varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku. Kranjčan je zapisal, da se streljanje (bombardiranje) s pirotehničnimi sredstvi izvaja 24 ur na dan. "Predvsem starejši občani, otroci in živali doživljamo strese, zatekamo se po zdravniško pomoč, povsem nam je pošla volja do življenja, do dela - in z grozo čakamo še hujše. Praznikov oziroma praznovanj za nas ni več." "Policija, na katero se obračamo, je več ali manj nemočna. Izgovarjajo se, -da je tak zakon sprejel parlament, torej nimajo pooblastil za ukrepanje. Če so vojaške vaje streljanja npr. v Crngrobu ali nizek prelet letal, smo obveščeni in pričakujemo motnje ob določenem času. Lahko se tudi umaknemo - še zdaleč pa to ni hrup, kakršnega povzročajo mega pirotehnična sredstva. Na naše opozarjanje pa so storili še nesramni in nam grozijo, da si skoraj ne upamo več iz svojih bivališč. Tu je fronta, ki se ne neha. Začelo se je kmalu septembru in po izkušnjah prejšnjih let, bo trajalo tja do maja. Trgovci imajo na tone zalog in pirotehnična sredstva propagirajo prek javnih občil in celo vsiljenih letakov v poštnih nabiralnikih. V Sloveniji je vzdušje vojnega stanja, nevarno za normalne državljane, ki želimo mir, veselje in spoštovanje med seboj. Ustavite bombaše, ki jim je edino razvedrilo sla po uničevanju, ubijanju in sovraštvo do ljudi! Zato da nas strahujejo, izvajajo psihično in fizično nasilje nad našimi življenji, tve- gajo vse; m jim mar, ce se poškodujejo. Kot vemo, nam ustava zagotavlja mirno življenje in sožitje, zato nas čudi, da je parlament sprejel zakon, ki je povsem v nasprotju z ustavo in izgrednikom daje možnost, da izvajajo na okolico neznosen pritisk z ustrahovanjem in uničenjem vsega živega...," je med drugim zapisal ogorčen Kranjčan. Njegove besede so verjetno nekoliko pretirane, vendar zada-nejo bistvo. Pokanja je preveč in mnogi zaradi njega tudi trpijo. Policija se po svoje trudi, a kaj veliko ne more storiti. Vseskozi tekati za mladino, ki odmetava petarde, kjer se spomni, ne more. Le s pogostejšim pojavljanjem patrulj pa se reda tudi ne da narediti. Ob takšni kanonadi s petardami je še čudno, da so se letos v Sloveniji pri uporabi pirotehničnih sredstev poškodovali le štirje mladoletniki - v Slovenskih Konjicah, Izoli, Ptuju in Radljah ob Dravi. Na Gorenjskem zaenkrat ne beležijo primerov razstrganin ali opeklin, vendar bo potrebno počakati do konca prazničnih dni. V Sloveniji so policisti letos zasegli okoli 70 tisoč pirotehničnih sredstev, cariniki več kot 600 tisoč. Zaradi uporabe petard na javnih mestih je bilo k sodniku za prekrške poslanih 191 oseb. Ob tem je treba poudariti, da lahko policisti zagrabijo le tiste, ki jih zalotijo pri dejanju, ali tiste, ki jih prijavijo državljani. Se pa je policija, tudi gorenjska, vključila v preventivni boj proti uporabi pirotehničnih sredstev, saj so policisti obiskali osnovne šole in otrokom razložili, kakšne posledice jih čakajo ob nepravilni uporabi petard, sršenčkov, raket... Otroci so se odzvali tudi njihovi pobudi in risali na temo "Lepše je brez petard". Pa se tako tudi ravna- jo.' S. Subic Uporaba pirotehničnih izdelkov I. in II. razreda, katerih glavni učinek je pok, je omejena na čas od 26. decembra do 2. januarja. Ne glede na to je njihova uporaba prepovedana v strnjenih naseljih, v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, šol, vrtcev, kino dvoran, cerkva in prevoznih sredstev, namenjenih potniškemu prometu ter na površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Peška umrla v bolnišnici Bistrica pri Tržiču - V ponedeljek ob 14.09 uri je na Kovorski cesti v Bistrici pri Tržiču zaradi neprilagojene hitrosti 20-letni Ermin S. iz Tržiča trčil v v pešca in peško. Ermin se je z golfom- peljal po Kovorski cesti. Ko se je približal prehodu za pešce v bližini doma starostnikov, sta z desne strani nanj stopila 82-letni Ivan Č. in 87-letna Ivana Ž., oba iz Tržiča. Voznik je takoj reagiral, z avtomobilom sunkovito odvil v levo, pri tem silovito zaviral, vendar se pešcema ni uspel izogniti in je trčil vanju. Pešca sta se pri tem hudo poškodovala. V sredo je bilo sporočeno, da je 87-letna Ivana Z. v bolnišnici podlegla hudim poškodbam. • S. Š. Avtobus zapeljal čez glavo Škofja Loka - V torek, 28. decembra, ob 18.05 uri je na regionalni cesti v Podlubniku avtobus do smrti povozil 64-letnega pešca Alojzija N. iz Podlubnika, ki je nenadoma prečkal cesto. •Alojzij je hodil po bankini ob desnem robu vozišča regionalne ceste iz smeri Škofje Loke proti Železnikom. Ko je prišel do dovozne poti, ki vodi do stanovanjske hiše Binkelj št. 1, je nenadoma prečkal vozišče. Na desnem smernem vozišču, gledano s smeri hoje, je nenadoma padel po cesti. Voznik, ki je pripeljal iz smeri Škofje Loke, je uspel pred njim ustaviti vozilo, medtem ko se ležečemu pešcu kljub zaviranju in umikanju ni uspel izogniti 51-letni voznik Franc B. iz Škofje Loke, kije z avtobusom TAM pripeljal iz Selške doline. Alojzij N. je umrl na kraju nesreče, saj gaje avtobus povozil preko glave. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 40 oseb, lani je bil cestni davek manjši, saj je umrlo 38 oseb. • S. Š. Trčila avtobus in kombi Bistrica pri Naklu - V torek zjutraj sta na hitri cesti izven naselja Bistrica pri Naklu trčila avtobus in kombi. V prometni nesreči je bila ena oseba hudo poškodovana, ena pa lažje. 50-letni voznik bolgarskega avtobusa Petar P. je vozil avtobus znamke neoplan 117, v katerem seje peljalo tudi 38 potnikov, iz smeri Kranj zahod proti Podtaboru. Ko je zapeljal navzdol proti Bistrici pri Naklu, mu je zaradi neprilagojene hitrosti na spolzkem cestišču (tudi snežilo je) zadnji del avtobusa začel drseti levo na nasprotni pas. V tem trenutku je nasproti v kombiju fiat ducato pripeljal 34-letni Adem R. iz Šenčurja, ki kljub umikanju v desno ni uspel preprečiti trčenja z avtobusom. Tako je na odstavnem pasu zadel v zadnji levi del avtobusa. Od tam je kombi odbilo v varovalno odbojno ograjo, avtobus pa oddrsel naprej mimo odstavnega pasu. Prebil je varovalno ograjo in obstal na dvorišču sstanovanj-ske hiše. V nesreči seje hudo poškodoval voznik kombija Adem R., medtem ko se je njegov sopotnik 27-letni Dževat S. iz Makedonije lažje poškodoval. Med potniki v avtobusu ni bilo poškodovanih. • S. Š. Zaseg avtomobila Kranj - V ponedeljek nekaj pred 13. uro so kranjski policisti znova začasno zasegli motorno vozilo. Zaradi storjenih kršitev prometnih predpisov je namreč policijska patrulja v Kranju ustavila in kontrolirala 34-letnega voznika peugeota 309 GT Rudolfa M. iz Kranja. Ob kontroli so mu odredili še strokovni pregled zaradi suma prisotnosti mamila v njegovem organizmu, vendar je Kranjčan preglede odklonil. Tudi njegovo vozilo naj ne bi bilo povsem tehnično brezhibno. Policisti so kasneje tudi ugotovili, da je 34-letni Kranjčan že prej večkrat kršil cestnoprometne predpise, zato so mu proti potrdilu zasegli avtomobil in poskrbeli za njegov prevoz v Šenčur, kjer bo čakalo na odločitev sodnika za prekrške. • S. Š. Smrtna nesreča v Železarni Jesenice - V ponedeljek zjutraj se je v obratu Predelave debele pločevine v podjetju Acroni Jesenice med delom smrtno poškodoval 48-letni Zdravko N. z Jesenic. Na kraj delovne nesreče so prišli okrožni državni tožilec, preiskovalni sodnik in komisija Urada kriminalistične službe pri Policijski upravi Kranj. Ugotovljeno je bilo, daje do nesreče prišlo pri postopku toplotne obdelave železa na pečeh. Pri tem delavec Zdravko N. dobil udarec po glavi, poškodbe pa so bile tako hude, daje umrl na kraju nesreče. Preiskovalni sodnik je prevzel nadaljnjo preiskavo. • S. Š. V zasnežene gore le primerno pripravljeni in opremljeni Previdno na vsakem koraku Izkušeni gorniki priporočajo, naj se v gore podajo le telesno pripravljeni in dobro opremljeni planinci - Posebno za vzpone na višje vrhove Kranj, 30. decembra - Letos je sneg večkrat pobelil gore že pred koledarskim začetkom zime. Prve zimske dni se je snežna odeja še odebelila. Ker novi sneg ni sprijet s podlago, veter pa je marsikje naredil zamete, obstaja v hribovitem svetu velika nevarnost plazov. Na shojenih poteh je lahko pod snegom led, kar je lahko vzrok za nenaden zdrs in nesrečo. Previdnost na vsakem koraku po hribu navzgor in tudi v dolino ne bo odveč, sicer se lahko praznovanje hitro spremeni v tragedijo. V prazničnih dneh namreč pričakujejo v oskrbovanih kočah Rrecvej obiska. Kot so sporočili iz vodstva PD Kranj, so prostori za silvestrovanje v kočah na Kališču in Krvavcu že zasedeni. Zato morajo obiskovalci brez rezervacij za nočitev predvideti tudi pravočasen odhod v dolino. Izkušeni gorniki priporočajo, naj se v gore podajo le telesno pripravljeni in dobro opremljeni planinci. Posebno za vzpone na vrhove, na primer s Kališča na Storžič, je nujna alpinistična oprema, ki jo je treba znati tudi uporabljati. Nevarna so tudi prečenja prek nižjih vrhov proti dolini. Na primer, zaenkrat odsvetujejo zaradi visokega snega in nevarnosti plazov tudi sicer ne preveč zahtevno turo s Kališča prek Zaplate in Jakoba v dolino. Seveda so razmere zahtevne tudi drugod v sredogorju, še bolj nevarne pa so v visokogorju. • S. Saje SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu starosti zapustil mož, oče, stari oče, tast in stric JOŽE KEJZAR Žara bo v petek, 31. decembra 1999, od 8. ure dalje v mrliški vežici v Begunjah. Pogreb bo istega dne ob 15. uri na pokopališču v Begunjah. Vsi njegovi Begunje, 29. decembra 1999 TOTIN ureja: Vilma Stanovnik PLAVANJE ZUPAN ČESTITAL PLAVALKAM Radovljica, 30. decembra - Župan občine Radovljica Janko S. Stušek je minuli ponedeljek v prostorih Občine Radovljica sprejel predstavnike domačega plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled na čelu s predsednikom Jožetom Rebcem. Kot je ob čestitkah plavalkam in trenerjem poudaril župan, je ponosen na izjemne športne uspehe, ki jih člani radovljiškega plavalnega kluba dosegajo tako na domačin kot velikih mednarodnih tekmovanjih. Tanji Blatnik, Alenki in Nataši Kcjžar ter Urški Slapšak je čestital tudi za uspehe na nedavnem Evropskem prvenstvu v Lizboni, za bronasto medaljo na Portugalskem pa je Nataši Kejžar izročil sliko slikarke Višnje Grubišič. Ob čestitkah plavalkam je župan Stušek pohvalil tudi delo radovljiških trenerjev, med katerimi so se sprejema udeležili Jure Košak, Miha Potočnik, Aleš Rebec ter glavni trener in selektor naše plavalne reprezentance Ciril Globočnik. • V.S. PLANINSTVO LETA 2000 200-KRAT NA TRIGLAV Mojstrana, decembra - Naši planinci se lotevajo vsemogočih podvigov. 64-letni Franjo Potočnik iz Mojstrane nima sicer v načrtu kaj podobnega kot letos Tomaž Humar v Himalaji, je pa zagotovo zanimiv njegov načrt v domačem pogorju. Leta 2000 se namerava kar 200-krat povzpeti na najvišji slovenski vrh Triglav. Za njegova leta je še prav čvrst planinec, pred njegovo kondicijo pa kapo dol. Kot za šalo premaguje številne planinske poti, pred leti je že bil dvakrat v enem dnevu na Triglavu. Kot pravi, želi z 200 vzponi na Triglav na poseben način proslaviti svojo 65-letnico. Z vzponi namerava začeti že kar 1. januarja leta 2000. • J. Rabič VABILA, PRIREDITVE V spomin tekačev na Pokljuki - Medtem ko najboljši smučarji tekači te dni nastopajo na tekmah svetovnega pokala v šprintu (Andreja Mali je v torek zasedla odlično 7. mesto v Garmisch - Par-tenkirchnu), pa bo danes živahno na Pokljuki, kjer bodo ob 10. uri organizirali Memorial Lovra Žemve in drugih gorjanjskih tekačev. Otroški veleslalom v Dražgošah - Športno društvo Dražgoše bo v okviru prireditev "Po stezah Partizanske Jelovice" to nedeljo, 2. januarja, organizator tekmovanja v veleslalomu. Tekma bo na Površrtici, začela pa se bo ob 10.30 uri. Kategorizirani tekmovalci nimajo prvice nastopa, dodatne informacije pa dobite po telefonu 041/269,- 577 (Boris). Prijave zbirajo pred startom. Mali nogomet na Podnu - Klub malega nogometa Marmor Stripy bo to nedeljo organizator novoletnega turnirja v malem nogometu. Turnir bo potekal v dvorani na Podnu v Škofji Loki. • V.S. Rezultati žrebanja kroga ,..%7.9.12* 1999. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,2,5,6,7,10,11,18,25,27,30,36,41,42,43,45, 49,50,51,52,53,55,57,58,59,60,61,62,65,66, 67,68,73,75. SONČKI: 71,13,19. Dobitki št. dobitkov Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1 PRENOS 97 3.908 502.757 SIT 714.024 SIT 95.203 SIT 5.633 SIT 323 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstfci in tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije. Glavni in krog dobitek pa »plačuje Športna loterija v Ljubljani, Cigaletova 15/1/ vsak delovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačilo je 27.2.2000. Sklad za 53. krog bo povečan za 500.000,00 Sil lnformacije:061 9736, wwwiLsporrna-loterija!sL_ PODARIM V igrah 2.1.2000 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Slavka Lepoša, Kod jeva 2, Murska Sobota Polona Rozman, Okoslavci 19, Okoslavd Justa Cerar, Podter 25, Ljubno ob Savinji HIŠA ZVEZD Branko Struci, Sedlašek 29b, Podlehnik KOMORA Martin Spindler, Robičeva 25, Limbuš LABIRINT Karmen Haligonja, Česnikova 4, Ljubljana 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obveščeni po pošti Za gorenjske športnike je bilo leto 1999 leto, ki ga mnogi ne bodo pozabili ŽELIJO SI PREDVSEM ZDRAVJA IN SREČE Iztekajoče se leto 1999 je bilo za večino gorenjskih športnikov leto uspehov in veselja, nekaterim pa je prineslo tudi razočaranje in žalost - V novem letu večina želi predvsem zdravja, pa tudi nekaj sreče vedno pride prav. Kranj, 30. decembra - Zadnje dni decembra radi delamo "obračune". Nekateri se spominjamo lepih trenutkov, sreče in veselja, drugi leto končujejo z mislijo, da slabše, kot je bilo letos, v naslednjem letu ne more biti... Tudi s športniki razmišljajo zelo podobno. Tokrat smo jih o njihovem življenju v iztekajočem se letu in njihovih načrtih spraševali s pomočjo vaših vprašanj, ki ste nam jih na posebnih kupončkih v naši akciji "Izbor najboljših gorenjskih športnikov" pošiljali v zadnjem mesecu. Smučar Jure Košir z Mojstrane ŠPORT MI VELIKO POMENI Med gorenjskimi športniki je že nekaj let pozimi najbolj na očeh alpski smučar Jure Košir iz Mojstrane. Juretu ste bralci na naših glasovnicah za " Izbor najboljšega gorenjskega športnika lola" postavili kar nekaj zanimivih vprašanj. In kaj je odgovoril? Ali pride do napake med smučanjem zaradi premalo zbranosti ali zaradi pomanjkanja kondicije? "Ponavadi sta oba dejavnika povezana. Takrat, ko postaneš utrujen, tudi preciznost pri smučanju "pade". Koncentracija popusti in zato pride do napake. Lahko pa se tudi zgodi, da si maksimalno skoncentriran, pa še vedno pride do napake." Zakaj po dobrih rezultatih in odlični formi naenkrat pride do slabih rezultatov? "Dejstvo je, da forma pri vseh športih, tudi smučanju, niha. Tako se pač giblje človeški bior-item. Imaš obdobja, ko se počutiš močnejšega, pa tudi, ko si hitro utrujen." Ali boš tudi v letu 2000 kdaj zmagal? "Če bom rekel ja, se mi ne bo uresničilo, če bom rekel ne, se mi morda bo... Zato tega raje ne bi napovedoval. Je pa zagotovo, da si tudi v novem letu želim kdaj zmagati." Najraje obiskujem diskoteke, obožujem diskoteko Gavioli. Si tam že kdaj bil in ali ti je všeč? "Ja, bil sem v diskoteki Gavioli. Mislim, da je to zelo dobro organizirana diskoteka, da je v lepem prostoru. Nisem sicer "blazen" pristaš rave glasbe, vendar sem se ob obisku na Obali znašel tudi v diskoteki Gavioli." Kaj si želiš v naslednjem tisočletju? "Želim si predvsem zdravja zase, za svoje bližnje, za vse. Želim si, da bi se še lahko ukvarjal s športom, ker mi to veliko pomeni in želim si, da bi bil še vedno uspešen. To je pa v bistvu tudi vse!" Jure Košir v novem tisočletju želi predvsem zdravja. Plavalka Nataša Kejžar s Kranja Z MISLIMI ŽE V SYDNEYJU ludi za najboljše gorenjske športnice smo od bralcev dobili nekaj zanimivih vprašanj, čeprav občutno manj kot za športnike. Nanje je odgovarjala najboljša gorenjska plavalka in dobitnica medalje na decembrskem EP v Lizboni, Nataša Kejžar. Kaj razmišljaš med plavanjem, posebno tik pred ciljem? "Med plavanjem seveda mislim predvsem na to, kako bom čimhi-treje na cilju, kako bom koristno porabila še zadnje atome moči in iz sebe "iztisnila" vse, da bo rezultat čimboljši. Koliko sploh premišljujem med plavanjem, je odvisno tudi od dolžine določene discipline. Če je to plavanje na 50 metrov, o taktiziranju sploh ne razmišljam, saj od začetka do konca plavam na "ful", če pa so discipline daljše, pa je že treba razmišljati o pravilnem razporejanju moči." Kako skrbiš, da vso sezono ohranjaš kondicijo? "Največ seveda s treningi. Odmora med sezono je zelo malo, morda drugi del avgusta in prvi del septembra." Ali si sestri Alenki kaj nevoščljiva, če ima na tekmi boljše rezultate od tebe? "Ne, druga drugi dobre rezultate še kako privoščiva in "navijava" druga za drugo. Včasih pa se seveda zgodi, da tekmujeva skupaj in takrat pač skušava druga drugo prehiteti - takrat sva pač tekmici in vsaka poskuša biti prva." Imaš za novo tisočletje že kaj želja in načrtov? "Ja, teh imam pa res veliko. Najbolj seveda želim zdravja, sreče in uspehov. Čisto konkretne želje za leto 2000 pa so seveda povezane z olimpijskimi igrami v Sydneyju, kjer želim doseči svoj "vrhunec". Kmalu pa bi rada tudi diplomirala." Nataša in Alenka Kejžar druga drugi dobre rezultate še kako privoščita. Nogometaš Miran Pavlin iz Britofa DOGODEK LETA JE BILA UVRSTITEV NA EP Miran Pavlin iz Britofa pri Kranju je bil letos edini Gorenjec v slovenski nogometni reprezentanci, z golom, ki je popeljal našo ekipo na Euro 2000, pa je - čeprav igra pri nemškem drugoligašu Karlsruheju - postal eden najbolj popularnih slovenskih in gorenjskih športnikov iztekajočega se leta. Zato ni čudno, da je med tistimi, ki ste mu naši bralci postavili največ vprašanj. Sedaj v Nemčiji igrate v dru-goligaškem moštvu, po uspehu na kvalifikacijah pa ste bili predlagani celo za športnika meseca novembra v Nemčiji. Imate sedaj kaj ponudb za igranje v boljših ekipah? "Ja, res sem bil predlagan za športnika novembra v Nemčiji, na koncu pa sem v glasovanju zasedel tretje mesto. Glede novega kluba pa zaenkrat lahko povem le to, da imam ponudbe, da pa bo do menjave kluba prišlo najkasneje junija, morda pa celo že januarja. Vendar je govoriti o tem še preuranjeno." Ali je kaj možnosti, da bi ka-"zlatega" riero nadaljevali v kateri od slovenskih ekip? "Ne, te možnosti ni več." Kateri dogodek v tem letu ste si najbolj zapomnili? "Zagotovo je to uvrstitev na Evropsko prvenstvo." Kako se boste pripravljali za evropsko prvenstvo? "Najprej se bom poskušal čimbolje pripravljati v svojem klubu, odigrati prijateljske pripravljalne tekme in se nato posvetiti zaključnim pripravam reprezentance." Kakšno glasbo radi poslušate in katere izvajalce? "Najraje poslušam ročk and roll, najbolj pri srcu pa so mi Ro-ling Stonsi. Med slovenskimi izvajalci sta mi najbolj všeč Peter Lovšin in Zoran Predin." Ali imate doma kakšno /ival? "Doma imam psa, vendar imam zanj na žalost malo časa, zato je pri moji mami." Kaj si želite v letu 2000? "Predvsem si želim sreče in zdravja v družini, glede nogometa pa čimboljše igranje v svojem klubu in seveda na evropskem prvenstvu." Kje boste pričakali novo leto? "Doma, v krogu družine." . , Miran Pavlin, strelec gola za Slovenijo. Alpinist Tomaž Humar s Kamnika VEDNO PREMIŠLJUJEM, LE KAKO NAPREJ V zadnjih dveh mesecih je bil v ospredju zanimanja mnogih ljubiteljev športa tudi alpinist Tomaž Humar, ki je z vzponom prek južne stene Daulagirija opravil "nadčloveško" delo. O vzponu in svojem življenju je odgovarjal že v številnih intervjujih, tokrat pa smo zanj izbrali tudi nekaj vprašanj naših bralcev. Kako se počutiš v gori, ko ti gle- da smrt v oči? "To je sicer težko vprašanje, vendar navadno na gori, ko sem v težkem položaju, ne premišljujem o trenutnem počutju, ampak o tem, kako bom prišel naprej. Nikoli ne pomislim, da ne bi prišel. Če bi začel premišljevati, kako mi je, potem je vprašanje, ali bi preživel." Se ti je pri plezanju na Daulagi-ri kdaj kolcalo, ker je toliko ljudi mislilo nate in spremljalo tvojo pot? "Kolcalo se mi ni, vem pa, daje moje početje opazovalo veliko ljudi, tudi Gorenjcev in sem vesel, da so držali pesti zame. Hvala!" Kakšen je tvoj izbor najboljših slovenskih športnikov? "Mislim, da bi dal na prvo mesto Bojana Križaja, nato pa Iztoka Čopa. Tudi Katarina Srebotnik je med tistimi, kijih občudujem." Ali že razmišljaš o tem, katera gora bo tvoj naslednji cilj? "Tudi če bi, tega ne bi povedal. Ko bo odločitev v meni dozorela, ko me bo gora poklicala, bom povedal. Tako kot sem do sedaj, bom povedal tudi v prihodnje. Vendar, ko bo za to prišel čas." Tomaž Humar pravi, da med športniki najbolj občuduje Bojana Križaja. "Poti v neznano" za Janeza, Katjo in Matjaža Med vsemi vprašanji, ki ste jih v novembru in decembru pošiljali za naše najboljše športnike, smo izbrali deset najzanimivejših, ter nato z žrebom določili tri dobitnike najnovejše knjige svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge "Poti v neznano". Knjige bodo dobili; Janez Pore n ta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka, Katja Kosi, Sebenje 48, Bled in Matjaž Klavs, Planina 32, Kranj. OGLASI S«R*E *M* VESELJA wp« tfŽtTW hpifr U#ltt Wi pwHfy &*P«W WM$N studiovizual USNJARSTVO Usnjarstvo in strojenje kož JEKOVEC Peter Senično 27, Križe Tel.: 064/558-889 ŽEUMO VAM M&PZŠNO NOVO LETO ŽOOO. km* PIA "nepremičnine podružnica Sk. Loka, Kapucinski trg 12 tel.: 064/656-030,622-318 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 212-719 www.pia-nepremicnine.si Vsem cenjenim strankam In poslovnim M partnerjem želimo zdravo, srečno In ^fSfe£ uspešno novo leto. ^ ^f^-^ FOTO liMHIIIS mmm mit za met v murnu 2000 FILME IN SLIKE RAZVIJEMO V 1| IDI Pritličje blagovnice GLOBUS Kranj IUIM foto Claudia JESENICE, tel.: 064/831-387 ^PIMVASHODlOcnv^ ^ VEDEŽEVANJE 090 4642 NON-STOP (156 SIT/min) RAVALm T I i D i C l 0 H A L N 1 NOVOLETNI GALA KONCERT KOMORNI ORKESTER CAPPELLAISTROPOLITANA BRATISLAVA solist: Črtomir Šiškovič-violina L1.2W§ ob 19, uri FESTIVALNA DVORANA BLED PREDPRODAJA VSTOPNIC: TURISTIČNO DRUŠTVO BLED, tel: 164/741122 AGENCIJA KOMPAS BLED, tel,: M4 / 741515 CEXmL.NI rOKlOVITEU: A BLED Gorenjska y Banka Banka s posluhom Sodo." TRGOVINA FORTUNA DOM GORENJA VAS Sestranska vas 56 4224 GORENJA VAS Tel.: 667-100 Fax: 681-234 Del. čas: VSAK DAN: od 9. do 19. