Oblike državnega posredovanja v kmetijstvu Daines sikoraj oi države na svetu, v kateri ae bi biilo občatili državnejra Po-6redova>n.ja v 'ktnetijstvu v kateri.koli ob-liki. KoTejiine tesa posredovanja segajo še v predvojmo i. -da se je zmainjšal delež kmetijstva pri na-cionalnem doihodikii, da je imel posamez-nik, ki je zaposlen v kmetijstviu. nižje dohodke, kaikor posamez,niik v drutfib ro-6podars>ki'h. poklicih, :p& se j« taiko poslab-šal položaij kmetiijstva^ s "teim pa ihidi gospodarstva sploh. Metode podpiirain ja kjnetii.J9tva v posa-mezinih državaih se razli.kujejo. 'V neka-terib država>h imajo podrobno obdelajie in obsežne eistejne državmega poeredo-vainja, v dpogiih pa j-e 10 posredovauje omejeno oa enega aili t&č pridrfkov, ki knajo navadmo veKck pomen za n.jihov iz-roz. V driavaih, 'kjer nimajo odkrHejra dnržaviiega potsredovaiiiija, jfa je zamenjala dejaTinost močndili m.ancKpaH.stiuniih. orga-nizacij, fci dmajo TČasii zadružne orffa-aizacijsike obliike in so otrošn5kov, ker posredmje dr-žava v primeru, ko cene pres^žejo do voljeino najviišjo raven ali ko se zjiižajo pod mi;nimakio raven. Ta sist^m u:porab-ljajo pri žitu v Zahodni Nemčiji. Na Sved-skem ie dopustno, da lahko cene ftoktu-irajo za 10 % do 15 % okro? osnovne povpTečne ce.ne. Nadalje uporabl.jaio ta sistem za mle&ne iizd^^ke v Franciii i-n za neikaiere živiiflorejske izdplte v Svioi. V tretjem primeru odikupuiejo države ali od države pooblaščene organrzaci-je vse pomujene koli<"i'Tie po slalnih ceinaih. Ta sifitem stalnih cen so upo-Tablfalr med vopno \m n^posredno po njej. da bi preprečili inflaciiski po-rast can Kasneje Pa ie sistem staluih cen shižii za spodbu janie proi^.vod-n ie. Široko sa izvajajo posebno pri žitu v nekaterih državah Zahodne Evrope, Latiinsike Amerike iii Azije. Ta sistem so .prav tako izvajali kkrati z ustaoav-ljaa.ienii skladov za stabiJizaci jo cem nekaterih izvoznili artik.lov, kadisi posamcznim kategonijam gospodarstev. Vzdrževa'iie cene posamez-aih pridelikov variirajo v sikladu s pov-praševanjem aJi 6 potreibo. da se sipod-buja ali zinaniša pridelovainje p&samez.na.h pridelikov — pač po smotrih splošne po-1'Hike paspeševainfa kmetijstva; 2. vzdr-ževame cene u^otaviljajo po ocenjenih stroškili ali po friban.pu indekusa, h[ krije Silavne pos>tavke sku.pnih sbroškov pri pri-delOTamju določeniih proizvodov, kaikor j« to .priimer na Nizaaemsikein, v Avstradl-ji iin t Anffentini; 3. vzdrževama raven cen naj za-gotovi kupno moč pasamez.nefra prouz-voda, dolooijo jo pa aa temelju povpreč-nepa imdeksa cen, ki jih kmetovalec n proizvodov. fei iih km^tovalec kuipuje v BPikein časovn&m razdobiii, ka-kor je to v ZDA in na Japonskem; 4. do-ločanje cen na tprnelju števiiliii.h činite-l.jev, med katerimi so: s^danje povpraše-vauje nasproti kriteriju povpretn.ih sve-tovnih cen, ocena prihodnjih možnosti, proizvodjM st'rošJii im splošna rav&n stro škov, mezd in cen. Ta.ko je v Novi ZelaB-dij.i. Ustrezoo raven tako določendih cen la.hko dosežemo IkmIis/i z uravnavam jem panudbe bodis'i z nadomestiliom ra^],ike med de-/¦amriko c€.no in zafamčeno ceno ali s .po-ve<5a.njem 'potrošmje, z uletnini suibvencioni-ranjem. Ponudbo je mo-^oce uravnavati z nstvarjaniem ta.mponsikili zalo^, r. reg-u-l^irainjem uvoza io izvoza, z uporabo pre-sežkov v druse namene. ne pa za pre-hiranio, da skižijo kot siirovi.na za prede-lavo aili za živins.ko krmo. nato z orne-.ievanjem proizv-cHlnje a'li s kom.binaciio več preij omenietnih inkrepov. Včasiih so preserke prepros^fo inniče-vail.i. 