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure SREČNO NOVO LETO 2000& Za lep in prijeten dom m, Dostava na dom ... FORTUNA DOM Pestra ponudba ... FORTUNA DOM Ugodne cene ... FORTUNA DOM Kvalitetna postrežba ... FORTUNA DOM POSLOVALNICA, KIDRIČEVA C. 74 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL in FAX: 651-300 Kidričeva 22a 4220 Škofja Loka SREČNO VLETU2000 Va*f žel/osefr/e AAESAhVm ŠTAJNBIKT Tel.: 651-100 bauftlax Akcija velja samo do 14.01.2000 VARILNI STROJ IN TRANSFORMATOR ZA ODTAJANJE 23()/4(X) V, brezstopenjsko stopnjevanje amperov od 30 do 210, za elektrode s premerom od 1,6 do 4 mm, moč odtajanja 400 A/ 8 V, s hladilnim ventilatorjem 05.649 sit net OKRASNA SVETILKA „FIBERBALL" Svetilka s svetlobnimi učinki, kijih omogoča večbarvna vrtljiva plošča, površina v imitaciji titana, z žarnico (2.253 sit neto«) BLAZINA ZA ZDRAVO SPANJE blazina za zdravo in prijetno spanje, s pozitivnim učinkom na hrbtenico, 45 x 33 x 10,5 cm, brez prevleke (l.isosiTneio*) •O'K'Uhl'.l VI I JAJC S:/\lvV0 V baufriax /> V [:'\\[\ J /v! BEUAK - VILLACH, Maria Gailer StraBe 28, Tel. 0043 / 4242 -32 5 38 - BEUAK SEVER - VILLACH NORD, Badstubenvveg 75, Tel. 0043 / 4242 - 51 1 13 - VVOLFSBERG, Klagenfurter Strafte 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 NOVO: CELOVEC - KLAGENFURT, Feldkirchner Str. 266, Tel. 0043 / 463 444 22C - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerber- __ weg 46, Sudring, Tel. 0043 /463-35 1 25 - VEUKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 - 45 06 EEJ KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA VOLKSBANK, d.d. VOLKS BAN K Volksbank, d.d., posluje kot univerzalna banka v slovenskem bančnem prostoru od leta 1993. Njen večinski lastnik je Osterreichische Volksbanken - AG, skupna ustanova avstrijskih Volksbank, ki imajo 71 bank z več kot 600 poslovnimi enotami. Udeležena je tudi skupina vodilnih severnoitalijanskih bank (Banche popolare) ter tri regionalne centralne banke iz sistema Raiffeisen in Volksbanken iz Nemčije. Poleg vrste manjših slovenskih delničarjev je Volksbank, d.d., kot delničarja pridobila še Caisse Centrale des Banques Popularies iz Pariza, krovno hišo francoskih bank. V začetku 90-ih je OVAG postavil strategijo razširitve poslovanja v tranzicijske države, kjer imajo sestrske banke - na Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem in na Malti, v fazi priprave pa je Volksbank v Bosni in Hercegovini ter Romuni[i. Naše poslovalnice so v Ljubljani, Kopru, Celju, Tepanjah, Šentjurju in sedaj na novo odprta poslovalnica v Kranju na Tavčarjevi 21. Z obstoječim sodelovanjem z močnimi bančnimi skupinami Volksbank, d.d., zagotavlja boljše in hitrejše storitve posameznikom in podjetjem kot tudi poslovanje s tujino. Za današnjo križanko razpisujejo naslednje nagrade: Hranilne vloge 1. nagrada: 15.000 sit 2. nagrada: 10.000 sit 3. nagrada: 5.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. januarja 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. ZGODBA TEGA TEDNA Za novoletne praznike delajo tudi sestre in zdravniki v porodnišnici Ko praznike krona srečno rojstvo, je tudi služba znosnejša Ko smo pretekle dni poslušali božične poslanice, ki so želele miru, ljubezni in topline vsem, ki praznujejo v družinskem krogu, je nekatere spet stisnilo pri srcu. Tiste namreč, ki so na praznične dni zaradi narave svojega dela v službi, in tudi njihove družine, ki so zaradi tega velikokrat oropani za praznično vzdušje. Ponekod namreč delo ne zastane niti med prazniki. Tako je tudi v bolnišnicah, kjer leto in dan skrbijo za zdravje in življenje ljudi, kjer je nemara prostor za prijaznost in toplino, a še večkrat za učinkovitost in profesionalnost, kajti tamkajšnje osebje je tam najprej zaradi varnosti in zdravja bolnikov. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, ustanovi s štiridesetletno tradicijo, si ne morejo privoščiti, da bi bilo drugače. Na ginekološkem oddelku preživi praznike marsikatera na rodilih obolela žena, nujne operacije ne čakajo na delavnik in tudi novorojenčkom ni mar, ali je petek ali svetek, pač pa se jim mudi na svet, tako kot velevajo naravne zakonitosti. Naj bo letnik 2000 Čas od božiča do novega leta za nekatere pomeni dolg počitniški teden z vznemirljivim prazničnim pričakovanjem. Spet drugi delajo tesno do praznikov in si na koncu privoščijo slovesen prehod v novo leto. Peščica pa je tistih, ki jih tudi ob letošnjih praznikih čaka služba. Namesto z družino in prijatelji jih bodo preživeli v drugačni družbi. Zdravniki, babice in sestre iz kranjske porodnišnice, na katere je ravno na prehodu v leto 2000 prišla vrsta, da bodo delali, bodo praznovali v družbi svojih bolnic, porodnic in še kakemu novemu državljanu bodo pomagali na svet. Kdove ali ne bo tokrat pravcatega tekmovalnega navala, saj so za prvorojence v letu 2000 razpisane precejšnje nagrade. Sodeč po amnioskopskih pregledih, kjer lahko predhodno napovedo, kdaj se bo otrok rodil, v kranjski porodnišnici na prvi dan leta 7000 ni prira- deljka, koje nastajal tale zapis, je priveka-lo na svet že 1243 otrok, v letu 2000 pa bi si jih želeli še več. Takšnega booma, kot je bil leta 1979, ko seje rodilo blizu 3000 otrok, seveda ne bodo več ponovili, a vsaj kaka spodbudna deseterica več bi se po večletni suši že prilegla. Osebje te zdravstvene ustanove priznava, da so rojstva prijetnejša plat njihovega dela in če so novoletni prazniki v službi kronani s kakšnim srečnim rojstvom, je praznično razpoloženje lepo dopolnjeno. TU smo zato, da zagotovimo varnost in zdravje ženam, nosečnicam in novorojenčkom, da poskrbimo za vse zdravstvene probleme, ki tudi med prazniki ne počivajo. Porodniški del v naši hiši pa sploh ne počiva, v takšnih dneh se celo rado kaj zaplete," razmišlja Darko Grego-rač, dr. med., ginekolog in porodničar. "V porodni sobi se babice ob pomoči zdravnikov trudimo za zdravje žene in otročka. Velikokrat babica sama izpelje porod, v Porodničar Darko Gregorač, dr. med. z eno od bodočih mamic. kovati kaj posebnega, je-ocenila glavna sestra Jerca Ambrož. Toda presenečenja se dogajajo. Tako je denimo pred leti neka mamica potrkala na vrata nekaj minut čez polnoč in čez poldrugo uro že rodila, se je spomnila babica Anka Grmič. Očitno se je mladi materi zdelo zelo pomembno, da otrokov rojstni datum nosi letnico, kot so si jo zamislili starši. Vsaka podobnost z avtomobilom, kjer je mlajši letnik več vreden, je naključna! Kaj pričakuje osebje porodnišnice v letu 2000, jih kaj skrbi zlovešči računalniški hrošček, ki naj bi ravno za novo leto ohromil dogajanje po vsem svetu? Nič jih ne skrbi, za izpad elektrike bo poskrbel rezervni agregat, sicer pa pravijo, da imajo vse "analogno", največ pa je v bolnišnici tako ali tako odvisno od človeškega faktorja. Naj bo tako ali drugače, v kranjski porodnišnici so za praznike pripravljeni kot vedno. Porodi ne poznajo praznikov Leto 1998 so v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo zaključili s 1205 porodi, letošnje bodo z najmanj 1250. Do pone- .... okoliščinah pa je potrebna pomoč z^aOnika. Po mojih izkušnjah je to v desetih do petnajstih primerih na sto porodov. Toda šele potem, ko je porod mimo, lahko rečemo, da je bilo vse v najlepšem redu in da ni bila potrebna pomoč širše ekipe, dotlej pa smo vsi skupaj v pripravljenosti, da pomagamo." Darko Gregorač je za letos svojo praznično obveznost že opravil. Dežural je na božič, za novo leto pa je letos prost. "V dvajsetih letih, kolikor delam, približno vsakih pet let pride vrsta name, da delam za praznik. Nekoč sem izračunal, koliko dežurstev je v dveh desetletjih za menoj in prišel do številke tisoč. To je kakih petdeset letno, štiri do pet mesečno. Med temi se je nabralo tudi nekaj prazničnih. To je pač takšna služba in praznično delo je treba vzeti v zakup. Seveda me to tudi moti, zlasti zaradi bližnjih, ki se morajo takim razmeram prilagoditi. Moti pa me tudi dejstvo, da se v raznih prazničnih poslanicah nihče ne spomni ljudi, ki na takšne dni delamo in ves čas poudarjajo samo praznovanje v družinskem krogu." Sestra Andreja Zupan skrbi za instrumente, pa tudi za žive ljudi, ki so za praznike v bolniških posteljah. In kakšno bo praznično vzdušje v porodnišnici? "Hiša se za praznike malce izprazni. Ob delu se znamo tudi poveseliti, ekipa se opotnoči zbere in se za kratek čas prepusti prazničnemu vzdušju. Vsak porod, ki se zgodi v naši hiši, je lepo dejanje, ob prazničnem pa se še posebej raznežimo. Včasih imamo z enim veliko dela, spet drugič jih gre več lepo in gladko mimo, po vsakem pa čutimo zadoščenje. Porod je za vse nas lep dogodek, ne le za "prizadete", tudi za vse sodelujoče. Letos za silvestrovo ne bom dežural, šele čez dve leti pridem na vrsto. Sicer pa naj povem, da sem v dežurni službi v preteklosti doživel eno svojih najlepših silvestrovanj..." Mlade matere bo sprejemala sestra Andreja Medicinska sestra inštrumentarka Andreja Zupan ima ducat let delovnega staža, od tega polno desetletje v kranjski porodnišnici. Tudi za novo leto je že dežurala in letos bo spet. "Na delo bom prišla 31. decembra ob 7. uri zjutraj, 3. januarja ob 7. uri pa bom odšla domov," pravi sestra Andreja. Nadaljevanje na 26. strani Tiskovna agencija B.R poroča Za tradicijo je najpomembnejše, dajo organizator uspeva obdržati - trmasti Blejci bodo prvi dan v novem tisočletju pripravili tradicionalni Novoletni GALA koncert, ki bo že deveti po vrsti. Koncert z letnico "2000" organizira Direkcija za turizem Bled, ki se je že izkazala kot vrhunski organizator novoletnih in velikonočnih gala koncertov na Bledu. Prvi dan Novega leta, to soboto, 1. januarja 2000, oh sedmih zvečer bo v blejski Festivalni dvorani nastopil Komorni orkester Istro-politana iz Bratislave. Agencija B.P. Vam za pokušino predzadnji dan v letu 1999 ponuja utrinek z letošnjega velikonočnega koncerta, ki je bil 4. aprila, simfoničnemu orkestru z reke je dirigirala Nada Matoševič, gostja večera je bila mlada in obetavna blejska pianistka Maja Fuerst. IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA G0RENC FRIZERSKI SALON (za moške) na začetku Vodopivčeva 12, Mohorjevega klanca, Kranj, tel.:227-014 SMO EDINI MOŠKI FRIZERSKI SALON V KRANJU: - nudimo visoko kakovost mojstrskih storitev, - obenem imamo konkurenčne cene AKCIJA MESECA JANUARJA 1. 1. do 31. 1. 2000 od 8h- 12h UPOKOJENCI: KLASIČNO STRIŽENJE 800 SIT VUUDNO VABLJENI TER HVALA ZA ZAUPANJE Delovni čas: pon. - pet. 8h - 14h,; 14h - 19.30h; sob.: 8h - 13h Vsem strankam in občanom želimo vesele praznike ter veliko uspehov v prihajajočem letu. I d.o.o. knjigovodski servis Zg. Brnik 81,4207 Cerklje tel.: 064 428 020, fax: 064 422 121 e-mail: bim-line@slol.net VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN DRUŽBE TER SVETOVANJA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ŽELIMO SREČNO NOVO LETO mmJ......t f 43 S L3M in doAi^ U ,^JfU nu, KOTIČEK S/tečno v novo tiQoč@etje! (Jas prehitro beži (predvsem nam, ki nismo ver najstniki), in spet je leto naokrog, celo tisočletje! Kaj nam bo prineslo? Leto 2000 bo pod vladavino strogega Saturna, kije sicer vladar znamenja kozoroga. Na splošno gledano bo to leto praktičnih izkušenj in učenja. (Jako nas leto osebnega zorenja, ki bo potekalo postopoma, z veliko truda, />o-trebno nam bo tudi nekaj modrosti in potrpežljivosti. Satu r nov vpliv je strog, vendar se lahko zelo veliko od njega naučimo. Saturn je kot oče, katerega nasvetov sicer nikoli nismo preveč radi poslušali, pa srno vendar kasneje ugotovili, kako prav je imel. Saturn se bo celo teto zadrževal v znamenju bika, kjer pa mu bo prvo polovico leta delal družbo Jupiter, ki bo Satu/novemu strogemu vladanju dodal srečo in dobroto - upamo torej lahko na uspešen razplet in izhod iz naših stisk in problemov. Po kitajskem horoskopu bo leto, ki je pred nami v znamenju zmaja, leto v katerem bomo morali uporabiti veliko svoje moči in energije za doseganje svojih ciljev - vendar je lahko končen uspeh veliko večji, kot ga boste pričakovali v začetku. Zato ne. odlašajte več in veselo na delo! Posebno uspešno bo za tiste, ki so rojeni teta 1928, 1940, 1952, 1964, 1976 in I9BH. Dragi moji prijatelji! V tem prazničnem času, ko se v srcih porajajo lepe misli in zelje, imam tudi drobno prošnjo. Kar nekaj časa že prebirate tele petkove vrstice, pa vas prosim, da vzamete v roke, svinčnik in papir in mi napišete svoje zelje in predloge, pa seveda tudi svoje pripombe, ker bi radi to rubriko še izboljšali. Zato, da bo Gorenjski glas še bolj Časopis, ko si ga sami želite. Vašo mnenja v pisni obliki pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova L Kranj, s pripisom za "liozijin astrološki kotiček". Hvala lepa vsem, ki mi boste pisali. V novem tisočletju vam vsem in vedno planeti ne bodo enako naklonjeni - enkrat bolj, drugič manj. Če pa se boste vsaj malo zavedali njihovega vpliva, boste lahko dobrega pozitivno izkoristili, negativnemu po se boste do neke mere Udiko izognili. Naj bodo vaša srca ob prelomu tisočletju polno lepih misli in dobrih zeljo, naj ram življenje da pogum, da boste uresničili vse svoje skrite misli in želje. Sirite dobroto in ta ..< bo vračala L ram nazaj. Lepo praznovanje., ljubezni, zdravja in veliko srečnih dni v novem tisočletju ram želim! ROZI In takole se bližamo. Poštarji prinašajo še zadnje voščilnice, snegec romantično pada z zaspanega neba, avtomobili vozijo počasi, saj so del ceste zasedli najpogumnejši pešci. In v tem romantičnem novoletnem vzdušju vam tudi Aligator z družino želi polne vreče zdravja, en velik kup sreče in veliko dobre muzike. Pa čimmanj neprijetnih stvari, seveda. Da pa ne bomo najmanj originalni na svetu, vas bomo zdajle za en majhen trenutek skušali popeljati tja nekam proč, v malo toplejše kraje. Si predstavljate, kako je hoditi bos po toplem pesku, nikjer nikogar, morje mirno pljuska svojo poletno pesem .... Uf, iz ene idile v drugo. Je kar malo težko izbrati, katera zdajle bolj prija. Vsekakor aligatorju, vajenemu ležanja na toplem, bolj sede slednja. V glavnem: zdravja veliko, sreče dovolj, mnogo ljubezni in eno veliko žlico užitkov vam želi naša mala družina. Naj dedek Mraz ali kdorkoli še ni prinesel daril prinese tisto, česar boste najbolj veseli. Lahko tudi rjavega sibirskega pramedveda ali pa recimo en ornk cede. Samo daje iz srca in začinjeno s kančkom ljubezni. To vam želimo. In - da bi se tudi drugo leto dostikrat srečali. Bodite pridni in veseli, tudi mi bomo! Je pa tudi branje časopisov postavljeno na stranski tir, kar dokazuje en zelo tenek kup dopisnic, na katerih so zapisani odgovori na vprašanje, zastavljeno prejšnji teden. Ali pa ... Saj res - poštarji so preobteženi z dobrimi novoletnimi željami. Mogoče. No, dogovor naj bo tak, da bomo tale ubogi kupček shranili in čez slab teden žrebali. Saj ni zamer, kajne? TUJE: Macy Gray - On How Life Is, DMX - ... And there It VVas, 2Pac + OutIaw - Stili I Rise, Baruni - Cirkus, Riblja čorba - Nojeva barka, Ivan Mikulič - Kaži joj suzo. SLO: TV Poper - Alora pridem več k'sno, Lara Baruca - Kar ne piše, Tone Fornezzi - Tof - Retrospektiva (30 let Moped showa), Andrej Rozman - Roza - Rigoleta. t/H/ Leta 2000 bodo na sporedu naslednji koncerti, za katere vstopnice lahko nabavite pri Aligatorju: Rage Against The Machine: 8. februarja v Hali Tivoli (3990 tolarjev). YES: 20. marca, spet v Hali Tivoli (4500 slovenskih). Steve Vai & Support: Eric Sardi-nas (4000 flikc). Jethro Tuli: 11. maja, takisto v Hali Tivoli (3500 tolarjev). Sting: 14. maja, le kje? Ja, v Hali Tivoli! (6 jurčkov). /V HMRhPHCi mA*#ANJ£ 333 Podarjamo novo nagradno vprašanje. Nam zaupate, kateri glasbeni dogodek ste si v tem letu najbolj zapomnili? Vprašanje je tako, da napačnih odgovorov ni. llak - saj je novo leto! Torej: odgovore na dopisnice, dopisnice v nabiralnike. Pošljite jih na Gorenjski glas (pripis: "Jodlgator"), Zoisova 1, 4000 Kranj. Pa počakajte, da vas dedek Mraz izžreba. Srečno ... Naročnikom, bralcem, poslovnim partnerjem in vsem, ki ste nam pisali in želeli srečno in uspešno leto 2000, se iskreno zahvaljujemo. Tudi mi, ki delamo pri Gorenjskem glasu, Vam želimo vse najlepše in najboljše ter uspešno leto 2000! "cJMISIGLAS ZA GORENJKE IN GORENJCE I 24 UR DOBRE GLftSBE!!! LESTVICA NAJGIBLJIVEJSIH 40 1. /1. SILVESTRSKI ZBORČEK - SILVESTRSKI POUUB 2. /2. ANIKA - S TEBOJ (POKAŽI Ml) 3. /4. GIGI D'AGOSTINO - ANOTHER WAY 4/5. ANN LEE-VOICES 5. /3. CASSANDRA - JUST TELL ME WHY 6. /7. ALEKSANDRA - TVOJE BESEDE 7. /8. VENGA BOYS - KISS WHEN THE SUN GO DOWN 8. /9. AUCE DEEJAY - BACK IN MY LIFE 9. /10. JUMP & JOY - LET S ROLL 10. /6. KHAVAN &THE NEW VVORLD POWER - YOU ASK FOR THE MOON 11. /12. ROLLERGIRL-LOVE U MORE 12. /13. THE SOUNDLOVERS - VVALKING 13. /17. NAGANO ALL STARŠ - PUSH IT TO THE LIMIT 14. /NOVOST KATJA - RAJE POJDI DRUGAM 15. /11. SCOOTER - FUCK THE MILLENIUM 16. /15. MIRANDA - A LA FIESTA 17. /NOVOST ALEXIA - HAPPY 18. /NOVOST JUNKFOOD JUNKIES - FUNKY HORNS 19. /16. MORE - 4 EVER WITH ME 20. /NOVOST DRUM LOC - BIG ROOM 21. /22. MADISON AVENUE - DONT CALL ME BABY 22. /14. PM UNITED IN MATJAŽ JELEN - JAZ NIMAM NOČ ZA SPANJE 2000 23. /18. T 4 2 - MELODY BLUE 24. /20. CENTRAL SEVEN - THE OUIERRO 25. /19. LESY & K PAUL - GREATEST DJ 26. /NOVOST PULSEDRIVER - TAKE U HIGH 27/23. THE LAWYER - I VVANNA MMM... 28. /21. SASH - ADELANTE 29. /24. TRANCE ALLSTARS - THE FIRST REBIRTH 30. /NOVOST ELIANE .- TAKE MY HEART 31 ./26. SIMONE JAY - PARADISE 32./NOVOST PULSEDRIVER - TAKE U HIGH 33727. 2 FABIOLA - NEW YEARS DAY 34729. RAMIREZ - LA MUSIKA TREMENDA 99 35./BROTHER BROWN FEAT FRANKEE - UNDER THE VVATER 36732. DJ DARKZONE - DES TEUFELS ANTVVORT 37/33. KERNAKRAFT 400 - ZOMBIE NATION 38735. LADY VIOLET - INSIDE TO OUTSIDE 39/36. TOY SOLDIERS - MARCH 1 40./40. NIELS VAN GOGH - DOPPELGANGER LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1. /2. 2 BROTHERS - HEJA HO! 2. /1. R.KELLV - IF I COULD TURN BACK THE HANDS OF TIME 3. /3. CELINE DION - THATS THE WAY IT IS 4. /6. JAN PLESTENJAK - AMORE MIO 5. /NOVOST MAMBO KINGS - PREVEČ JE LEPIH DEKLET 675. ENRIOUE IGLESIAS - THE RHYTHMD DIVINE 7./12. MOBY - WHY DOES MY HEART FEEL SO BAD 878. BOVZONE - EVERYDAY I LOVE U 974. OLI.P-SO BISTDU 10./10. ROBBIE VVILLIAMS - SHES THE ONE 11/7. LAURA-IMMERVVIEDER 12. /NOVOST CLIFF R1CHARD - THE MILLENIUM PRAYER 13. /9. CALIFORNIA - STARA BARKA 14. /14. RICKY MARTIN - SHAKE YOUR BON BON 15 /NOVOST THE CORRS - RADIO 16./18. MARK ANTHONY -1 NEED TO KNOW 17/13. VICTORY-NE JOČI 18. /11. VVILL SMITH - WILL 2 K 19. /15. BLOODHOUDN - THE BAD TOUCH 20. /NOVOST - BOBEY M 2000 - HOORAY! HOORAY! LESTVICA NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBUIVEJŠH ŠTIRIDESET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSAK PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO. c LESTVICA NAJGIBLJIVEJSIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NA NAJGIBLJIVEJSIH ŠTIRIDESET JE ENKRAT TEDENSKO NA NASLEDNJIH RADIJSKIH POSTAJAH: RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO ROGLA, RADlO CERKNO, RADIO LASER, RADIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO MAXI, RADIO POLZELA, RADIO STUDIO D, RADIO CEUE, RADIO VELENJE, NOTRANJSKI RADIO, RADIO PTUJ, RADIO VIVA, RADIO NOVA, RADIO BREZJE, RADIO ORMOŽ, RADIO KOBARID, RADIO GEOSS. ČESTITAMO MIADOP>OQOČENCEM Kranj. 20. I 1. 1999 MILAN TAČVAR m ANDRIJA PUCKO, Kranj, Drutovka I Preddvor, 20. 11. 1999-MARJAN LAH m BARBARA SKOVLAR, Ljubljana, Putrihova ul. I Preddvor, 27. 11. 1999 PRIMOŽ ŽIBERT m IRENA KUHANI ( , Ljubljana, Šišenska c. 23; SANDI POLANEC in TATJANA MARKIZIH Krnnj, Zlato polje '3 Preddvor, 4. 12. 1999 MIROSLAV GRADIŠAR in VIDA DOLŽAN, Pristava, Podvasca 8 Kranj, 18. 12. 1999 ENI S SKENDEROVJĆ in JASMINA RASTODER, Kranj, Cesta na Klanec 31 Preddvor, 18. 12. 1999 MIHA VOZEL) in EVA MONITA PLEVNIK, Ljubljana. Resljeva c. 38; MATJAŽ ŠTEEANČIČ in LINA HRIBAR, Kranj, Mlakarjeva ul. 20. Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporočata le upravni enoti Kranj in Jesenice. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjskigks vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. \Mg* m* CABTE V9E 9VKIE In kako bodo "pravo" novo leto pričakali nastopajoči na "Čaru silvestrske noči 2000"? Brendi in Korado: "Na silvestrovo bova z bendom igrala v Grosupljem." Brendi še doda: "Vesel sem, da bom to prelomno leto lahko pričakal doma. Sicer pa sem bil lani pod odrom in ne na njem. Ugotovil sem, da sem pravzaprav človek, ki sodi na oder in ne med gledalce. Lepše je, če sam zabavam ljudi, kot pa če drugi zabavajo mene." Zlatko Dobrič: "Tudi letos bom, tako kot že petnajsto leto zapored, delal na silvestrovo. Sicer bo vstop v novo leto deloven, vendar bom skušal delo združiti z zabavo, zato bo z menoj tudi moja boljša polovica. Tako bomo v Mariboru zabavali druge, pa tudi sami se bomo imeli lepo." Tone Fornezzi - Tof: "Za novo leto bom - tako kot tisoče drugih Slovencev - kar na cesti. Silvestroval bom v prestolnici, saj sodelujem v projektu, ki ga pripravlja Mestna občina Ljubljana. Najdete me lahko pred Magistratom." Črt Kanoni: "Silvestroval bom na Lošinju, kjer se bom udeležil tradicionalnega novoletnega potapljaškega turnirja." ^^^^^^^^^^ 1 S snemanja novoletne oddaje HOROSKOP OVEN Mirovanje na poslovnem področju vam prinaša finančne težave. Storite čimprej nekaj v tej smeri. Razdvojenost na čustvenem področju slabo vpliva na vaše razpoloženje. BIK Nepričakovano se bodo razpletle težave v odnosih doma. Ne bodite tako trmasti, samo pogovoriti se je potrebno s partnerjem. Na vidiku je izboljšanje finančne situacije. DVOJČKA Namenite več časa svojim najdražjim. Uspešno boste reševali zadevo po uradni poti. Obeta se vam dober zaslužek in prijetne urice v dvoje. RAK S svojim početjem včasih prizadenete svoje najbližnje, zato se izogibajte konfliktom doma. Realna pričakovanja v poslu in več razumevanja v družini. LEV Ne bodite tako nedostopni in gospodovalni, ker to škoduje vašim odnosom s prijatelji. Lepi odnosi v partnerstvu bodo krasili ta teden. DEVICA Pred vami je izboljšanje na finančnem področju, vendar ne pričakujte preveč. Ne razdajajte svojih čustev na vse strani, da se ne boste opekli. TEHTNICA Po daljšem zatišju se vam bodo uresničili nekateri zastavljeni cilji. Finančno stanje bo dobro. Ne spuščajte se v avanture, posledice bi lahko bile neprijetne. ŠKORPIJON Težko se boste rešili iz finančne krize. Ne bežite pred težavami. Srečanje z osebo, ki vam bo kasneje stala ob strani bo prijetno. Razočaranje v ljubezni bo kmalu minilo. STRELEC Prijateljstvo, ki vam veliko pomeni, vam bo prineslo rahlo razočaranje. Tokrat ste krivi sami. Uspešno poslovno obdobje vam bo dalo nove energije. Ne zanemarjajte čustev! KOZOROG Pogovorite se z osebo, s katero ste prišli v spor. Malo romantike vam bo prav prišlo po daljšem zatišju. Nobenih sprememb v poslu. VODNAR Ne odlašajte več dolgo s svojo odločitvijo, da ne boste izgubili ljubljene osebe. Težave na poslovnem področju se bodo ugodno razpletle, če se boste dovolj potrudili. RIBI Kmalu bo konec težav na poslovnem področju, zato ne obupajte. Izboljšanje finančne situacije vam bo dalo novo energijo, zatišje na čustvenem področju pa bo še nekaj časa trajalo. Dedek Mraz in šest županov GTV namesto TeleTV - šest gorenjskih županov je dedku Mrazu zaupalo novoletne želje - Po začetnih težavah je bilo (zgodnje) silvestrovanje spretno privijugano do konca Že pred vstopom v hotel na Šmarjetni gori se je občutilo tisto silvestrsko vzdušje. Pred menoj je v dvorano vstopil eden od gorenjskih županov, ki je ubrano prepeval nekaj kitic znamenitega Silvestrskega poljuba. No, ko se je prejšnji teden snemanje oddaje "Čar silvestrske noči 2000" začelo, so voditeljema začeli nagajati mikrofoni. Maji Zagorič-nik in Črtu Kanoniju so mikrofoni še enkrat ponagajali, potem pa se je začelo zares. Najprej so slovesno pokazali nov znak, kakršnega bomo v letu 2000 videvali na Gorenjski televiziji, črke GTV so oblikovane tako, da v njih z malo domišljije lahko - prepoznamo gorenjske gore. Oblikovalec novega znaka je povedal, da so mu navdih dajali hribi, ki se bohotijo nad Kranjem. Odslej bo torej v kotu ekrana namesto TeleTV stal gorsko obarvani znak GTV. Sledile so še plesne točke, predvsem pa ni manjkalo pet- Vrhunec (zgodnjega) silvestrskega večera: odštevanje, zamah s sabljo in proslavljanje. ja. Glasbeniki so bili izbrani tako, da bi ugodili čimbolj različnim okusom. Tako je že na začetku nastopil Vili Resniki, ki je energično skakal med mizami, na eno je celo skočil in razigrano prepeval kar na mizi. Živahne so bile tudi Mlade Kranjski župan pa je takole pričakal "novo leto Voditelja oddaje "Čar silvestrske noči 2000" Maja Zagoričnik in Črt Kanoni ter Tone Fornezzi - Tof, kije bil tudi tokrat hudomušen. Skupina Make up in vročica šestdesetih. Prvenec Luninega žura Prejšnji teden je kranjska skupina Lunin žur v klubu Hound Dog predstavila svoj prvenec. Cede z naslovom "Čustvena raketa" je mešanica ročka in bluesa, zaznati pa je tudi kanček grungea in tudi nekaj vonja po šestdesetih. Kranjski bend je zanimiv tudi zato, ker so ena redkih skupin, ki pojejo v slovenščini. Ekipa, ki složno deluje že tri leta, je ustvarila že trideset avtorskih skladb, deset najboljših pa so uvrstili na "Čustveno raketo". Žgoči glas Katje Obleščak na prvencu med drugim prepeva tudi o čarovnici, jesenskem poljubu, vlaku, kretenu, nosilna skladba prvega cedeja pa je vsekakor "Katera, dragi?!". No, njihov prvenec je pospremila tudi premiera prvega vi-deospota, narejenega za pesem "Katera, dragi?!". Video je ukrojil režiser Tomaž Štrucl, sicer znan po sodobnih plesnih predstavah. Del videospota je Lunin žur posnel v gledališču Glej, preostali del pa so snemali v okolici Kranja. Lunin žur je napovedal, daje videospot nenavaden in predvsem provo-kativen, zato bo doživel veliko ponovitev. • Špela Ž. frajle, ki so si za soplesalca izbrale kar tržiškega župana. Nemalo smeha je med silvestro-valci požela tudi hudomušna pesem Toneta Fornezzija -Tofa. Sicer pa skorajda ni bilo nastopajočega, ki mu občinstvo ne bi naklonilo gromkega aplavza. Med pesmimi Janeza Bonči-ne Benča, Milana Kamnika, Karmen Stavec, Nuše Derende, Zlatka Dobriča, Korada in Brendija sta se sprehodili brhki manekenki, na katerih so se pasli predvsem moški pogledi. Manekenki sta z izrazito poslikanimi telesi pokazali, kako se lahko pripravimo na prihod novega leta. Pa tudi telo voditeljice Maje Zagoričnik je bilo rahlo, a prikupno poslikano z barvami, ki so dopolnjevale njeno silvestrsko toaleto. Med nastopajoči bi veljalo omeniti tudi živahen nastop plesne skupine Make up, ki je pričarala utrip šestdesetih. Dva frajerja in nekaj deklet je energično plesalo ob pesmih iz kultnega filma Briljantina, predstavili pa so tudi nekaj elementov akrobatskega rock'n rolla. A nekaj je vseeno manjkalo, je ugotovil Črt Kanoni. Kaj? Hja, dedek Mraz! Občinstvo, ki je priklicalo prijaznega moža z belo brado, je potem slišalo, kaj si je šest gorenjskih županov, ki so bili tisti večer na Šmarjetni gori, zaželelo v letu 2000. Najkrajšo poslanico je izrekel tržiški župan. "Pavel 'ma vas rad," je sporočil župan Tržiča. Napetost se je stopnjevala, vse štiri kamere so pozorno iskale najbolj zanimive trenutke, začelo se je odštevanje. Miha Istenič je s sabljo presekal steklenico šampanjca, raz-rezali so veliko torto, kamere pa so se nato lahko oddahnile. In ko so ugasnili kamere, se je na majhnem plesišču pričel ples. Prvi komad, na katerega so se plesalci zavrteli, pa je zapel kar Črt Kanoni. • Špela Ž. viezeiArti PRIHODNOST JE^ tAl IKO TUDI ĆUDOVnA! - fatfcm Prihaja Bovvfinger Kam? V kino! Premiera filma, v katerem sta si glavni vlogi razdelila Steve Martin in Eddie Murphv. Prvi je mali hollvvvoodski režiser, ki vleče za nos vse, ki pridejo v njegov "studio". Drugi pa je veliki igralec, katerega filmi so zagotovilo za polne blagajne, hkrati pa Eddie igra tudi manj pametnega in bolj zemeljskega brata. In v čem je štos? Keč naj bi bil v tem, da naj bi Steve & co. prikazali, po kakšnih načelih se živi v H'woodu. Jasno sliko filmskega mesta naj bi predstavljala tudi dolgonoga svetlolaska (odigra jo Heather Graham), ki si želi pot do filmske slave utreti preko mečkanja med rjuhami. Druga zapoved, ki ji je treba slediti, pa je laganje. Režiser Bovvfinger "pozabi" povedati glavnemu igralcu, da nastopa v filmu, kar tako ali tako nanese nove in nove zaplete. Predvsem nasanka igralčev brat, ki nosi noro podobno telo, le glava je ... hm, nekoliko drugačna. Tako lahko rečemo, da je prvi del Bovvfingerja malce neraz-giban, a kasneje, ko se zgodba začne odvijati in razvijati, sledijo kar hecni zapleti. Sam konec, kung-fu ples in temu primerna muzika, pa je pravzaprav najbolj primeren konec filma, ki se bode z utopijami in lažmi. • Spela Ž. PETEK, 31. DECEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Božično-novoletne počitnice: Nik in Nina, risanka 8.20 Zimska pravljica 8.30 Sedem frkolinov med nami, gledališka predstava 9.05 Pesmice o sreči, 4. oddaja 9.15 Mladi geniji, Mladi ustvarjalci: Modelarstvo - lahka letala 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.05 Neustrašni medvedki v čudežni deželi, ameriški film 11.20 Orkester Johanna Straussa v ljubljanskih Križankah 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.20 Tedenski izbor: Splavarji, španska dokumentarna oddaja 14.20 Po domače, ponovitev 15.25 70 let Slavka Avsenika, 2. 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafiti 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Dober večer 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Novoletna poslanica predsednika Republike Milana Kučana 20.05 Po domače 21.10 Petka 22.30 Nova 1.30 Žadova hiša, francoski film 3.00 Avtoštopar, ameriški film 4.35 Z glasbo v leto 2000 6.05 Po domače, ponovitev del Vovager, serija 12.45 National Geo-graphic 13.15 Risanka 15.00 Prevaranti in prismuknjenci, ameriški film 16.55 Poročila za gluhe in naglušne 17.05 Hugo 17.30 Kdor poje, slabo ne misli 20.40 Foxov filmsski večer: Hitrost, ameriški film 23.00 Štiri poroke in pogreb, britanski film 1.00 Maska, ameriški film 3.00 Divja orhideja, ameriški film 5.00 Nora invazija na Kalifornijo, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.00 Voung-blood, ameriški film 13.40 Šport: Smučarski skopki, kvalifikacije 15.15 Super punca, ameriški film 16.40 James Bond - Diamanti so večno, angleški film 18.35 Srček 19.30 Čas v sliki 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 V soju zvezd, znane osebnosti imitirajo pevske zvezde 21.30 Vodka orange 21.55 2000 v živo, praznovanje doma in po svetu 22.05 7 pred 12. zabavna oddaja 23.15 2000 v živo 23.25 Večerja za enega 23.45 2000 v živo TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 10.05 Videoring s Tanjo, ponovitev 9.25 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 10.10 So leta minila, angleška nanizanka 10.40 Simp-sonovi, ameriška rtisana nanizanka 11.05 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka 11.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 12.00 Prek poldnevnikov do 2000 KANAL A 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Feniks, film 10.00 Maria Is-abel, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, i»no-vitev 11.30 Uboga Maria, nadaljevanka, rmnavitev 12.00 Atlantis. ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Mac-Gyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Družinske vezi 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Show: Odštevanje v kaos 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Mladoporočenci 20.30 Zmenkarije 21.00 Črovnice, nanizanka 22.00 Smrtonosna Lili, film 0.00 Filmi stoletja: Mož, ki je želel postati kralj, film 2.15 Vozovnica je neveljavna, film 4.00 Videostrani POP TV 8.00 Ameriška pravljica 2, risani film 9.30 Umazane laži, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev 11.30 Moč ljubezni, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.30 Skrivnostni zmenek, ameriški film 14.30 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.05 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Maggie, ameriška humoristična nanizanka . 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Telesni stražar, ameriški film 22.20 Doc Hollywood, ameriški film 0.10 Lambada, - Prepovedani ples, ameriški film 2.10 Zemljanke so lahke, angleško-ameriški film GAJBA 11.OO Milenium 2000, prenos silvestrovanja po vsem svetu HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.35 La mentira, serija 13.55 Guldenburgovi, serija 14.40 Poročila 14.50 Tedi spalato, koncert 16.35 Prerokbe, dokumentarni film 17.35 Hruške in jabolka 18.20 Kolo sreče 18.55 Kraljevina Zelene poljane, risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Zlata ribica 21.15 Novoletni program 1.00 Po lepi naši 2.30 Zabavni program HTV 2 8.10 Najlepši šport za moške, ameriški film 10.00 Zgodba o Pepelki, ameriški film 11.30 Risanka 12.00 Lassie, serija 12.30 Zvezdne steze, AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 6.30 Od izvočka do taksista, avstrijski film 8.00 Vremenska panorama 9.00 -19.00 2000 v živo, praznovanje doma in po svetu 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.54 Silvestrski nagovor 20.15 Musikantenstadl v Berlinu 0.00 Ob novem letu 0.10 Musikantenstadl v Berlinu 1.00 HJopla tota! 2.30 V soju zvezd 3.45 Party 2000 GORENJSKA TELEVIZIJI A ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitev spot Gorenjske televizije 18.51 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo, epp blok I 19.00 Leto 1999, Gorenjska letna kronika 19.45 Novoletne poslanice gorenjskih županov 19.55 Priporočamo: EPP blok - 2 20.00 Kanonade o satiri in humorju s TOF-om (vodi, Črt Kanoni) 20.30 Silvestrski odprti ekran, 10. oddaja v živo, vodita Sabina in Slađan 21.30 Leto 1999, Gorenjska letna kronika 22.15 Čar silvestrske noči 2000. Novoletna oddaja GORENJSKE TEL£IVZUE z glasbenimi gosti Na Šmarjteni Gori, vodita: Maja Zagoričnik in Črt Kanoni 24.00 Silvestrski odprti ekran, 10. oddaja, vodita Sabina in Slađan 01.00 Novoletna oddaja TV primorka 2.15 Silvestrski program za odrasle - Filmski maraton ... Videostrani 24 ur SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Izbiramo Gorenjko, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Evropska unija in mi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Računalniške novice 15.10 Gorenjske lekarne 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Novice območne obrtne zbornice Radovljica 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Poslovna novoletna voščila 21.00 Miri in dedek na sitvestrskem vrtiljaku 22.00 Zimzelena sitvestrska urica od 23.00 do 5.00 Silvestrovanje na radiu Triglav 5.00 Zimzelena novoletna urica 6.00 Narodnozabavno jutro R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.30 Novoletna voščila 9.00 Gore in morje 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Novoletna voščila 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Novoletna voščila 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Gorenje meseca 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Alpetourovo turistično okence 18.00 Novoletna voščila 20.00 Skupaj pričakujmo leto 2000-........m"" ' ■■»"'■........m R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.05 Štajerski dogodki 8.30 LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Risani film 10.20 Videoboom 40 11.10 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi talenti 19.30 Naša zgodba - dokumentarni film Foxy teens 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Kazenski strel 18.57 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Video boom 40, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Video top 20.00 Lokalne novice 20.15 Za sprostitev 21.45 TV ponudba 22.00 Lokalne novice 23.00 Erotika Ggradio P€MC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. bena želja 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Z magistrata 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 16.30 Zma-jčkov mozaik 16.50 Iz Vodic 17.30 Hop top 13, glasbena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 19.20 Športni pregled 20.00 Novoletni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minut-ke z Mavrico in Cicklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Petkovo dopoldne 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Skupni program iz studia Ljubljana in Koper 17.00 Poročila 17.15 Dijaška oddaja (1. in 3. petek) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Izmenja-je Ur'ca narodnozabavne glasbe (Nataša Ličen in Miha Štebej) in karavana prijateljstva (Alberto Pucer) 22.00 Poročila 22.30-5.00 Nočni glasbeni program RADIO SORA tH.:()64/()()r)(>05,624 039 hl i p ://w \v\v. radio -sora.si 94.4 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec •Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:06l/74l «12 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Glas- Platiseva 39,5282 Cerkno Tel.: 065 75 323, Fax: 065 75 727 UKV DopisniStVO Idrija lel/1 a\: 065 172 720 STEREO - RDS 90,9 MHz, 97,2 MH/, 99,5 Mh/, AM 594 kil/ 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KINO KINEMATOGRAFI SO DANES ZAPRTI! SOBOTA, 1. JANUARJA 1999 TVS 1 7.50 Zgodbe iz praznične školjke, ponovitev 8.35 300 srečanj z Radovednim Tačkom, ponovitev 9.10 Risanka 9.20 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 9.45 Kino Kekec: Bojevniki iz predmestja, ameriški film 11.10 Marketing 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, prenos 13.30 Poročila, Vreme, Šport 13.40 Urbi et orbi - posnetek Papeževe novoletne poslanice iz Rima 1410 Petka, ponovitev 15.25 Lassie, ameriška nanizanka 15.50 Zakaja mi mama visi za vratom, francoski film 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Ozare 17.55 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Simfoniki RTV Slovenije in Slavko Avsenik 19.10 Risanka 19.20 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.00 Mr. Bean, angleški film 21.35 Časovni stroj 22.35 Poročila 22.50 Šport 23.05 Titanik, ameriška nadaljevanka 0.35 Nedolžna kri, ameriški film 2.20 Klub Tropicana, latino-plesni show nanizanka 14.00 Elijev ogenj, ameriški film 16.00 Harry in Henderson-ovi, ameriška nanizanka 16.30 Dogodivščine družine Robinson, ameriška nanizanka 18.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 19.00 Dharma in Greg, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Veronikine skušnjave, amer. nanizanka 20.00 Osamelec, ameriški film 21.30 Bedak, ameriški film 23.10 Elijev ogenj, ameriški film HTV 1 7.30 Dnevnik 7.45 Koledar 7.55 Pagemaster, animirano-igrani mladinski film 9.35 Hrvaški otroški festival 10.30 Grimmove pravljice 11.00 Zemlja in morje 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Hruške in jabolka 13.15 Družinsko kosilo 14.45 Poročila 14.55 Veliki Azerac, dokumentarna serija 15.50 TV razstava 16.05 Briljantina 16.45 Poročila 17.00 Herby I., ameriški film 18.50 Dennis, risana nanizanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Dramski program 21.00 Tretja sreča 23.15 Nikita, akcijska nanizanka 0.05 Dnevnik 0.15 Družina za umret 0.55 Senca suma, ameriška kriminalka 2.45 Črno-belo v barvah: Sedem veličastnih, ponovitev ameriškega vestema 5.45 Hrvaški glasbeni program 6.00 Tretja sreča, ponovitev 0.40 Božični koncert Pihalnega orkestra hrvaške TVS 2 12.00 Napovedniki 12.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 12.30 Štafeta mladfosti, ponovitev 13.25 Garmisch - Partenkirchen: Novoletna smučarska skakalna turneja, prenos 15.15 Napovedniki 15.25 Eros Ramazzoti s prijatelji 17.30 Pasqualino sedem lepot, italijanski film 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 J. Ofenbach: Orfej v podzemlju, posnetek operete iz Lyona 22.05 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 22.30 Sobotna noč: Joe Cocker, koncert: Prince: The beauti- M ©xperiance KANAL A 7.00 Video strani 7.30 TV prodaja 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Dvojčka Edison, humoristična nanizanka 10.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 11.00 Charles je glavni, humoristična nanizanka 11.30 VVebster, humoristična nanizanka 12.00 Zmenkarije, ponovitev 12.30 Mladoporočenci, ponovitev 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Sobotna matineja: Šest tednov, film 16.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja, ponovitev 17.00 Biografije: James Dean, film 19.00 Veličastnih sedem, vestem nanizanka 20.00 Zaveza časti, film 22.50 Priktira obsedenost, film 0.40 Striptizete, erotična oddaja 1.10 Atlantis 2.10 Videostrani GAJBA 5.30 Milenium 2000, prenos 12.00 Sabrina: Mlada čarovnica, ameriška mladinska nanizanka 12.30 Z radijskih valov, avstralska nanizanka 13.30 Šport za otroke, ameriška HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Glasbeni program 9.00 Praznično jutro 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Maša, prenos iz Zagreba 12.30 Risana nanizanka 12.55 Klic duha 13.00 Spomladansko prebujanje, ameriški film 14.30 Mir in dobrota 15.05 Dokumentarni film 14.30 Mir in dobrota 15.05 Dokumentarni film 15.30 Dober dan 17.05 Mladi za mlade 17.55 Zlati gong 19.30 Dnevnik 20.10 Berlinska filharmonja: Silvestrovo '99, 1. del 21.45 Wyatt Earp, ameriški vestem 0.10 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 1.05 Pogovor z Mel C. 1.45 Nikita, ponovitev 2.30 Ognjene ulice, ameriški film 4.00 Družina za umret 4.25 Poirot: Umor na igrišlu za golf, angleška kriminalka 6.10 Hrvaški glasbeni program 6.20 Prerokbe, ponovitev 7.20 Hruške in jabolka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 11.30 Nori profesor, ponovitev ameriške komedije 13.00 Športni pregled 13.40 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Skoki - novoletna turneja štirih skakalnic, prenos kvalifikacij iz Inns-brucka 15.30 Oborožena in nevarna, ameriška komedija 16.55 Martial Law: Sezona lova 17.40 VI.P. - telesno stražarji: Biološko orožje 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Dnevna luč, amvveriška srhljivka 22.00 Columbo: Opravljanje je lahko smrtonosno, ameriška kriminalka 23.10 Kraj zločina: Poseg v Leipzigu, nemška TV kriminalka 0.40 Igra s strahom, ameriška kriminalka 2.10 Dnevna luč, ponovitev ameriške kriminalke 4.55 Airvvolf 5.45 Živali POP TV 7.00 Poštar Pat, risana serija 7.30 Dežela pred časom: Velika dolina, rti-sani film 9.00 X-men, risana serija 9.30 Pri Addamsovih, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Križarjenje, mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, ameriška mladinska nanizanka 11.30 Rojeni v svobodi, ameriška mladinska nanizanka 12.30 Pojmo v dežju, ameriški film 14.40 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 18.20 Ladja zaljubljenih, ameriška nanizanka 19.15 24 UR 20.00 Stare sablje, ameriški film 21.55 Tri zaljubljena srca, ameriški film 23.45 Naključni turist, ameriški film 2.00 24 ur, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.20 Poročna noč v raju, ponovitev 8.00 Vree 9.00 Čas v sliki 9.05 Knox in veseli potepuhi, nemška komedija 10.20 Velik valček, ameriška drama 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, tedenski magazin 14.00 Cesarjev lovec, avstrijska drama 15.35 Super vohljača, nemška komedija 17.00 Čas v liki 17.05 Klub za seniorje 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Poroba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 R. Pilcher: Vrnitev v paradiž, nermški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.50 Sin izdelovalca otrok, nemška komedija 23.20 Čas v sliki 23.25 Vizije 23.40 Preprosto klaisčno: Vladimir Malakhov 0.40 Sanje kot pesek, ameriška TV drama 2.10 Pogledi od strani 2.20 Dober dan. Dober dan, Koroška 2.50 Dober dan, Hrvati, oddaja za hrvaško manjšino 3.20 Domovna, tuja domovina 3.50 Ameriška odeja, ponovitev ameriške drame KINO CENTER amer. kom. BOVVFINGER ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. ris. film TARZAN ob 16. uri, amer. kom. OČKA PO SILI ob 18. in 20. uri, amer. akcij. zgod. spekt. 13. BOJEVNIK ob 22. uri ŽELEZAR amer. akcij, srhlj. GLOBOKA MODRINA ob 16., 18. in 20 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA zgod. spekt. TRINAJSTI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri BLED amer trill. KOCKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. 