'V TsakpTn primeru pad<> brprtie polHike TzdTŽeTanja fern na oofrošnišike minožice. Dinig-aee ie v Veli.ki BritaTiiii. kjer država plača kme-tovalcem razliko med deiaTisko i,n zajam-feno reno. Cene na trsru se oblikaifejo !io!'j aJi mant svobodno in se laihiko zni-ža|o porl 7.a i-imčpmo ceno. Jcar koristi fx>-tTošnikoTn. Rflzfek« v ceni bremeini dr-žaTni prora&jfl aii — kolikor o.h«'taiaK> — sklad^e za izpinač^enje al*i staiiilizaeijo cen. ki fih lahko delno ailii popolintMn.a fiiriB.nsira jo samii prfvizrajailci,. Posredne ukrepe. ki jih ilori država v komibinaciii s preišnfim.i uikrepi za vzdr-žpvanie ce-n kmetijsikih pridelkov. lahko rediuciramo na d"?e skupini: 1. na mkrepe, ki n^posredno vrvlivaio na dohrM-I^k kme-tovalcev. kakršni so odpis •krajevnib dr- žavmiih davikov, neposretdmo sdbvencioni-ratuje dohodikov poeameznili ka'tesoriU kmetovalcev, zaTarovainje žetve im ž-iviai«^ &uibv€jKaon'iira!aje ali regiuliranje ceai za-radti iZinižanja &tTOšikov pri naikiiipu umet-nifli ffnojill, strojev un kmietijski1]! orodij, goriwa in podobno, zaigotovitev ikraiko-Točmiili in sredinjerooniLh kredito*' z nizko abrestoo mero; 2. oa nfaepe maTadaio dol-goročneffa značaja, ikaJcršni so: melik>rai-eije zemljišč, naanaikainje, osuševaaije, konzervacija zemljišč i'td. — ali dajaaii^ dolfforočndib. ikrediiov. su.bvencdi za iizibojj-šaoje ikjnetijiskili posJopij, za zgradi'tev siJosev im podoblvo, na ukrepe za izbo-Ij-šaaije ptiidelovailndh metod "v kineujsa-vu, kakiršui so ikmetijsika ratziskovain/a, izoibira-ž^vaaje da pos-vetovadna »liužba. držaToo kontroliranje bolezni aii šikodljrvcev pri rastli.nsikih ikiu^trnrah i:n pri ži.viiiini, na ukrepe za izboljšanje agrarne stiruikture, kakiršn.i so u.krepi" zaTadi .komasacdje majibjnab. ia razdrobljeniih neekonomskrh. ^os^podarstev dn ulkrepi za razdelifcev ve-Jiiik.iih poses'tev -ter koniirola reute. Opisali 'bomo, kako so razdeljeni držav-nd izdatki v dveh držaTah z razvi-i.i,m #i-stemoin držaTaeffa posredovanja v kme-tijstvu, od katerih lemelji en<> predvsera. na iamčanju sialmih niiniTnalnih cen. diru-So pa tna plačeTam.ju razli.ke med zajaan-oeaimi ia dejanskionii C€(aajni. Sktipmi s.trošlci za Tzdrževamje kmet. v mildjoniih dolarjer Od tega odpade: % jja vzdirževanje cen 55 na &uibvenc4oniranie iivoza 22, na su'bvenoioniranje potrašnje 3 na administrativne stro.ške1 — na dnuige likrepe za dvii,g- dohodika ra^ea vzdržeTanja cen 22 25 Kaikor ie raizvidmo iz preiffleda izdatkor za posredoTaaje t kmetijsitru, odpiade na iindirektne ukrepe zaradd zaffotovitve do-hoclka v ZDA več 'kakor polovico, v VeHik.i Brita.nijii pa skoraj polovico izdatkov na vzdrž«vainje cen. V ZDA porabi jo os'taneik za &uibvencioniiraTije iizroza, v Veliiki Bri-tami'.H pa za suibvencioniranj« potrošnje. To hkra^ta apozarja na različen položaj, ki ga iimaita ti dve držaTa -v svetovmii kme-fijeki proizvodnjL Zaradii ukrepov diržavnesra posredovanja je pipišlo do krepkesa procesa koncentra-cije kapitaila v kmetijstvu. Glaviii uži-valci državmejra posredovaB ja so bile tiste katefforije pospodarsteT. ki' imajo vcčje tržne preseške. To je bila spod!>uda k ta-tenziifvnemu investiTa.n|u kapitala v kme-Wjstvo, kar \e vpliTiailo na u-vedbo bolj sodol>niih. me-tod in doseso visokrh pri-delikov ter na zniževainje števHa delwne sMe v kmetijstviu, ki je lahiko v razmerab. soračmerao TJeoke koninkture našla za-poslkev v drufri'h sr«'S,po