10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM ob 18. in 20. uri DOVJE akcij, kom. FUL GAS ob 19.30 uri SLOVENSKA KINOTEKA Kinoteka je zaprta! SOBOTA, 1. JANUARJA 1999 GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST 17.50 Najavni spot GORENJSKE TELEVIZIJE 17.55 Gorenjska televizija nocoj 18.00 Na-gajivček, ponovitev oddaje za otroke 18.55 Nocoj na Gorenjski televiziji 19.00 Leto 1999 Gorenjska letna kronika 19.45 Novoletne poslanice gorenjskih županov 19.55 EPP blok II 20.00 Gorenjske grče, Na obisku rpi Malči Polda v Mojstrani 20.30 Odprti ekran, pon. silvestrske oddaje 21.30 Čar silvestrske noči 2000, oddaja GTV (ponovitev) 23.30 Priporočamo: EPP blok - 3 23.35 Iz silvestrskega programa drugih LTV Slovenije gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V ... Raznovrstna obvestila na videostra-neh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Pod kapuco - Lena in Zala z gosti, ponovitev oddaje 20.00 Božični koncert ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 19.10 Risanka 19.17 Videostrani 20.00 Kazenski strel, ponovitev 20.33 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 VB - 40 prem. 19.00 Lokalne novice 19.15 TV ponudba 19.15 Film 21.00 Kako ostati zdrav in zmagovati 21.30 Sosedi - nadaljevanka 22.00 TV ponudba 23.00 Erotika , Csrodio Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Pravljica za otroke 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 9.00 Popevka tedna 9.05 Duhovni razgledi 9.40 Oglasi 10.00 Novoletna voščila 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite, kontaktna oddaja 13.00 Novoletna voščila 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zlata skrinja 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Moja je lepša... 18.40 Oglasi 19.00 Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - sevisne informacije 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 >Novoletna voščila 11.00 Dogodki danes - jutri 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 14.00 Novoletna voščila 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila 17.00 Dogodki danes - jutri 18.00 Novoletna voščila 20.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.30 Štajerski dogodki 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 8.30 RGL nagrajuje 8.45 Pomurski dogodki 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 Pod krinko 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.00 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Špica 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni program (MSI§E8OT£E GLAS Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,T^Radio GEOSS**^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 ZA CORENJKE IN GORENJCE! marketing: 041/77-20-20 24 UR DOBRE GLASBEN! Rodio Tr iglov Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302- GSM:041/654-064, http://www.radiotriglav.si 96 GORČAJU«! 89.8 le/enice. 101.5 Bohinj 101.1 Konjsko Goro NEDELJA, 2. JANUARJA 1999 TVS 1 7.05 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Živ žav 8.20 Čarovnik iz Oza 8.25 Fračji dol, angleška nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.15 Telerime: Hi, konjiček 9.20 Super stara mama, angleška nanizanka 9.45 Ozare, ponovitev 9.50 Hrestač, ameriški risani film 11.00 Audobonov živalski svet, ameriška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 13.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih, TV Maribor 14.00 Nova, ponovitev 17.00 Po domače 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Časovni stroj, ponovitev 19.10 Žrebanje lota 19.30 TV Dnevnik 20.00 Zoom - izza kulisja oddaje v Mariboru 21.30 Kaj so rekli gostje v letu 1999 22.20 Marketing 22.25 Poročila 23.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Titanik, ameriška nadaljevanka 0.15 Resna glasba TVS 2 8.05 Napovedniki 8.10 TV prodaja 8.40 Tretje oko, dokumentarna serija 9.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.15 Niokoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka 10.45 Ata, angleška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Bob Hope, ameriška dokumentarna serija 12.55 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 13.25 Zbrani posnetek Mondovizije 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Sijaj, avstralski film 21.45 Šport v nedeljo 22.15 Peti element, francoski film KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV Prodaja 8.00 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Dvojčka Edison, humoristična nanizanka 10.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 11.00 Charles je glavni, humoristična nanizanka 11.30 VVebster, humoristična nanizanka 12.00 Skrita kamera 12.30 Fashion TV, nanizanka 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Snežna dirka, film 15.50 Klik!; Atlantis, glasbena oddaja, nanizanka; Highlander, nanizanka; Hughlerjevi, humoristična nanizanka 19.00 Nova misija: Nemogoče, akcijska nanizanka 20.00 Film tedna: Reka poje mi, film 23.00 Pot hrepenenja, film 0.30 Video strani POP TV 7.00 Poštar Pat, risana serija 7.30 Dežela pred časom: Pot skozi meglice, risani film 8.00 Družinski pes, risana serija 9.00 X-man, risana serija 9.30 Pri Addamsovih, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Mlajši bratec, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, mladinska nanizanka 11.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 12.25 Ladja zaljubljenih, amer. nadaljevanka, ponovitev 13.30 Dediščina, ameriški film 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Otroci ne lažejo, ameriška oddaja 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Stare sablje 2, ameriški film 21.50 Podkupljena pravica, ameriški film 23.30 Senca preteklosti, ameriški film GAJBA 8.00 Morska deklica, avstralska mladinska nanizanka 8.30 Morska deklica, avstralska mladinska nanizanka 9.00 Kuža Willy, nemški mladinski film 10.30 Najlepša hvala, Willy Woof, nempški mladinski film 12.00 Sabrina: Mlada čarovnica, ameriška mladinska nanizanka 12.30 Z radijskih valov, avstralska nanizanka 13.30 Šport za otroke, ameriška nanizanka 14.00 Razred, ameriški film 16.00 Harry in Hendersonovi, ameriška nanizanka 16.30 Kje hudiča je zlato?, ameriški film 18.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 19.00 Dharma in Greg, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Veronikine skušnjave, amer. nanizanka 20.00 Herzog, slovenski film 21.30 Podzemne skrivnosti, ameriški film 23.00 Razred, ameriški film GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 9.50 Gorenjska televizija danes 9.55 Priporočamo: EPP blok - 1 10.00 Na-gajivček - otroški program, v živo s Sabino 11.00 Poročila Gorenjske 1999 11.45 EPP blok 11.50 Ročk Otočec 1999 (glasena oddaja) 12.50 Župan z vami, ponovitev sredine oddaje 13.35 EPP blok III ... Videostrani 18.50 Reklamni spoti Gorenjske televizije 18.55 Priporočamo EPP blok I 19.00 Leto 1999 (Gorenjska letna kronika) 19.45 Novoletne poslanice gorenjskih županov 19.55 Priporočamo epp blok II 20.00 Kanonade s Tofom 20.30 Odprti ekran, (pon. Silvestrske oddaje) 21.30 Leto 1999 (Gorenjska letna kronika) 22.15 Čar silvestrke noči novoletna oddaja GTV na Šmarjetni nad Kranjem 00.00 Odprit ekran (Pon. silvestrske oddaje) 1.00 V novo leto s TV Primorko 2.00 GTV jutri SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELETV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Letni pregled dogodkov, informativna oddaja 21.00 Motor sport - Mundial, oddaja o avtomobilizmu 21.30 Nedeljski film: Revolucija 23.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Iz arhiva - igrica o medvedku 19.25 Naša zgodba - Foxy teens film 20.00 Božično-novoletni koncert v Sorici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.55 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Iz arhiva, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Otroški program 19.00 TV ponudba 20.00 Zgodovina avtomobilizma 20.30 Za sprostitev 22.00 TV ponudba radio ^reiic Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88.9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirih" vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 MaklerBled 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedelja na Radiu Triglav 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljske novice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Novoletna voščila 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30* Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.00 Novoletna voščila 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna vošči- KANAL A 12.00 NEDELJSKA MATINEJA; SNEŽNA DIRKA /SNOVVBALL EXPRESS/, ameriška komedija, 1972 Režija: Norman Tokar Igrajo: Dean Jones, Nancv Olson, Keenan Wynn, Harry Morgan Johnnv Baxter, do grla sit svoje službe, z navdušenjem sprejme novico, da je podedoval hotel sredi Skalnega gorovja. S sanjsko predstavo o idiličnem gorskem življenju se skupaj z ostalimi družinskimi člani odpravi v Kolorado, kjer se njegove sanje v hipu sesujejo - namesto prijetnega hotela sredi divjine zagleda razmajano podrtijo. Johnnvjeva edina možnost za preživetje je, da izkoristi to, česar je tam največ ~ sneg ... Johnnv Baxter, do grla sit svoje službe, z navdušenjem sprejme novico, da je podedoval hotel sredi Skalnega gorovja. S sanjsko predstavo o idiličnem gorskem življenju se skupaj z ostalimi družinskimi člani odpravi v Kolorado, kjer se njegove sanje v hipu sesujejo - namesto prijetnega hotela sredi divjine zagleda razmajano podrtijo. Johnnvjeva edina možnost za preživetje je, da izkoristi to, cesarje tam največ - sneg. Baxtersovi združijo moči in svojo pridobitev, ki stane več, kot pa je vredna, skušajo spremeniti v smučarsko središče. Toda pri tem se morajo soočiti s številnimi nevšečnostmi... KANAL A 20.00 FILM TEDNA: REKA POJE Ml /RIVER RUNS THROUGH »T/, ameriška življenjska zgodba, 1992 Režija: Robert Redford Igrajo: Craig Sheffer, Brad Pitt, Tom Skerritt, Brenda Blethyn, Emily Lloyd, Edie McClurg, Joseph Gordon-Levitt, Vann Gravage To je resnična zgodba o dveh bratih, Normanu in Paulu, ki sta odraščala v Montani. že v otroštvu ju je oče navdušil za ribarjenje. Med ribolovom v bližnji reki ju je učil tako o lepotah kot tudi o pasteh življenja. Ko sinova odrasteta, se njuni življenjski poti razideta ... To je resnična zgodba o dveh bratih, Normanu in Paulu, ki sta odraščala v Montani. že v otroštvu ju je oče navdušil za ribarjenje. Med ribolovom v bližnji reki ju je učil tako o lepotah kot tudi o pasteh življenja. Ko sinova odrasteta, se njuni življenjski poti razideta. Odgovorni Norman postane univerzitetni profesor, uporniški Paul pa novinar. Kljub različnosti in nesoglasjem pa se moški še vedno občasno srečujejo ob reki, kjer vsi trije z globoko predanostjo in strastjo ribarijo kot nekoč. Film si je za izjergpe prizore iz narave prislužil oskarja za fotografijo ... KANAL A 22.50 POT HREPENENJA /THE REEF/, ameriška ljubezenska zgodba, 1997 Režija: Robert Atlan Ackerman Igrajo: Timothy Dalton, Sela Ward, Alicia VVitt, Leslie Caron Pravijo, da v življenju doživimo le eno resnično ljubezen. Ljubezen, ki osvoji srce in se dotakne duše. O tem je prepričan tudi Charles, vse odkar je spoznal ljubezen svojega življenja. To je Anna. Čeprav je ljubezen obojestranska, sta njuni življenji dolga leta šli svojo pot. Ko že kaže, da se bosta po dolgih letih končno združili, spet poseže kruta usoda ... Pravijo, da v življenju doživimo le eno resnično ljubezen. Ljubezen, ki osvoji srce in se dotakne duše. O tem je prepričan tudi Charles, vse odkar je spoznal ljubezen svojega življenja. To je Anna, Čeprav je ljubezen obojestranska, sta njuni življenji dolga teta šli svojo pot. Ko že kaže, da se bosta po dolgih letih končno združili, spet poseže kruta usoda. Charles tik preden odhodom k ljubljeni Anni prejme njeno sporočilo,-v katerem ga prosi, naj ne hodi k njej. Bridko razočaran kmalu spozna Sophy, kateri lahko ponudi vse, razen svojega srca ... la 18.00 Novoletna voščila ig.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL JHHh KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 06.25 Duhovna misel 6.45 Horoskop 07.00 Dobro jutro 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.05 Glasbena želja 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.35 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 15.55 Gospodarske novice 17.00 Slovenske glasbene novosti 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ TIME 20.00 Dvoglavi levji car 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila KINO 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na*pot, Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Nedeljska oznanila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska oddaja (v sodelovanju s Kmetijsko založbo) 9.00 Prenos maše 10.15 Naša nedeljska reportaža 11.00 Poročila 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva 12.15 Nedeljsko popoldne s čestitkami in pozdravi 15.00 Informativna oddaja 17.00 Poročila 17.15 Glasbena nedelja 18.00 Poročila 18.15 Slovenci po svetu in domovini 19.00 Verska oddaja lokalnih radijskih postaj 19.35 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 20.15 Radio Vatikan 20.10 Napovednik programa za jutri 20.35 Sakralna glasba (pripravlja Tadej Sadar) 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER amer. ris. TARZAN ob 15. uri, amer. kom. BOVVFINGER ob 17. in 19. uri, predprem. amer. spih. trii. ŠESTI ČUT ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. OČKA PO SILI ob 16. in 20. uri, amer. akcij. zgod. spekt. 13. BOJEVNIK ob 18. in 22. uri ŽELEZAR amer. akcij, srhlj. GLOBOKA MODRINA ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trii. KOCKA ob 18. in 20. uri BLED zgod. spekt. TRINAJSTI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. PRIV POLJUB ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA Kinoteka zaprta! TVS 1 8.25 Napovedniki 8.30 TV Prodaja 9.00 Rdeči grafit 10.30 Opus 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Bojevniki iz predmestja, ameriški film, ponovitev 16.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih, TV Maribor, ponovitev 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček: Dežnik 17.15 Super stara mama, angleška nanizanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3x3, plus 6 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 21.00 Šport ob koncu tisočletja 22.00 Marketing 22.15 Odmevi ♦ 22.40 Univerzitetni razgledi 22.45 Kultura 22.50 Vreme 22.55 Šport 23.00 Marketing 23.00 Kontrapunkt, omizje o kulturi 0.10 Recept za zdravo ŽMjenje, ponovitev francoski film 3.55 Opazovalnica 4.25 Dediščina: Irak, dokumentarna oddaja 5.25 Če bi imel pet minut, ponovitev 6.25 Povabilo, ponovitev HTV 2 7.55 Zabavni časopslov 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.15 Kraljestvo divjine, ponovitev 9.40 Zemlja in morje, ponovitev 10.35 Tarzan in velika reka, ameriški film 12.05 Dokumentarna oddaja 13.00 Operna gala 2000, ponovitev 14.25 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu 14.50 Tv koledar 15.25 Modul 8, ponovitev 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Deset velikih evropskih piscev: Marcel Proust 17.00 Izobraževalna oddaja 17.30 Hugo 18.00 Prijatelji 18.30 Povabilo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.20 Prijatelji, ponovitev 21.40 Opazovalnica 23.25 Zadnja velika avantura, ameriški akcijski film 0.35 Umazane laži, ponovitev 1.20 Guldenbur-govi, ponovitev 2.05 Hollywoodski poroki 3.05 Glasba 4.45 Sosed, ameriška srhljiv-ka ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Euronevvs 13.25 Innsbruck: Novoletna skakalna turneja v smučarskih skokih, prenos 15.40 TV prodaja 16.10 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski, ponovitev 16.40 Dokumentarna nadaljevanka 17.30 Po Sloveniji 18.00 Marketing 18.05 Snežna reka, avstralska nanizanka 18.55 Marketing 19.00 Ungo, TV igrica 20.05 Jasno in glasno 21.00 Studio City 22.30 Leteči cirkus Montvja Pvthona, angleška humoristična serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Napačna roka zakona, ameriški film KANALA 7.30 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka 9.00 TV prodaja 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovi-tev10.30 Uboga Maria, nadaljevanka 11.00 Oprah Show, ponovitev 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV prodaja 13.30 MacGvver, nanizanka 14.30 Dr„c,oniio vozi. humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit', humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Show: Nepozabni učitelji 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Stilski izziv, ponovitev 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Filmske uspešnice: Pogrešani v akciji 3, film 21.50 Zvezdna vrata: SG 1, nadaljevanka 22.50 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 23.30 MacGvver, akcijska nanizanka 0.30 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.30 Video strani POPTV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 9.00 Top shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Znane osebnosti: Audrev Hep-šburn, dokumentarna oddaja 13.30 Življenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.05 Smeh v hiši: Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Maggie, amaeriška humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.00 Športni krog 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Danielle Steel: Spremembe, ameriški film 21.40 Ladja zaljubljenih, ameriška nanizanka 22.30 Dragi John, ameriška humoristoč-na nanizanka 23.00 Vohunska igra, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev 16.00 Ko-nan, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Zlata krila, ameriška nanizanka 19.00 Želite, milord?, humoristična nanizanka 20.00 Sredi sezone, angleški film 22.00 Živa - magazin 23.00 Popolna varnost, ameriška nanizanka 23.50 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Poročila 8.00 Dobro jutro Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program: Rim in Bizanci 11.25 Modul 8 12.00 Dnevnik 12.20 Tv koledar 12.35 Umazane laži, mehjiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.40 Oče, ameriška drama 16.30 Mir in dobrota 17.00 Hrvaška danes 17.45 Dokumentarna oddaja 18.20 Kolo sreče 18.55 Risana serija 19.30 Dnevnik 20.10 Igrani program 21.25 Kaplja dobrote 22.30 Povabilo v gledasliš-če 23.40 Dnevnik 0.00 Volitve 2000 2.20 Poročila 2.25 Življenje je dolga, mirna reka, TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO-otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Športne novice 20.15 VB - 40 21.00 Izmenjava programa 22.00 Športne novice _ AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.05 Princ z Bel Aira, ponovitev 8.30 Oborožena in nevarna, ponovitev ameriške komedije 9.50 ifames Bond: Diamanti so večni, ponovitev 11.45 Otroški program 13.00 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Soki, prenos iz Inns-brucka 15.30 Sliders 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška, nanizanka 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Grof Monte Christo, 1 /4 del nemškega TV filma 21.55 Air America, amerioški akcijski film 23.40 Nikita: Prevarana 0.25 Kaj bo mrtvemu psu zrezek?, ameriška kriminalka 2.00 Rt strahu, ponovitev 4.00 Air America, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 Super vohuna, ponovitev nemške komedije 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji: Christian Domschitz 9.30 Svoboden kot veter, dokumentarni film 10.20 Cesarjev lovec, ponovitev avstrijske drame 12.00 Čas v sliki 12.05 Univerzum 12.50 Pogledi od strani - posebna oddaja 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Munchenčana v Hamburgu 14.25 Quincy 15.15 Drzni in lepi. 16.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka, avstrijska nanizanka 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema -posebna oddaja 22.00 Čas v sliki 22.30 Sijaj, avstralska drama 0.10 Čas v sliki 2 0.40 Zvok ljubezni, ameriška drama 2.05 Pogledi od strani 2.10 Angleški pacient, ponovitev ameriške drame 4.40 Čudoviti svet, ameriška komedija GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST - VIDEOSTRANI 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.52 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1181 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Na tapeti: aktualno 19.30 Reportaža Gorenjske televizije 20.00 O Carvingu s Sandijem Murovcem (SLO - demo team) 20.30 Bloki, stolpnice in stan. soseske (vodi Stanislav Jesenovec), v živo 21.15 Kovaški muzej v Dovjem (dokumentarna oddaja GTV) 21.45 Poročila Gorenjske 1181 22.15 Odprti ekran, ponovitev 23.15 Poročila Gorenjske 1181 23.30 Videoboom 40 (slovenska videolestvica zabavne glasbe) 00.30 Iz tiska: Gorenjski glas jutri ...Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELETV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Risani film 9.50 Harmonija umetnosti 10.30 Raznovrstna obvestila na vieostraneh iz oddajnikana Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Naj viža stoletja 21.15 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 22.05 Kako biti zdrav in zmagovati 22.35 Raznovrstna obvestila na video-straneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Resno tekmovanje v OŠ Železniki 20.00 "BUM" - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.17 Otvoritev razstave 20.00 Kronika tedna, KINO ^ radio ^rcMc Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.15 Gospodarski utrip 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.40 Oglasi 7.50 Minute za varčevanje z energijo 8.00 Kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in ltaly 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.10 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.50 Makler Bled 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zimzelene melodije in Drago Arijani 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.0o Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tisaka 9.10 Vaš komentar prosim O. SO Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 06.00 Dobro jutro 06.15 Novice, ceste, vreme, 06.20 Nočna kronika 07.00 Horoskop 07.35 Vreme 07.50 Skriti mikrofon 08.05 Glasbena želja 08.30 Jutro je lahko 08.50 Rgl nagrajuje 09.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 Rgl obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Gospodarske novice 18.00 Živalski program 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Novoletna darila za otroke 20.00 Med rjuhami 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Veseli ponedeljek (Jure Sesek) 10.00 poročila 10.30 Svet vonja in okusa 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidi-farmov nasvet 14.00 Poročila 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. BOVVFINGER ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. OČKA PO SILI ob 17. in 21. uri, amer. akcij. zgod. spekt. 13. BOJEVNIK ob 19. uri ŽELEZAR amer. akci. srhlj. GLOBOKA MODRINA ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA slov. film TEMNI ANGELI USODE ob 20. ri, franc. film JESENSKA ZGODBA ob 22. uri TOREK, 4. JANUARJA 1999 TVS 1 8.55 Napovedniki 9.00 TV prodaja 9.30 Radovedni Taček: Dežnik 9.30 Feniks in preproga, angleška nadaljevanka 10.15 Recept za zdravo ŽMjenje 11.05 Znameniti umetniki: Arthur Koestler, francoska dokumentarna oddaja 12.10 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 14.40 Šport ob koncu tisočletja 15.30 Kontrapunkt, omizje o kulturi 16.40 Duhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo: Drevesa po krošnjah 17.15 Žlampirji, ameriška nanizanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Izobraževalna oddaja 19.20 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Peta hiša na levi, družinska humoristična nanizanka 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stoletja: Prek- murec proti boksarjem 20.55 Marketing 21.00 Omizje 22.00 Marketing 22.10 Odmevi 22.40 Kultura 22.45 Vreme 22.50 Šport 22.55 Marketing 23.00 Camarenina zgodba, ameriška drama 0.30 Izobraževalna oddaja klorno srečanje 17.00 Hrvaška danes 17.45 Gaudeamus 18.20 Kolo sreče 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Zabavni program 21.45V velikem planu 23.20 Dnevnik 23.45 Policaj iz vrtca, ameriška komedija 1.35 Poročila 1.40 Igrani film 3.20 Opazovalnica 3.50 Zabavni program 4.20 Lili Marlen, nemška biografska drama TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Snežna reka, avstralska nanizanka 10,45 Leteči cirkus Montvja Pvtgona, angleška humoristična serija 11.50 Zakaj mi mama ne visi za vratom, francoski film 14.10 TV prodaja 14.40 Živahni svet iz zgodbe Richarda Scarrvja, risana nanizanka 15.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 16.00 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.00 Marketing 18.05 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 18.55 Marketing 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videoring - oldies 20.00 Stafan Zweig, nemška dokumentarna oddaja 21.00 Požigalec Bob, francoski čb film 23.05 Dva glasova - eno srce - Monserrat Caballe in Monserrat Marti orkester Zabreške filharmonije KANALA 7.30 Video strani 8.00 T V Prodaja 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.00 TV prodaja 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show 12.00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Družinske vezi, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah show: Stilski izziv 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Adrenalina: Smučanje z Andrejem Miklavcem, interaktivna športna oddaja 21.00 Zvezdne steze: Generacije, film 23.00 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 23.40 MacGvver, akcijska nanizanka 1.00 Videostrani POPTV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program MMTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Pop'n'roll, ponovitev glasbene oddaje 13.30 ŽMjenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.05 Družina za umret, humoristična nanizanka 15.40 Maggie, amer. humori stična naniznaka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.00 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Hčerkine tegobe, ameir-ški film 21.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.30 Dragi John, amerioška humoristična nanizanka 23.00 Vohunska igra, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 Živa, magazin, ponovitev regionalnega programa 16.00 Konan, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Zlata krila, ameriška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Želite, milord?, humoristična nanizanka 20.00Jacknife, ameriški film 22.00 Živa -magazin 23.00 Popolna varnost, ameriška nanizanka 23.50 Južni Brookfyn, ameriška nanizanka HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč 9.35 Kraljestvo divjine 10.00 Dramski program 11.00 Robin Hood, angleški pustolovski film 12.35 Dokumentarna oddaja 13.05 Kaplja dobrote 14.05 Dokumentarna oddaja 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Trd-nov sedlu 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znanstveni album 18.00 Prizma 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau 21.20 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.10 Opazovalnica 22.45 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 22.25 Batmanova vrnitev, ameriški akcijski film 23.10 Potovanja skozi čas in prostor 0.05 Nočni telegram 1.05 Umazane laži 1.50 Goldenburghovi, ponovitev 2.35 Potovanja skozi čas in prostor 3.30 Zabavnoglasbena oddaja 4.50 Dokumentarna serija 5.40 Dramski program ?6.10 Gozdarska hiša Falkenau 7.00 Trdno v sedlu 7.30 Risana nanizanka predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 11.25 Ste vedeli? 12.00 Dnevnik 12.20 TV koledar 12.35 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.35 Gildenburgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.50 Sestre Lemon, ameriška komedija 16.30 33. mednarodno fof- AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.55 Nora hjiša, ponovitev 8.45 Vsi pod isto streho, ponovitev 9.10 Princ z Bel Aira 9.30 Herkul 10.15 Materialno pravo 11.00 V.I.P. - telesni stražarji 1.145 Otroški program 14.45 Tequila in Bonetti 9.25 Svetovni pokal v alps15.30 Zvezdna vrata 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša17.35 Vsi pod isto streho, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Šport: Deskanje na snegu 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Grof Monte Christom 2/4 del nemškega TV filma 21.00 ŽMjenjski prostori/Divljenjske sanje 22.05 Indokitajska, francoska drama 0.35 Intimna priznanja, erotična nanizanka 1.00 Erotični dnevnik 1.30 Kaj bo mrtvemu psu zrezek, ponovitev 3.05 ZVoki ljubezni, ponovitev 4.30 Zvezdna vrata, ponovitev 5.20 V hiši, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.25 Sin izdeloalca otrok, ponovitev 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin, ponovitev 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Grof Monte Christo, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.55 Pogledi od strani 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Munchenčana v Kamburgu 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka, 10. del 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akcija C+B+M, avstrijska komedija 21.50 Pogledi od strani 21.50 ŽMjenjski prostori/Sanje 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.10 Night-watch 0.00 Čas v sliki 0.30 Serije 1.20 Pogledi od strani 1.25 Indokitajska, ponovitev francoske drame 3.25 Dobrodošla, Avstrija GORENJSKA TELEVIZIJIA 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok 19.00 Poročila Gorenjske 1182 19.15 Naj video spot tedna 19.20 Aktualno 19.30 Polka partv, 2. del "RTC Krvavec 1999/2000" 19.55 Novoletne poslanice gorenjski županov 20.00 Utrip Kranja - Skozi Rafkov objektiv 20.15 Aktualno, Na tapeti, 1. poklicna gradbena šola 20.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 20.55 EPP blok II. 21.00 Znani neznani obrazi, vodi Matevž Kleč 21.30 Novoletne reportaže GTV 21.45 Poročila Gorenjske 1182 22.00 Priporočamo - EPP blok 3 22.05 Jeseniška kronika leta 1999 22.45 Poročila Gorenjske 1182 23.00 Brez šminke, oddaja te-ve Pika 23.30 Gorenjska televizija jutri 23.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELETV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Letni pregled dogodkov, ponovitev 9.55 Motor sport Mundial, ponovitev 10.25 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Iz produkcije ZLTV - SKY line 20.40 Orfe-jčkova parada 21.50 Film: Revolucija, ponovitev 23.25 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubnku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 20.00 Odrska" KINO TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Video top 20.00 TVL - kontaknta oddaja 21.20 TV ponudba 21.30 Sosedi - nadaljevanka ^radio ib * MM/ P€MC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Povver Play 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Lestvica izpod Triglava 22.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes, jutri ; 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o... 9.30 RGL nagrajuje 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Na sceni 16.55 Gospodarske novice 17.30 Osir 18.00 S Sašo Einsiedler 19.00 Novoletna darila za otroke 19.30 Športni pregled 19.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Av-todrom 1.45 Horoskop R OGNJIŠČI 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Torkovo dopoldne 10.00 Poročila 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 O zdravju (pripravlja Erna Urbane) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrč in Dragan Egelič) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. BOVVFINGER ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. OČKA PO SIU ob 17. in 19. uri, amer. akcij. zgod. spekt. 13. BOJEVNIK ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. trill. ZBORNICA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA amer. film KRALJ LEAR ob 18. uri, angl. film KARIERISTKE ob 20. uri, nem. film NEBO NAD BERLINOM ob 22. uri TVS 1 9.00 TV prodaja 9.30 Oddaja za otroke 10.40 Sprehodi v naravo: Drevesa po krošnjah 10.55 Žlampirji, ameriška nanizanka 11.20 Izobraževalna oddaja 12.10 Peta hiša na levi, družinska humoristična nanizanka 12.40 Izbrana poglavja iz 20. stoletja. Prek- murec proti boksarjem 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Napovedniki 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.40 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Oddaja za otroke 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 National geographic, ameriška dokumentarna oddaja 19.00 Risanka 19.10 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedmi pečat: Johann Strauss: Kralj brez krone, avstrijski film 21.40 Triglavni narodni park, dokumentarni film 22.10 Odmevi 22.50 Kultura 22.55 Vreme 23.00 Šport 23.15 Marketing 23.20 Osmi dan < 23.45 Simfoniki RTV Slovenija predstavljamo: G. Mahler. Simfonija št. 4 0.45 National Geographic, ameriška dokumentarna serija TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.40 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka 12.40 Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Maribora 13.15 Videoring 13.50 Vremenska panorama 14.40 Nesrečniki, francoski film, ponovitev 16.30 Posnetek ženskega veleslaloma iz Maribora 17.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videoring s Tino 20.00 Šport 23.00 Andersonville, ameriška nadaljevanka KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.00 TV prodaja 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Družinske vezi, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judv, nanizanka 15.55 Oprah Show: Dekle z naslovnice 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Moj film po izboru gledalcev: F.I.S.T. (Tel: 09- 09-161 : 156 SIT/min). Mutant (Tel.: 0909-162 : 156 SIT/min); Hecna ljubezen (Tel: 09-09-163 :156 SIT/min.) 22.10 Mesečniki, nanizanka 23.00 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 23.40 MacGvver, akcijska nanizanka 0.40 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.40 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, nanizanka, ponovitev 12.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 13.00 ŽMjenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.05 Družina za umret, humoristična nanizanka 15.40 Smeh v hiši: Maggie, hjumoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Očividci, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Vohunska igra, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 Živa, magazin, ponovitev 16.00 Ko-nan, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Zlata krila, ameriška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Želite, milord, angleška humoristična nanizanka 20.00 Ruby Cairo, ameriško-japonski film 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Popolna varnost, ameriška nanizanka 23.50 Južni Brookfvn, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 11.25 Od igre do dela 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Gulden-burgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Selitev, ameriška komedija 16.10 Risanka 16.30 Hrvaška struna 17.00 Hrvaška danes 17.45 Dokumentarna oddaja 18.20 Kolo sreče 18.50 Risana serija 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Skrinja: Srečno20.50 Ekran brez okvirja 22.40 Svet podjetništva 23.15 Dnevnik 23.35 Zgodovinske slike 2.10 Poročila 2.15 Skrinja, ponovitev 2.50 Opazovalnica 3.20 Revolucija, anghleški vojni film 5.20 Hrvaški glasbeni program 5.30 Ekran brez okvirja HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.35 Kraljestvo divjine 9.45 33. mednarodno dolklorno srečanje 10.15 Dramski program 10.45 Robin Hood in reševanje krone, angleški pustolovski film 12.20 V velikem planu 13.50 Zabavni program 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Od igre do dela 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 17.25 Hugo 17.50 Kjer padajo zvezde 18.20 Kolo sreče 18.50 Zloženka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Glasbena skrinjica, ameriška drama 22.10 Opazovalnica 22.45 Surova pogodba, ameriška kriminalka 0.30 Skeči kraljevega letalstva 2.00 Umazane laži, ponovitev 2.45 Guldenburgovi, ponovitev 3.25 Čas je za jazz AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 7.55 Nora hiša 8.20 Korak za korakom, ponovitev 8.40 Vsi pod isto streho, ponovitev 9.05 Herkules, ponovitev 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Maribora 11.45 A-team 12.35 Svetovni pokal v alčpskem smučanju: Veleslalom (č), prenos 2. teka 13.40 Skoki, prenos kvalifikacij iz Bischofshofna 15.30 Zvezdna vrata 16.20 Herkul 17.05 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30Časvsli-ki in kultura 20.15 Grof Monte Christo, 3_4 del nemškega TV filma 22.00 Žad, ameriška kriminalka 23.30 Nogomet, dvoranski turnir 0.00 Pobeg v Las Vegas, ameriška kriminalka 1.25 Žad, ponovitev 2.55 Nora sedmina, ameriška drama 4.30 Grozeče sence, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 6.20 Cesarski valček, avstrijska glasbena melodrama 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 10.10 Grof Monte Christo, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Making olf 12.30 Oddaja 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Munchenčana v Hamburgu 14.25 Gozdarska hiša Falkenau 15.15 Drzni in lepi 16.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.10 Pozdravljeni, kako ste? 18.40 Kristjan v času 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kardinal - cena ljubezni, nemški TV film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Brata, nemška kriminalka 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen, ponovitev 0.55 V hiši 1.20 Pogledi od strani 1.25 Prihid čutnosti, ameriška drama 3.20 Dobrodošli, Avstrija, ponovitev 4.55 Zvezdna vrata 5.35 Živalski raj GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 EPP blok 19.00 Gorenjska poročila 1183 19.15 Aktualno: poslanice gorenjskih županov 19.30 RTC Krvavec, 1999/2000 "Disco fever" (ponovitev) 19.50 TV prodaja 20.00 Krila na nebu (oddaja o letalstvu) pripravlja Marko Malec 20.30 Župan z vami - Igor Draksler, v živo na tel. 064/33-11-56, vodi Beti Valič 21.15 Priporočamo: EPP blok 21.20 Lebdenje - sproščanje duše in telesa (gostja Saša Lendero) 21.45 Poročila Gorenjske 1183 22.00 Glasba iz domače skrinje, vodi Mitja Grmovšek 22.45 Kovaški muzej v Dovjem (dok. reportaža GTV) 23.15 Poročila Gorenjske 1183 23.30 Ta je študentska, ponovitev 23.55 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE - TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Naj viža stletja, ponovitev 10.10 Kako biti zdrav in zmagovati 10.40 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Risani film 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Lokalne novice 20.30 812-100 - kontaktna oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice Ca, radio ®renc Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 A.I.D.S. 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Prenos slovesnosti ob 35-)etnici Radia Triglav ... Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes -jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Novoletna voščila 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ R RCs L KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcev 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Štajerski mozaik 13.50 Štajerski mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Politik, to sem jaz 16.40 Gospodarske novice 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Novoletna darila za otroke na RGL 19.15 Film 20.00 Vedeževanje 21.00 VPL 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Birrvbam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Sredino dopoldne 10.00 Poročila 10.05 Napovednik nove Družine 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Zdravniški nasvet 11.35 O vrtu in vrtni kulturi 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifar-mov nasvet 13.00 Zlati zvoki (glasbena lestvica) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Sredin pogovor o... (aktualni komentarji) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luč v temi (oddaja za slepe) 2. sreda: Dodajati ŽMjenje dnevom (Hospic) 3. sreda: Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda: Kviz 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. BOVVFINGER ob 16., 18. in 20. uri STORZIC in ZELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. akcij, srhlj GLOBOKA MODRINA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. PRVI POLJUB ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA JESENSKA ZGODBA ob 18. uri, amer. film CARMEN ob 20. uri, jug. franc. film SOD SMODNIKA ob 22. uri TVS 1 8.55 Napovedniki 9.00 TV prodaja 9.30 Oddaje za otroke 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 11.55 Dokumentarna oddaja 12.25 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 13.55 Slovenka leta, reportaža 14.15 Kaj so rekli večerni gostje v letu 1999 15.05 Zpp, - iz zakulisja oddaje v Mariboru 16.35 Osmi dan 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Delo v teku, ameriška izobraževalna oddaja 18.40 Evropa in ljudje 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper, oddaja TV Koper -Capodistria 21.35 Homo Turisticus 21.50 Marketing 22.05 Odmevi 22.45 Kultura 22.50 Vreme 22.50 Šport 22.55 Podoba podobe 23.35 Somrak stoletja: Bertold Brecht, nemška dokumentarna oddaja 1.10 Alica, evropski kulturni magazin TVS 2 8.00 Vremenska panorama9.40 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 12.25 Slalom (ž), prenos 2. teka 13.25 Bischofshofen: Novletna skakalna turneja v smučarskih skokih, prenos 15.40 Brat z drugega planeta, ameriški film, ponovitev 16.30 Maribor: Posnetek ženskega slaloma 17.30 Po Sloveniji 18.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanaka 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Šport 20.15 Cholet: EL v košarki: Cholet - Union Oiimpija, prenos 22.00 Poseben pogled: Zakaj ravno Havel?, kanadski dokumentarni dilm 23.40 Perverzna igra, italijanska nadaljevanka, 2., zadnji del 1.05 Slovenski jazz iz Jazz cluba Gajko - Matevž Smerkol sextet KANAL A 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka 9.00 TV prodaja 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah show, ponovitev 12.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja 13.00 TV prodaja 13.30 Macgyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Družinske vezi, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judv, nanizanka 15.55 Oprah Show: Obleke hoHywoodskih dam na dražbi 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Življenjske zgodbe: Ubij me nežno, film 21.40 Katarina Velika, nadaljevanka 22.40 Samo bedaki in konji, humoristična nanizanka 0.20 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.30 Video strani POPTV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 13.30 ŽMjenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Pasji policist, kanadska nanizanka 15.05 Družina za umret, amer. humoristična nanizanka 15.40 Maggie, amer. humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine' 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Raztresena Ally, amer. nanizanka 20.55 Nikita, amer. nanizanka 21.50 Prijatelji, amer. nanizanka 22.20 Brez zuapor z Jonasom 23.15 Vohunska igra, ameriška nanizanka 0.00 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 16.00 Konan, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Zlata krila, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice, regionalni program 19.15 Želite, milord?, angleška humoristična nanizanka 20.00 Boj za pravico, ameriški film 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Popolna varnost, ameriška nanizanka 23.50 Južni Brooklvn, ameriška nanizanka ška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Rešitelj, angleška drama 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.20 Kolo sreče 18.55 Risana nanizanka 19.30 Dnevnik 20.00 Odkrito 21.10 Izziv, kviz 21.55 Slačilnica 22.45 Pol ure kulture 23.20 Dnevnik 23.40 Božič tudi potem, francoski film 1.10 Poročila 1.15 Puščavski mesec, ameriška srhljivka 2.50 Morje, ponovitev 3.20 Opazovalnica 3.50 Slačilnica, ponovitev 4.40 Dokumentarni film HTV 2 8.05 Glasbeni časoplov 8.10 Panorame hrvaških turističnih središč 9.45 Kraljestvo divjine, ponovitev 10.10 Hrvaška kulturna in naravna dediščina 10.40 Peter in Petra, slovenski mladinski film 12.15 Hrvaška struna 12.45 Dokumentarna oddaja 13.15 Svet podjetništva 13.35 Ekran brez okvirja 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine: zgodba o lisici 15.25 Hrtič - Hitič 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18..00 Žepni nožić, nizozemska mladinska nanizanka 18.20 Kdo sreče 18.50 Zloženka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Seinfeild, amer. humoristična nanizanka 20.55 Urgenca, ameriška nanizanka 22.15 Kinoteka hrvaškega filma 0.00 Nočni tzelegram 1.00 Umazane laži 1.45 Guldenburgovi, ponovitev 2.30 Portreti 3.30 vladar mesta, ameriška kriminalistična drama 6.20 Urgenca 7.00 Đepni nožić, ponovitev 7.30 Risana serija AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 7.20 Disnevjev program 9.50 Slalom (ž), prenos 1. teka iz Mar-tibora 11.00 Gospod in gospa Smith 11.45 Šport: Deskanje na snegu 13.30 Slalom (ž), premos 2. teka iz Maribora 15.00 NepremagljM dvojec, ameriška komedija 16.25 James Bond: Goldfinger, angleški akcijski film 18.15 Asterix in Kleopatra, fran-cosko-belgijski rtisani film 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grof Monte Christo, zadnji del nemškega TV filma 21.50 Specialist, ameriški akcijski film 23.35 Nogomet 0.15 Smrtna tekmeca, ameriški akcijski film 1.45 Pobeg v Las Vegas, ponovitev 3.10 Specialist, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 Brata, ponovitev nemške kriminalke 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Novoletni koncert dunajskih fil-harmonikov 10.20 Grof Monte Christo, 3/4 del nemškega filma 12.00 Posebna dopoldanska televizijska oddaja 13.00 Čas v sliki 13.15 Na bencinski črpalki, nemško-avstri-jska komedija 14.30 Ko cvetijo alpske vrtnice, nemška drama 16.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka, 8. del 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Pozdravljeni, kako ste? 18.50 Kristja v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Gospodarji živali 21.45 Čas v sliki 21.50 Umor v Orient Ekspresu, angleško-ameriška kriminalka 23.50 0.00 Darilo trenutka, angleško-ameriška drama 2.05 Ljubeze, smrt in hudič, ameriški pustolovski film 3.40 Pogledi od strani 3.45 Umor v Orient Ekspresu, ponovitev 5.45 Živalski raj: v dolini slonov GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok -1 19.00 Poročila Gorenjske 1184 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno, na tapeti 19.30 Lebdenje - sproščanje telesa in duha 20.00 Ročk TV, glasbena oddaja, vodi Sladjan, sodelujte na 064/33-11-56 20.45 EPP, blok II 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, nanizanka Rudija Klanca 21.30 Aktualno, ponovitev 21.45 Poročila Gorenjske 1184 22.00 Zvezdni okruški... z astro-loginjo Rožo Kačič po tel. 064/33-11-56 23.00 Poročila Gorenjske 1184 23.15 Tv prodaja 23.20 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELETV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobževalna oddaja 10.35 Gost in nagradno vprašanje 10.40 Aktualnosti 11.00 Izobraževalna oddaja 11.25 Hrtič - Hitič 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Guldenburgovi, nem- 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Risani film 9.50 Videoboom 40, glasbena oddaja 10.40 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Video boom 40 20.10 Harmonija umetnosti 20.55 Video boom 40 21.45 Iz produkcije ZLTV - SKY line 22.15 Orfejčko-va parada 23.30 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Pod kapuco - Lena in Zala z gosti, kontaktna oddaja 19.30 Novoletni koncert ATM TV KR. GORA .. Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Videoboom 40 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Izmenjava 20.00 TVL 21.15 Sosedi - nadaljevanka 21.45 TV ponudba 21.50 Kako ostati zdrav in zmagovati G -se radio B renc Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železar 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno 12.30 Šport za vse 12.40 Oglasi 13.00 Poslovna voščila 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Nasvet optika 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Podjetniški cik - cak 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.20 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Radovljica 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav ... Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Glasben želja za otroke 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 Šport in rekreacija 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.31 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprti mikrofon 16.40 Gospodarski pregled 18.00 Jugonostalgija 19.00 Izbranka tedna 19.30 Vreme 20.00 Kultura 20.30 Z Mariom Galuničem 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Četrtkova aktualna tema 9.15 Doživetja gora in narave (pripravlja Robert Božič) 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet (turistična oddaja) 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Turistični pehar 11.40 Naravoslavne zanimivosti 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Naš mali svet (Tino Mamic) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.45 Novice iz Ljubljanske borze 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Maestral (kont. oddaja Studio KP) 18.00 Poročila 18.15 Predstavljamo glasbene goste 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Oddaja o klasični glasbi 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA ram. kom. PRVI POUUB ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. trill. ZBORNICA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA franc. film MOJA NOČ PRI MAUD ob 18. uri, amer. film VELIKI DIKTATOR ob 20. uri KARIERISTKE ob 22.15 uri HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 PRAZNIČNI HALO - HALO Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi T v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in Četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 3. januarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 17. januarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 10. januarja, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 3. januarja ob 9.00 in ob 17.00 SRKCNO 2000! STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887 HOKO - kombi prevozi \ Tel: 563-876, 557-757 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA I Podrobnejše informacije o i učnih ponudbah so vam na voljo: na telefonski številki (061) 12 66 197 ■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani na spletni strani: www. borzaznanja. mss. edu.s.si vsak delavnik od H. do 15. ure, oh sredah do 17. ure VSA GORENJSKA I DRSALIŠČA OBRATUJEJO, i PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA VARNOST KRANJ GORENJKE IN GORENJCI, PRIŽGIMO LUČ! ^KKKMKKK^immu........u. ? . it. ...f!im DD\7\lir\in ni>Q\ M117 Pro9ram rekreacijskega drsanja: 30.12. od 11. do 12.30, 31. 12. od f rKALnlLivU UKSAlvJb n. do 12.30, 1.1. od 16. do 18., 2. 1. od 14. do 15.30. Vsem obiskovalcem in uporabnikom športne dvorane Podmežakla SREČNO 2000! Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 Borza znanja Ljubljana, informacijsko središče, kjer se zbirajo ponudbe in povpraševanja po znanju in informacijah, želi vsem bralkam in bralcem GORENJSKEGA GLASA &REČNO NOVO LETO 2000 Podrobnejše informacije so na voljo: - na telefonski številki (061) 13 22 178 H - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani " - vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! Praznični delovni čas: Varnostna služba med prazniki (31. 12., 1. 1., 2. 1.) deluje non-stop na telefonski št. 215-130. Pridružimo se klicu Ježkove pesmi Ljudje prižgimo luč! Na božični večer, na Silvestrovo m na Svete tri kralje, vsakič ob osmih zvečer za nekaj minut na oknih naših domov po vsej Sloveniji prižgimo svečke in s tem zaželimo srečo in vse dobro našim otrokom, naši domovini in vsem osamljenim in pozabljenim. NA JESENICAH POČITNIŠKO DRSANJE NA GORENJSKEM SEJMU Vesele praznikeVam želijo Trgovina. LIPA Vidmarjeva 8, Kranj Praznični del. čas: 31. 12. od 7.30 do 15. ure, 7. 1. in 2. 1. zaprlo Tel 223-126 Trgovina. UPA Praznični del. čas: 31. 12. od 7.20 do 15. ure. 1.1. in Ul. L. Hrovata 4/b, Kranj 2. 7 zaprlo Tel: 331-003 Trgovina PAJER Beleharjeva 6/a, Šenčur Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 12., 7. 7. zaprlo. 2.1. od 8. do 12. Tel: 415-040 Trgovina PRI MIHU Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 15. ure, 1.1. zap Tenetise 23 to, 2. 1. od 8. do 11. ure. Tel: 461-134 Trgovina MERNIK Praznični del čas: 31. 12. od 7.30 do 19., 1. 1. zaf Žeje 5, Duplje m trlo. Trgovina MAK Škofjeloška 20, Kranj Trgovina MAK Frankovo nas. 67, Šk. Loka MarketSPAR Zoisova 1, Kranj Market URŠKA Jezerska 63/a, Kranj Trgovsko podjetje ROŽCA Jesenice Trgovsko podjetje DELIKATESA Jesenice 2. 1. od 9. do 12. ure Tel: 475-760 Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 18, 1. 1. zaprto, 2. ; 7. od 8. do 18. Tel: 315-780 Praznični del. čas: 31. 12. od 7. do 18., 1. 7. zaprto, 2. | 7. od 8. do 18. Tel: 631-559 Praznični del čas: 31. 12. od 7.30 do 17., 7. 7. in 2. 1 zaprto Tel: 368-470 Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 15., 7. 7. zaprto, 2. | 7. od 8. do 12. Tel: 242-646 do 31. decembra - počitniško drsanje od 10.30 do 12. ure in od 13. do 14.30 ure, cena vstopnice za počitniško drsanje: 300,00 SIT. Praznični del čas: V petek, 31. 12., so vse trgovine in bifeji odprti do 15. ure. V soboto, 7. 1., in nedeljo, 2. 7., so vse trgovine in bifeji zaprti. V nedeljo, 2. 7., je od 8.00 do 11.0 odprta trgovina v Gozd Martuljku. Praznični del čas: 31. 12. vse trgovine odprte do 15., 7. 7. vse trgovine zaprte, 2. 1. trgovine so zaprte, razen dežurnih od 8. do 11., in sicer: Market Mojstrana, Market Koroška Bela, Poslovalnica 10, Supertnarket Kranjska Gora ODLIČNA SMUKA NA ROGU Smučarski, olimpijski center Rogla, 1517 m n.v., Vam v teh dneh nudi idealne razmere za smučanje. Debelina snežne odeje je 120 cm. Na Bogli obratujejo vse naprave vsak dan od 9.-16. ure. Po smučanju na Rogli, Vas vabimo na kopanje v termalne bazene Term Zreč. Z dnevno smučarsko vozovnico tekočega dne, Vam nudimo 50 % popust na cene kopanja in 20 % popust na cene saune. Vljudno vabljeni. Informacije in rezervacije: tel. 063/757 600, 757 6154, 757 6156 Srečno 2000! želijo žičnice Vogel in vabijo na ugodno smuko. N/halktf ofrratu/e vsak: dan od ž*;3 O do 13, OO ure, smučarske žJčn/ce voz//o, iHfbrmcJ/e: 064/^5-466, 7Ž1-451, 7Ž4-Ž56 OBČINA KRANJSKA GORA Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora tel.: 064-881 846, fax: 064-881 350 http://www.kranjska-gora.si/ e-mail: obcinakg@g-kabel.si Kranjska Gora je pripravljena za novoletno praznovanje, odeta v belino novozapadlega snega bo pričakala svoje goste in obiskovalce. Tako kot vsako leto občina Kranjska Gora želi svojim občanom, poslovnim partnerjem, obiskovalcem, prijateljem veliko uspeha, zdravja in sreče in namesto čestitk v sodelovanju z Gorenjskim glasom podarja 200.000 tolarjev za dober namen: za nove bronaste zvonove v Kranjski Gori. Srečno! Občina Kranjska Gora Župan Jože KOTNIK Planinski pohod Na Rovnik že 1. januarja Zgornja Besnica - Takoj po napornem novoletnem praznovanju Rokovnači iz Besnice pripravljajo atraktiven nočni pohod na 706 m visok (za začetek bo dovolj, kajne) Rovnik. Zborno mesto bo 2. januarja ob 17. uri (saj boste že pokonci, a ne) na začetku Nove vasi, zadnjega naselja v Zgornji Besnici. Na Rovnik se boste povzpeli z baklami, zato boste hodili po dobro označeni stezi v strnjeni koloni. Pohod ni zahteven in bo trajal poldrugo uro, seveda pa se za pot "opremite" vremenu primerno. Za prijavnino 500 tolarjev boste prejeli baklo in okrepčilo na vrhu Rovnika. Dodatne informacije dobite na sedežu društva po telefonu 406-147. Povzpnimo se že prvi dan v novem tisočletju... • Igor K. REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE POŠTA JE NAGRADILA PoŠta Slovenije je kot sponzor križanke tri srečne izžrebance nagradila z albumi s fildtelis-tičnimi znamkami, in sicer: KARLA FAJON, Pot na Jošta 19, 4000 Kranj; MILENA TOMAŽIČ, Koroška 52, 4290 Tržič; JOŽI AŽMAN, Stara cesta 24, 4202 Naklo. Tri nagrade je prispeval Gorenjski glas: BETI DEMŠAR, Cesta svobode 26, 4240 Radovljica; JOŽICA BREGAR, J. Puharja 10, 4000 Kranj; PAVLA DEMŠAR, Rudno 3, 4228 Železniki. Lepa novoletna darila čakajo nagrajence križanke MENCINGER, d.o.o. Med 1535 pravilnimi rešitvami je komisija izžrebala 3 srečne nagrajence: 1. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT dobi SIBIRKA KOSTADINOVA, Moste 52/A, Žirovnica 2. nagrado: bon v vrednosti 3.000 SIT dobi GORDANA SIVEC, Prešernova 30, Jesenice 3. nagrado: bon v vrednosti 2.000 SIT dobi SLAVICA MATKO, Podlubnik 156, Škofja Loka Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: SLAVKA PETERNELJ, Ročevnica 52, Tržič; PETER POBEŽIN, Loka. 106, Tržič in LOJZE VESELIC, Draga Brezarja 30, Kranj. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mall: presern-gled@s5.net 0 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 J. B. Moliere: SKOPUH, komedija petek, 31. 12. 1999, ob 19.00 uri, za IZVEN (SILVESTRSKA PREDSTAVA) W. Shakespeare, A. Rozman - Roza: SEN KRESNE NOČI, komedija (gostuje SMG Ljubljana) torek, 4. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma MODRI, IZVEN in konto sreda, 5. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto četrtek, 6. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma PETEK 2, IZVEN in konto petek, 7. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma PETEK 3, IZVEN in konto sobota, 8. 1. 2000, ob 19.00 uri, za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto GLASOV KAŽIPOT GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Holcer vikend na Krvavcu Krvavec - 8. januarja bo na Plaži na smučišču Krvavec že druga od mnogih športno-zabavnih prireditev v organizaciji podjetja Arttel iz Ljubljane. Po grbinah bodo nastopili akrobatski smučarji, sledile, bodo zabavne igre z lesom, koncert glasbene skupine, plesne točke in še kakšno presenečenje. S pesmijo v novo leto Šenčur - Mešani pevski zbor sv. Jurij iz Šenčurja vabi na tradicionalno prireditev S pesmijo v novo leto, ki bo v nedeljo, 2. januarja, z začetkom ob 16.45 uri pri zelo znanem Okornovem dreveščku in se bo ob 17. uri nadaljevala v centru Šenčurja. Srečanje škofjeloških upokojencev Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na novoletno srečanje, ki bo v klubu društva v soboto, 8. januarja, z začetkom ob 17. uri. Ob zvokih domačih viž ansambla Kar t'k boste lahko tudi zaplesali. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Prijave v društvu sprejemajo vsak dan od 8. do 12. ure do zasedbe miz. Tekmovanje slovenske vojske V okviru vsakoletnih prireditev Po poteh partizanske Jelovice bo v soboto, 8. januarja 2000, na Rudnem polju na Pokljuki 29. Mednarodno tekmovanje Slovenske vojske v patruljnem teku. V okviru tega bo tudi smučarski tek veteranov in sicer: a) veterani NOB 1941 - 1945 (borci, pregnanci); b) veterani vojne za Slovenijo 1990 -1991; c) veterani - tekači državnih reprezentanc in društev ter prijatelji teka na smučeh. Prijave sprejema g. Janez Kunstelj, Vadbeni center Slovenske vojke, Pokljuka, 4247 Zgornje Gorje, tel.: 064/725-098 do vključno 5. januarja 2000. Z baklami okrog jezera Črnava Preddvor - Turistično društvo Preddvor pripravlja v sodelovanju s hotelom Bor pohod z baklami okrog jezera Črnava. Prireditev bo na silvestrovo, v petek, 31. decembra. Zbor bo pred turistično poslovalnico ob 22. uri. Vsabljeni vsi krajani! Gibljive jaslice Bohinjska Bela - Pri Janezu Zupanu, Bohinjska Bela 144, si lahko do 2. februarja 2000 popoldne in zvečer ogledate žive jaslice. 5. Silvestrski tek po Kranju Kranj - Turistično društvo Kranj bo v petek, 31. decembra 1999, organiziralo 5. Silvestrski tek po ulicah Kranja. Začel se bo ob 22. uri pred Mestno hišo na Glavnem trgu in bo nato potekal po Prešernovi, Reginčevi, Tomšičevi ulici mimo Roženvenske cerkve proti Cankarjevi ulici in nazaj na Glavni trg. Cilj teka bo prav tako pred Mestno hišo. Tekmovalci bodo tekli 6 krogov (približno 5 km). Prijave sprejemajo na Turističnem društvu Kranj, Koroška c. 29, tel.: 36-30-30. Za udeležbo na teku se lahko prijavijo moški in ženske, stari nad osemnajst let. Startnine ni, prvi trije iz vsake kategorije bodo dobili pokale. Silvestrovanja T> Veseli december v Škofji Loki Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka pripravlja konec decembra veliko prireditev. Danes, v četrtek, 30. decem-, bra, bo v Kristalni dvorani glasbeni nastop grajskega norčka Ferdinanda, na Mestnem trgu bodo ob 17.30 uri nagradne igre Zanke, ob 20. uri pa bo v Kristalni dvorani koncert glasbene skupine Ira roma. Iz petka na soboto, na novoletno noč, bo organizirano silvestrovanje v starem mestnem jedru. Na Bledu Bled - Na Bledu bo silvestrovanje potekalo na Blejski promenadi, naslov prireditve bo Nazdravimo novemu tisočletju. Gostinci bodo dobrote ponujali od 22. ure dalje, ob 0.15 uri je predviden OGNJEMET. Na Jesenicah Jesenice - Danes, v četrtek, 30. decembra, se bo ob 17. uri pred OŠ Toneta Čufarja začel sprevod Dedka Mraza skozi Jesenice, nato bo prireditev z nastopom animatorjev Lutkovnega gledališča Jesenice pod šotorom na Čufarjevem trgu. V petek, 31. decembra, se bp SILVESTROVANJE pod šotorom na Čufarjevem trgu začelo ob 21. uri. Igral bo ansambel Super-nova in Narodni trio. Ob 0.00 bo občanom voščil župan občine Jesenice, ob 0.05 bo na programu ognjemet. V Cerkljah Cerklje - Občina Cerklje prireja novoletno praznovanje na prostem, ki bo potekalo na Trgu Davorina Jenka od 21. ure dalje. Igral bo ansambel Duo 99 in Band The end. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in slavnostni veliki ognjemet. V Kamniku Kamnik - Jutri, v petek, 31. decembra, bo ob 16. uri na Glavnem trgu lutkovna predstava Medved išče pestunjo - zapojmo z dedkom Mrazom, po 22. uri pa bo na Glavnem trgu SILVESTROVANJE 2000 z ansamblom Nagelj in OGNJEMETOM! Izleti Pohod na Bevkov vrh Sovodenj - Planinsko društvo Sovo-denj bo 2. januarja pripravilo že 2. novoletni rekreacijski pohod na 1.054 visok Bevkov vrh. Na vrhu bodo pohodniki dobili izkaznico in topel čas, Pohod na Bevkov vrh je mogoč iz več smeri. Novoletno drsanje v Kranju Kranj - Drsališče na Gorenjskem sejmu v Kranju bo danes in jutri (30. in 31. decembra) obratovalo od 10.30 do 12. ure in od 13. ure do 14.30 ure. Ura in pol rekreacijskega drsanja stane 300 tolarjev. VESEUECEMe NAJ.EDU danes, četrtek, 30. 12., ob 11. uri na Blejskem gradu SPREJEM PRI GRAŠČAKU IN PREDSTAVA PRINCESKA NA ZRNU GRAHA danes, četrtek, 30. 12., ob 16. uri v Festivalni dvorani SNEŽAKOVA ZABAVA ZA OTROKE IN POZDRAV DEDKA MRAZA danes, četrtek, 30. 12., ob 17. uri KROG PRIJATELJSTVA OKOLI BLEJSKEGA JEZERA jutri, petek, 31. 12. 99, ob 22.00 uri na Blejski promenadi NAZDRAVIMO NOVEMU TISOČLETJU (gostinske stojnice ter Radio Jesenice v živo ter petnajst minut čez polnoč ognjemet) pojutrišnjem, 1.1. 2000, ob 19. uri v Festivalni dvorani 9. NOVOLETNI GALA KONCERT: Komorni orkester Cappella Istropolltana iz Bratislave ter solist Črtomir Šiškovič INFO: 741 122 - INFORMATIVNI BIRO PRI TD BLED Pohod na Šmarjetno goro Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj začenja s pohodi vsako leto prvi četrtek, tokrat bo to tradicionalni pohod na Šmarjetno goro. Izlet bo torej v četrtek, 6. januarja, z zborom ob 9. uri na avtobusni postaji v Kranju. Če ne bo preveč snega, boste šli na Šmarjetno po južni strani, sicer pa po cesti. Prijave niso potrebne. Zimski pohod na Kum Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinski izlet, ki bo 2. januarja 2000 z odhodom rednega vlaka ob 6.07 uri iz Kranja do Trbovelj, zbor bo ob 5.45 uri na železniški postaji. Skupne hoje je za 5 ur. Dom na Kumu je oskrbovan, vendar je običajno prepoln za"vse obiskovalce. Zimski pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira že tradicionalni pohod na Blegoš. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Na pohod naj se odpravijo le kondicijsko dobro pripravljeni posamezniki z ustrezno zimsko opreno. Zbirno mesto je 2. januarja ob 7.30 uri pri podjetju Marmor Hotavlje. Pot bo potekala preko Čabrač - Jezgurcove senožeti - vrh Blegoša - Jelenci - Volaka - Hotavlje. Zavetišče Jelencih bo dobro oskrbovano. Vsak udeleženec bo prejel pohodno knjižnico in poseben žig. Obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kranja potekala v sredo in četrtek, 12. in 13. januarja. PD Gorenja vas obvešča Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas obvešča vse ljubitelje lepe zimske narave na pobočjih Blegoša, da je Planinsko zavetišče Jelenci odprto vsako soboto od 11. ure do nedelje do 16. ure. Isto velja na dan pred praznikom in na sam praznik. V koči lahko prespi do 25 obiskovalcev. Informacije lahko dobite po tel.: 064/682-688 ali 064/681-240. V zavetišču se nahaja tudi žig koče na Blegošu. Članarina za 2000 Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da bodo zaradi bolj uspešnega plačevanja letne članarine le-to in pa vzajemno samopomoč za leto 2000 pobirali vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure v pisarni DU na Partizanski cesti 1. Upokojenci na tekaške smučke! Kranj - Sekcija za smučarski tek pri Društvu upokojencev Kranj obvešča vse ljubitelje teka na smučeh, da so vadbene ure vsak torek in petek ob 10. uri na progi v Hrastju pri Agromehaniki. Koča na Kališču Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo planinska postojanka na Kališču v času novoletnih praznikov redno obratovala do vključno 2. januarja 2000. Delovni čas lekarn Gorenjske lekarne obveščajo, da bodo njihove lekarne 31. decembra odprte do 17. ure popoldne, razen lekarne Kranj, ki bo odprta vse praznične dni neprekinjeno. PD Križe obvešča Križe - Planinsko društvo Križe obvešča, da sta koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu za praznike redno oskrbovana od 24. decembra 1999 do 2. januarja 2000. Vlak samo do Ljubljane Italijanske železnice so sporočile, da zaradi težav v računalniškem sistemu v soboto, 1. januarja 2000, na njihovih prograh ne bo vozil vlak Drava eks-press, ki sicer vozi od Budimpešte do Benetk in nazaj. Ta dam bo tako omenjeni vlak vozil le do Ljubljane, kamor prispe ob 14.23, in se bo ob 15.02 vračal nazaj proti Budimpešti. Med domačini Papue Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija DU Žirovnica vabi na predavanje z naslovom Med domačini otoka Papue, ki bo v torek, 4. januarja, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Tine Černe. Zdravila za srce in ožilje Ljubljana - V sredo, 5. januarja, prireja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi na predavanje Zdravila za srce in ožilje. Predaval bo prim. dr. Boris Cibic, dr. med. Predavanje bo ob 17. uri v predavalnicio Krke, Dunajska 65, Ljubljana. Po poteh Velebita in v stene Paklenice Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na predavanje z diapozitivi Po poteh Velebita in v stene Paklenice. Predavala bo Irena Mrak in sicer v torek, 4. januarja, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič. Božično novoletni koncerti ^ 9. Novoletni gala koncert Bled - V soboto, 1. januarja, se bo ob 19. uri v Festivalni dvorani začel 9. Novoletni gala koncert, na katerem bo nastopil Komorni okrester Cappella Istropolitana in solist Črtomir Šiškovič. V Kamniku Kamnik - Mešani pevski zbor Titan Kamnik pod umetniškim vodstvom Ane Štele vabi na koncert božičnih pesmi. Koncert bo v Župnijski cerkvi na,Šutni v četrtek, 6. januarja 2000, ob 19. uri. Razstave Lepota čipke in dobrota dražgoškega kruhka Dražgoše - Turistično društvo Železniki in odbor za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" vabita na otvoritev in ogled razstave Lepota klekljane čipke in dobrota dražgoškega kruhka, ki jo bodo v prostorih Doma Cankarjevega bataljona v Dražgošah odprli v nedeljo, 2. januarja, ob 15. uri. Svoje mojstrovine bodo razstavljale članice klekljarske sekcije Turističnega društva Železniki in Marija Jelene - Dobretova mama iz Dražgoš. V kulturnem delu programa bodo sodelovali ga. Ladi Trojar, Jera Habjan^in Urša Tarfila. Razstava bo na ogled do 8. januarja 2000. V leto 2000 Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku bodo danes, v četrtek, 30. decembra, ob 19. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del kamniških ustvarjalcev z naslovom V leto 2000. Jaslice v Jalnovi hiši Rodine - V Jalnovi hiši v Rodinah že tretje leto pripravljajo razstavo jaslic. Ogledate si jih lahko do 9. januarja 2000 med 10. in 20. uro. Gledališče Pridi gola na večerjo Slovenski Javornik - Za bolj pestro pričakovanje leta 2000 Gledališče Aksa ponovno vabi na ogled nore komedije Marca Camolettija Pridi gola na večerjo v režiji Janeza Kejžarja. Predstava bo danes, v četrtek, 30. decembra, ob 19.30 uri v veliki dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Rezervacije vstopnic vsak dan po 19. uri po tel. 064/866-151. Žurka za punce še dvakrat Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo letos še enkrat na sporedu priljubljena komedija Žurka za punce in sicer danes, v četrtek,-30. decembra, ob 22. uri. Mirni je pozitivka Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale bo v petek gledališka predstava - monokomedija Alenke Vidrih in Natalije Gorščak Mirni je pozitivka. Predstavi bosta ob 18. uri. Igra in poje Alenka Vidrih MHz PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE Vrtna ulica 6 4294 Križe KRIŠKIH 50 PLANINSKIH LET NAROČILNICA Podpisani:............................................................... stanujoč,..................................., pošta.................. Nepreklicno naročam knjigo "KRIŠKIH 50 PLANINSKIH LET" po ceni 3.000 sit. Vaše cenjeno naročilo sporočite na gornji naslov! 50 I MAMNRKM Iti K ŽIVILA KRANJ I trgovina in gostinstvo, d.d. atiVUA | Naklo, Cesta na Okroglo 3 24-urna prodajalna SP Pri nebotičniku bo skrbela za vas tudi rned novoletnimi prazniki. Ustavila se bo samo 31. 12. 1999 in to šele ob 18. uri, svoj 24-urni delavnik pa bo nadaljevala 1, ianuaria 2000 od 12. ure naorei. Vse ostale prodajalne so na Silvestra, 31. 12. 1999. V ngJU. ULll) IHtKŠlJlNUVA ,>0 OBVESTILA IZJAVLJAM, DA NISEM PLAČNICA DOLGOV ZA MOŽEM P.F. P.M.. 24760 OBLAČILA Ugodno prodam novo žensko JAKNO (XXI). « 311-106 25659 Prodam KOMBENEZON za 4-5 let budno za 6-8 let, ugodno. B 564-127 OTR. OPREMA NASTAVLJIV OTROŠKI SEDEŽ za hranjenje, prodam. B 710-258 25792 OSTALO Prodam: Ravnikar Akvareli in tempera; motivi Kranj, okolica; Jakac pastel; Lay-er Sveta Neža "B 041 /524-033 25784 Prodam več GOBELINOV. Izdelujem jih o naročilu. B 714-905 po 16. uri 25786 PRIDELKI Prodam mešano BELO VINO ali savi-gnon. Dostavama dom. B 065/57-107 25800 Krompir beli jedilni in rdeči, avtomatsko TEHTNICO za krompir original Poljsko, prodam. B 451-368 258H POSESTI KMETIJSKA ZEMUIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino, tt 064/368-000,041/640-949 6226 KRANJ Center prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokopritlično hišo na parceli 480 m2 (11x8m) 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne porvršine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO TURISTIČNI OBJEKT 11 apartmajev z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24474 ITD+ nepremičnine SUvnski ircS. 4000 Kmuj *l^&4f^70,366*71 CSVttMI."55-2% L'-M^ bitdb *pr<.-miuiineŽ siolnei PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIV0L HITRO IN UGODNO. ■ I ■ *W ■ I ■ • I JUi ctlpdom N EPREMIČ NI NSKOl POSLOVANJE FR^ST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.frast.si telefon 064/415 490 mobitel: 041/734-198 KRANJ okolica Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obonove in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT, KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visokopritlično hišo na manjši parceli(6,5x12,5 m), KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dovjček na lastni parceli 500 m2, podkletena garaža, CK olje (24let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 24473 HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24475 PARCELE PRODAMO BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9500 SIT/m2, VISOKO prodamo več zaz.parcel z gradbeno dokumentacijo,infor. v agenciji, GORICE Zalog prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz.parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo lepo zaz. parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_24476 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo manjšo, starejšo hišo z malo vrta za znanega kupca. GORENJSKA kupimo manjši viked v mirnem, zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24661 PARCELE PRODAMO BRNIK v urbanem naselju ob cesti prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 z nadomestno gradnjo in gospodarskim poslopjem-skladiščem, 20 mio SIT, BRITOF prodamo starejšo hišo z vrtom in garažo v prizidku na parceli 1029 m2, 19,9 mio sit. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, * DOM * NEPREMIČNINE KRANJ STRITARJEVA 4 22 33 00,369 333 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zaz. parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 25019 Kupimo etažo stanovanjske hiše v okolici Kranja ali v bližnji Gorenjski. Lahko tudi starejša hiša ali bivalni vikend. B 411-185 zvečer 25262 KRANJ Planina I ob cesti prodamo enonadstropno hišo dvojček, na parceli cca 200 m2, 30 let, 280 m2 uporabne površine, 28 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo kletno etažo poslovne hiše na dobri lokaciji, cca 95 m2, 2,5 mio SIT, BRITOF ugodno prodamo prostorno, starejšo hišo z garažo v prizidku na parceli cca 1029 m2, CK olje, 20 mio SIT, BRNIK ob cesti prodamo večjo nadomestno gradnjo in novejše skladišče na parceli 1400 m2, 20 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 25411 Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob,, ned., prazniki; od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati 2 jesenskim delovnim Časom, to je: od pon. do pet.; od 9. do 13, in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure VAB LJ E N I ! BLED - na odlični lokaciji prodamo PARCELO, 800 m2, priključki v neposredni bližini, zanimiva ponudba! PIA NEPREMIČNINE V 212-719, 212- 87 6 25738 Manjšo KMETIJO v Šenčurju vzamemo v najem za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. "B 0417254-115, 041/531-843 25776 Kupim VEČJI TRAVNIK ali NJIVO v Bašlju ali na Beli. Bašelj 16, B 451-329 STAN. OPREMA STROJENe KOŽE žrebca, goveda, teleta in divjega prašiča, poceni prodam. B 221-872 25765 STORITVE i\i;i>iii:\ lic :!\ii\n Tcksuin.1 r 064/242 754 KRANJ okolica najamemo hišo za podjetnik z družino, plačilo najemnine zagotovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 25412 JESENICE - Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo vikend ali manjšo stanov, hišo ( tloris 9 x 7 m ), parcela 686 m2, garaža. Cena: 15.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 SMOKUČ - Rodine - Prodamo dvostanov. hišo, 500 m2 upor.p., parcela 929 m2, CK, možnost tudi za poslovno dejavnost. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 JESENICE - center - Prodamo dvostanovanjsko hišo 345 m2, parcela cca 6000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.000.000 SIT. ASGARD Tel. Stritarjeva 5, 4000 Kranj B.A.V. d.o.o. |p W |Mi tVTpf tel.fax:064 562-233 ' Koroška cesta 5 4290 Tržič PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi trio BONSAJ. "B 421-498, 041/885- 044 24156 GLASBO za vse priložnosti VAM NUDI trio. W 312-327 25319 DUO KARINA - glasba za vse priložnosti! B 225-724, 461-013 25778 POZNANSTVA Poštena in pridam 38-letna DELAVKA, želi spoznati partnerja za resno zvezo. B 090-42-17 25743 RAZNO PRODAM Prodam suha mešana DRVA in klavirsko harmoniko melodija. "B 421- 08 2 25813 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! V 061 /813-553 1 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. "B 738-333 ali 041/628-616 2 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na B 211-418 ali 041/732-519 5 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. B 041/865-112 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S.d.O.o., 874-059, 041/704-851 22680 Izdelava predelnih sten, mansard in spuščenih stropov, Knauf, AMF, Armstrong. B 325-950, 041/683-603 22879 ŠIVANJE po naročilu in POPRAVILA. B 326-839 24658 KLJUČAVNIČARSKA DELA - izdelava kovinskih ograj, stopnic ter drugih stavbenih kovinarskih del. Opravljam KVALITETNO IN HITRO, 041/750- 713 24851 IZDELAVA KNAUF predelnih sten, stropi in kompletnih podstrešnih stanovanj, montaža oken in vrat ter ARMSTRONG stropi. B 041/721-570, 227- 050 24978 SOBOSLIKARSKA, PLESKARSKA IN PARKETARSKA DELA izvajamo hitro in kvalitetno. GRADEL.s.p., 041/774-482 SVET 100 m2 stanovanjskih površin. Lepa lokacija, z vrtom in garažo, na 315 m2 veliki parceli. Cena ie 15,2 mio SIT. NAKLO - prodamo 1/2 hiše oz. 120 m2 uporabnih površin z vrtom in garažo, Naprodaj je klet in obnovljeno trisobno stanovanje v pritličju, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Cena ie 13,6 mio SIT. NFPRFMIČNINF RIAI fSlAlt Enota Kranj, Na2orjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 064/381-100 Internet: HTTP://www.svet're.sJ Emsll: info@svet-re.sl STANOVANJA KRANJ, severni del - nujno kupimo trisobno ali štin-sobno stanovanje največ do 2. nadstropja na območju Vodovodnega stolpa, lahko tudi v Mlakarjevi ulici ali na Zlatem polju, KRANJ, center - prodamo manjše, prenovljeno, 30 m2 veliko enoinpolsobno stanovanje v 1. nadstropju stare meščanske hiše. Stanovanje ima telefon in SATV, hodnik in terasa pa sta v souporabi. Cena stanovanja le 4,8 mlo SfT. KRANJ, Zlato Polje - prodamo 87 m2 veliko štirisobno stanovanje v 4. nadstropju z balkonom z razgledom na sončni lokaciji. Stanovanje Ima tel., katv, parkete, vseljivo je takoj, plin pa je pred vrati. Cena je 12,8 mlo SIT. KRANJ, Planina I - 65 m2, prodamo večje, dobro vzdrževano dvosobno stanovanje v 6. nadstropju, na dobri lokaciji, CK, telefon, KATV, takoj vseljivo. Cena je ugodnih 10,4 mio SIT. KRANJ, Planina I - prodamo 91 m2 veliko 2+2 sobno stanovanje v 6. nadstropju visokega bloka, s povečano kuhinjo na račun balkona ter talnim gretjem v njej. Vseljivo je maja 2000, cena pa je 14,1 mlo SIT, KRANJ, Planina II - nujno prodamo večje, 68 m2 veliko, lepo ohranjeno dvosobno stanovanje. Leži v 6. nadstropju od sedmih in se lahko proda tudi Opremljeno. Ima centralno ogrevanje, KATV In telefon. Balkon je zastekljen. Cena je 11,6 mbSIT. KRANJ, Planina II - prodamo 83 m2 veliko trisobno stanovanje v 7. nadstropju, z vsemi priključki. Stanovanje ima dva balkona z lepim razgledom in je izredno lepo ohranjeno. Cena je 13,2 mlo SIT. TRŽIČ, center - prodamo dvoinpolsobno stanovanje velikosti 57 m2, v 1. nadstropju obnovljene meščanske hiše. Stanovanje ima balkon in CK. Cena je 6,6 mio SIT. RADOVLJICA - prodamo trisobno stanovanje velikosti 60 m2, v 3. nadstr. od štirih. Stanovanje Ima velik balkon in ie neopremljeno. Ima nov parket v dnevni sobi, spalnici ni otroški sobi. Cena je 11,6 mio SIT. JESENICE - prodamo zelo lepo in popolnoma obnovljeno, 70 m2 veliko trisobno stanovanje v stolpnici. Nov parket, keramika in instalacije. Balkon, telefon, KATV, vseljivo takoj. Cena je 9,1 mio SIT. CERKLJE, Apno - 240 m2 uporabnih površin, nova, skoraj dograjena visokopritllčna, lahko dvostanovanjska hiša, na idilični lokaciji. Parcela je velika 700 m2. Hiša ima veliko sončno teraso. Manjkajo tlaki, izdelati bo pa trebno še kopalnice in napeljati instalacijo za centralno ogrevanje. Tel. prikjuček je. Cena je 25,8 mio SIT. BOHINJ, 2 km od jezera - ugodno prodamo novejši apartma velikosti 36,5 m2, z velikim sončnim balkonom, kletjo in shrambo. Apartma je opremljen, leži v pritličju in je takoj vseljiv. Cena je ugodnih 9,6 mio SIT. PODUUBEU - HI- gr. faza, podkletena enodružinska Nša, 200 m2 uporabnih površin, 450 m2 velika parcela ob potoku, mtma lokacija, tloris stavbe je 9 x 8 m. Cena je 13,6 mio SIT KOMENDA, 3 km v smeri Cerkelj - hiša v III. gradbeni fazi. V kleti velika garaža, iz pritličja izhod na zelenico, v man-sardi spalni del, skupaj 215 m2 koristne stanovanjske površine, na 768 m2 veliki parceli. Kakovostna gradnja, elektrika in vodovod na parceli. Dostop po asfaltirani cesti. Cena je 22,3 mio SIT. BLED, Rečica - lepo urejena visokopritlična hiša, 260 m2 uporabnih površin in 680 m2 velika parcela. Hiša je delno podkletena, mansarda je še neizdelana. Ima čudovit pogled na jezero. Cena ie ugodnih 40,4 mio srr.- ZAZIDLJIVE PARCELE CERKLJE na Gorenjskem - 4000 m2, prodamo ravno parcelo z gradbenim dovoljenjem za turistično rekreacijski objekt Lahko bi se naredile tudi počitniške hiše. Dostop je z glavne ceste. Cena za m2 je 6.500.00 srr. KRANJ, Zg. Besnica -1239 in 1535 m2, parceli z razgledom na robu gozda. Lokacijska dokumentacija za obe parceli je vračunana v ceni. Cena je 5.100,00 SIT/m2. . KRANJ, Zg. Besnica - 1200 m2, parcela na sončni strani, delno v hribu Priključki so na parceli. Sprememba namembnosti za hišo je že plačana. Cena je 8,5 mio SIT. POLJANE nad Škof jo Loko - 966 m2, sončna parcela, gradbeno dovoljenje za hišo tlorisa 15 x 7 m in garažo 6 x 6 m Leži v strmem hribu na robu naselja. Cena je 6.6 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI KRANJ - prodamo živilsko trgovino velikosti 45 m2, v celoti opremljeno, ob prometni cesti, v gostem naselju. Cena je 11 mio SIT. BLED, Dobe • prodamo enodružinsko, medetažno, 20 let staro hišo s 170 m2 uporabnih površin na mirni, ravni, sončni parceli velikosti 650 m2. Cena je 38,4 mio SIT. RADOVLJICA - prodamo manjšo, lahko dvostanovanjsko visokopritlično hišo z 200 m2 uporabne površine na parceli, veliki 450 m2. Hiša je praktično nova, ima vse priključke in je takoj vseljlva. Cena je 36,4 mio SIT. KRANJ, Orehek - prodamo živilsko trgovino z odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Prodajni prostor meri 55 m2, skladišče 30 m2 in klet 24 m2. Parkirišče. Cena je 19,2 mlo SIT. NAKLO, Strahinj -150 m2, v podnajem oddamo samostojen lokal Alkatraz bar v obratovanju od 13,00 do 24,00 ure vsak dan, v takojšno uporabo Obvezen je odkup novega, vloženega inventarja. Lokal je popolnoma obnovljen in ima dovolj parkirnega prostora, Najemnina je po dogovoru. KRANJ, 10 km Izven - 90 m2, oddamo edino živilsko trgovino v vasi, delno opremljeno. Trgovina je že poznana in utečena. Najemnina: 50.000,00 SIT/mes. »1 RADOVLJICA, 7 km izven - 200 m2 uporabnih površin, 18 let stara pritlična hiša ob potoku, na 1310 m2 veliki parceli, s CK na olje in telefonom, primerna za večjo dnižino, ki si želi mirnega okolja. Cena je 21,7 mio SIT. POSESTI KRANJ, Stražišče - prodamo 2/3 starejše hiše, v naravi trisobno stanovanje v nadstropju in enosobno v pritličju, skupaj KRANJ, Milje - prodamo 15 let staro, enonadsdopno dvostanovanjsko Itišo velikosti 10 x 11,5 m. Hiša stoji na ravni. /55 m2 veliki parceli. Telefon, KATV, centralno ogrevanje na olje. Vseljiva je takoj. Cena je 35,4 mio SIT. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, Javorje - 480 m2 uporabne površine, prodamo gostilno Blegoš. Hiša ie eno-nadstropna in delno podkletena, parcela je velika 698 m2. V pritličju je gostinski lokal, ki zdaj obratuje samo občasno, v nadstropju so stanovanjski prostori, 4 sobe ter apartma za goste. Cena je 35,4 mlo SIT. KRANJ, okolica - 240 In 32 m2. na isti lokaciji oddamo dva poslovna prostora, primerna za skladiščenje ali proizvodnjo, z vsemi priključki. Najemnina je 1.500,00 SIT/m2 MALI OGLASI Ctan LsTRIH J STROJNE ESTRim tel.: 064/330 142 GSM:041/688 244 KRISTALI, NIHALO in KARTE vam osvetlijo mračne trenutke, osebni stik ali pisno! -n- Karmen, Jan 864-312, od 21. do 22. ure 25646 VODOVODNO INSTALATERSTVO: OBNOVA KOPALNIC (KOMPLETNO), HIŠE, MANJŠA POPRAVILA! PRIZNANI STROKOVNJAKI - CENE KONKURENČNE! "H" 041/564-946 NAREDITE KORAK IN S/min POGLEJTE RESNICI V OČI!!! 090 KNAUF izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. B 686-055, 041/765- 84 2 25760 Kvalitetno izdel. CINKANE SMETNJAKE na dveh in štirih kolesih iz debelejše pločevine. Jenkole, Prebačevo 32 a IT 326-426 25807 ZELO UGODNI PREVOZI in SELITVE 50 SIT/km, lahko tudi pomoč pri natovarjanju. B 325-294, 041/737-245 25809 STANOVANJA KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV, KRANJ -prodamo novejšo GARSONJERO, 33 m2. PIA NEPREMIČNINE, "B 212-876, Agent' Kranj 'Tavčarjeva 22, Kranj tel:365*360, 365-36/ NEPREMIČNINE AGBNC0A z najnižjimi stroški našega posredovanja KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23604 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj e ■ nepremičnine! 064/226-172 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 lel.:064/656-030, 622-318 P.L KRAMI, Zoisova l tel.:212-719 wiim.pia-nepreinieiiine.si/ CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z. nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./(dx:715-009, 736-325 mob.:0609/653-790 ★ * ★ ★ * *GS5* ★ * * ★ * KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/ll., vsi priključki, nizek blok, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 63 m2/lll., obnovljeno, vsi priključi., zast. balkon, 10,8 mio SIT, KRANJ Zoisova 1,2 ss obnovljeno, 54,5 m2/l., CK plin, 10,7 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, KRANJ Planina I, ugodno 3 ss, 78,90 m2/ll., vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 24469 KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2ZV., prodamo ali menjamo za 2 ss z doplačilom, KRANJ Planina I 2 ss + 2 k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 + neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUICA, LESCE, ŠENČUR: kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24471 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Bitnje 1 ss v hiši, cca 40 m2, ogrevano, balkon, 35 000 SIT/mes, oddamo ženski, BRNIK lepo 1ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss,opremljeno, vsi prikjučki, 65000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 ŠKOFJA LOKA oddamo 2 sobno stanovanje v hiši, 60-70 m2, lepo opremljeno, 45000 SIT/mes., polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24521 STANOVANJA NAJAMEMO manjše stanovanje za poslovneža 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333-041 /333-222 24660 STANOVANJA KUPIMO KRANJ Šorlije-vo nas., Vodovodni stolp kupimo 3 ss za znanega kupca, cca 70 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 25018 Dekle najame opremljeno GARSONJERO ali manjše stanovanje, Kranj -okolica. Sprotno plačilo. Samo resne ponudbe na B 041 /876-475 25066 RADOVLJICA oddamo popolnoma prenovljeno, na novo opremljeno večje 2 ss, 80 m2, na odlični lokaciji, z vsemi priključki, ugodno! RADOVLJICA - oddamo 1 ss, 37 m2, zelo ugodno! P.I.A. NEPREMIČNINE, B 212-719, 212-876 25407 ndom plan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tet.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami STANOVANJA: - V Kranju na Planini prodamo trosobno in kabinet stanovanje, pritličje, v izmeri 95,80 m2; HIŠE - na Bledu ugodno prodamo enostanovanjs-ko hišo; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z gostinskim lokalom; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z 278 m2 neto stanovanjske površine in 350 m2 vrta za 33 milj; - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Zasipu pri Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2; - na Bledu prodamo polovico hiše, primerno za izdelavo štirih apartmajev; - v Kranju na Zlatem polju prodamo starejšo hišo na parceli izmere 1000 m2; GOSTINSKO-TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen trinadstropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v I. nadstropju, izmere 60 m2, primeren za pisarniško dejavnost, - ob glavni cesti Kranj - Šenčur oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 330 m2; - na Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor cca 52 m2, primeren za pisarniško dejavnost; - v Kranju oddamo v najem poslovni prostor za gostinsko dejavnost, površine 220 m2 s kompletno opremo in lastnim parkiriščem; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO - v Stražišču pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 300 m2, primeren za dejavnost ali skladišče; NJIVA-TRAVNIK: - pri Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov, - v Vojvodin Borštu prodamo 5.093 m2 travnika in 3952 m2 gozda; KUPUJEMO: - hiše, stanovanja, zazidljive parcele, gospodarska poslopja; Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh BLED - na odlični lokaciji prodamo nad-standardno 1 ss, 40 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212- 87 6 25739 ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO, 28 m2, ugodno! PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 25740 ZAHVALA Ob smrti naše drage FRANČIŠKE KRIŽAJ z Olševka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, botrom, prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Navčku, gospodu župniku Vilfanu in gospodu župniku Isteniču ter pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI V SLOVO Ljudmili BEVK Bevkovi Milki iz Leskovice Poslovili smo se tiho, v najožjem krogu. Leskovica, 29. decembra 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda, tasta in strica ANTONA ŠUBICA 1909-1999 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem CSS Škofja Loka ter Cestnemu podjetju Kranj za izrečena sožalja, stiske rok, podarjeno cvetje in sveče, vsestransko pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Miru Bonči za lepo opravljen pogrebni obred ter Gorenjcem iz Naklega za lepo petje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Delnice, Kranj, 21. decembra 1999 V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil mož, ata in stari ata SILVESTER GRIL Zahvaljujemo se vsem, ki še vedno obiskujete njegov grob in prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, dedek, brat, stric, bratranec, tast VIKTOR GRM 6. 9. 1932 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Creine za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Mohorju, zdravstvenemu osebju Urološke klinike Ljubljana, posebno prim. dr. Oblaku za zdravljenje in lajšanje bolečin in g. Petkovi. Iskrena zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, zvonarju in g. Francu Jeriču. Vsem tistim, ki jih tukaj nismo imenovali, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter sočustvovali z nami in ga boste ohranili v lepem spominu - ISKRENA HVALA. Žena Pavla, hčerki Tatjana in Andreja z družinami ZAHVALA Draga mama, odšla si, vendar boš za vedno ostala v naših srcih. Pogrešali te bomo. V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga CECILIJA ŽEPIČ roj. Tušek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Preddvor, sosedom z Golniške ceste, sodelavcem Iskre STI, Društvu upokojencev, Rdečemu križu, g. župniku, pevcem in trobentaču. Sinova Milan in Franci z družinama Kokrica, 24. decembra 1999 ZAHVALA Utihni/ Je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta, svaka in prijatelja VILKA JENKOLETA roj. 1954 se iskreno zahvaljujemo za zdravljenje in lajšanje bolečin doc. dr. Matjažu Zvvitterju, dr. Kopaču, prim. dr. Dragu Ažmanu, dr. Stoparjevi in medicinskim sestram na Onkološkem inštitutu, dr. Jeraje- vi in reševalcem iz ZD Kranj. Posebna zahvala vsem zvestim prijateljem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem iz Iskre Stikala, ki ste ga v času bolezni obiskovali, mu pomagali, ga spodbujali in se z njim veselili, nam pa ste v težkih trenutkih stali ob strani, gospodu Verliču iz Iskre Stikala za nepozabne poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Savsu iz Mavčič za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za lepo petje in pogrebni službi Navček. Zahvaljujemo se vsem za ustno in pisno izraženo sožalje. Posebna zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste darovali cvetje in sveče. Sodelavcem Iskra Stikala, Frantarjevim in nogometašem iz Mavčič pa še hvala za denarno pomoč. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se vpisali v žalno knjigo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mavčiče, 27. decembra 1999 BLED d.o.o PROOAJA NEPREMIČNIN 4260 bled, ljubljanska cesta '% leW)64/742-333, 742-»*, Oddam SOBO s souporabo kopalnice. Cena 20.000 SIT + stroški. tt 242-062 ODDAM 2,5 ss v Radovljici. IT 041/67-19-86 25782 RADOVLJICA oddamo 2 ss opremljeno CK v Ihiši. tt 041 /941 -283 25787 BISTRICA prodam 2 ss z lastnim vhodom 9,5 mio SIT. tt 563-359 25795 ATRIJSKO STANOVANJE v Kranju ali okolici kupim. tt 323-663 25817 BLED - Prodamo garsonjero v večsta-novanjski hiši. Ugodno! Cena: 3.500.000 SIT. ASGARD Tel. 064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje, visoko pritličje, CK. Cena: 6.400.000,00. ASGARD Tel. 064 863 -312; 041 673-048 BOH. BISTRICA - Prodamo 3s.st. -l.nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel. :0 64/211-847 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. - Prodamo 3.s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena: 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863 - 312; 041 673 - 048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.; 064 863 - 312; 041 673 - 048 BEGUNJE - Prodamo 3s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 -048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tet, balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT. ASGARD TEL.: 064/ 863 - 312; GSM 041 673 - 048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 8.8*., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 17.500 000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 SVET Enota Kranj Narerieva 12 4000 Kranj' tet 064V381-I00 ntfpr/Zvvvvvvjvet^Bjj NEPREMIČNINE Rt Al ESTATE VOZILA AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI TYq Svobode G tel.:564-350, 041/646-902 KRANJ - Planina I - Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.400.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048_ KRANJ - Prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma v bloku, CK, III. nadstropje. Cena po dogovoru! ASGARD Tet: 064 863 - 312; 041 673 -048_ JAVORNIK - Prodamo dvosobno stanovanje v bloku, 60 m2, pritličje, CK, balkon. Cena: 6.100.000 SIT. ASGARD Tet: 064 863 - 312; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Žagarjeva ulica - Prodamo dvosobno stanovanje, blok, 52 m2, I. nadstropje, 50 m2 vrta, telefon s številko, balkon. Cena: 8.000.000 SIT. ASGARD Tet: 064 863 - 312; 041 673 -048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 100 m2, uporabne površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena: 14.000.000 SIT. ASGARD Tet: 064 863 - 312; 041 673 - 048 VOZILA DELI TRAKTORSKE GUME BARUM. REZERVNE DELE ZA POPRAVILO MOTORJA NA VAŠEM TRAKTORJU, NAJUGODNEJE NUDI AGROIZBIRA PROS-EN ČIRĆE. POKLIČITE: tt 324-802 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. tt 66- 50-50 23415 Dve ZIMSKI in 3 letne GUME 155 SRx 12, prodam, vse nove. tt 061/824- 402, DO 18. Uri 25802 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE, tt 241-168, GSM 041/730-939 22162 Kupim R CLIO 1.4 RT ali R 5 tt U41 /35&-B93 25772 Kupim Z 128, lahko starejši letnik. tt 561-004, Rado 25805 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) tt 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 Prodam R 4 GTL, 1.87, ohranjena, 110.000 km, registrirana do 5/2000, cena 90.000 SIT. tt 411-348 15413 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 19638 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 470.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis, tt 323-298,041/773-772 24007 VECTRA 1,7 TD, I.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.880.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., IT 719-118 24090 AVTO AS, d.o.o, ob glavni cesti Kranj - Naklo, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. Možna takojšnja izplačila. tt 472-092 ali 041 /404-960 24093 Najugodnejši odkup KARAMBOLIRANIH VOZIL od 1.91 dalje. tt 061/1261-315, 041/614-013 VW POLO 55, I. 95, 5 vrat, kovinsko zelene barve, 79000 km, lepo ohranjen, servisna knjižica. tt 431-142 24260 PEUGEOT 406 SV 2.0,1. 96, kovinsko modre barve, ABS, servo volan, 2x AB, elektro paket, lita platišča, meglenke, servisna knjižica, lepo ohranjen. Tt 431- 142 24261 MONDEO 1.8 I CLX KARAVAN, I. 94, rdeč, 1. last., servisna, ABS, AIR BAG, sv.CZ.ES. ROLO, sani, reg. 10/00. 1.295.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 LANTRA 1.6, I. 92, met rdeča, servisna, klima, elek. oprema, AR, servo, 775.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 GOLF II11.8 GL, I. 93, bel, 115.000 km, reg. 10/00, 3 v, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.225.000 srr. avto lesce 719-118 MEGANE COUPE 1.6 I. 96, met moder, 1. last., servisna, nove gume, reg. 5/00. elek. oprema, AB, 1.665.00 SIT AVTO LESCE 719-118 25024 MJGflNTfJR PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^J*&* AVTOMOBILSKIH BLA2lLCEV¥MONROE¥ PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 VECTRA 1.6 I GL PLUS. I. 96. 1. lastnik, servisna, 2x AB. ABS, SV, DCZ, ES, kot nova, 1.795.000. AVTO LESCE 719-118 25147 CITROEN AX CABAN 1.1 i. I. 94, kovinsko zelena, 56000 km, lepo ohranjen, registriran do maja 2000. AVTOHIŠA Kavčič, 43-80-30 25494 TVVINGO, I. 93/94, met rdeč, 64000 km, 1. lastnica, AR, CZ, 695.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25567 EXPRESS 1.4, I. 94, bel, 5 sedežev, ohranjen, servisna, 785.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25568 Prodam GOLF II benz, 1.3, I. 92. 107.000 km, b.barve, reg. VIII/2000, cena po dogovoru. tt 0609/625-594, do 15. ure 25710 LANTRA VVAGON 1.8 16 V GLS, I.97, met zelena, klima, ABS. 2xAB, el oprema, rolo, sani, ohranjena, 1.654.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25742 Prodam FIAT PANDA 4x4. tt 561-956 ali 549-219 25759 Prodam KANGOO RN 1.2, I. 98. tt 562-124 25761 FIAT TEMPRA 1.4 SX, I. 93, reg. do 15.12.00, 640.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 25766 FIAT UNO 1.0, I. 97, reg. do 24.7.2000, 750.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 25767 FORD MONDEO 1.6 limuzina, I. 97, 1.990.000 srr. avto mlakar pod- BORŠEK 224-540 25/68 OPEL VECTRA KARAVAN 1.6, I. 97, 2.190.000 srr. avto mlakar pod- BORŠEK 224-540 25/69 Prodam OPEL RECORD, I. 65, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, tt 242-062 Prodam GOLF 1.3 bencin I. 86, reg. 9/00. cena 260.000 SIT. tt 041/906- 506 25/75 Prodam GOLF III 1.4 GT, I. 96, bele barve, z dodatno opremo, tt 061/841-750, 041/727-128, Komenda 25/ UNO 1.1 ie, I. 94/95, 5 v, 57000 km, prodam, tt 041/350-166 25//9 LADA NIVA zelo ohranjena, možen kredit, menjava, tt 323-298. 041/773- 77 2 25/80 HYUNDAI ATOS 1.0, I.98, met moder, 22 000 km. reg. 11/2000. SV, DCZ, ES, TS, AR, 1. lastnica, servisna, 1.105.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 CITROEN AX I. 93/10, 5 v, odlično ohranjen, možen kredit-menjava. tt 323-298,041/773-772 25/ai Prodam dobro ohranjeno OPEL TIGRO, I. 97 1.4 16 V, metalno modre barve, 53000 km, reg. do 4/00, prvi lastnik, servisirana, garažirana, zimske gume in verige, tt 041/645-232 25/85 Prodam ŠKODO FAVORIT l_X (katalizator). I. 94, zelo lep ohranjena, tt 226- 399 25/88 Prodam DAIHATSU FEROZA L. 92. tt 041 /228-347 25/90 GOLF JXD, I. 87, reg. do 00/6, 162.000 km, 340.000 SIT. tt 041/556-013 26/93 FIAT PANDA 4x4, I. 95, ugodno prodam, tt 311-694 ali 041/576-096 Prodam R 4 GTL, 1.87, reg. do 3/00, cena 80 000 SIT tt 740-128 25812 25819 FAVORIT LX, I. 93, vijola, 76.000 km, reg. 11/00, ohranjena, 365.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 25820 ZAPOSLITVE Zaposlimo ZASTOPNIKE, ki se željijo pridružiti prijetni skupini za prodajo na terenu z dobro provizijo, tt 558-033, 041/721-657,041/344-141 2338/ ZASTOPNIKI! Za pošteno delo, pošten zaslužek v okviru dinamične skupine z novim tehničnim artiklom, tt 563-410, 041/837-295 24050 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. tt 041/652-653_25486 EKONOMSKI TEHNIK (12 let delovnih izkušenj) išče redno zaposlitev na relaciji Jesenice-Kranj, kot poslovodja ali delo v marketingu, tt jan 864-312, od 21. do 22. ure 25045 Zaposlimo ŠOFERJA z lastnim prevozom, kombijem ali tovornim vozilom za razvoz sadja v Kranju ali okolici. NADIKA d.o.o.. Koprska 94, P.P. 703, Ljubljana AURELUA d.o.o.. Partizanska 26, P.P. 11. Kranj zaposli več NATAKARIC oz. NATAKARJEV ter PEKA pizz v novi pizzeriji v Begunjah. 256/0 Redno zaposlimo DELAVKO v računovodstvu s srednjo izobrazbo in najmanj tremi leti delovnih izkušenj. AURELUA d.o.o., Partizanska 26, P.P.11, Kranj 256/2 Uveljavljena pop skupina išče KLAVIJA-TURISTA VOKALISTA ZA RESNO DELO. tt 041 /669-795 25/58 TRGOVKA, mlada upokojenka, dobi zaposlitev v butiku. Ponudbe pod Šifra: OBČASNO PO 3 URE 25770 Iščem ŠIVILJO za občasna popravila ženske konfekcije. Šifra: VESTNO IN KVALITETNO 257/1 T-ECMeJi vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri grg& 311-035 A 221222 ŽIVALI PSIČKA mešančka, majhne rasti in BELO MUCO najdeno, oddam ljubiteljem živali tt 883-089 po 18. uri 26609 Prodam 8 tednov staro TELIČKO si-mentalko. tt 491-529 25/62 Prodam TELIČKO simentalko, teže 100 kg tt 731-382 25/63 Prodam 10 dni starega čb BIKCA. TT 740-116 Prodam 14 dni starega čb TELIČKA BIKCA, tt 451-336 25804 Prodam 7 dni starega čb BIKCA. Tenetiše 1, Golnik 258O8 Prodam dva TELIČKA čb, stara 10 dni. tt 422-759 DOMAČIJA 738-037 sprejemamo naročila za en dan staro perutnino, pitance, purane, 19. tedenske jarklce. Zamenjam BIKCA za teličko od dobre mlekarice. tt 421-635 25818 Prodam TELIČKO simentalko, težko 50 kg. tt 041 /940-093 25824 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tt 491-541 25822 JEKOVEC F7j PETER 4m te fa> 364 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas; vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-<2 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure SILVESTROVANJE Z MESTNO OBČINO KRANJ IN RADIOM KRANJ, NA GLAVNEM TRGU OD 21. URE NAPREJ. MAni 31 S F T PETEK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BtO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Mset dneva • dtat 8.20 Oztra-mo se 8.30 Izgubljene živel 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan9.20 Gremo na potep - Šmarjetna gora 9.50 EPP 10.00 Novice 10.05 Novottie čestite 10.20 Mnute u bor-zo-GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 No-voletne čestitke 11.30 Kviz Rađa Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Novolelne čes«ke 1240 Omrtvce 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.10 Bo vremenska napoved 13.15 Izgubrje-ne svat 13.20 Novoletne čestite 13.40 Zar*-mivosti 13.50 EPP 14.00 Gadan 14.30 Novoletne čestitke 14.45 Pregled danasmii kuftur-i* dogodkov 1440 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Novoletne čestitke 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Novoletno čestitke 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Novoletne čestitke 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Novoletne čestitke 19.20 Napoved jutrišnjega programa Rada Kranj 21.00 Silvestrovo SOBOTA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročite RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - cM 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kve 8.50 EPP 9.00 Goden 9.50 EPP 10.20 Novolelne čestitke 10.45 Kaj danes za kosio 10.50 EPP 11.00 MtadL nadarjeni, obetavni 11.30 Novoletne čestitke 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni maf oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Novoletne čestake 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 l/guUfene /roti 13.20 Novoletne čestitke 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Novoletne čestitke 14.45 Pregted današnjih kulturnih dogodkov 15.00 Novoletne čestitke 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novoletne čestitke 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Nap jmd iirtrišnjc-ga programa Radia Kranj 19.30 Posnetek koncerta po domače na kranjskem radiu v živo 22.00 Glasba NEDELJA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BtO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročite RS 7.40 Pregled teka 7.50 EPP 6.00 Misel dneva • citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Glasbeni prispevek 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 1140 EPP 12.00 Brezplačni maf oglati 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščite 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 17.20 Športna oddaja 17.50 EPP 18.15 Izgubljene žival 18.20 Nagradni kvrz Krna Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Lestvica Radia Kranj LESTVICA RADIA KRANJ št i« HECAMILK OlVI Ureja Igor Štefančič, PKTEK, 31. DECEMBRA 1999, OB 16.30 Domača: 1. AvlA BAND: ZEMLJA PLEŠE 2. MAMBO KINGS PREVEČ JE LEPIH DEKLET 3. MATJAŽ JELEN: 100 KRAT LAŽJE 4. ROK'N'BAND: ONA HOČE, ONA SANJA 5. DADI DAZ: DENAR Tuja: 1. EIFFEL 65: MOVE Y0UR B0DY 2. WILLSMTTH:WILL2K 3. DANUELA: DANIMA. GODINAMA. SATIMA 4ANNLEE:V0ICES 5. EURYTHMrCS: ISAVED THE VVORLD T0DAY 6. BRYAN ADAMS: THE BEST OF ME 7. SAVAGE GARDEN: IKNEVVILOVED Y0U 8. R. KELLY: IFICOULD TURN BACK THE HANDS OF TIME 9. GARBAGE: THE VVORLD IS NOT ENOUGH 10. DJ. BOBO: UES 11. CELINE DION: THATS THE WAY (T IS 12. ENRIOUE IGLESIAS RHYTHM DIVINE 13 METALUCA & SAN FRANCISCO SYMPHONY 14. ROBBIE VVILL1AMS: SHE*S THE ONE 15. VENGA BOYS: MEGAMDC NAGRADNI KUPON 163 GLASUJEM ZA: Domačo.: Tujo.: Moje ime in naslov: KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRG 1 PONEDELJEK 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.0O Vrome. ceste 6.15 Nočna krorite 6.30 Brjžičnc-novo-ietne čes*e 64» Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Porađa RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Prepjed teta 7.50 EPP 8.00 Mrset dneva - citat 8.20 Oziramo se 840 Izgubljeno žival 6.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 1020 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za koalo 10.50 EPP 11.00 Novice 1140 Prispevek 1140 Kviz Rada Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 1240 Osmrtnice 1240 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pasem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Iz-gubtjene živat 13.20 Črna kroraka 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.4$ Pregled današnjih kjjgjrih dogodkov 14.50 EPP 1540 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 1740 Novice 17.10 Novoletne čestrJte 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v pnttodnjh dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 (zoženi nakloni predmeti 19.15 Novoletne čestitke 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergrtni 22.00 Glasba TOREK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 540 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.45 Vreme, ceste 640 EPP 7.00 Poroote RS 7.30 CesHta presenečenja 7.40 Pregted tiste 7.50 EPP 8.00 Mteel dneva - cttet 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene žival 8.40 Gorenj* kviz 8.50 EPP940Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10,00 Novfce 10.20 Cankarjev dom 1040 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za koalo 1040 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozi 11.30 Kviz Radra Kranj 11.45 Temperature doma ii po svetu 11.50 EPP 1240 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene žival 13.20Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih torturi* dogodkov 14.50 EPP 15.00 AMuaho 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Novoletne čestitke 17.40 Vreme jutn m v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 liguMjene živati 18.20 RačunaSske novice 18.30 Božično novoletne čestitke 18.40 Zamnrvosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmet 19-20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 22.00 Glasba SREDA 540 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.4$ vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročita RS 7.30 čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiste 7.50 EPP 8.00 Misel dneva-etat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živa-6 8.40 Gorenjski kvrz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosi) 1040 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Rada Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 firjpharm 1240 Osmrtnice 12.40 Prispevek 1240 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene žival 13.40 Zarmvvosti 13.50 EPP 1440 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kuturrih aogficfcov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.50 EPPn7.00 Novice 17.10 Gremo v Me 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 bgubtjene živali 18.20 Prispevek 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved Mrišnje-ga programa Radia Kranj 19.30 Oddaja o modi Eleganca 22.00 Glasba ČETRTEK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 640 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 645 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročite RS 740 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled teka 7.50 EPP 8.00 Mee) dneva-claLHateRarJoCapns 8.20 Garamo se 8.30 Izgubljene m* 6.40 Gorenjski kve 8.50 EPP 940 Godan 9.20 Tem dneva: 9.50 EPP 1040 Novce 1040 Prešernovo gtedaKče 1040 Zaposlovanje 10,45 Kaj danes za kosio 1040EPP 1140 Novice 11.20 Prispevek 1140 K* Rada Kranj 11.45 Temperaftiedomain posvetu 11.50EPP 12.00 tavice 1120 Prispevek 12.30 Oemrtrv ce 1140 Novolelne česMke 1150 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 B» vremenite napoved 13.15 tejuNjune 'mA 13.20 Oddaja o prometm varnost 13.40 Novolelne čestke 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni Inrjenter 1440Pb-ritneko športni kotiček 14.45 Pregled današr* kuturr* dogodkov 14.50 EPP 1540 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 1540 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.50 EPP 1740 Novice 1740 Novice 17.10 Čez pregrade do Merkune-ve nagrade 17.50 EPP 1840 Godan 18.15 tz-gubljene živat 18.20 To so naši 18.40 Zankrv-vostj 1850 EPP 19.00 Novice 19.10 Izguttjeri najden predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasbena oddaja 2040 Pamas - oddaja o kutun 22.00 Glasba WWW: HITP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ZADNJE NOVICI NAREDI SAM Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto. DBl!C MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215-030, Fax: 064 215-042 OD TOR L*CA DO V* bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali FOTO BONI Gorenjska borzno posredniška drutiba d. A. ODKUPUJEMO TUDI DELNICE SREČNO, ZDRAVO IN DONOSNO LETO 2000 ! ZNAKU Koro£lu 3.3, Kranj X«L!3£0 10~1S.3fikO XO 10 -_i_I-- G ^ radio SREČE, ZDRAVJA IN VESEUA V LETU 2000 VAM ŽELI Vasa Posta www.posta.si GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Pokojnine in konec tisočletja Prijetno je presenetila slovenska finančna oblast s pravočasnim predlogom vladi, kako zaključiti letošnje leto na področju plačilnega prometa. Banke, pošte in podružnice APP so že dovolj zgodaj, sredi meseca, obvestile javnost o delovnem času pred božičem ter predzadnji (današnji) in jutrišnji, zadnji dan leta. V Gorenjskem glasuje o tem pisalo že v začetku meseca. Še bolj pohvalno je, da so že včeraj, predpredzadnji delovni dan koledarskega leta, začeli izplačevati pokojnine ter s tem vsaj malce zmanjšali gnečo, kije sicer vsak mesec stalnica na izplačilni dan. Zato danes niti poštna dostava Gorenjskega glasa ne bi smela imeti zamud. "A vid'S, kon'c leta so pa znal' pogledat' na koledar," je včeraj komentirala dama v krznenem plašču. "Če so za december znal', bi pa letu 2000 tudi lahko. Že januarja bo spet čudn', ke. se mesec neha na ponedeljek." Počakajmo in se čez dober mesec pustimo presenetiti. Oblast jih ima precej za ušesi. ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V petek bo pretežno jasno in hladno. V noči na soboto se bo delno pooblačilo. Nekoliko topleje bo. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo snežilo. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME ■■■■ T min / T max -8/-2 -77-8 -4/0